novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70*7o • Tednik / settimanale • Cena 700 lir Leto XII. št. 34 (344) • Čedad, 14. septembra 1986 Ci vuole volontà politica Da anni si proclama che va salvata la montagna. Eppure l’alta montagna della Sla-via Friulana e di Resia è rimasta quella di sempre: la più impoverita e depressa nel contesto regionale. Sull’Alta Slavia si è parlato, ma non tanto per innescare un processo contro il degrado economico e l’involuzione, quanto per zittire la coscienza e quella realtà slovena autoctona che doveva restare nel silenzio. È una liturgia che si ripete negli anni. In questo modo si è convalidata la consuetudine della «razza padrona» e delle classi soccombenti che sono chiamate a pagare crisi a loro non imputabili. Regolarmente si ripetono i noti problemi: invecchiamento degli addetti nell’agricoltura, diminuzione delle aziende zootecniche colture e terre abbandonate, degrado ambientale, sottoccupazione, migrazione, impoverimento demografico, subalternità rispetto ai centri che contano e che decidono. In questo contesto non si riesce a difendere quel poco di occupazione che tradizionalmente si tramanda. I problemi si definiscono cronici e la situazione è quella di stallo. Le promesse per lo più non coincidono con l’attuazione pratica. Se dopo il Trattato di Osimo sono sorte alcune iniziative nell’area di San Pietro con l’esperienza del confine aperto tra il Friuli e la Slovenia, si sono subito definite le strumentalizzazioni, per mantenere una situazione di assenza di progressi e per paralizzare il futuro. Sono trasparsi sciovinismi ed in-compresioni per concretare ritardi e contenere i dispositivi democratici di cooperazione economica e culturale con i paesi vicini e confinanti. Si è teso a restringere la promozione e la valorizzazione della montagna della Slavia che pure è interessata all’incontro e all’amicizia tra i popoli, perchè essa nel Friuli è nodo di due culture: slovena ed italiana. Ecco perchè quest’area di confine, dalla negatività dell’effetto frontiera, vuole arrivare ai legami, agli scambi, ai fattori dinamici e socio-economici con le popolazioni di frontiera anche per la sua presenza come comunità slovena. Per questo pretende di difendere la sua identità, l’uso della sua lingua slovena sia nella toponomastica, che nei plessi scolastici e nelle varie occasioni sul territo- II Centro Studi PArengo invita domenica 14 settembre a Picon, presso la chiesetta di S. Silvestro che verrà riaperta al culto. Alle ore 11 è in programma la benedizione della nuova campana. Seguirà la messa cantata del coro di S. Leonardo. Alle ore 13 si esibiranno un gruppo di fisarmonicisti di Azzano Decimo ed alcuni cori locali. Seguiranno giochi popolari ed un incontro con i cacciatori delle valli. Alle ore 9.00 prenderà il via la 33 marcia non competitiva delle chiesette votive della Benecia. Premiazioni alle 14. rio, perchè così soltanto si aprono i parametri più democratici verso le convalli della Slavia ora precluse da pregiudizi e da poca fiducia. Tale diffidenza nel passato non è stata segno di garanzia, ma ha prodotto inerzia, disorientamento e sacche di attendismo. Contro tale situazione va posta oggi soltanto la montagna delia Slavia come tema di dibattito e di progetto di rinascita e di cooperazione, similmente ai pacchetti preferenziali di Trieste e Gorizia, perchè pure questo territorio ha bisogno di preferenze e di risposte. In questa prospettiva va ricercato e creato uno spirito nuovo nella gestione della cosa pubblica che sostenga una cultura montana, che coaguli opinioni democratiche, che esalti l’autonomia della comunità della Slavia Friulana, che leghi il futuro ai valori naturali delle tradizioni native. In tal modo si ridisegnerà il progetto di sviluppo della montagna della Slavia e se ne rilancerà l’immagine. Non saranno illusioni ed attese le proposte di legge, quali il progetto montagna, le zone di confine, il decentramento, le terre incolte, le ridimensionate mappe delle comunità montane, ma sarà individuato un ruolo ed un polo di attività e di interessi per quelle stesse strategie alla Comunità della Slavia Friulana. Viljem terno ZAKLJUČIL SE JE MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR Približali so nam Kanalsko dolino in njene sončne in senčne plati Mladi v Kanalski dolini se med sabo pogovarjajo v italijanščini. Slovenščina, ki je v bližnji prihodnosti imela svoj prostor v javnosti, kakor dokazujejo številna pismena in druga pričevanja, je ostala živa v cerkvi in v družinskem krogu. Tak je eden izmed zaskrbljujočih podatkov, ki so prišli na dan med letošnjim mladinskim raziskovalnim taborom, ki kot je znano je potekal v Kanalski dolini in se je zaključil v petek zvečer s predstavitvijo rezultatov dvo- tedenskega dela. V jedilnici planinskega doma Mangart, ob prisotnosti podžupana občine Trbiž Klavore, predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na Koroškem, strokovnjakov in raziskovalcev iz Slovenije ter številnih domačinov, so mladi raziskovalci predstavili današnjo sliko Kanalske doline, kakršna se jim je odkrivala v teku dveh tednov. Gre za zanimivo področje, kjer se srečujejo slovenska, romanska in nemška jezikovna in kulturna skupina, za področje, kjer so še prisotne posledice opcij iz 1939 in kasnejših let, ki predstavljajo prelomnico v zgodovini tega kraja. Socioekonomski položaj se spreminja in tu beležijo stalno nazadovanje prebivalstva, upadanje kmetjistva in razvoj turizma. Precejšnje zanimanje predstavljajo tudi tipična arhitektura, kakršna se je pojavila in ohranila na planinah in v vaseh, naravna dediščina in zgodovinski nastanek naselj in vasi. Vsem tem aspektom zgodovine, živi-, jenja in hkrati perspektiv Kanalske doline so mladi raziskovalci na letošnjem