ŠTEVILKA 244 LETO XXII 30. JANUAR 1988 brestov Szobzornik lasilo delovne organizacije Lani uspešno — kako bo letos? V eni od januarskih sobotnih prilog Dela smo lahko prebrali daljši članek, poln odkritih in včasih kar jeznih obtožnic, ki jih je naslavljala lesna proizvodnja trgovini, le-ta pa je sicer precej otopele puščice vračala v nasprotno smer. Vidni predstavniki slovenske lesarske proizvodnje in trgovine so si pokazali zobe. Proizvodnja namreč zahteva, da sedanji gospodarski administrativni in tudi drugi pritiski, ki slabijo že tako hudo obolelo lesno proizvodnjo, dobijo tudi določnejša imena. Tudi doma ne le na »tujem«. Eden izmed krivcev z že določenim imenom je tudi trgovina, ki je inflacijo in skupni prihodek lepo obrnila sebi v Prid, seveda na škodo proizvodnje. Na Brestu imamo v okviru temeljne organizacije PRODAJA tudi oddelek maloprodaje, ki seveda opravlja naloge trgovine. Kako uspešna je bila naša trgovina in zadovoljna »nje-'\a« proizvodnja? S kakšnimi pžavami se je srečeval naš, brestov prodajalec, ki je prodajal izdelke iz lastne proizvodnje? Ni namen tega sestavka globinsko prikazovati prednosti hišne prodaje, saj naj bi jih konec koncev ocenjeval pred-y$em kupec naših izdelkov, ki le v naših prodajalnah deležen sPecializirane, hišne usluge. Nekaj teh predosti s strani do-hodkovnosti pa le moramo omeniti. Medtem ko trgovini za pokrivanje vseh mogočih stroškov in širitev mreže v posameznih primerih ne zadošča niti 30 in več odstotkov od maloprodajne cene oziroma skupnega prihodka, se lastna trgovina preživlja s 15 odstotki. In to dokaj uspešno. Ostanek gre v blagajno proizvajalca. Je pa res, da imamo v naši maloprodaji, pa čeprav ne potrošimo niti vsega navedenega denarja, včasih prav smešne težave pri nabavi skromnih »osnovnih sredstev«. Tudi znotraj delovne organizacije veljajo včasih »linearne administrativne omejitve«, ki jih ni lahko odtajati. Medtem ko čakamo na plačilo prodanega blaga trgovini od 45 pa do 90 dni, je ta rok v lastni maloprodaji skoraj polovico krajši in še to predvsem na račun kreditne prodaje. Tudi skozi plačilni rok priteče v proizvodnjo precej dodatnega denarja. Torej je le-ta lahko zadovoljna. Vprašanje pa je, ali se naša maloprodaja ob tako povečani skrbi za proizvodnjo še lahko enakovredno vključuje v ponudbo pohištva domačemu kupcu? Ali ni trgovina v mnogo ugodnejšem ekonomskem položaju? Odgovor je sicer na dlani, saj vse številke govore v škodo lastne maloprodajne mreže; je pa kljub temu ponudba, svetovanje, celotna usluga v hišni prodaji še vedno višja v primerjavi s tisto v trgovini na- sploh. Vlaganja v prenovo in širitev pa seve precej nižja. In tu je trgovina v primerjavi z industrijsko ponudbo hitrejša. In ima tradicijo. To razmišljanje vsekakor ni usmerjeno proti trgovini, saj jo nesporno še kako potrebujemo. Brez nje si dandanes ne KAJ IN KOLIKO? moremo zamisliti življenja, brez nje ni tržnega gospodarstva. Prevzeti bi morala celo večjo vlogo pri usmerjanju proizvodnje in večje tveganje. Tega pa po sicer vedno zelo Avtoritativnem in pokroviteljskem vedenju noče prevzeti, če so seveda rezultati slabi. V nekaterih zahtevah pa bi trgovini morala prisluhniti tudi proizvodnja. Se bomo iz vsega tega kaj naučili? V minulem letu naj bi v lastni maloprodaji prodali vrednostno za 175 odstotkov več pohištva kot v letu 1986, kar bi pomenilo tudi fizično rast prodaje. Z dokaj ugodnimi prodajnimi pogoji, novimi oblikami prodaje in dodatnimi akcijami smo uspeli prodajo povečati celo bolj kot smo načrtovali in tako smo plan prodaje presegli za 24 odstotkov. Najvišji presežek je ustvaril kolektiv v Mariboru, absolutno največjo prodajo pa smo dosegli v cerkniški