ŠTEVILKA 244
LETO XXII
30. JANUAR 1988
brestov
Szobzornik
lasilo delovne organizacije
Lani uspešno — kako bo letos?
V eni od januarskih sobotnih prilog Dela smo lahko prebrali daljši članek, poln odkritih in včasih kar jeznih obtožnic, ki jih je naslavljala lesna proizvodnja trgovini, le-ta pa je sicer precej otopele puščice vračala v nasprotno smer. Vidni predstavniki slovenske lesarske proizvodnje in trgovine so si pokazali zobe. Proizvodnja namreč zahteva, da sedanji gospodarski administrativni in tudi drugi pritiski, ki slabijo že tako hudo obolelo lesno proizvodnjo, dobijo tudi določnejša imena. Tudi doma ne le na »tujem«. Eden izmed krivcev z že določenim imenom je tudi trgovina, ki je inflacijo in skupni prihodek lepo obrnila sebi v Prid, seveda na škodo proizvodnje.
Na Brestu imamo v okviru temeljne organizacije PRODAJA tudi oddelek maloprodaje, ki seveda opravlja naloge trgovine. Kako uspešna je bila naša trgovina in zadovoljna »nje-'\a« proizvodnja? S kakšnimi pžavami se je srečeval naš, brestov prodajalec, ki je prodajal izdelke iz lastne proizvodnje?
Ni namen tega sestavka globinsko prikazovati prednosti hišne prodaje, saj naj bi jih konec koncev ocenjeval pred-y$em kupec naših izdelkov, ki le v naših prodajalnah deležen sPecializirane, hišne usluge.
Nekaj teh predosti s strani do-hodkovnosti pa le moramo omeniti.
Medtem ko trgovini za pokrivanje vseh mogočih stroškov in širitev mreže v posameznih primerih ne zadošča niti 30 in več odstotkov od maloprodajne cene oziroma skupnega prihodka, se lastna trgovina preživlja s 15 odstotki. In to dokaj uspešno. Ostanek gre v blagajno proizvajalca. Je pa res, da imamo v naši maloprodaji, pa čeprav ne potrošimo niti vsega navedenega denarja, včasih prav smešne težave pri nabavi skromnih »osnovnih sredstev«.
Tudi znotraj delovne organizacije veljajo včasih »linearne administrativne omejitve«, ki jih ni lahko odtajati. Medtem ko čakamo na plačilo prodanega blaga trgovini od 45 pa do 90 dni, je ta rok v lastni maloprodaji skoraj polovico krajši in še to predvsem na račun kreditne prodaje. Tudi skozi plačilni rok priteče v proizvodnjo precej dodatnega denarja. Torej je le-ta lahko zadovoljna.
Vprašanje pa je, ali se naša maloprodaja ob tako povečani skrbi za proizvodnjo še lahko enakovredno vključuje v ponudbo pohištva domačemu kupcu? Ali ni trgovina v mnogo ugodnejšem ekonomskem položaju?
Odgovor je sicer na dlani, saj vse številke govore v škodo lastne maloprodajne mreže; je pa kljub temu ponudba, svetovanje, celotna usluga v hišni prodaji še vedno višja v primerjavi s tisto v trgovini na-
sploh. Vlaganja v prenovo in širitev pa seve precej nižja. In tu je trgovina v primerjavi z industrijsko ponudbo hitrejša. In ima tradicijo.
To razmišljanje vsekakor ni usmerjeno proti trgovini, saj jo nesporno še kako potrebujemo. Brez nje si dandanes ne
KAJ IN KOLIKO?
moremo zamisliti življenja, brez nje ni tržnega gospodarstva. Prevzeti bi morala celo večjo vlogo pri usmerjanju proizvodnje in večje tveganje. Tega pa po sicer vedno zelo Avtoritativnem in pokroviteljskem vedenju noče prevzeti, če so seveda rezultati slabi. V nekaterih zahtevah pa bi trgovini morala prisluhniti tudi proizvodnja.
Se bomo iz vsega tega kaj naučili?
V minulem letu naj bi v lastni maloprodaji prodali vrednostno za 175 odstotkov več pohištva kot v letu 1986, kar bi pomenilo tudi fizično rast prodaje. Z dokaj ugodnimi prodajnimi pogoji, novimi oblikami prodaje in dodatnimi akcijami smo uspeli prodajo povečati celo bolj kot smo načrtovali in tako smo plan prodaje presegli za 24 odstotkov.
Najvišji presežek je ustvaril kolektiv v Mariboru, absolutno največjo prodajo pa smo dosegli v cerkniški prodajalni. Z izjemo salona v Banja Luki so vsi ostali v enajstih mesecih lanskega leta ustvarili ostanek dohodka. Poglejmo si dosežene rezultate:
Prodajalna
doseganje plana v °/o
Cerknica
Maribor
Zagreb
Banja Luka
Sarajevo
Split
Beograd
Skopje
Titov Veles
Bitola
127
158
122
103
116
134
119
113
110
107
In kaj so kupci največ kupovali? Največ smo prodajali kuhinjskega pohištva — nekaj več kot tretjino celotne realizacije, izdelkov iz temeljne organizacije Pohištvo je bilo za 32 odstotkov, eno četrtino pa so zapolnile oblazinjene sedežne garniture. Preostalo prodajo predstavljajo izdelki iz temeljnih organizacij Jelka in Masiva. Tudi s prodajo v sedmih ekskluzivnih prodajalnah smo lahko zadovoljni. Posebej dobra je bila prodaja v Nami na Tromostovju. Lansko leto je bilo torej za maloprodajo uspešno.
Kupci so vedno iskali dobre programe in jih bodo še. Torej izdelujmo dobre programe. Trgovina jih bo rade volje prodajala, saj jih bo kupec zahteval, z njo pa bomo lahko enakopravneje sodelovali in postavljali tudi svoje pogoje.
Organizirajmo proizvodnjo tako, da bomo kupcu lahko ponudili vsak trenutek oziroma v dogovorjenem roku kvaliteten izdelek.
In zanesimo se predvsem na svoje delo. Le tako bomo Brestu dali mesto, ki mu pripada.
^ela Slivnica je bila le kratkotrajen obet, da bo zima vendarle prišla...
(NE) KVALITETA, (NE) PRAVOČASNOST ...
Vse prevečkrat se pri prodaji pohištva srečujemo z nekvalitetnimi izdelki in nezadovoljnimi kupci, s številnimi reklamacijami (površinska obdelava spalnice Nada — naj navedemo le en primer — je slabša kot bi si sploh upali misliti, številne reklamaci-
(nadaljevanje na 2. strani)
Poškodbe pri delu lani
V letu 1987 je bilo v naši delovni organizaciji 166 poškodb pri delu, na poti na delo in z dela. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 2168 delovnih dni. V primerjavi z letom poprej se je število poškodb zmanjšalo za 10,3 odstotka, število izgubljenih delovnih dni pa za 6,5 odstotka. Pogostost poškodb, ki je razvidna iz podatka o številu poškodb na 1000 delavcev je bila za 6,5 odstotka manjša kot je znašalo tovrstno povprečje lesne industrije Slovenije v letu 1986 (ustreznih podatkov za leto 1987 še ni), resnost poškodb, ki ponazarjajo število izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa za 41,1 odstotka.
Več nam povedo podatki v spodnji razpredelnici:
(173 delovnih dni) je povzročila samo ena teh poškodb. Nastala je ob zrušitvi zložaja fur-nirnih ivernih plošč v prodajalni pohištva Banja Luka. V vseh drugih temeljnih organizacijah pa je število poškodb upadlo.
Ob upoštevanju števila zaposlenih je bilo največ poškodb v Strojegradnji, Iverki in Žagalnici. V Strojegradnji se je lani poškodovalo 21,7 odstotka, na Iverki 11,66 odstotka, v Žagalnici pa 11,21 odstotka delavcev. Brestovo povprečje, ki je znašalo 7,39 odstotka, so nekoliko presegli še v Masivi in Pohištvu.
Povprečna odsotnost z dela na poškodbo je bila najvišja v Prodaji in Žagalnici. Povzročili sta jo dve težji poškodbi. Razmeroma veliko število iz-
orodjem, notranji transport in gibanje ljudi pri delu (padci na tovarniškem območju ipd.). Pri delu z rezkalnimi stroji je bilo 4,8 odstotka vseh nezgod, pri delu z žagami vseh vrst, ki štejejo za najnevarnejše, pa 7,2 odstotka. Precej poškodb, kar 12,1 odstotka, se je pripetilo na poti na delo in z dela.
Lani črni dan v tednu ni bil petek, temveč ponedeljek, saj se je ob ponedeljkih pripetilo več kot četrtino vseh nezgod pri delu v naši delovni organizaciji.	V. Žnidaršič
Na tem travniku bo zrasel nov zdravstveni dom
Samoprispevek^ začeli s pripravami
	Število poškodb					=§ .			
TOZD	-5	5		-‘i?		S S 11 O.V	tl ■95	g	:fa
	T! 2	Ostal delih	Na poti	1 C/3	II	ll ji ti </) c	ll £5 </)Td	11	lis
POHIŠTVO	n	30	8	49	87,5	77,9	552	79,3	11,4
MASIVA	n	12	—	23	82,0	79,6	246	98,4	10,7
ŽAGALNICA	6	14	4	24	92,3	112,1	562	195,8	23,4
IVERKA	6	12	1	19	90,5	116,6	189	73,0	9,9
SKUPNE DEJ.	—	2	—	2	50,0	11,9	16	133,3	8,0
GABER	2	6	—	8	66,7	58,4	128	84,8	16,0
PRODAJA	2	5	—	7	175,0	28,7	210	100,5	30,0
JELKA	4	5	3	12	57,1	69,0	118	45,9	9,8
TAPETNIŠTVO	4	2	4	10	125,0	77,5	73	56,6	7,3
MINERALKA	—	2	—	2	40,0	37,7	10	14,5	5,0
STROJEGRAD.	3	7	—	10	—	217,4	64	—	6,4
SKUPAJ	49	97	20	166	89,7	73,9	2168	93,5	13,0
Skoraj vse poškodbe so bile lažje. Pet jih je bilo nekoliko težjih, vendar tudi te niso povzročile invalidnosti.