taboru - velja ob tem poudariti, da se ga je letos prvič udeležilo 17 mladih -posvetili precejšnjo pozornost. Po že ustaljeni tradiciji so delali pod vodstvom mentorjev in po skupinah. Bilo jih je 7 in sicer arheološka, geografska in sociološka, ki sta letos skupaj delali, naravoslovna (najbolj številna), etnološka, zgodovinska in jezikoslovna. V svojem raziskovalnem delu so se opirali na vire, dokumente in drugo gradivo, ki so ga našli na sedežu Slo-rija, v občinskih in župnjiskih arhivih. Precej gradiva, zbranega med pripravami na tabor so prinesli s seboj. Poleg opazovanja, merjenja, kartografi-ranja in risanja pa je za nedvomen uspeh pobude bil velikega pomena tu- Del letoinjih udeležencev mladinskega raziskovalnega tabora Beri na 2. strani V CENTRU V ŠPETRU Prvo šolsko leto je pred vrati S lepo pravljico, ki jo je nalašč za Beneške otroke napisal tržaški pesnik in otroški pisatelj Miroslav Košuta, bodo v ponedeljek pozdravili in sprejeli v dvojezičnem šolskem centru v Špetru skupino otrok, ki bo letos hodila v prvi razred osnovne šole. 15. septembra namreč se v Špetru odprejo vrata dvojezične italijansko-slovensko osnovne šole, ki je menda prva v Italiji. V lepi in prostorni učilnici, učiteljci Mija Krajnik in Antonella Cromaz, ki bosta vodili pouk, urejata še zadnje detajle. Priprave pa so v teku že dolgo časa je dejala Živa Gruden, saj gre za nekaj novega ne samo pri nas. Treba je bilo zbrati potreben material, pripraviti didaktična sredstva in pripomočke. Poleg italijanskega učbenika in onega na katerem se učijo slovenski otroci v Trstu in Gorici je na razpolagi še številno drugo gradivo. Naj najprej opišemo prostor v katerem se bodo otroci učili. Zbrali smo veliko učilnico, je dejala Mija Krainik in jo razdelili na različne kotičke. Najprej je čitalniški, kjer otroci bodo lahko listali, brali in prosto izbirali med različnimi otroškimi knjigami in časopisi. Nato je matematični kotiček s številnimi pripomočki v obliki igrač. Imajo še na razpolago peskovnik z vodo, ki jo bodo lahko prelivali, pretakali in merili. Tudi za risanje bodo imeli svoj prostor. Skratka lahko se bodo premikali in tudi to bo pomagalo, da ne bodo preveč občutili prehod iz vrtca v osnovno šolo. Kako bo pa potekal pouk? Ena učiteljica bo poučevala samo v italijanšči- ni, druga pa samo v slovenščini. Šola bo celodnevna, od ponedeljka do petka toda tako zasnovana, da se bodo otroci učili in imeli proste dejavnosti tako zjutraj kot popoldne. Oba jezika bosta na isti ravni, pri slovenščini pa bodo izhajali iz poznavanja narečja in počasi bogatili besedišče. V teku šolskega dneva pa bo tudi nekaj časa, ko bosta prisotni obe učiteljici. Takrat, kot tudi pri prostih dejavnostih, bo sporazumevalni jezik slovenski dialekt. Na Zavodu za slovensko izobraževanje, v okvir katerega spada dvojezična šola poudarjajo, da bodo stalno iskali in gojili stike z okoljem in seveda z družinami, ki bodo morale aktivno sodelovati. Ker pa je dvojezična šola v špetrskem centru, kjer že deluje dvojezični vrtec bodo otroci različnih starosti sodelovali na določenih prireditvah in podubah. Prvo skupno iskušnjo pa bodo imeli že v sredo 17. septembra, ko bodo vsi skupaj šli obiskat zoološki vrt. DEŽELNI POSVET V ŠPETRU Kak bo jutri za ljudi iz gorskih predelov? Kakuo je bila popravljena škoda, ki jo je naredu deset liet odtuod potres v Furlaniji, kaj je bluo naretega an kaj še manjka, v parvi varsti pa, kaj je trie-ba de oblasti narde za de se gorski kraji naše dežele - an tuole pride reč tudi naše doline - opomorejo an razvijejo. O telem problemu je biu govor v saboto popudan v Špietru, kjer je potiekal festival Unità, ki so ga v saboto an ne-dieljo organizal komunisti Nadiških dolin. Povabil so za mizo, za de povedo, kuo jo mislijo Mario Tereso Valent za socialdemokrate, Sergia Sinicca za demokristjane, Ferruccia Sara za socialiste. Za komuniste je govoru Pascolat, povezovau je pa Blasetig. Vsi so vič al manj pozitivno ocenil pomuoč daržave, ki je naši deželi v telili desetih lietih po potresu dala vič ko 10 taužent miliardu. Pohavalil so tudi dielo dežele an kamunu za postrojit an nanuovo zazidat hiše. Sada pa je trie-ba poštudierat - so jal -, kuo je nar-buojš dielat za de se razvijejo gorski predeli, kjer je biu potres zelo močan, pa so narbuj rievni kraji. O telem problemu se je že dost govorilo, dost se govori an tele zadnje cajte, ko dažela par-pravlja takoimeovani «Progetto montagna», ki naj bi odparu novo pot an začeu novo politiko za tele vičkrat pozabljene kraje. Maria Teresa Valent je predvsem po-viedala, kuo so tele probleme rešil drugod, posebno v Franciji an kuo bi se francuoski leči lahko posnemali an tle par nas. Sinicco je za njo govoriu o sosednjih deželah Veneto an Trentino. Narguorš problem pa je tel, je jau pred- setavnik demokristjanov: prepričati vse, da je življenje v gorah buj težkuo an posebno, de taki kraji imajo potrie-bo večje pomoči, če čemo, de bojo vsi ne glede na kraj, kjer žive imiel glih tiste pravice, v parvi varsti pa pravico ži-viet na svoji zemlji. Tuole pa je trieba dat zastopit vsiem an dost dielat v vsieh partitah. Saro je potle govoriu o novih možnostih, ki se odperjajo z deželnim načrtom za gorske predele an z lečam, ki ga parpravjajo v Rimu za kraje blizu meje. Ostaja pa nimar odpart velik problem ljudi, podjetnikov, posebno mla-d!h- ki bi znali vprašat an nucat sude, ki bi jim jih dala al pa posodila dežela s tem, da začnejo s kakim novim die-lom, de odprejo nova delovna mesta. Ce takih kuražnih an sposobnih ljudi na bo, na bojo nič pomagal an kontributi. Komunisti pa pravijo, takuo ki je jau Pascolat, de tudi parložnost, ki nam jo je ponudu potres je bila zamujena. Za-dost je poštudierat, kuo so bli ponuca-ni sudi od leča 828. Tekrat je bluo 500 miliardu, ki bi