prodajalni. Z izjemo salona v Banja Luki so vsi ostali v enajstih mesecih lanskega leta ustvarili ostanek dohodka. Poglejmo si dosežene rezultate: Prodajalna doseganje plana v °/o Cerknica Maribor Zagreb Banja Luka Sarajevo Split Beograd Skopje Titov Veles Bitola 127 158 122 103 116 134 119 113 110 107 In kaj so kupci največ kupovali? Največ smo prodajali kuhinjskega pohištva — nekaj več kot tretjino celotne realizacije, izdelkov iz temeljne organizacije Pohištvo je bilo za 32 odstotkov, eno četrtino pa so zapolnile oblazinjene sedežne garniture. Preostalo prodajo predstavljajo izdelki iz temeljnih organizacij Jelka in Masiva. Tudi s prodajo v sedmih ekskluzivnih prodajalnah smo lahko zadovoljni. Posebej dobra je bila prodaja v Nami na Tromostovju. Lansko leto je bilo torej za maloprodajo uspešno. Kupci so vedno iskali dobre programe in jih bodo še. Torej izdelujmo dobre programe. Trgovina jih bo rade volje prodajala, saj jih bo kupec zahteval, z njo pa bomo lahko enakopravneje sodelovali in postavljali tudi svoje pogoje. Organizirajmo proizvodnjo tako, da bomo kupcu lahko ponudili vsak trenutek oziroma v dogovorjenem roku kvaliteten izdelek. In zanesimo se predvsem na svoje delo. Le tako bomo Brestu dali mesto, ki mu pripada. ^ela Slivnica je bila le kratkotrajen obet, da bo zima vendarle prišla... (NE) KVALITETA, (NE) PRAVOČASNOST ... Vse prevečkrat se pri prodaji pohištva srečujemo z nekvalitetnimi izdelki in nezadovoljnimi kupci, s številnimi reklamacijami (površinska obdelava spalnice Nada — naj navedemo le en primer — je slabša kot bi si sploh upali misliti, številne reklamaci- (nadaljevanje na 2. strani) Poškodbe pri delu lani V letu 1987 je bilo v naši delovni organizaciji 166 poškodb pri delu, na poti na delo in z dela. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 2168 delovnih dni. V primerjavi z letom poprej se je število poškodb zmanjšalo za 10,3 odstotka, število izgubljenih delovnih dni pa za 6,5 odstotka. Pogostost poškodb, ki je razvidna iz podatka o številu poškodb na 1000 delavcev je bila za 6,5 odstotka manjša kot je znašalo tovrstno povprečje lesne industrije Slovenije v letu 1986 (ustreznih podatkov za leto 1987 še ni), resnost poškodb, ki ponazarjajo število izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa za 41,1 odstotka. Več nam povedo podatki v spodnji razpredelnici: (173 delovnih dni) je povzročila samo ena teh poškodb. Nastala je ob zrušitvi zložaja fur-nirnih ivernih plošč v prodajalni pohištva Banja Luka. V vseh drugih temeljnih organizacijah pa je število poškodb upadlo. Ob upoštevanju števila zaposlenih je bilo največ poškodb v Strojegradnji, Iverki in Žagalnici. V Strojegradnji se je lani poškodovalo 21,7 odstotka, na Iverki 11,66 odstotka, v Žagalnici pa 11,21 odstotka delavcev. Brestovo povprečje, ki je znašalo 7,39 odstotka, so nekoliko presegli še v Masivi in Pohištvu. Povprečna odsotnost z dela na poškodbo je bila najvišja v Prodaji in Žagalnici. Povzročili sta jo dve težji poškodbi. Razmeroma veliko število iz- orodjem, notranji transport in gibanje ljudi pri delu (padci na tovarniškem območju ipd.). Pri delu z rezkalnimi stroji je bilo 4,8 odstotka vseh nezgod, pri delu z žagami vseh vrst, ki štejejo za najnevarnejše, pa 7,2 odstotka. Precej poškodb, kar 12,1 odstotka, se je pripetilo na poti na delo in z dela. Lani črni dan v tednu ni bil petek, temveč ponedeljek, saj se je ob ponedeljkih pripetilo več kot četrtino vseh nezgod pri delu v naši delovni organizaciji. V. Žnidaršič Na tem travniku bo zrasel nov zdravstveni dom Samoprispevek^ začeli s pripravami Število poškodb =§ . TOZD -5 5 -‘i? S S 11 O.V tl ■95 g :fa T! 2 Ostal delih Na poti 1 C/3 II ll ji ti