Število poškodb pri delu se je povečalo samo v Prodaji (za 75 %) in v Tapetništvu (za 25 %). To pa ni zaskrbljujoče, saj so bile to poškodbe lažje vrste. Daljšo odsotnost z dela
gubi j enih delovnih dni v Prodaji je posledica poškodbe delavke v Banja Luki, v Žagalnici pa celoletna odsotnost z dela delavca, ki je predlani na poti z dela padel z mopedom.
Največ nezgod, kar 59,7 odstotka, se je pripetilo pri manj nevarnih delih kot so posamezna ročna dela, dela z ročnim
Lani uspešno—kako bo letos?
(nadaljevanje s 1. strani)
je pa s težavo rešujemo, saj rezervnih delov tudi ni), z dolgimi dobavnimi roki, ki izvirajo iz nesortiranosti programov predvsem zaradi neprilagodljive proizvodnje, ki večkrat ne razume, da ni sama sebi namen in da vendarle dela za kupca, šele s prodajo se le-ta dejansko potrdi kot smiselna.
V oktobru smo s krajšo zamudo ponudili domačemu kupcu nov program Rubin. Program je funkcionalno in oblikovno novost in tako je njegovo uveljavljanje predstavljalo določeno nemajhno tveganje. Kmalu je pošla zaloga podnožja A2 in po še pravočasnem posredovanju prodaje so se podnožja interventno dodelala (nekaj težav je vendarle bilo — zamislite si, zaradi enostavnega podnožja).
Sedaj je program desortiran, naročilo proizvodnji je bilo posredovano v začetku novembra torej pred tremi meseci, a program bo po naši železni navadi kupcem na voljo šele v aprilu, ko bodo iz proizvodnje prišli tudi manjkajoči elementi (po preteku pol leta od naročila).
Program se baje dobro prodaja. Se bo po več kot trimesečni odsotnosti še? To nekatere očitno manj skrbi kot to, da je letošnja zima brez snega.
Kuhinjo Brest 2004 smo kupcem na beograjskem salonu pohištva obljubili v začetku decembra. Povpraševanje je vseskozi veliko pa čeprav kuhinje še dandanes ni v prodajalnah. Dva meseca že vlečemo kupce za nos, ti pa še kar čakajo. In vedno več jih je. Menda pa bo kuhinja dobavljiva v februarju. Menda.
In to ni vse. V preteklih mesecih so bili nekompletni tudi naslednji programi: otroški program Igor bor, Kvadrat, kuhinja Brest 15. Naj bo dovolj. Nekaterim slabovoljnim kupcem smo morali vrniti tudi že vplačan denar in obresti. Nekje nas očitno čaka veliko dela. Pronicljivi pisec nam je v novoletni številki glasila v dramilu zaželel predvsem več pameti. Tudi on je naš izdelek dolgo čakal.	V. Frim
Na zadnjem referendumu junija letos smo se odločili, da bomo zbirali denar za obnovo zdravstvenega doma v Starem trgu in za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Cerknici. Ta samoprispevek je bil uveden s septembrom 1987 in glede na to, da so od takrat minili že štirje meseci, je potrebno podati
poročilo o dosedanjem delu.
Za izvedbo omenjenih investicij je Skupščina občine Cerknica na septembrski seji imenovala dvajsetčlanski gradbeni odbor. Ta pa je imenoval še posebni pododbor za realizacijo investicije v Starem trgu.
Z aktivnostmi so začeli tako, da so najprej vodili usklajeval-
ni postopek o namenski izrabi prostorov in o potrebah po zdravstvenem varstvu ter o možnostih, ki so s tem povezane. Usklajevalni postopek je potekal med Notranjskim zdravstvenim domom, Kovinoplastiko Lož, krajevno skupnostjo ter Zavodom za urejanje prostora kot predlagalcem
Znižale so se zaloge
Za poslovanje v letu 1987 je bilo značilno, da se je ob veliki inflaciji zelo zaostrila likvidnostna situacija v Brestu. Tekoče plačevanje nabavljenega materiala in surovin je bilo vsak dan težje, zato je bila naloga nabavne službe med drugim tudi zagotoviti nemoteno poslovanje ob čim manjših zalogah vhodnih materialov. Za zmanjševanje zalog so stekle tudi akcije za optimalno časovno naročanje potrebnega materiala.
Poleg tega je bilo za celo delovno organizacijo organizirano ponovno ovrednotenje vsega materiala za vzdrževanje oziroma rezervnih delov. Pregled, narejen po planskih cenah kaže, da so se od 20. aprila 1987, pa do konca leta zaloge repromaterialov in surovin zmanjšale s 3220 milijonov na 2510 milijonov dinarjev, oziro-
ma za 715 milijonov dinarjev. To pomeni, da smo ob zaključku leta poslovali s 23 odstotki manj zalog kot smo jih imeli v mesecu aprilu. Ob tem velja omeniti, da zaradi tega v poslovanju temeljnih organizacij ni prihajalo do zastojev zaradi pomanjkanja materiala. Izjema je bila le Tozd Mineralka, vendar je tam prišlo do zastoja iz drugih razlogov.
Iz pregleda je razvidno, da so skupne zaloge kljub zmanjšanju še vedno visoke. Predvsem velja to za rezervne dele, pa tudi za repromaterial v posameznih temeljnih organizacijah. Zaradi tega bo treba nadaljevati z akcijami za odprodajo posameznih materialov, predvsem pa z ureditvijo dokumentacije in pravilnega naročanja, kar je naloga planskih služb v temeljnih organizacijah.	F. Mele
Pregled zalog 30. decembra 1987:
TOZD	Skupne zaloge	Zaloga rez. delov	Zaloge repr. mat. in surovin
VREDNOSTI V MIO DIN
POHIŠTVO	996	597	399
MASIVA	497	88	409
ŽAGALNICA	304	185	119
IVERKA	774	581	193
SD	27	—	27
GABER	624	75	549
PROD. TRANSP.	25	25	—
JELKA	364	59	305
TAPETNIŠTVO	300	14	186
MINERALKA	373	150	223
STROJEGRADNJA	66	66	
SKUPAJ	4350	1840	2510
projekta. Na osnovi usklajenih zahtev, po katerih je bil izdelan idejni osnutek projekta adaptacije in na osnovi sprejete ponudbe se je Zavod za urejanje prostora lotil izdelave izvedbene dokumentacije, ki mora biti pripravljena do konca letošnjega leta. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji, da bomo lahko izbrali izvajalca in začeli z deli.
V času, ko je na eni strani potekal usklajevalni postopek, smo po drugi strani izvajali naloge, potrebne za pridobitev gradbenih soglasij. Časovno smo v stiski edino pri reševanju stanovanjskega problema. Ob spremembi namembnosti prostorov je namreč potrebno zagotoviti za dosedanjo stano- s valko doma ustrezno stanovanje, ki ga pospešeno iščemo.
Po projektu adaptacije bo v prostorih zdravstvenega doma v Starem trgu urejeno naslednje:
—	obnovljeni bodo sedanji prostori oziroma ambulante,
—	na novo bodo usposobijo ne zobna ambulanta, otroški dispanzer in specialistične ambulante,
—	poleg tega bodo obnovljeni tudi drugi spremljevalni prostori ter delno tudi oprema.
Glede izgradnje zdravstvenega doma v Cerknici je dogovorjeno, da dela in naloge potekajo po ustaljenih fazah takšne izgradnje. Notranjski zdravstveni dom izdela do konca novembra v skladu z našimi potrebami programske osnove, ki izhajajo iz naših potreb. Na osnovi teh se oblikuje javni razpis za idejne projekte. P° izboru tega se opredelimo za glavni projekt in na osnovi tega se opredelimo za glavni pr°; jekt in na osnovi tega sled1 javni razpis za izvedbo del-Dogovorjeno je, da se med tein časom lotimo tudi urejanj9 (nadaljevanje na 3. strani)
Vtisi s Kninskega sejma
Največja sejemska prireditev pohištvenikov je tudi letos opravičila svoje ime. V petnajstih halah si je bilo moč ogledati spoštovanja vredno veliko izdelkov. Letos so bile med razstavljenimi eksponati tudi kuhinje. Sejemski prostor je bil razdeljen na dva dela in sicer je bilo v prvih šestih halah razstavljeno stilno pohištvo, v ostalih pa moderno pohištvo, ki je za nas bolj zanimivo.
Kakšne so letošnje splošne oblikovalske težnje? Bistvenega premika v nobeni skupini pohištva letos ni bilo, morda z izjemo kuhinj, ki pa so poglavje zase. Čeprav se firme običajno tudi eksponirajo na takšnih prireditvah, pri nemškem tradicionalnem okusu to ni tako izrazito. Dvomim, da bi oblikovalcem zmanjkalo idej, prej bi rekel, da so se naslonili na že uveljavljene sisteme in da so letos iskali zgolj oblikovne variante na že znanih osnovah. Še vedno je prisoten trend namenskega pohištva za vsak prostor posebej.
O posameznih skupinah pohištva pa bi dejal sledeče:
Spalnice: pri spalnicah je čutiti nekakšno zatišje, modeli so znani, znani so tudi sistemi, različne so samo barvne inačice in površinske obdelave. Najbolj so bile zastopane klasične spalnice s šest-delno ali tridelno smučno omaro in posteljo in spalnice z mostom in kotno omaro.
Čutiti je povečan obseg fili-fane iverice, folija z naravnimi porami pa je povsod zelo dober nadomestek naravnim furnirjem. Prevladujejo natur, konjak in temno lužena barva. Kar je naravnih furnirjev, so kvalitetno odbrani, fronte so številčene skoraj brez izjeme, močno pa so prisotne aplikacije masivnega lesa s softfor-mingom. Fronte so izdelane bogato in robustno, da o kva-
(nadaljevanje z 2. strani) Prostora. Sklad stavbnih zemljišč, ki po zakonu upravlja z gradbenimi zemljišči, bo moral damreč izročiti investitorju komunalno opremljeno zemljišče. Zato je potrebno izdelati še zazidalni načrt območja lokacije in komunalno opremiti Parcelo. Predvideno je, da bo-ta dela opravljena do tretjega trimesečja letos.