jih muorali ponucat pru za ekonomski razvoj, posebno gorskih krajev. Vsega telega ni bluo, glih takuo kot ni bluo modernizacije v industriji, ki je stara an v hudih težavah, zatuole so pa krivi podjetniki, gaspodarji. Sada pa z novim lečam za gorske kraje ima dežela samuo 30 miliardu, kar je zaries malo, če se pomisli na potriebe, Beri na 2. strani novi mafajur s 1. strani Ljudje gorskih krajev... vseglih pa se lahko kiek nardi. Muora-jo pa bit jasne, je jau Pascolat, ideje o decentralizaciji, o miestu ki ga muo-rajo imiet v telem procesu kamuni an gorske skupnosti, jasne muorajo bit tudi potriebe an kaj se želi otenjit. Po telih mislih, ki smo jih zlo na kratko poviedal, se je odparla debata s tistimi, ki so bili na srečanju. Za zaključek, naj ponovmo besiede komunističnega svetovalca na Pokrajini Belline, ki so more bit misli večine nas. Če je trieba, posnamimo od drugih dažel al pa nardimo sami. Na vsako vižo pa je cajt, de se kiek zgane an konkretnega nardi brez dost besied, saj jih je bluo že puno, še previe. Naj povemo, da v telovadnici, kjer je bila okrogla miza je bila tudi fotografska razstava slik Pavla Petričiča «Telih deset liet», ki je bila dobro obiskana še posebno v saboto zvečer, ko se je na festivalu zbralo dost mladine iz vsieh dolin, pa tudi v nedieljo ko so bili na varsti pohod, razne igre za odrasle an otroke. RICOSTRUZIONE E PROSPETTIVE ER LA NTAGNA Udeleienci okrogle mize: z desne Sinicco, Valent, Blasetig, Pascolat in Saro Spodaj en moment praznika komunističnega tiska v Špetru LETTERE AL DIRETTORE A proposito di «t Mi son deciso a scrivervi dopo l’ennesima «tragična o hitra smart». Pensavo che prima o poi avreste smesso con questi eufemismi che io considero abbastanza ipocriti, chiamando le cose con il proprio nome. Bisognerebbe dire ai lettori (sarebbe il minimo) che tutte queste morti, (e sono tante, troppe) sono doppiamente tragiche, perchè si tratta di suicidi. Siamo di fronte ad una catena di suicidi, che io ritengo impressionante, ma per il Novi Matajur tutto questo merita meno spazio di un disegno fatto a Mlada Brieza. Per non parlare della droga, della disoccupazione giovanile e no, della solitudine degli anziani, della disperazione di tanta gente che cerca nell’alcol la soluzione dei propri problemi, che poi molti concludono con la «tragična smart» come voi graziosamente definite il suicidio. Mi aspettavo che con il nuovo direttore (essendo studiato, come si diceva una volta) il giornale sarebbe uscito dalla mediocrità e dal grigiore, affrontando con inchieste e dibattiti anche le problematiche che ho citato, dando un taglio più professionale al giornale, ma evidentemente così non è. Continuerà comunque a leggere il Novi Matajur, perchè come si dice «al cuor non si comanda» anche se la ragione invece... Adriano Gariup Che l’informazione proposta dal nostro giornale sia insufficiente o comunque incompleta siamo i primi a saperlo e quindi non abbiamo difficoltà a concordare con il nostro, nonostante tutto, affezionato lettore. Altrettanto siamo coscienti della gravità dei problemi di ordine economico e sociale che affliggono la nostra comunità. È evidente che il lettore giudica il prodotto che si trova tra le mani e poco gli importa delle difficoltà, e francamente non sono poche, di chi quel prodotto confeziona. Non vogliamo parlarne nemmeno qui, tentando di fare una sterile autodifesa. È nostra convinzione però che i problemi, spesso di estrema delicatezza e gravità e quello dei suicidi è uno di questi, vadano affrontati con serietà e da chi abbia la preparazione per farlo. In questa direzione abbiamo cercato di muoverci in questi anni e qualche passo in avanti lo abbiamo pure fatto. Credo che sia difficile parlare di superficialità a proposito dell’inserto «A 10 anni dal terremoto» e potrei citare qualche altro esempio ancora. La critica rivoltaci quindi non è solo impietosa, ma almeno in parte anche ingiustificata. Noi comunque accettiamo questa lettera come uno stimolo a migliorare e qualificare sempre di più la nostra informazione. Allo stesso tempo rinnoviamo l’invito che più volte abbiamo rivolto ai nostri lettori a collaborare in qualsiasi forma, coscienti che solo uno scambio di informazioni ma anche di contributi di idee e riflessioni potrà permetterci di fare un giornale che risponda alle nostre e alle loro esigenze.(jn) Il nuovo governo: una politica diversa per le È arrivato settembre: le vacanze sono finite, tutti riprendono il lavoro e anche gli Italiani hanno il nuovo governo: il Craxi bis. Si tratta in fondo della vecchia struttura politica che ha guidato il nostro paese negli ultimi tre anni e, tutto sommato, dobbiamo dire, con fermezza, capacità ed un pizzico di fantasia. Sono stati dibattuti molti problemi, naturalmente non tutti sono stati risolti, alcuni tuttavia sono stati avviati ad una felice soluzione: ricordiamo, primo fra tutti l’inflazione ed il terrorismo. Altri purtroppo devono essere ancora affrontati: la disoccupazione ed in modo particolare quella giovanile, è fra questi. Indubbiamente la volontà esiste, mancano forse le forze e la capacità per affrontarli, dovendo il problema disoccupazione essere risolto in modo drastico ed anche doloroso, togliendo previlegi e comodità ad alcuni per offrire un minimo di tranquillità ad altri. Tralasciamo per un attimo questi pur importanti problemi e veniamo a discutere di quelli, non meno importanti, esistenti nella nostra regione. Siamo ormai alla fine, lo possiamo dire, della legislatura e la questione delle minoranze ed in particolare di quella slovena, stenta a prendere corpo ed a diventare momento operante del legislatore. Tutti sono d’accordo che bisogna dare uno statuto nuovo ed aggiornato per la tutela delle minoranze, tuttavia, nessuno del