Angeljčei:
Otrokom učitelj in pfff^telj.
-»HS«--
Izdal
ÄITTOIT KRŽIĆ.
V. zvezek.
V LJUBLJANI, 1890.
Samozaložba. — Tiskala »Katoliška Tiskarna«. Dobiva se v „Katol. Bukvami" v Ljubljani.

33382
-i-;■ ■(■ v-V".",- .,■ + ■'!■ •,• -.<• '■••.• ^ v "4 ¥ -i' %
Večna zvezda sv. treh Kraljev.
affililo je ravno na večer pred sv. tremi Kralji. V fyp#! Mirkovi hiši so bili že napravili praznik: vse p0 izbi je bilo lepo pospravljeno in poznaženo ; ŽM* dobra mati so pokadili vse poslopje in pokropili ^ z blagoslovljeno vodo; na vratih je bila zapisana
(ŠSS ^^a. > • • •... v
pravi, le samo začet-
I 18 §. f M. t S. 90. p- ni ce. nji bo-*.«.v*•1 h imen in dva križca
I nova letnica in imena sveti h treh Kraljev, to se
vmes. — Ko je vse tako lepo vravnano, pristavijo mati stol, se vsedejo in vzamejo svojega ljubljenčka, štiriletnega Mirkota, v naročje. Pridna šestletna Marijica pa se vsede na majhen stolček poleg matere. Zdaj jima začnejo pripovedovati in razlagati prelepo zgodbo o svetih treh Kraljih in o prekrasni zvezdi, katera jih je privedla v Betlehem k Jezuščku. Mali Mirko sklene pobožno ročici, Marijici pa samega veselja žare ličica in z odprtimi usteci posluša, kakor bi hotela že naprej vsako besedico privabiti iz materinih ust.
»No, ljuba otročiča!« vprašajo mati ob koncu, »ko bi vama bilo zdaj mogoče kakor takrat svetim trem Kraljem, iti za sviilo lepo zvezdo k jaslicam malega Je-zuščka, — kako je, ali bi vidva tudi prinesla kak darek božjemu Detetu? Glejta, sveti trije Kralji so mu podarili vse svoje zaklade, samega veselja, da so le slednjič našli nebeško Detece. Tudi vama je presveto Dete undan za božič podarilo toliko lepih reči, — kaj? — ali sta že kaj mislila na to, kako bi pa vidva Jezuščku napra-
vila kako božično veselje? Ali res nimata kar nič, da bi mu darovala?«
Mali Mirko nekoliko pomisli, potlej pa reče: »Mama, jaz mu dam svojega belega konjička in pa ona lepa ru-deča jabelka, ki so mi jih undan prinesli stari oče. Ktj menite, ali bi mu bil ta dar kaj všeč?«
»Gotovo, ljubo dete,« odgovorijo mati prijazno ter mu srčnost delajo, »in precej jutri zgodaj smeš oboje nesti sosedovemu bolnemu Tinčku in reči mu, da si ts reči podaril Jezuščku, Jezušček pa da jih njemu pošlje!«
Med tem Marijica molče odveže črn trak izza vrata, na katerem je bilo privezano zlato srčice, ki so ga ji za novo leto darovali botrica in katerega je bila zelc, zelo vesela. »Mama, začne nekako skrivnostno potihoma govoriti naslonivSi se zaupljivo na mater, jaz bi pa rada Jezuščku darovala svoje srce, da naj ga ohrani vse moje življenje.«
Te besede je govorila ljubeznjiva deklica tako ganljivo, da so mater solze oblile. »Tako je prav,« pohvalijo veselo, »kar precej	stala pod vzbokanini
bove darovali tvoje \	steklom podoba bož-
srčice božjemu De- \ 1- jega Deteta, umetno tetu, — pa saj mu ; JÉ||J| |è iz voska narejena v ga smeš sama dati !« J Ég ifc H ^ lepi beli oblekci z Nato jo peljejo k { ^im \ zlatimi zvezdicami
omari, na kateri je	__.^.l ozaljšani. Vsakemu
se je lepa zdela ta podoba; kdor jo je videl, jo je pohvalil. Marijici se je zdelo, kakor bi se bil Jezušček prijazno nasmehljal, ko je stopila na stol in še na prste ter mu obesila zlato srce krog vratu, tako da je ravno na njegovem srcu počivalo.