Zbiranje denarja poteka po daslednji dinamiki:
— do 25. novembra smo ž.brali 114.331.382 din ali približno 83 milijonov dinarjev mesečno. Zaradi velike rasti in-lacije in s tem padanja vrednosti dinarja, je bilo potrebno ^lenar ustrezno gospodarno nabiti. Z Ljubljansko stanovanjsko banko smo sklenili pose-hen sporazum, ki ga je predlo-. la finančna komisija odbora lri Po katerem se ves višek denarnih sredstev prenese na ra-CUn Ljubljanske banke pod P°goji, ki trenutno veljajo na denarnem trgu. Trenutno je ta °brestna mera 143-odstotna. Po
liteti sploh ne izgubljam besed, saj je standardno fantastična.
Nočne omarice vse bolj izgubljajo svoj prvotni pomen, nadomeščajo jih vse bolj lahkotne in fleksibilne manjše omarice ali police, z manjšim in plitkim predalčkom.
Dnevne sobe: Vitrina v sestavu ohranja svoj dominantni položaj. Tako ali drugače oblikovana ima skoraj brez izjeme luč v notranjosti in je prirezana ali polkrožna. Spodnji elementi imajo globok predal, izdelana pa sta dva sistema: enkrat gre za nalaganje elementov eden na drugega, ali pa so le-ti na stojkah. Pri dnevnih sobah prevladujejo naravni materiali, običajno jesen, hrast ali mahagonij. Barvna skala je bila prikazana posebej, običajno pa so bile razstavljene črna, bela ali natur. Pri belih frontah pore niso popolnoma zalite, fronte pa so brez izjeme številčene.
Velik poudarek je na okovju, kjer proizvajalci hitro sledijo novim oblikovnim zahtevam. Zanimivo je dejstvo, da sestavi dnevnih sob nimajo ene stranice, ampak je vsaka omarica samostojen element. Čedalje večji je tudi poudarek na oblikovanju korpusa, fronta pa je enostavna in utopljena v korpus. Podnožja so zelo nizka, izbor elementov pa tako širok, da zadovolji tudi najzahtevnejše okuse.
tem aranžmaju smo do sedaj plasirali 101.914.789 din. S preostankom v znesku 12.416.593 dinarjev smo financirali izdelavo izvedbenih aktov za dom v Starem trgu, ki jih pripravlja Zavod za urejanje prostora. Poleg tega potekajo preko Medobčinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani aktivnosti o sprejemanju Samoupravnega sporazuma o temeljih planov institucije, v katerem so opredeljene investicije, med katerimi je naš zdravstveni dom opredeljen v višini 900 milijonov din, razdeljen na terminske naložbe v letih 1988, 1989 in 1990. Trenutno se pri sprejemanju tega sporazuma zatika predvsem v občinah mesta Ljubljana, kjer trenutno pozabljajo na način zbiranja sredstev za tovrstne objekte na tem območju. Definitivna usoda tega sporazuma bo znana konec letošnjega leta. Ocenjujemo, da aktivnosti v zvezi s samoprispevkom potekajo v dokaj normalnem časovnem zaporedju.
F. Ješelnik
Samske in otroške sobe:
Prevladujejo umetni materiali — folija in plastični nalimki. Ti materiali so poceni in trajni, kar je za to skupino pohištva bistveno. Otroške sobe so bile razstavljene predvsem kot igralne sobe in ne kot delovni prostor, žal pa ti prostori delujejo nekako grobo, manjka jim raznih majhnih in drobnih dodatkov.
Tapetništvo: Letos je bilo razstavljenih veliko število usnjenih garnitur. Te garniture niso opremljene z izvleč-nim mehanizmom, kot ga imajo le-tiste iz blaga. Modeli so bili klasični in moderni, izbor blaga kvaliteten in pester. Iz-vlečni so bili dvosedi in tro-sedi, zanimivo pa je, da imajo »visokozvaneči« proizvajalci tudi štiri različne širine. Med usnjenimi modeli prevladuje črna, bela in siva barva, pri tapeciranih pa prevladuje širok izbor pastelnih barv.
Jedilnice: Letos je opazen premik od okroglih k ovalnim mizam. Modeli so imeli iz-vlečne mehanizme za razvlek nog, imele so en ali dva iz-vlečna vložka, ki sta bila skrita v nogah, okrogle mize pa so imele premer 120 cm. Stoli, ki so bili razstavljeni, so imeli tapecirano sedalo in tudi hrbtno naslonjalo, prevladovale pa so tradicionalne klasične oblike.
Razstavljene komode so imele osrednjo vitrino, ki spominja na tiste pri dnevnih sobah. Prevladovali so naravni furnirji, barve pa konjak in vsi rjavi toni. Opazen je porast furnirja »ptičji javor« s poliuretansko polirano obdelavo.
Kuhinje: Opaziti je, da so kuhinje v Kolnu razstavljene vsako drugo leto. Letos je bilo pri njih kot na »sejmišču« in tako so bili kakršnikoli poslovni pogovori kar ob vzorcu nemogoči. Korpusi niso več polirani v beli barvi, ampak z dekorativnimi papirji, post-forming ploščo pa počasi zamenjuje plošča z masivnim na-limkom, verjetno zaradi polkrožnih zaključnih elementov. Rolo omarice so izpopolnili in tečejo lepše, elementi imajo različne bogate in funkcionalne dodatke. Proizvajalci okovja so za proizvajalca kuhinj izpopolnili okovje in dodatke, veliko pa je bilo prikazanih tudi sestavov s centralnim mokrim blokom. Tudi pri kuhinjah je bilo letos veliko »ptičjega javorja«, klasičnega fine-line furnirja pa ni bilo.
Kaj lahko rečem za Jugoslovane in Brest na letošnjem Kolnskem sejmu? Žal ne moremo iz svoje kože in razstavljamo še vedno ločeno, vsaka skupina zase: Slovenijales je imel lep razstavni prostor, podobno kot lani v Beogradu. Žal mi nismo bili zastopani. Imeli pa smo razstavljen program Rubin na prostoru Eks-portdrva, ki je lep sestav, tu-
RUBIN edini v Kolnu
di programsko je v istem trendu kot pri ostalin proizvajalcih tako, da bi bilo vse v redu in primerljivo z Evropo, če ... Ta »če« pa je kvaliteta izdelave, ki je pod kritiko, skoraj katastrofalna. Ko človek gleda ostale eksponate, se razvadi.
Takoj pa veš pri čem si, ko dobiš udarec s »kvaliteto« našega razstavljenega pohištva. Ne samo to, da je manjkal ročaj — tega so mogoče tudi ukradli — temveč tudi to, da vijaki prebijajo stranico, da so masivni nalimki na korpu-
Kako daleč smo v tem trenutku s planom za leto 1988 v delovni organizaciji Brest in na kakšnih predpostavkah ga gradimo?
Glavni cilj, ki smo ga upoštevali pri oblikovanju plana, je povečanje fizičnega obsega proizvodnje na osnovi dviga produktivnosti, racionalnejšega izkoriščanja delovnega časa, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in primernejše organizacije dela.
Na račun povečevanja proizvodnje naj se ne bi povečevale zaloge, temveč si moramo na vseh področjih prizadevati, da bodo izgotovljeno proizvodnjo tudi prodali, pri nekaterih izdelkih pa tudi znižali zaloge na optimalno raven. Ta predpostavka je osnova za plan za leto 1988. Zaradi tega bo potrebno izločiti iz proizvodnje programe z zelo nizko dohod-kovnostjo ter povečevati delež tistih, ki prinašajo delovni organizaciji ostanek dohodka. Ker predvidevamo, da domače
su videti izprani, da na vitrini zija fuga, ki je široka štiri milimetre, da so na frontah bočnice postavljene gor ali dol, kakor je pač prišlo, so napake, ki si jih nikakor ne bi smeli privoščiti, če hočemo sploh še obstajati. Vse skupaj je izgledalo približno tako, kot da bi to »sfušal« tretjerazredni mizar. No, še dobro, da bo ta kritika ostala samo v tovarniškem glasilu. Upam pa tudi, da je razstavljen eksponat videlo čim manj ljudi...
A. Vivod
tržišče ne bo sprejelo tolikšne količine izdelkov, kolikoršna je predvidena z dvigom fizičnega obsega proizvodnje, bo potrebno v večji meri plasirati izdelke tudi na tuje tržišče, kjer je povpraševanje še vedno večje od ponudbe.
Vendar pa je potrebno tudi pri izvoznih izdelkih v prvi vrsti upoštevati načelo dohodkov-nosti.
Tudi pri vhodnih surovinah in materialih je potrebno upoštevati načelo racionalnega izkoriščanja, obenem pa si moramo prizadevati, da bi dosegli čim nižje ostale stroške poslovanja.
Pri sestavi plana smo upoštevali vsa omenjena izhodišča. Glede na to planiramo za leto 1988 za delovno organizacijo Brest pozitiven finančni rezultat. Vendar je v tem trenutku plan še v fazi usklajevanja, zato bomo o njem lahko več zapisali v naslednji številki Obzornika.
D. Mišič
Samoprispevek: začeli s pripravami
Plan za leto 1988
Zastavljanje planskih ciljev v tako nestabilnih gospodarskih razmerah, kot prevladujejo v naši družbi, je zelo težko. Otežko-čeno pa je tudi načrtovanje na realnih osnovah v delovnih organizacijah. Kljub temu si moramo zastaviti politiko poslovanja, ki seveda temelji na določenih predpostavkah oziroma pogojih gospodarjenja.
Naše inovacije!
Čeprav smo že na začetku poslovnega leta 1988, ne moremo mimo tega, da ne bi pregledali kako smo bili inovativni v preteklem letu. Število inovativnih predlogov se je v letu 1987 nasproti letu 1986 povečalo, vendar pa le s tem še ne moremo biti zadovoljni.
Iz tabele je razvidno, da so na Brestu vedno temeljne organizacije, ki nimajo pripravljenega nobenega inovativnega predloga. Ob tem dejstvu se sprašujemo ali v teh sredinah ni ustvarjalnih — inovativnih delavcev ali pa je še vedno prisotna bojazen le-teh, da si
bodo s prijavljenim predlogom ustvarili neko neprijetno vzdušje med sodelavci. Vendar si s »tihim« ustvarjalnim delom inovatorji ne pridobijo ničesar. Pri osebnih dohodkih so izenačeni z neustvarjalnimi delavci, medtem po oddelek, temeljna organizacija, kakor tudi delovna organizacija z inovacijo pridobijo neregistriran inovacijski dohodek.