governo, sembra avere il coraggio di porre sul tappeto, per una soluzione, questo annoso e cruciale nodo politico. Gli sloveni della regione Friuli V. Giulia, da Tarvisio a Trieste, aspettano una giusta soluzione che dia prospettive nuove alla loro vita. Non si tratta di un capriccio folcloristico, per distinguere questi cittadini italiani dagli altri, ma di esigenze politiche, economiche e personali. Osiamo alzare la voce per dire che il popolo italiano tutto, in qualsiasi parte del territorio nazionale viva, ha il sacrosanto diritto di essere tutelato nelle sue peculiarità, per poter espletare, nel miglior modo possibile, la sua personalità ed il potere economico che ne deriva. Un popolo che non può esplicare i suoi più naturali diritti, non potrà mai raggiungere una giustizia sociale. Questo governo deve affrontare, assieme agli altri problemi, anche questo, ma in modo realistico, non statistico e di folclore, per avviare una prassi di tutela verso i cittadini italiani di lingua slovena ed offrire loro quella giustizia civile per troppi anni negata. Lo sviluppo civile, sociale ed economico passa anche per questa strada. D.P. s 1. strani Kanalska dolina di stik z domačini, ki so bili vedno pripravljeni sodelovati tudi takrat ko je šlo za kočljiva vprašanja, kot je primer opcij. S tem vsestranskim pristopom in strokovnostjo so lahko prodrli v globino in izčrpno obdelali trikotnik Zab-nice, Ukve in Ovčja vas, ki so si ga izbrali kot področje dela. Pestro življenje na taboru, pristop do raziskovalnega dela in njegov potek ter deloma rezultate, - zbrano in obdelano gradivo bodo v celoti objavili v posebni brošuri - so na zaključnem večeru predstavili tudi s filmskimi posnetki. S kamero, ki je bila stalna spremljevalka letošnjega tabora, so ujeli tudi vrsto značilnosti in običajev ter pogovore z informatorji. V ta okvir sodijo tudi posnetki iz žabniškega praznika Žegen, ki so jih posredovali na zaključnem večeru. VI. mladinski raziskovalni tabor se je torej zaključil, vrata planinskega doma Mangart so se zaprla (za koliko časa?), udeleženci so se vrnili domov. Dvotedensko delo na tem področju pa bo prav gotovo pustilo svoje da dove tako v sami Kanalski dolini kot v okviru vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Največji pomen pa bo verjetno tabor imel za mlade udeležence, ki so se lahko seznanili z raziskovalnim delom na terenu, s potrebnimi sredstvi - imeli so na razpolago tudi računalnike - pri takem poklicu, s strokovnostjo, znanjem in radovednostjo, ki jih zahteva ter z novim okoljem. Pobuda, ki je imela mednarodni značaj, saj so pri njej, sodelovali mladi iz treh sosednjih dežel in sicer Furlanije-Juljiske krajine, Koroške in Slovenije je bila torej vsekakor zanimiva, je nudila bogate iskušnje in bo prav gotovo obrodila sadove. 8. septembra je poteklo 25 liet odkar je pre Azeglio Romanin prišel na Liesa obletnico bodo praznovali v nedeljo 14. septembra ob 11.30. uri bo pietà maša vsa skupnost pa se mu bo nato zahvalila v telovadnici. Več v prihodnji številki ZA GOSPODARSTVENIKE PER GLI OPERATORI ECONOMICI Italijanska vlada in deželni odbor sta v poletnih mesecih pripravila nova zakonska določila, ki bodo vplivala na davke in dajatve. Le ti bodo bremenili vsakega državljana ali kot privatna oseba ali pa kot podjetnika. Drugi zakoni dopolnujejo ali pa obravnavajo problematiko določene stroke. Il governo centrale e la giunta regionale hanno provveduto a pubblicare durante il periodo estivo alcuni testi di legge, che influiranno sulla vita economica del prossimo anno di tutti i cittadini (privati o operatori economici); altre leggi invece hanno portato dei chiarimenti in vari settori della economia regionale. Želeli bi le omeniti finančni zakon za leto ’87, ki je ravnokar v diskusiji v zbornicah. Pojavili sta se dve nasprotujoči si tezi: po eni strani skušajo ministri zmanjšati stroške države, po drugi strani pa skušajo pospešiti produktivne investicije. Težko je uskaditi te želje gotovo pa je, da ne bo prinesel davčni priliv dovolj denarja za kritje vseh potreb državne uprave. Iz prvih izjav lahko ugotovimo, da bo ponovno prizadeto socialno zavarovanje in da nekatere usluge (ni bilo še objavljeno katere) ne bodo več brezplačne. Minister za zdravstvo je sicer izjavil, da dežele bodo smele iz lastnih sredstev kriti stroške za dodatne usluge, katere državna blagajna ne bo več krila. To je slepomišenje, saj tudi dežele imajo omejena sredstva, ki izvirajo iz skupnih davkov. Zaradi tega si lahko pričakujemo, da bodo prizadeti prav najšibkejši državljani, upokojenci in odvisni delavci, ki bodo morali poseči globoko v žep za kritje stroškov zdravljenja. Oggi accenneremo brevemente ad alcuni dati della legge finanziaria attualmente in discussione al parlamento. Dalle dichiarazioni dei ministri sono emersi due differenti principi: da una parte si cerca di ridurre le spese, dal- l’altra parte invece si parla di aumenti di spese per investimenti produttivi. Ci pare difficile, se non impossibile, concordare le due proposte: una cosa è comunque certa cioè che lo stato non disporrà di mezzi sufficienti per far fronte a tutte le spese previste. Dalle prime dichiarazioni rileviamo, che saranno nuovamente ridotte alcune prestazioni gratuite del servizio sanitario - per ora non si sa quali. Il ministro della sanità ha dichiarato che le regioni potranno integrare i finanziamenti nazionali. Questa dichiarazione è certamente strana poiché le regioni non hanno propri introiti ma i loro mezzi derivano dalle tasse che si raccolgono in ambito nazionale. Comunque sia è quasi certo che verrà nuovamente colpita la parte finanziariamente più debole degli abitanti (pensionati, lavoratori dipendenti), che dovranno reperire i mezzi a copertura delle spese mediche. Naslednji zanimiv poseg je odlok ministra Altissima, s katerim so bile vnesene določene spremembe v zakonodaji, ki ureja delovanje trgovskih in gostinskih obratov. Če odmislimo upravne spremembe, ki urejajo odpiranje novih trgovin ali prenos obratov iz enega v drugi predel mesta ali občine, ugotovimo določene bistvene in kakovostne spremembe, ki predstavljajo dejansko spremembo obstoječe zakonodaje. Gostilničarji bodo lahko prodajali pripravljeno hrano tudi za domačo uporabo a jim ne bo potrebno obrtno dovoljenje (za prodajo na drobno). Ista sprememba je veljavna za bare. Tudi pekarne, kjer so sedaj le pekli kruh, si bodo lahko uredile v istih prostorih tudi maloprodajo svojih pekarskih izdelkov. Veliko spremembo predstavlja možnost, da se na istem mestu prodajajo meso in ribe, kar ni bil običaj v naših krajih. Prizadeti bodo lekarnarji, ki ne bodo smeli več prodajati kozmetike, posebnih čevljev ali oblačil, tudi če spa- dajo po današnji porazdelitvi v sanitarne artikle. Prodajalci konfekcije bodo sedaj lahko prodajali tudi modne pripomočke, kar velja tudi za trgovine čevljev in usnjene galanterije. Stratka prišlo je do velike spremembe v kategorijah blaga, kar naj bi pomagalo trgovini na drobno, da se izvleče iz dolgo trajajoče finančne krize. Interessante è pure il decreto del ministro Altissimo in materia di vendite al dettaglio nei negozi ed esercizi pubblici (ristoranti e bar). Senza prendere in considerazione le nuove disposizioni amministrative che facilitano il trasferimento degli esercizi già esistenti nell’ambito dello stesso comune o città, constatiamo che le disposizioni del decreto ministeriale devono considerarsi come una vera e propria riforma della legge esistente. I ristoratori potranno vendere - senza essere in possesso di una licenza specifici - cibi per asporto. Questo vale sia per i ristoranti che per i bar. I panificatori potranno vendere nei propri locali, sempre senza bisogno di allargare la licenza, il pane e altri prodotti della loro panificazione. Altra innovazione è la possibilità di vendere nello stesso locale carne e pesce, cosa che da noi non era in uso. Saranno invece duramente colpiti i farmacisti che non potranno più vendere cosmetici o articoli vari (sandali speciali) anche se questi vengono definiti terapeutici o fisioterapici. Nei negozi di confezioni potranno essere messi in vendita anche gli accessori (come biancheria intima e camicie), i negozianti di scarpe potranno allargare la gamma dei loro prodotti anche ad altri prodotti completamente in pelle. Queste decisioni hanno lo scopo di incrementare le possibilità di vendita nella speranza di dare un supporto a. questo ramo dell’economia, da anni in crisi. (zk) COPPA REGIONE TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU GIORGIO RUCLI Mercoledì 3 settembre si è disputato allo stadio Friuli il Meeting di atletica leggera per ricordare Fulvio Costa, giovane atleta delle Fiamme Oro di Padova scomparso prematuramente. Alla manifestazione hanno assistito oltre 10.000 spettatori che hanno applaudito gli atleti protagonisti, e anche quelli stranieri fra i quali l’inglese Sebastian Coe, che avrebbe dovuto sfidare Stefano Mei, laureatosi campione europeo nei 10.000 metri agli Europei di Stoccarda. Gli atleti stranieri presenti in tribuna si sono rammaricati per la mancata concessione di autorizzazione a gareggiare da parte della federazione. Han- no comunque dichiarato che in futuro sperano di ritornare in Friuli a gareggiare in quanto sono stati favorevolmente impressionati dalle strutture (pista e stadio) e dal grande numero di sportivi presenti che pur sapendo che loro non avrebbero potuto gareggiare. Dopo il record nella gara di marcia sui 5 Km. da parte di Carlo Mattioli (Carabinieri) è stata la volta dei quattrocento ostacoli. Giorgio Rudi ha fatto gara a sè, classificandosi al primo posto mentre alle sue spalle c’è stata battaglia cruenta per l’assegnazione della piazza d’onore. Nonostante il grande impegno profuso e sia pure sul traguardo Franco Rudi ha dovuto cedere al friulano Roberto Pozzabon (Liber-tas BdF) il secondo posto: 52”65 contro 52”87, solo 22 centesimi di secondo hanno separato Franco dal proprio antagonista. Buona dunque la prova di questi nostri atleti che gareggiando per le Fiamme Oro di Padova hanno onorato con le loro prestazioni, la memoria del loro compagno di squadra recentemente scomparso. Continuando il loro momento “magico” Giorgio e Franco hanno gareggiato la scorsa domenica nel Meeting internazionale universitario sulla pista di Pademo a Udine; Giorgio, primo in 51”1, Franco secondo in 52”6. C.P. MOTOCROSS 2a prova Trofeo Valli del Natisone Spettacolare ed avvincente anche la 2a prova del «Trofeo Valli del Natisone» organizzato dal Moto Club Valli del Natisone e disputatosi sulla pista di motocross di Clenia domenica 7 settembre. Prove in mattinata e gare nel pomeriggio con 36 concorrenti impegnati nelle finali classe 125 e 250, Assente Pius-si, portacolore del M.C. Valli del Natisone costretto a riposo da un’infortunio riportato nella prima prova, hanno preso il via Scuderin e Mantineo degnamente piazzati nella classe 250. Ma vediamo cosa succede ai vertici delle classifiche dove il M.C. Morena se la fà da padrone e dove ci si stà preparando per il ras finale di domenica Classifica del Trofeo: 125 cc. 1 ° Micheluz Edino 2° Purinan Andrea 3° Querin Livio 250 cc. 1° Massarotti Roberto 2° Massarotti Mario 3° Di Bernardo Gino 21 ottobre (terza e ultima prova del trofeo). Nella classe 125 cc. si conferma Micheluz Edino del M.C. Tottene di Bas-sano che con la seconda vittoria allunga decisamente sugli inseguitori men- Torreanese sbanca Cividale Valnatisone e Audace due pareggi La Torreanese ha espugnato il campo della Cividalese nella gara di coppa regione, grazie