Inovator običajno ostaja brez zasluženega nadomestila, ki mu pripada po Pravilniku o ustvarjalnosti pri delu in po Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih
za pridobivanje in razporejanje dohodka.
Da bi to prebrodil, mora inovator povsod čutiti podporo svojih sodelavcev in širše družbe. Kljub temu, da so inovacije že kar udomačena tema, pa se premalo zavedamo, da morajo postati lastnost slehernega delovnega človeka. Omeniti velja, da začne 1. aprila 1988 veljati spremenjen in dopolnjen zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšavah in znakov razlikovanja, s katerim bomo morali uskladiti tudi naš Pravilnik o ustvarjalnosti pri delu.	B. Petrič
Trirvvnriiški rlnhnrlpk TVmlnriln mnvntnripm
						din	din	din	din
POHIŠTVO						15.663.621		1.002.985	
	7	2	1	1		1.531.525	1.128.616	201.124	101.576
MASIVA	6	—	8	7	1	211.370	11.738.658	105.685	764.576
ŽAGALNICA	—	—	3	3	—	—	480.720	—	412.713
GABER	—	—	4	4	—	—	1.915.000	—	619.000
IVERKA	—	—	—	—	—	—	—	—	—
TAPETNIŠTVO	3		.	1	—	1	1.328.546	—	69.992	—
JELKA	—	—	8	5	3	—	1.283.253	—	250.914
MINERALKA	—	1	2	1	1	2.501.280	1.523.762	350.180	274.278
STROJEGRADNJA	—	—	3	2	1	—	550.000	—	71.200
PRODAJA	—	—	—	—	—	—	—	—	—
DS SD	—	—	2	—	2	—	—	—	—
SKUPAJ	16	3	32	23	9	21.236.342	18.620.009	1.729.966	2.494.257
Opomba: Gospodarska korist in nadomestilo od inovacij, ki se obračunavajo pet let in izplačilo inovatorjem za leto 1987 nista všteta v inovacijski dohodek, ker se obračunava po zaključnem računu preteklega leta.
Iz naše Strojegradnje
Eden prvencev Brestove strojegradnje je stiskalnica za širinsko lepljenje lesa, ki so jo razvili predvsem za potrebe Brestovih temeljnih organizacij Žagalnice in Masive. Z njo lepijo ožje kose lesa v večje
ploskovne elemente. Lepilni spoji so ravni, kar pripomore k velikemu prihranku lesa, hkrati pa seveda k večjemu izkoristku te dragocene surovine. Stiskalnica je uporabna tako v industriji kot v obrt-
ništvu, saj zavzema majhno tlorisno površino in je hitro nastavljiva za lepljenje topljencev različnih dimenzij. Korak naprej v tej smeri pa pomeni avtomatizirana stiskalnica za širinsko topljenje lesa.
Z dobavo hlodovine letos ni težav
Za delo strojev je odgovoren človek
Reorganizacija sindikata v Tozdu Pohištvo
V	temeljni organizaciji Pohištvo smo imeli do decembra lani dve osnovni organizaciji sindikata, ki sta imeli tudi svojo konferenco sindikata. Takšen način organiziranja sindikalnega dela se je pokazal kot neustrezen, predvsem spričo dejstva, da je v temeljni organizaciji zaposlenih več kot šeststo delavcev.
V	delu sindikalne organizacije v Tozdu Pohištvo je v zadnjem obdobju po volitvah prišlo do sprememb, ki smo jih uresničili na osnovi izkušenj iz zadnjega mandatnega obdobja. Ugotovili smo namreč, da nam konferenca sindikata pravzaprav ni potrebna, saj smo imeli v preteklem obdobju sestanke obeh izvršilnih odborov v eni zasedbi, tako da je delo v tedanjem obdobju potekalo skupno. Po dogovoru, ki smo ga imeli na enem zadnjih sestankov lani, smo pripravili nov način delovanja osnovne organizacije sindikata.
Zaključni občni zbor smo organizirali po sindikalnih skuni-nah. Vsa poročila sindikalnih skupin smo teden dni pred sestanki razobesili na oglasne deske v naši temeljni organizaciji, tako da so se lahko vsi delavci seznanili z njimi. Na sestankih sindikalnih skupin smo razpravljali o problematiki posamezne skupine. Ugotovili smo, da so delavci pokazali veliko zanimanja za probleme določenih okolij, predvsem pa smo prišli do spoznanja, da je delo v sindikalni skupini, v kateri je trideset ljudi, dosti lažje, kot pa na množičnem sindikalnem zboru tristotih ljudi.
Dosti bolj pridejo do izraza mnenja ljudi, ki se jih sicer
na množičnih sestankih ne da izraziti. Kljub temu, da ima tako organizirana sindikalna organizacija številne prednosti, pa bo potrebno za resnično uspešno delo posamezne člane izvršnega odbora sindikata za-
dolžiti, da bodo poskrbeli za ustreznejši način obveščanja v le-teh.
V prihodnje se bomo morali tudi dogovoriti, da bomo imeli vse sestanke v okviru sindikata izven delovnega časa. K takšnemu načinu dela nas vodij0 predvsem razmišljanja o boljšem izkoriščanju delovnega časa v temeljni organizaciji.
J. Zakrajšek
Na seji OOZS Bresta je bilo v zvezi z delom zobozdravstvene službe postavljenih kar nekaj vprašanj, na katera bom skušal odgovoriti. O zobni ambulanti na Brestu smo se pričeli pogovarjati v začetku leta 1981. S tajniki temeljnih organizacij je bilo dogovorjeno, da naj bi delo v tej ustanovi potekalo drugače kot v zdravstvenem domu v Cerknici.
Vsi smo se strinjali, da je v postopek zdravljenja treba vzeti samo določeno število delavcev, da bi bilo tako njihovo zdravljenje čim krajše, in šele nato nov krog delavcev. Vsak obisk pacienta v zobni ordinaciji je bil daljši kot sicer, ker smo želeli, da bi pri posamezniku vsakič čimveč naredili. Ko sem bil izvoljen za individualni poslovodni organ, so z delom na Brestu nadaljevali dr. Petelin, potem dr. Lukač in dr. Vrkljanova, od 1. januarja 1987 pa dr. Vengustova. Že od samega začetka je bilo dogovorjeno, da bodo zobno ambulanto Bresta lahko obiskovali v posameznih primerih tudi drugi delavci oziroma občani.
Ekipa dr. Vengustove je v letu 1987 presegla normo za 39 odstotkov, zunanjih pacientov je največ 5 odstotkov.
Zaradi načina dela oziroma naročanja je čakalna doba pacientov dokaj dolga, istočasno Pa prihajajo tisti, ki so naročeni v tem obdobju, na vrsto vsaka dva do tri tedne. Vsi ostali pa lahko do takrat, ko čakajo na vrsto v zobni ambulanti Bresta, obiščejo zobne ambulante v zdravstvenem domu v Cerknici.
Pripravljeni smo preiti na sistem dela, kakršnega smo
imeli v zdravstvenem domu doslej, če se DO Brest s tem strinja oziroma to zahteva. To pomeni, da vsem delavcem Bresta hkrati nudimo zobozdravstvene storitve, vendar pa se bo čas med posameznimi obiski v ambulanti podaljšal sorazmerno z številom vpisanih oziroma naročenih pacientov. Glede sprejemanja delavcev iz drugih delovnih organizacij pa tole: na pobudo GG in TOK Cerknica smo se dogovorili in podpisali pogodbo, da bo zdravstveni dom Cerknica opravljal za njih zobozdravstvene storitve izven rednega delovnega časa (neposredna svobodna menjava dela). Za uporabo prostorov in za opravljanje zobozdravstvenih storitev se je GG neposredno dogovoril z Brestom. Ker se neprestano ubadamo s finančnimi težavami v poslovanju, nam neposredna svobodna menjava dela vsaj malo olajša gmotni položaj. Pri ponovni izvolitvi za individualni poslovodni organ sem postavil pogoj, da vsaj enkrat tedensko delam brez kakršnegakoli nadomestila v zobni ambulanti, da ne bi povsem ostal izven stroke in svojega poklica. Priznati moram, da tudi v to ambulanto prihajajo občani, ki niso zaposleni na Brestu.
Resnici na ljubo moram povedati, da je zobozdravstveni stroj kupil Brest za potrebe otroškega zobozdravstvenega varstva v obnovljeni šoli v Cerknici. Ker so takrat v šoli prostore potrebovali za druge dejavnosti, otroške ambulante niso odprli in je stroj ležal nekaj let v skladišču pri glavnem vhodu na Brest. OZS je odobrila še eno zobozdravstveno ekipo in smo tako ta stroj uporabili za dodatno ambulanto za odrasle. Zaradi prostorske stiske v zdravstvenem domu Cerknica smo se dogovorili, da ga premestimo na Brest, ob tem, da je ta ambulanta v celoti financirana s strani OZS Cerknica. Čeprav je stroj last Bresta, vsa popravila plačujemo sami.
Želim še poudariti, da bi prišlo do manj zapetljajev okrog vprašanj zobozdravstva, če bi predstavniki sindikata pri nas poiskali odgovore in tako istočasno obvestili vse delavce o tej problematiki. Lahko pa bi tudi zapisali, kakšne prednosti imajo delavci Bresta glede na izgube delovnega časa v primerjavi z drugimi občani v občini.
dr. K. Klarič
... RAZMIŠLJANJE ZOBOZDRAVNICE
Odkar sem prišla na delovno mesto zobozdravnika v zobno ambulanto Brest, se pojavljajo na delo zobne ambulante na različnih nivojih neobjektivne pripombe. Neobjektivne in neutemeljene so predvsem zato, ker doslej še nihče s strani Bresta ni vprašal za dejstva delavce zobne ambulante, prav tako pa o kritikah nismo bili nikoli direktno obveščeni — čeprav so bile npr. razobešene po oglasnih deskah. Mislim, da je nepošteno obsojati na podlagi nerazčiščenih dejstev.