ad una doppietta del suo migliore uomo Pallavicini che assieme a Zappamiglio, ha portato lo scompiglio fra le maglie biancorosse. La Cividalese priva di alcuni elementi ha disputato una gara al piccolo trotto. Alla fine la sconfitta poteva anche essere evitata, ma il direttore di gara invece di dare una calcio di rigore ineccepibile invertiva la punizione a favore dei giallorossi ospiti, in quanto l’azione era a seguito di calcio d’angolo inesistente. Le altre formazioni impegnate nella coppa a Corno a Manzano hanno chiuso in parità, con qualche rimpianto. La Valnatisone si è fatta sorprendere dall’inizio tambureggiante della squadra di casa, rischiando la capitolazione in due occasioni. Alla terza il Corno è passato in vantaggio, poi pareggio della Valnatisone con Miano a seguito di calcio di punizione. Il direttore di gara espelleva l’estrema del Corno, Zucco, e la Valnatisone andava a rete, ma stavolta il direttore di gara annullava inspiegabilmente. Fra Manzano ed Audace gara ricca di episodi che vedevano i padroni di casa in vantaggio alla fine del primo tempo per 2-0. La reazione determinante della formazione allenata da Carrer consentiva la parità con una doppietta di Adriano Stulin. tre nella 250 cc. c’è una accesa lotta in famiglia tra i fratelli Mario e Roberto Massarotti, vincitori rispettivamente della 2a e della prima prova, con terzo incomodo Di Bernardo Gino e quindi tutto da decidere nella prova finale. Claudio Scuderin durante la gara PROSSIMO TURNO Audace-Corno Valnatisone-Manzano (sabato 13-ore 16.30) Torreanese-A tle tiča Buiese Maianese-Cividalese Giovanissimi la GIORNATA 4* GIORNATA 7“ GIORNATA 20 settembre 11 ottobre 8 novembre Aurora L.Z. - Lauzacco Cividale-Gaglianese Percoto-Cussignacco Buttrio - S. Gottardo S. Gottardo-Valnatisone Valnatisone-Buttrio Cussignacco - Cividalese Lauzacco-Percoto Gaglianese-Aurora L.Z. Percoto - Gaglianese Aurora L.Z. - Cussignacco Cividalese-Lauzacco Valnatisone - Donatello Donatello-Buttrio S. Gottardo-Donatello 2“ GIORNATA S’ GIORNATA 8" GIORNATA 27 settembre 18 ottobre 15 novembre Gaglianese-Valnatisone Cussignacco-Buttrio Lauzacco-S. Gottardo Cividalese-Percoto Percoto-Aurora L.Z. Aurora L.Z.-Cividalese S. Gottardo-Cussignacco V alnatisone-Lauzacco Buttrio-Gaglianese Lauzacco-Buttrio Gaglianese-S. Gottardo Cussignacco-Valnatisone Donatello-Aurora L.Z. Cividalese-Donatello Donatello-Percoto 3“ GIORNATA 6* GIORNATA 9“ GIORNATA 4 ottobre 25 ottobre 22 novembre Buttrio-Aurora L.Z. S. Gottardo-Cividalese V alnatisone-Percoto Cussignacco-Lauzacco Lauzacco-Gaglianese Gaglianese-Cussignacco Percoto-S. Gottardo Aurora L.Z.-Valnalisone Cividalese-Buttrio V alnatisone-Cividalese Buttrio-Percoto S. Gottardo-Aurora L.Z. Gaglianese-Donatello Donatello-Cussignacco Lauzacco-Donatello Esordienti t* GIORNATA 4* GIORNATA 7“ GIORNATA 20 settembre Il ottobre 8 novembre Gaglianese-Percoto Buttrio-Aurora L.Z. Azzurra-Audace Cividalese-Serenissima Serenissima-Manzanese Manzanese-Cividalese Audace-Buttrio Percoto-Azzurra Aurora L.Z.-Gaglianese Azzurra-Aurora L.Z. Gaglianese-Audace Buttrio-Percoto Manzanese-Valnatisone Valnatisone-Cividalese Serenissima-Valnatisone 2* GIORNATA 5* GIORNATA . 8“ GIORNATA 27 settembre 18 ottobre 15 novembre Aurora L.Z.-Manzanese Audace-Cividalese Percoto-Serenissima Buttrio-Azzurra Azzurra-Gaglianese Gaglianese-Buttrio Serenissima-Audace Manzanese-Percoto Cividalese-Aurora L.Z. Percoto-Cividalese Aurora L.Z.-Serenissima Audace-Manzanese V alnatisone-Gaglianese Buttrio-Valnatisone V alnatisone-Azzurra 3» GIORNATA 6“ GIORNATA 9“ GIORNATA 4 ottobre 25 ottobre 22 novembre Cividalese-Gaglianese Serenissima-Buttrio Manzanese-Azzurra Audace-Percoto Percoto-Aurora L,Z. Aurora L.Z.-Audace Azzurra-Serenissima Gaglianese-Manzanese Buttrio-Cividalese Manzanese-Buttrio Cividalese-Azzurra Serenissima-Gaglianese Aurora L.Z.-Valnatisone V alnatisone-Audace Percoto-Valnatisone Romeo an Lucia, Daniela, Marco an Sandra: liepa, mlada družina, ki živi v Garmiku, v novi hiši zazidani zad za hišam Fanfani. 5. septembra je pasalo glih 4 lieta odkar se je družina Primo-sig vantila iz Belgije, niekaj vic ko dvie liet pa je odkar žive v novi hiši, ki so jal «je rasla ko goba». Tala družina je adna od riedkih v naših dolinah, ki po puno liet preživietih v drugi daržavi se je šele mlada varnila damu. Zatuo smo tiel zviedet od njih v kratkem pogovoru, kakuo se se odločil prit nazaj damu, kake težave so srečal an so muorli premagat še posebno otroc, kuo žive donas. «Smo veseli, da smo paršli damu» sta jala Romeo an Lucia, ki lahko dijemo, da sta bila emigranta odkar sta se rodila. On je Rezijanove hiše iz Hostne-ga an je muoru še od malega zapustit svoj dom. Narpriet je biu v «kolegie», potle je šu za dielam v Francijo an od-tle v Belgijo. Gorè je dielu 22 liet ko zidar an gorè je zapoznu an oženu Lucio. Ona je Lazar j ove družine iz Zve-rinca an od 9. lieta napriej je živiela v Belgiji. «Živeli smo v Taminesu, kjer smo kupil lepo hišo. On je dielu za zidarja, ist s trem otruok sem bila pa doma. Zi-viel smo dobrò, čeglih se nismo nikdar počutil popunoma doma», je jala Lucia. Romeo pa je hitro doluožu «le «makaroni» so nas klical». Kida an kuo sta se odločil prit v Garmik? «Nismo dost cajta študieral. Povie-dal so nam, de dežela Furlanija-Juljiska krajina pomaga emigrantam, ki se želijo varniti damu, de daje kontribute za zazidat novo hišo. Tuole pa smo zvie-del na riunionah od Zveze emigrantu. Nismo nikdar zamudil bedne konference an tuole je nama dost pomagalo. na tečaj italijanščine, znajo dobro po francuosko, po sloviensko pa zastope-jo, saj midva smo med naju nimar govoril naš dialekt». «Muoramo reč, sta jala na koncu, de smo se hitro vključili v življenje našega kamuna, naših dolin. Za nas je bluo ko ker se človek varne v svojo družino. Začel smo hodit na seje kulturnega društva Rečan an tudi tuole je lepuo, saj pomeni, de smo nimar med mladimi, de se lahko med sabo pomenamo, de kupe dielamo mladi an manj mladi. Še druge diela an opravila smo pustil za sabo, ker smo videl de je bluo trie-ba pomagat ko denimo za Sv. Jakob, za praznik karvodajalcev al pa za Sen-jam beneške piesmi. Tala pa je ries velika iniciativa; če nismo bli sami videl nismo bli nikdar vierval, de tle v naših dolinah je mogoče kiek takuo velikega an liepega organizat an tuole samuo z našimi nočmi. Tuole pa pride ree, de znamo lepuo dielat an de smo živi». Marco, Lucia s Sandro v naruočju, Romeo an Daniela Sevieda je bilo lož začet tolo novo pot zavojo, ki Romeo je biu brez diela, v dopolnilni blagajni (cassa integrazione). Takuo smo hitro prodal hišo, napisal prošnje an paršli tle. Muoram reč, de te parve cajte je bluo za nas zlo težkuo, nismo viedel še kje bit, dokjer nismo hiše zazidal. Tuole pa pride reč, de če se eje se more» je poviedala Lucia. Čeglih so miei velike probleme, je vse šlo po pot-so jal-an vse kar so jim obec-jal so otenjil, takuo de v 16 miescu je hiša bila napravjena. Za vse tuole se Romeo an Lucia želijo zahvalit deželi, ki jim je pomagala an vsem te drugim, posebno garmiškemu kamunu. Sevieda pa ni vse paršlo od sebe an oba sta se muorla zavihnit rokave. On je začeu dielat na Benedil, kjer je šele v službi v prostem času, je dielu pa doma. «Vas tiedan sam parpravju dielo, takuo, de v saboto an v nedieljo sem samuo zidu «je poviedu Romeo, ki je sam naredu puno puno diela, žena an otroc so mu pa pomagal. Kuo sta se ušafal tle an kako je bluo za otroke? «Varnil smo se radi, an čeglih smo se dost trudil smo bli veseli. Ušafal smo Nova hiša mlade druiine «ČE SE CJE SE MORE» Glih 4 lieta je odkar se je družina Primosig varnila iz Belgije v Garmak parjatelje, saj smo vsake lieto hodil damu na počitnice, ušafal smo drugo sort življenja med domačimi ljudmi. Ni kej, tle si buj doma, govoriš tvoj dialekt, se poguoriš an posmieješ. V Belgiji smo pa živiel buj vsak za se an vsak posebe». Pa otroc? Naj povemo, de Daniela ima 17 liet, Marco 16 an oba hodita v šuolo v Čedad, z zavod Deganutti, Sandra jih ima pa 8. «Niso imiel velikih problemov», sta jala Romeo an Lucia, «saj so že poznal tele kraje, ker smo hodil na ferje. Niso imiel težav an u Suoli. V Belgiji so hodil dvakrat na tiedan ČEDAD Šencjur Rodila se je Michela Rožast dok na vratih družine Ubrale v Šencjurju an Zveze slovenskih izseljencev v Čedadu. V torak 2. septembra se je rodila v čedajskem špitalu lie-pa an močna čičica. Ime ji je Michela, nje tata se kliče Gianfranco, mama pa Anna lussa iz Lipe, lepuo poznana od naših emigrantu, saj že vič liet diela na Zvezi. Liepa čičica je parnesla veliko veselje vsej družini, še posebno mami an tatu an sevieda malemu Massimu, ki je težkuo čakau bratraca. Anni an Gian-francu naj gredo naše čestitke, bratra-cam Massimu an Micheli pa želmo pu-no sreče, zdravja an veselja v življenju, ki ga imajo pred sabo. Remanzah Paršla je na sviet Cinzia Rodila se je še ena čičica, ki so jo starši an žlahta ries težkuo čakal. Maj-hana Cinzia je paršla na sviet v sriedo 27. avgusta v videmskem špitale. Srečna mama je Tiziana Petricig - Bolova-nova iz Tarčmuna, ki je poznana v naših dolinah, saj že dost liet diela na gradbenem podjetju Benedii, tata je pa Marcello Cibert iz Remanzaha. Mlademu paru, ki živi v Remanza-hu čestitamo, liepi Cinzi voščimo pa vse narlieuš an narbuoiš na sviete. GRMEK Lombaj Zbogom, stara in zadnja oštarija! Do nedavno je biu u Lombaju javni (publik) telefon, bile so dve butige in dve oštarije. Zda ni nič več. Prvi so zaprli oštarijo in butigo Gušcjovi in ker je biu u njih stari oštariji tudi javni telefon, je vas prišla tudi ob tega. Od pandiejka 1. septembra pa so zaparli adno od najstarejših oštarij garmiške-ga komuna: Partenovo oštarijo. Par-tenovi so že par let od tega zaprli tudi butigo. Zda bojo ti žejni tarpiel. Od Petar-niela do Krasa pri Dreki bojo muorli prevozit parbližno 14 kilometrov, če bojo tiel popit kozarec vina al pa pive, če se ne ustavijo prej pri Komardinu. Ob provincialni, panoramiski cesti so v zadnjih letih zaprli (z Lombajem in Zaločilom vred, ki spadata pod Gar-mak) 10, ben deset oštarij in 6 butig. H temu naj doštejemo še dve butige par Petarnielu, eno oštarijo in dve butige pri Pacuhu. Tega niso krivi «registratori», saj je bluo puno oštarij in butig zaprtih že Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska ^ ^ Trst / Trieste f' ^ BSFÌr Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 N D OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% prej, ko je parsilu leč budgarjam in oštarjam «registrator» za inkaso. Vse, ali skoraj vse je krivo pomanjkanje ljudi. Registrator je dau le zadnji žlah. Troštamo se, da bo Partenova oštarija zaprta le začasno. Z zapartjem te oštarije je ratu za Lombajce še drug problem. Iz Klodiča jim je vsak dan vozu kruh poštin in ga pušču par Parte-novih, kjer je vsaka družina vzela, kar je naročila. In zda? Ko gremo v tisk smo zvedeli de oblasti niso dovolile Partenovim zapriet oštarije. Problem pa ni rešen, zatuo ker bo odprta le samuo do konca tega lieta. Kantu viervat? Za Ljubljano gobe niso kontaminane U naši deželi imamo tri inštitute, ki so nardile analize na gobah. Vič al manj so vsi trije odkrili radioaktivnost v gobah, a vsak od njih je dobiu drugačne rizultate. Inštituta v Trstu in Gorici sta nam povedala, da je odvisno od sorte gob prisotnost in količina (quantità) cezija, odnosno radioaktivnosti. Inštitut u Vidmu pa pravi, da kontaminacion ne «dipend» od sorte gobe, pač pa od kraja, od prostora kjer rastejo. Sada se je h našim trem inštitutom doložla še Ljubljana. Po vsem svetu znan znanstveni