Rada bi dodala nekaj pojasnil, ki se mi zdijo pomembna predvsem za razumevanje dolge čakalne dobe pacientov. Ko je bila 1981. leta odprta zobna ambulanta na Brestu, so bili delavci veseli, da bodo lahko med službenim časom in v bližini delovnega mesta popravljali zobe. Takrat je bila čakalna doba zelo dolga. Po odhodu dr. Petelina je bilo pacientov le še toliko, da so se v štirinajstih dneh vsi zvrstili, zobna ambulanta pa je imela v tem času težave z doseganjem norme. V tistem času je bilo na različnih nivojih večkrat izrečeno vprašanje, zakaj ne hodimo k zobozdravniku. V času dela dr. Vrkljano-ve koncem leta 1986 se je število pacientov spet začelo postopoma večati. Ob mojem prihodu na Brest je bilo naročenih že 400 pacientov, ki so bili vsi v postopku zdravljenja. V začetku leta 1987 pa se je vpisalo še 550 pacientov. Po dogovorjenem sistemu (ki ga je obrazložil že dr. Klarič) je bilo 400 pacientov že pre-
velika skupina za hitro sanacijo zob, zato je seveda moralo vseh nadaljnjih 550 pacientov v vrsto, ki čaka da jih pokličemo. Tekom leta 1987 je bilo prvotnih 400 pacientov saniranih, od 550 čakajočih pa smo jih do sedaj poklicali 150 in sicer tiste, ki so se vpisali v januarju in februarju lani. Poleg tega so bili vsi pacienti, ki so se po navodilih prejšnjega zobozdravnika javili na kontrolo po 6 mesecih, takoj sprejeti v nadaljnjo obdelavo v kolikor se je za to pokazala potreba. Kdo torej čaka v vrsti? Tisti, ki so po lastni odločitvi ali malomarnosti prekinili z zdravljenjem preden je bilo zobovje popravljeno; tisti, ki so sicer imeli zobovje popravljeno, pa se niso javili na redno kontrolo po 6 mesecih in tisti delavci, ki so do tedaj še popravljali zobe v drugih zobnih ambulantah.
Kolikšno delo je bilo v enem letu opravljeno, je razvidno iz statistike ZD Cerknica. Naša delovna obveznost je bila presežena za 39%, čeprav — nenazadnje — delavci zdravstvenega doma nismo finančno niti kako drugače stimuli-
Med zimskimi počitnicami nam pomaga sneg. Na srečo živimo na deželi, nekaj gričev je skoraj okrog vsake hiše in otroci nas tistih osem službenih ur niti ne bodo pogrešali. Toda letos nam jo je zima zagodla. Snega ni. Zadnje šolske dni je bilo vse bolj aktualno vprašanje: KAKO BODO OTROCI PREŽIVELI POČITNICE BREZ SNEGA? In takoj so pri roki ugotovitve kot »treba bi bilo organizirati« ... Takih pogojnikov smo žal vse preveč vajeni, vemo pa tudi, da se samo od sebe nič ne naredi ...
Nekaj pa se je med temi počitnicami vendarle dogajalo:
rani za preseganje norme, torej nismo za več opravljenega dela dobili ničesar.
Tisti pacienti, ki so v letu 1987 obiskovali našo ambulanto, pa lahko povedo, koliko je bilo popravljanja prehitro izpadlih plomb, prevlek in mostičkov napravljenih v letih 1985 in 1986 — to so t. i. reklamacije, ki se jih pač nikjer ne beleži in nikomur ne zaračuna. Zabeležili smo jih le »ob robu« za naše osebno slabše počutje.
Od vseh rednih zobnih ambulant v cerkniški občini je bilo v naši ambulanti opravljenih največ storitev. Da so vsi navedeni podatki resnični, se lahko katerikoli odgovorni delavec Bresta osebno prepriča v naši ambulanti. Odkrit razgovor nam bo vsekakor veliko bolj dobrodošel, kot dosedanja, naj rečem temu, obrekovanja. Če je kolektiv Bresta z našim delom nezadovoljen, se lahko ponovno posluži enake prakse kot v letu 1986: zdravstveni dom naj zaprosi za zobozdravnika in prepričana sem, da bo želja upoštevana.
dr. I. Vengust
organizirali smo pohod na Slivnico, ure pravljic, družabne igrice, predvajanje filmov, glasbeni koncert, likovno dejavnost, prikaz dia filmov o varstvu narave, ure namenjene usmerjenemu izobraževanju, plavanje. Vse to se je dogajalo na različnih krajih: tako v knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, osnovni šoli v Cerknici, Starem trgu in drugje. V prvem tednu se je našim vabilom odzvalo 30 do 40 otrok iz bližnjih krajev. V času nastajanja tega prispevka celotni program še ni bil uresničen, upamo, da je bil dovolj zani-
(nadaljevanje na 6. strani)
Počitniški dnevi— veselje in skrb
Počitnice: vsako leto jih z navdušenjem pričakujejo otroci in odrasli. Prenekateri starši pa tudi s skrbjo. Kolikor bolj se približujejo počitniški dnevi, toliko bolj se nam v zavesti oglaša dvoje. Po eni strani si oddahnemo, saj vsaj nekaj časa z dnevnega reda lahko črtamo nekaj pogledov na uro in večnih vprašanj: imaš nalogo, si se učil?
Po drugi strani se nam oglasijo razna priporočila: posvetite se otrokom, preživite z njimi počitnice ... Nesreča pa je v tem, da je počitnic več kot dopusta.
naše ambulante
Namesto snega — blato
Iz drugih lesarskih kolektivov
V LIP Bled se število inovativnih predlogov ni bistveno povečalo. Po kvaliteti le-teh pa je v letošnjem letu opaziti viden vzpon. Prijavljenih in nagrajenih je bilo sedem tehničnih izboljšav in dva koristna predloga, za kar je bilo izplačano 1.214.004.-— din odškodnine. Gospodarska korist, kjer jo je bilo mogoče izračunati. znaša 27.278,321.— din. Nekateri predlogi pa so se nanašali na varstvo pri delu in požarno varnost, zato ni bila ovrednotena gospodarska ko-
POČITNIŠKI DNEVI — VESELJE IN SKRB
(nadaljevanje s 5. strani) miv, da se otroci niso naveličali vsega že po tednu dni.
Kaj so nam pokazale ugotovitve in izkušnje? Predvsem to, da otroci potrebujejo organizirane dejavnosti tudi med počitnicami, seveda ob pomoči odraslih. Kje so se skrivale med temi počitnicami organizacije ZSMS, ZPM, društva, v večji meri tudi šole, krajevne skupnosti in še kdo. Pet ali deset posameznikov je premalo za izvedbo programov širom naše občine, ki prostorsko ni ravno majhna.
Se bomo v prihodnje vsi pravočasno zbudili?
H. Mele
rist. Trenutno pripravljajo tudi spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti delovne organizacije, ker se je le-ta v praksi pokazal kot pomanjkljiv. Tako je npr. odškodina po novo določeni lestvici v povprečju za 80 °/o višja od sedanje.
LESNININA Zunanja trgovina in vrhniški Liko sta sredi novembra slavila pomemben jubilej, to je izdelavo in prodajo štirimilij ontega stola za ameriško firmo USFI iz High Pointa v Severni Karolini.
Ob tej priložnosti so ameriški kupci obiskali Vrhniko in si ogledali proizvodnjo v Tovarni stolov na Verdu. Liko je z Lesninino pomočjo začel prodajati v Ameriko že pred osemnajstimi leti. Sprva je bila njegova ponudba bolj skromna: trije tipi stolov v dveh različnih površinskih obdelavah. Huda konkurenca na ameriškem tržišču pa je tako tovarno kot Lesnino silila v nenehno dopolnjevanje ponudbe in danes je izbirčnim Američanom na voljo že 14 različnih modelov Likovih stolov z možnostjo treh površinskih obdelav, ki so mnogo zahtevnejše kot pred leti.
SLOVENIJALES TRGOVINA je skupaj s predstavniki
Smelta in IMV iz Novega mesta podpisala v Moskvi pogodbo o prenosu tehnologije za izdelavo prikolic Adria IMV Novo mesto. Slovenijales trgovina je prevzela vlogo nosilca posla za izgradnjo tovarne, po velikosti takšne kot stoji v Novem mestu, ki bo zgrajena v beloruskem Minsku pri firmi Belavtomaz. S sovjetske strani so pogodbo podpisali predstavniki trgovinske organizacije Avtopromimport.
Delovna organizacija je pred nedavnim sklenila pogodbo s sovjetskimi partnerji za izgradnjo tovarne sestavnih delov, predvsem aluminijevih odlitkov in kavnikov, za osebna vozila moskvič v okvirni vrednosti 45 milijonov klirinških dolarjev. Slovenijales trgovina je kot nosilka celotnega inženiringa že lani sprojek-tirala dve proizvodni zgradbi ter poslovno poslopje bodoče tovarne. Konec letošnjega leta pa bodo stekle prve dobave materialov z navodili in s poučevanjem za montažo.
Delovna organizacija JUGO-DRVO je v enajstih mesecih lanskega leta presegla letni plan realizacije za 19 odstotkov. Izvoz je bil večji od planiranega za 20 odstotkov, na konvertibilni trg za 35 odstotkov. Izvoz na klirinško tržišče je v okviru plana. Povečan pa
je bil tudi uvoz in sicer za 30 odstotkov nad načrtovanim. Na konvertibilnem trgu je uvoz večji od plana za 102 odstotka, na klirinškem tržišču pa presega plan za 13 odstotkov. Notranja trgovina je presegla plan realizacije za 39 odstotkov.
MEBLOVA temeljna organizacija Strojegradnja in elektronika, DE Elektronika je v novembru pripravila za slovenske proizvajalce pohištva, s katerimi imajo navezane poslovne stike, predstavitev grafične postaje DESIGNER. Ta v konfiguraciji združuje računalnik, digitalizator in risalnik, nudi pa osnove konstruiranja pohištva in nove prodajne prijeme v salonih. Stran-
ki, ki želi opremiti določen prostor z njihovimi izdelki, lahko prodajalec na monitorju pripravi razporeditev opreme, izpiše predračun in izriše risbo opremljenega prostora. Predstavitev je »v živo« potekala na Beograjskem sejmu.
JELOVICA čedalje bolj, posebno pa v letošnjem letu, prihaja na proizvodnjo izven-tipskega stavbnega pohištva. Namenjeno je tako družbenemu kot privatnemu sektorju, in sicer kot dopolnilo tipski proizvodnji, s čimer se odpirajo večje tržne možnosti prodaje. Jelovica je v programih, tako srednjeročnih kot letnih že večkrat nakazala potrebe po izven tipski proizvodnji, (nadaljevanje na 7. strani)
Z otvoritve novega razstavnega prostora
LOGAŠKO
okrajno glavarstvo.
Zemljepisni in zgodovinski opis.
Uredil Vojteh Ribnikar.
#
V LOGATCU.
Izdalo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega".
1889.
RAKEK (nadaljevanje)
Dne 15. avg. 1881 bila je služba učiteljeva razpisana in tako jedno-razredna šola ustanovljena. Gospod Avgust Kleč, učitelj v Starem trgu pri Loži dobil je to mesto, in nastopil službo dne 16. septembra 1881.
Dne 1. oktobra 1881 sklicali so se možje v krajevni šolski svet in predsednikom bil je voljen gospod Fran Lavrič, lesni veletržec, posestnik žag na paro i.t.d.
V letu 1884 dobil je učitelj gosp. A. Kleč, vsled bolezni trimesečni
odpust. Kot suplent bil je pozvan vsled odloka sl. c. kr. okrajnega šolskega sveta gospod Peter Repič, učitelj v Cerknici, kateri je službo dne 21. septembra 1884 nastopil, a vsled odloka slavnega ces. kr. okrajnega šolskega sveta od 18. oktobra 1884 štev. 1009 bil zopet na svojo staro službo v Cerknico pozvan, mesto njega pa je bil imenovan pomožnim učiteljem Ra-kovškem gospod L. Armbruster, kateri je službo dne 21. oktobra 1884 prevzel.
Gosp. Avgust Kleč je toliko okreval, da je dne 8. aprila 1885 zopet službo nastopil.
Leta 1886 sezidala je soseska bolnico za bolnike nalezljivih bolezni.
Dne 25. junija 1885 je zdravstvena komisija spoznala dosedanje tu-
kajšnje šolsko poslopje hiš. štev. 24 v spodnjem Rakeku kot nepri-pravno in nezdravo za šolo, ker je sezidano na močvirnem prostoru in v tesnobi ter gnječi, da voda zaostaja in vlažnost dela; zato je v njej vedno mokrotno, zaduhlo in vlažno, akoravno so se strogo spol-novale vse dotične šolske uredbe in ukazi šolskih gosposk. Ono poslopje je tudi veliko premajhno v primerjavi z godnimi šolskimi otroci. Treba bilo bi torej, ako bi se hotelo le deloma šolskim postavam in ministerijalnim ukazom zadostiti, kar bi se moralo tudi zgoditi, vse predelati in preurediti, jedno nadstropje prezidati in odtok vodi napraviti. Vse to bi pa malej občini ogromnih stroškov prizadelo. Naposled pa bi imeli vendar le borne in vlažne sobe. Vrh vsega tega bila bi šola le v velikej gnječi poleg gostilne.
Vse te nezgode je zdravstvena komisija dobro premislila in pre-vdarila, kakor tudi krajni šolski svet in nekateri Rakovci, med njimi posebno c. kr. poštar in posestnik gospod Lovro Sebenikar, kateremu je občinski blagor vedno na srci, posebno pa še blagor in izobraže-nje nadepolne, nežne šolske mla-deži. Premišljeval je tedaj gospod Sebenikar, kako in na kak način bi se napravila poceni pa lepa šola, primerna času in napredku, pa da bi se vendar ne preobložila soseska s šolskimi dokladami in z drugimi bremeni. Poda se torej k g. Jerneju Tomšiču, posestniku in trgovci v Gornjem Rakeku, ter mu razodene svojo misel, nagovarjaje ga, naj on proda v ta namen svoje posestvo, a ta mu odbija, da ne proda svojega imetja. Gospod Sebenikar je pa prav ognjevito govoril na srce svojemu prijatelju ter ga slednjič popolnoma pridobil na svojo stran.
Pogoji so posebno dopadli gosp. Fran Lavriču, predsedniku krajnega šolskega sveta, in vsem razumnim soseščanom, vsled tega naznani jih gospod Lovro Sebenikar kot zastopnik soseske zgoraj imenovani komisiji v Logatec, in ta je koj potem pregledala gosp. Tomšičevo hišo z vsem tej hiši prepadajočimi poslopji in zemljišči vred.
Spoznala jo je s posebno pohvalo v vseh zadevah prav pripravno za dvo- ali tudi večrazredno šolo.
Precej pri komisijonelnem ogledu potrdila sta zastopnika soseske in šoie gg. L. Sebenikar in Fran Lavrič prodajalčeve pogoje in ko-nečno napravil je voditelj te komisije gospod grof Pace, c. kr. okrajni glavar, zapisnik. Kupna vsota tega poslopja z zemljiščem vred bila je 15.000 gld. i. s., 5000 gld. izplačalo se je precej, ostalih 10.000 gld. pa se plača v desetih letih v brezobrestnih obrokih po 1000 gld.
Po pogodbi je določeno celo prvo nadstropje šolskim namenom; ondi namreč napravile ste se proti jutru dve šolski sobi, s tem ste se dve srednji strani odstrelile, na nasprotnej strani pa so stanovanja za učiteljsko osobje. Nadučitelju določena je kuhinja s Sledilnim ognjiščem in tikoma v vrsti prve tri sobe, za pisarno v ravno istej vrsti še zadnja soba proti zahodu; a v sredi je lepa prostorna in svetla soba, drugej učiteljskej moči izročena.
Šolski sobi ste jako lepi, svetli in pripravni. V prvem razredu so nove dvosedežne klopi; prostora je pa v vsakej sobi za kakih 75 otrok.
Za vsakdanjo šolo bilo je
godnih dečkov leta 1880 48, leta 1889 70,
godnih deklic leta 1880 54, leta 1889 64,
obiskujočih dečkov leta 1880 44, leta 1889 70, obiskujočih deklic leta 1880 54, leta 1889 65;
za ponavljavno šolo
godnih dečkov leta 1880 6, leta
1889 18,
godnih deklic leta 1880 5, leta
1889 25,
obiskujočih dečkov leta 1880 6, leta 1889 12, obiskujočih deklic leta 1880	5,
leta 1889 20.
Nasproti šolskemu poslopji je drvarnica za šolo in učiteljstvo. Nadučitelju ste vrhu tega prostora oddani v istem poslopji dve kleti v porabo. Tikoma šole je jako pripraven vrt šolskim namenom določen in meri 1590 m.
Pritlični prostori v šolskem poslopji štev. 63 ločeni so od šolskih ter so v najem dani.
Šola je tudi preskrbljena z dobro in zdravo pitno vodo, ker ima na južnej strani poslopja velik vodnjak, da ne bode lehko tudi v največji suši vode zmanjkalo, ako se je preveč ne razdaja.
Slava torej gosp. Fr. Lavriču, predsedniku krajnega šolskega sveta, da je to stvar pospešil in toplo priporočal, da se je vse redno in brzo izvršilo, osebito pa gospod Lovro Sebenikarju za njegovo požrtvovalnost in trud v prid mile, nadepolne mladeži, za blagostanje cele soseske.
V sedanjem tukajšnjem krajnem šolskem svetu so sledeči gg. udje: Lovro Sebenikar, predsednik i° krajni šolski nadzornik; Fran Kunstelj, dekan Cerkniški: Ivan Poženel, nadučitelj in voditelj šole; Ju' rij Urbas, posestnik št. 13; Luka Zorc, posestnik št. 18.
Na tukajšnji novoustanovljeni dvorazredni ljudski šoli imenovan je bil stalnim nadučiteljem in š°i' skim voditeljem z dekretom visečega c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani od 29. maja 188° štev. 902 gospod Ivan Poženel in gospica Franja Zemme z dekretom od 4. avgusta 1886 štev. 1474 vis-ces. kr. deželnega šolskega sveta, kot stalna druga učiteljska moč.
Prejšnji učitelj gosp. Avgust Kl®^ imenovan je bil stalnim učiteljem na čveterorazredno šolo v Cerknico.
Dne 16. septembra 1886 otvo-rila se je novoustanovljena dvo-razredna šola s sv. mašo, katero je daroval v cerkvi sv. Urha Cerkniški kapelan č. g. Gotthard R°* Za tem gosp. katehetom pa č- =■ Josip Zalokar in sedaj č. 9- _ Krek, duhovnik Cerkniški, poducuj veroznanstvo na tej šoli v obe razredih.
eAobzornik Novosti v knjižnici-tokrat drugače
— I ■ I . I _ I___Pntrla/I if	1a^	o«	"-*	-,*	„T„	, •
1 'm&H ros
5 j m < b
lasilo delovne organizacije Pogled v pretekl°leto
;____ __ |____
Plir ..
I .»«g
-•IfetSiF'
LETNI NAČRT — OBVEZA ZA VSE NAS
Osnovna značilnost plana za leto 1978 je svobodna menjava dela. Z njo se je bistveno spremenil tudi prispevek temeljnih organizacij k financiranju Skupnih dejavnosti in dela TOZD Prodaja. Ta način daje boljšo sliko nad delom, opravljenim v Skupnih dejavnostih za posamezno temeljno organizacijo.
V	planu so zajete vse organizacijske spremembe, ki so predvidene, in sicer organiziranje novih temeljnih organizacij Tapetništvo in Prodaja ter priključitev Jelke Begunje k Brestu.
V	plan so vneseni tudi nekateri drugi elementi, ki jih opredeljujeta zakon o združenem delu in zakon o planiranju. To se predvsem nanaša na žiro račun temeljnih organizacij, ki zahteva dosledno razmejitev materialnih pravic in odgovornosti na temeljne. Razen tega so tudi posebej Planirani izdatki za splošni ljudski odpor kot to zahteva zakon.