Inštitut Jožef Štefan je napravu več analiz in tu niso odkrili radioaktivnosti, ki bi šla čez miero. «Gobe niso kontaminirane» nosi naslov članek, ki ga na prvi strani objavljajo «Primorske novice» u petak 5. septembra. «Primorske novice» pišejo tudi, da niso odkrili radioaktivnosti u gobah niti na Zveznem Inštitutu u Beogradu. Zdaj, če «dipend» od prostora, od kraja, kjer se gobe pobirajo, sta Ljubljana in Beograd puno bulj blizu Černobilu, kot pa naša dežela. Kamù viervat? Naše sanitarne oblasti niso prepovie-dale nabiranje gob, samo svetujejo, da naj se jih ne uživa, naj se jih ne je. Kaj narest? Vsak naj nardi po svoji pameti in želji, seveda previdnosti ni nikdar previč. Škoda pa bi bla, da bi zavojo prevelike previdnosti paršli ob uživanje takuo okusnega gozdnega in senožetnega sadeža. Je pojedu, kar so mu dali dobrega v j asi a in je počivu cieu dan. Srečen in veseu je biu, da se je takuo lepuo poslužu učila, ki mu gaje dau botar muš, zatuo, kadar ga je videu zvečer prit v stalo, se ga nipozabu pohvalit in zahvalit. Muš ni odgovoriu, takuo ga je grizla jeza. Sam sebepajejau: «Moja neprevidnost me je spravla u tole nesrečo. Živeu sem srečen, veseu. Nič mi ni manjkalo, imeu sem kar sem želeu in je moja krivda, moja kauža, če se nahajam u tem žalostnem in obupnem stanju. Če ne odkrijem kaj-šne modrosti za se rešit, bo sigurno ob me, bo muoj konec». Ko je tuole izgovoriu, je biu takuo trudan, da je padu kot martu pred svoje jasla in razstegnu noge. Gospodar je zvedeu, da se nahaja muš u pietoznem, revnem, usmiljenja vrednem stanju. Biu je radovedan, kaj se bota tisto večer pogovarjala on in vou, zatuo je šu z njega ženo po večerji sedet blizu njih in ko sta se vse- Kam breško Mama Marjuta teče v 86. leto Svoj 85. rojstni dan je doživela že več mesecev od tega, praznovala pa ga je z zamudo, ker je čakala sina iz Avstralije, pa škoda, da ni prišel. V nedeljo 17. julija se je zbrala okoli nje na Kambreškem družina, dve sestre iz Benečije, ki jo niso že dolgo videle. Prišla je tudi druga žlahta, škoda le, da niso prišli sinovi in vnuki (nipotini) iz Avstralije. Potroštite se, Marjuta, bo pa za drugikrat. Marjuta Hvalica, rojena Rucchin, v znani Drečinovi družini v Lombaju že pred več kot 85. leti. Poročila se je deni a z ženo, je že zaslišu glas muša: «Botar vou, povej temi, vas prosim, kaj mislite narest, kadar vam kmet parnese za jest jutre zguoda?». «Kaj naj nardim? Spet bom luožu u pratiko, kar ste me navadli. Se bom umiku nazaj, pokažem roge, kot včeraj, in se bom delu bunega». «Pomislite lepuo - odgovori muš -tale bo pot, ki vas popeje u smart. Ko sem se vračju tole večer, sem poslu-šu neko govorenje, neke besede, ki so se mi za vas tresle noge od strahu». «Nu, povejte hitro, kaj ste ču?» vpraša vou zaskarbjeno. «Naš gospodar - je spet povzeu muš - je jau kmetu: «Ker vou ne je in ne more stat na nogah, želim, zahtevam, da ga jutri zjutraj ubijete: iz njega bomo nardil slanuo mesuo». To je tisto, ki sem vam teu povie-dat. Skarb za vaše življenje mi daje dužnuost, da vam dam drugi nasvet. Kadar vam parnesejo vaš bob in slamo, skočite pokonci in začnite zvest uo, s samogutnostjo jest. Gospodar mnogo let od tega v Zarog pod Kambreškem. Rodila je štiri otroke: Berta, Pavla, Lidio in Mafaldo. Veliko žalost jo je zadela, ko je pred dobrim letom umrla hči Lidia v Avustraliji. Tudi Berto in Pavel sta v Avstralji. Za palico starosti ji je ostala ta mala hči, Mafalda, z družino. Kmalu potem, ko je ostala uduova, je šla živet na Kambreško. Sedaj živi v novi hiši, ki sta jo zgradila zet Petar in Mafalda. Rada bere naš Novi Matajur, na katerega je naročena že od začetka izhajanja. Mama in nona Marjuta, kličemo vam še na mnogo let, da bi zdrava in vesela korajžno korakala do sto let, potem bomo videli, kaj vam bomo še voščili. bo takuo presodu, de ste ozdravu in bo umaknu obsodbo za vašo smart». Te besede so napravle na buozega vola prav tisti učinek, efekt, ki ga je muš želeu. Buoga žvina je začela od strahu buliti. Gospodar, ki jih je pazljivo, skrbnuo poslušu, se je debelo in zve-stuo posmejau. Njega žena gaje začudeno pogledala. «Povejmi, zakaj se takuo močnuo smeješ, da se bom tudi jest smejala s tabo». «Draga moja žena, naj ti je zadost me poslušat, de se smejem». «Ne, jest želim vedet ražon tega smeha», sili žena. «Ne morem. Lahko ti samuo tuole poviem, da so uržuh mojega smeha besede, ki jih je naš muš poviedu volu. Druga rieč je skrivnost, ki mi ni parpuščeno odkrit». «In kdo ti jo prepoveduje odkrit». «Če bi ti poviedu, bi jo plač ju z življenjem». Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. v Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Čardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdì 10.00-11.00. San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Slregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Dr. Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 13. do 19. septembra Grmek tel. 725044 Čedad (Minisini) tel. 721175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Oli nediejah in pra/nikah so odpar-le samuo /jutra, /a ostali čas in /a ponoč sc more klical samuo, če riccia ima napisano «urgente». » Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN nadaljevanje prihodnjič Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp Singer Orologeria Oreficeria - Ottica Urarna Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 Tel. 732280 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer Naša fotografija nam kaže tri sestre. Na levi je Stefania, na sredi Marjuta, zadnja Cilja. Cilja je zadnja tudi zato, ker je najmlajša Marjuta na sredi skupine-ilahte se je pustila fotografirat pred hišo hčerke v spomin vsem tistim, ki jo imajo radi PISE PETAR MA TA JURA C <2) Muš (osel), vou in kmet Pravca iz tavžent in ena noč