OB LETOŠNJIH VOLITVAH
Mineva štiriletna mandatna doba članov delegacij družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. To je obdobje, ko smo prvič v zgodovini našega družbenopolitičnega razvoja in graditve samoupravnih družbenih odnosov neposredno preizkusili delovanje delegatskega sistema. Iz te prakse lahko izluščimo spoznanje, da je delegatski sistem najboljša oblika pri dogovarjanju in sprejemanju vseh odločitev za zadovoljevanje splošnih družbenih in osebnih potreb občanov in delovnih jjudi. Dokaz tej trditvi so brez dvoma doseženi uspehi na vseh področjih; še zlasti pa so vidni gospodarski napredek, večji obseg proizvodnje in večja produktivnost. To je bil tudi pogoj, da smo lahko več sredstev namenili za splošne družbene potrebe kot so šolstvo, zdravstvo, kultura, in druge dejavnosti, ki zadovoljujejo splošne človeške potrebe.
sejem pohištva v kolnu
Na sejmu je mogoče videti vse vrste pohištva, od najbolj preprostega — cenejšega pa vse do bogato stilnega. Izredno lepe so kuhinje, ki so funkcionalno in estetsko dovršene. Dnevne sobe, jedilnice, spalnice in Predsobe so v različnih izvedbah. Dosti tega pohištva je iz masivnega lesa. Nekatere spalnice so v celoti tapecirane, sodobnih oblik z vgrajenimi radijskimi in televizijskimi sprejemniki, z ogledali, s pritiskom na gumb pa se ležišče prilagaja drži telesa. Opaziti je, kajti tega je občutno več kot prejšnja leta, da si vztrajno utirajo pot v pohištvo različni materiali, kovine, plastika, keramika, stekla vseh mogočih izvedb in obdelav ter svetlobne in ostale elektrotehnične naprave.
•ZVOZNE DILEME
Nagli razvoj jugoslovanske lesne industrije po vojni je vplival tudi Pa velik razvoj industrije pohištva. Tako sredi leta 1977 ugotavljamo uelež pohištvene industrije v celotni strukturi lesne industrije 43 odstotkov. Pripomnimo naj, da je bil delež industrije pohištva v letu 1950 komaj 12 odstotkov.
Kar zadeva izvoz, ugotavljamo, da je bila v letih po vojni struktura oelo takšna, da smo od celotnega tedanjega izvoza lesne industrije 'melj go odstotkov žaganega lesa in skoraj nič pohištva. Danes ima v strukturi izvoza žagan les 44 odstotkov, pohištvo oziroma finalni izdelki 3f odstotkov, ostanek pa so drugi proizvodi lesne industrije in gozdarstva.
n°va proizvodna dejavnost
V	tovarni lesnih izdelkov Stari trg potekajo gradbena dela pri preureditvi stare žagalnice, kjer naj bi v kratkem stekla nova proizvodna dejavnost — proizvodnja kartonske embalaže za potrebe vsega Bresta.
Najprej smo predvideli, da bi z obratovanjem začeli že lani, vendar pa Se je zaradi dolgih nabavnih rokov za opremo in zaradi gradbenih del ^Se skupaj zavleklo, tako da še sedaj ne moremo povedati, kdaj bo Pravzaprav proizvodnja stekla. Potrebno je popraviti strop in streho, ki , m-precej dotrajana in je vprašanje, če ne bi bilo najbolj smotrno, da 01 hkrati postavili še montažno strešno konstrukcijo.
Notranjski listi
Pred nami so Notranjski listi — prva naša samostojna publikacija v miki znanstveno — dokumentarnega zbornika, ki naj bi ohranila traj-ujso vrednost in približala naše območje celotnemu slovenskemu pro-
oru. Ni namen zbornika dati celovito in zaokroženo podobo tega na-/-9a prostora in časa, pač pa se je na znanstven način ustavil ob naj-I J značilnih, prelomnih dogodkih iz preteklosti. Najprej so predstavljeni sr n k' arheoloških najdb, dokaj nadrobno je obdelano obdobje poznega in^ujega veka, posebno dragoceno pa je gradivo o razvoju delavskega komunističnega gibanja med obema vojnama ter o obdobju narodno-
tuy.°hodilnega boja. Vsebino poleg zgodovinskega gradiva dopolnjujejo .V1 narodopisni literarno-zgodovinski, jezikoslovni, umetnostno zgodovin-1 m drugi sestavki.
PrODAJA pohištva na domačem trgu
s (-eto 1977 je bilo za prodajo pohištva dokaj ugodno. Podatki nam ka-z J0' da smo prodali v tem letu za 5 milijard starih dinarjev oziroma nam4’3 oc*stot^a pohištva več kot leto poprej. Primerjava s planom pa nia PQVe' da smo plan presegli za 7 odstotkov. Od skupnega povečati odpadejo 4 milijarde starih dinarjev na prodajo prek predstavniške pZe’ ena milijarda pa na prodajo v lastnih trgovinah.
Zat r°1af° v celoti bi torej lahko ocenili za zadovoljivo predvsem tudi v U' ker nam je v tem času uspelo delno sanirati proizvodni program Poh°Vami Pohištva Stari trg, zamenjati proizvodni program v Tovarni nistva Cerknica in delno tudi v tovarni pohištva Martinjak.
TR|M kegljanje
obQeto? smP se odločili, da že vpeljani sistem rekreativnega kegljanja rp^uhtno še z eno obliko; to je s kegljanjem v borbenih igrah, ki je čaknS°i-bolj družabno in prijetno kot običajno posamično kegljanje. Pri-ležb - smo ookoliko večji odziv, vendar lahko rečemo, da je bila ude-kenn -?e ker zadovoljiva, saj je nastopilo skupaj 114 kegljačev oz. a jacic v devetnajstih ekipah s po šestimi člani.
Delali smo vse leto; v Cerknici, Starem trgu, Žilcah. Ljudje, ki knjižnico poznajo — žal jih je še vedno premalo — vedo, da si v njej lahko sposodijo knjigo. Knjigo za zabavo, knjigo za študij, knigo za pomoč pri vsakdanjem delu. V čitalnici jim je na voljo 43 naslovov časnikov in časopisov in precej priročne literature. Seveda nam pri 26000 knjigah v knjižnici še veliko manjka. Ne samo starejših naslovov, žal tudi vsakodnevnih novih izdaj. Vsako leto naj bi se naš fond obogatil za 3000 novih knjig, žal pa se ta številka giblje med 1800—1300, in je vsako leto nižja, ker ni denarja. Pa vendar: 2300 včlanjenih bralcev je v preteklem letu 9000-krat obiskalo knjižnico in prebrali so 30000 knjig. Verjetno bi jih še več, vendar smo morali žal večkrat bralca nezadovoljnega odsloviti. Upamo, da se nam bo v prihodnje to čim manjkrat dogajalo. Bralci imajo možnost, da jim preskrbimo knjigo tudi iz drugih knjižnic, samo vprašati je treba zanjo prej kot »danes za jutri«. V tednu ali dveh bo knjiga gotovo pri nas, v uporabo v naši čitalnici za mesec dni.
Mladi so pridno hodili na ure pravljic, od 20 do 30 otrok vseh petnajstkrat. Posamezni razredi osnovnih šol in mala šola so nas organizirano obiskali desetkrat, šestih razstav in prireditev, namenjenih vsem občanom, se je žal udeležilo premalo ljudi.
Pridružite se nam.
Se boste 2300 članom naše knjižnice letos pridružili tudi vi? Ni težko. Pridete v knjižnico z željo, da postanete naš bralec, poveste svoje osnovne podatke, plačate članarino, ki je v letošnjem letu za predšolske otroke in osnovnošolce 500 din, za vse ostale 1.000 din, dobite izkaznico in potem si sposojate knjige.
Leposlovje izposojamo za 14 dni, poljudnoznanstveno literaturo za 30 dni. Sprotnega plačevanja ni, razen zamudnine, ki je 50 din od knjige za vsak zamujeni teden, in hujši
pozabljivci morajo plačati tudi 1.000 din stroškov opomina.
Poleg tega vabimo otroke vsak četrtek ob 16. uri k igralnim uricam in vsak prvi četrtek in petek v mesecu ob 13. uri k uram pravljic v čitalnici ter k reševanju mesečnih literarnih ugank.
V počastitev kulturnega praznika vas vabimo v čitalnico v četrtek, 11. februarja ob 18. uri na srečanje s pisateljem Ivom Zormanom. Osrednja prireditev za kulturni praznik pa bo v soboto, 6. februarja ob 19.30, v kinodvorani v Cerknici.
H. Mele
Iz drugih lesarskih kolektivov
(nadaljevanje s 6. strani)
Vendar so bili pri tem največji problemi v tem, ker za tovrstno proizvodnjo ni bilo ustreznih proizvodnih prostorov niti primernih delavcev. Tako je prišlo do ideje in pozneje do uresničitve le-te, da so v učni delavnici za usposabljanje kadra vzporedno organizirali izventipsko proizvodnjo, torej proizvodnjo v manjših serijah pa tudi individualno.
INLES je na 25. jubilejnem mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu, predstavil nov proizvodno-prodaj ni program
V knjižnici Jožeta Udoviča je vedno živo
za poslovno leto 1988. Obiskovalcem so prikazali nov program oken, vhodnih in garažnih vrat. Sejemska predstavitev nove razvojne smeri v konstrukcijsko funkcionalni rešitvi izolacijskih oken in vhodnih ter garažnih vrat nam je v okviru posebnega natečaja za razstavljalce sistema SOZD Slovenijales prinesla velik uspeh, saj jim je posebna žirija dodelila 1. mesto v sklopu razstavljenih programov kosovnega pohištva za novi program vhodnih vrat.
ELAN želi poživiti inventivno dejavnost. Sprejeli so nov pravilnik o inovacijah, ki za spremembo od prejšnjega prinaša inovatorjem večje nagrade. Letos bodo organizirali tudi posebno akcijo z naslovom »Predlagaj nekaj koristnega«. V tej akciji bo vsak, ki bo prijavil smiselno uporabno inovacijo, dobil še posebno nagrado v višini ene desetine povprečnega osebnega dohodka za pretekli mesec. Vse prijavljene inovacije v trimesečni akciji se bodo tudi normalno nagrajevale po pravilniku o inovacijah. Inovacije bodo lahko tako s področja proizvodnje, kot tudi s področja upravnih služb.
ALPLES je februarja lani začel razvijati kosovno-garni-turni program pohištva AL, s katerim lahko formiramo garniture dnevnih sob, predsob, spalnic, ali samskih sob. Program naj bi bil tržno zanimiv, za normalno odpremo pohištva pa bo zahteval manjše zaloge.
Osnova programa so dnev-nosobne omare in police. Izbor elementov se bo s časom in po potrebi lahko širil oziroma določene elemente bodo lahko ukinjali. Z različnimi dodatki bo lahko in enostavno opremiti bodisi jedilnico (miza, stoli) ali predsobo (garderobna stena, police z obešalnikom, ogledalo, stojalo za dežnike).
Klil. zimske igre Sozda Slovenijales - 27. februarja
Brestovi športniki pravzaprav ne mirujejo. Še se spominjamo njihovega izrednega uspeha na letnih igrah sozda, ki so bile v Cerknici. V teh mesecih nastopajo na občinskih sindikalnih igrah, ob koncu februarja pa jih že čakajo zimske igre Sozda Slovenijales.
Tokratne, že XIII. zimske igre sozda, so bile vse do teh dni pod velikim vprašajem, saj so številne DO članice sozda iz najrazličnejših razlogov odklanjale organizacijo. Končno je prišla tudi dobra vest — igre vendarle bodo. Tako so se odločili v DO SORA, kjer bodo 27. februarja 1988 že drugič organizirali — verjetno na Starem vrhu — zimske igre delavcev Sozda Slovenijales.
Program iger predvideva tekmovanja v slalomu in smučarskih tekih v moški in žen-
ski konkurenci v naslednjih kategorijah:
—	moški: 1. kategorija —
stari do 30 let
2.	kategorija — stari od 31 do 40 let
3.	kategorija — stari nad 40 let
—	ženske: 1. kategorija —
stare do 30 let
2. kategorija — stare nad 30 let
V zadnjih letih nas naši športniki razveseljujejo tudi z uspehi v smučanju. Z vseskozi izrednimi tekači se z rezultati v vrhu izenačujejo tudi fantje in dekleta v sicer popularnejšem slalomu. Upajmo, da bo dotlej tudi pri nas padlo vsaj toliko snega, da preizkusijo svojo pripravljenost, to pa je tudi zanesljiv razlog, da nas tudi tokrat ne bodo razočarali.	I. Štefan
pustno društvo mkciica
PROGRAM PUSTNIH PRIREDITEV
TOREK, 9. 2. ob 17. uri v restavraciji blagovnice M-Nanos Cerknica javna radijska oddaja: PUSTNA PRIZMA OPTIMIZMA
ČETRTEK, 11. 2. ob 18. uri v gostilni ZGONC:
PRVA JAVNA VAJA BUTALSKIH ORKESTROV
PETEK, 12. 2. ob 20. uri v restavraciji blagovnice M-Nanos Cerknica zabavna prireditev s plesom:
1988. BUTALSKA SKUPŠČINA
SOBOTA, 13. 2. ob 13.30 od vrtca v športno dvorano pri šoli v Cerknici:
KARNEVAL NAJMLAJŠIH
NEDELJA, 14. 2. ob 11. uri po Cerknici:
NOTRANJSKI PUSTNI KARNEVAL
PONEDELJEK, 15. 2. ob 20. uri v restavraciji blagovnice M-Nanos Cerknica zabavna prireditev s plesom:
PAVLIHOV VEČER
SREDA, 17. 2. ob 15. uri od Žajfence do mostu:
PUSTOV POGREB
Filmi v februarju
1. 2. ob 19.30 — ameriški pustolovski film LASSITER.
4.	2. ob 19.30 — jugoslovanska drama IZLET.
5.	2. ob 18. uri in 8. 2. ob 19.30 — ameriška komedija NORE
POČITNICE V EVROPI.
6.	2. ob 17. uri in 7. 2. ob 16. uri — ameriški akcijski film
KOBRA.
7.	2. ob 19.30 — ameriška kriminalka MASKIRANI MORILEC.
11.	2. ob 19.30 — film še ni predviden.
12.	2. in 15. 2. — film še ni predviden.
13.	2. ob 19.30 in 14. 2. ob 16. uri — hongkonški karate film
KUNG FU DEKLE.
14.	2. ob 19.30 —ameriška komedija KDO MI BO UBIL ŽENO?
18.	2. ob 19.30 — amerišk akcijski film TEKSAŠKI RANGER.
19.	2. ob 18. uri in 22. 2. ob 19.30 — ameriški pustolovski film
VRNITEV V PRIHODNOST.
20.	2. ob 19.30 in 21. 2. ob 16. uri — hongkonški akcijski film
MAFIJA PROTI NINDŽI.
21.	2. ob 19.30 — ameriški romantični film OREL PRAVICE.
25.	2. ob 17. uri in 19.30 — ameriški mladinski film BMX
RAZBOJNIKI.
26.	2. ob 18. uri — ameriški risani film RACMAN JAKA.
27.	2. ob 19.30 in 28. 2. ob 16. uri — ameriški akcijski film
ZADNJE DEJANJE.
28.	2. ob 19.30 — italijanski erotični film PERVERZNA
SLUŽKINJA.
Vreme ima posluh za kmetijstvo
bromov memorial
Kegljaški klub Cerknica je v času novoletnih praznikov organiziral že 21. GROMOV MEMORIAL za moške dvojice, na katerem so nastopili vsi najboljši kegljači iz Slovenije in Hrvat-
ske. Nastopilo je 30 dvojic. Rezultati:
1. Konstruktor Maribor 1879
2.	Grmoščica Zagreb	1849
3.	Brest Cerknica	1831
4.	Tekstina Ajdovščina	1817
5.	Gradis Ljubljana	1812
6.	Gradis Ljubljana	1811
11.	Brest Cerknica	1775
13.	Brest Cerknica	1746
(Pihlar 943, Steržaj 936) (Metelko 876, Galjanič 973) (Terzič 914, Prešeren 917) (Bratina 900, Marinšek 917) (Bortek 918, Ivačič 894) (Bizjak 902, Vidakovič 909) (Urbas 871, Založnik 904) (Gornik Jure 829, Gornik Franc 917)
F. Gornik


KEGLJAŠKA ZVEZA SLOVENIJE RAZGLASILA NAJBOLJŠE
Kegljaška zveza Slovenije je ob priložnostni slovesnosti razglasila najboljše kegljaške ekipe in posameznike za leto 1987. Priznanje za najboljšo mladinsko ekipo je prejel Kegljaški klub Brest za naslov državnih ekipnih prvakov, drugo mesto na prvenstvu SR Slovenije in drugo mesto na prvenstvu SR Slovenije v dvojicah.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o
Ureja uredniški odbor:	Srečo DROBNIČ,
Vili FRIM, Franc GORNIK, Karmen KAN-DARE, Danilo MLINAR, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC.
Foto: Jože ŠKRLJ.
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Franc
MLAKAR.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
Naša upokojenci
Iz temeljne organizacije Masiva Sta odšla v mesecu oktobru v pokoj naša delavca:
Marija KOČEVAR iz Cerknice, Kebetova n. h., je odšla v pokoj 30. septembra 1987 z del in nalog lepljenje.
Franc HRIBAR iz Lipsenja 13 je odšel v pokoj 7. oktobra 1987 z del in nalog popravljanje izdelkov in polizdelkov.
Za njuno dolgoletno marljivo delo in prispevek k napredku tovarne ter boljših delovnih pogojev se jima iskreno zahvaljujemo in jima želimo, da bi srečno in zadovoljno uživala zasluženi pokoj še vrsto zdravih let.	Delovni kolektiv
Tozda Masiva
V SPOMIN
V Tozdu Tapetništvo smo v kratkem času izgubili dva sodelavca. V letu 1987 se je od nas prerano poslovil ANTON CVETKO — vodja modelne delavnice.
Po dolgi bolezni nas je letos zapustil ALOJZ LEVAR — delavec v tapetniškem oddelku.
Ohranili ju bomo v trajneifl spominu.
Delovni kolektiv Tozda Tapetništvo
REŠITVE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
KATAMARAN — OSTROGOTl
—	PK — OTOKAR — SREČNO NOVO — LETO — RIBI — VAN — LN — JOŽO — SP — PREDSTAVA — NAZARET — AONKA — OKLAHOMA — LIPA — EMMENTHAL — MEIR
—	LŽ — KOČEVEC — ALK
—	ME — OLJENKE — IR — TER — MR — AASEN — RJA
—	RALO — ETOS — OO — ANKARA — NAČITANOST — KRANJ — RM — SETEV — BMW — ST — IRANKE — KAL — PREDIGRA — AC — OTO — TA — TONE — ROSA
—	ERIKA — ROGLA — GRM
—	ITA — EKS — NENAD — LORENA — SA — MIR — ROT — RADIVOJ — LJUB-NIK — EKONOM — SM — ANIS — KASARNA — KALO-TA — MERICA — TKON NA — DEDEK — TA — OL »! STVAR — MRAZ — SALZBURG — NOJ — NL — PT . PARTE — MER — IJ — LOPATA — PREŽIH — CONA — AKO — NEON — SO — ANE?
—	DAN — AKNA — TV.
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Do objavljenega roka je v uredništvo prispelo 259 rešitev Novoletne nagradne križanke-Komisija je izmed njih izžrebala 8 srečnih nagrajencev i*1 sicer:
— po 1.000 din prejmejo: Antonija Frelih, Dovče 96 61381 Rakek;
Rezka Denžič, Žolgerjeva 61113 Ljubljana;
Miloš Turk, Primšarjeva L 61380 Cerknica;
—	po 5.000 din prejmejo: Marika Kebe, Dolenje jezero 51, 61380 Cerknica; Desanka Dekleva, Pod Slivnico 4 a, 61380 Cerknica; Maruša Najger, C. 4. maj*1 70, 61380 Cerknica;
—	III. zvezek Notranjskih listov prejme:
Tadeja Gornik, Sinja goric9 19, 61380 Cerknica;
—	20.000 din pa prejme Sand9 Mele, DS Skupne dejavn6' sti, BREST Cerknica.
Izžrebanim reševalcem iskre no čestitamo. Denarne nagra**9 lahko dvignejo v blagajn Skupnih dejavnosti oz. jim j1' bomo poslali po pošti. NotrahJ ske liste pa dobite v urednik vu Brestovega obzornika.