Mati pa so med tem natihoma pa prisrčno molili in božje Dete prosili, naj bi se njene hčerke srce, katerega podobo mu je podarila, nikdar ne ločilo od njegovega presvetega božjega Srca, da bi vedno ostala pobožna in nedolžna!
Še stojé mati z otrokoma pred lepo podobo, kar vsklikne Marijica: »Mama, ali se zdaj nikjer več ne more videti ona lepa zvezda, ki je nekdaj privedla tri Modre k Jezuščku? O, kako bi rada vsaj enkrat videla tiste
blestečo zvezdo svetih treh Kraljev! Ali bi je nama ne mogli pokazati?«
»Le vedno prav pridna in poslušna bodita, pa vama jo pokažem,« odgovorijo smehljaje se mati.
»&e nocoj, kajne, ljuba mati?« veselo zakliče Marijica.
»Kar zdajle precej — le z menoj pojdita!«
Hitro sta otroka napravljena in vsak na eni strani primeta mater za roko ter vsi trije hitijo iz hiše. Na nebu je že migljalo dokaj zvezdic; vsako, ki se jima je zdela največja in najlepša, pokažeta materi, rekoč: »Mama, glejte, ali je ta — ali je ta?«
Slednjič dospejo do velike župnijske cerkve in stopijo vanjo. Druzih ljudi ob tem času ni bilo skoro nič. Skrivnostna tema je bila po vsem svetišču, — le tam pred velikim altarjem se je od daleč milobno bliščala večna luč, kakor prečudno lepo blesteča se zvezdica.
Mati pobožno pokleknejo z otrokoma; potem s prstom pokažejo proti večni luči in natihoma pravijo : »Glejta, otroka, to je tista večna zvezda svetih treh Kraljev, ki nas še zdaj vodi k Jezuščku in tam-le — na altarji — v tabrnakeljnu še zmiraj prebiva preljubo božje Dete Jezus! Pobožno ga molita in darujta mu vse svoje srce!«
Čeravno sta bila Mirko in Marijica že poprej večkrat z materjo v cerkvi, se jima vendar še nikdar ni zdelo tako ginljivo kakor nocoj, ker je bilo vse tako tiho in skrivnostno v večerni temi. Kar čutila sta v svojem nedolžnem srcu, da jima je božje Dete tako blizo v tabrnakeljnu. Pobožno skleneta roke in zmolita vse molitvice, kar sta jih že znala; posebno goreče ponavljata prelepo molitvico v čast božjemu Detetu, katero so ju bili še pred božičem naučili pobožna mati.
Celo leto je preteklo od tega dogodka, in zopet je prišel slovesni večer pred sv. tremi Kralji. Toda v Mirkovi hiši letos ni bilo talco veselo ta večer, kakor poprejšnje leto.
Preblaga Marijica leži že več tednov v bolniški postelji. Hude bolečine trpi sirotica in nadležni kašelj ji ne dà miru ni podnevi ni po noči. Toda nikoli se ne pritoži dobro dekletce, še veselo in na smeh se drži.
In če jo kdo hoče milovati, brž odvrne: »O nič ne dé, to bom že potrpela, — vse iz ljubezni do Jezuščka!« Pri tem pa tako ljubo pogleduje k Jezuščku na omari, kateremu je bila darovala zlato srčice, da se vsakemu zdi kakor angeljček. — Mirko se tiho igra v kotičku, da bi ne motil bolne sestrice, večkrat pa se približa po prstih k postelji bolne seslrice, ji ponudi lepo jabelko ali pa kako igračico, — in milo se mu stori vselej, ko vidi, da sestrica noče nič več jesti in se z njim igrati. Žalosten zmaje s svojo kodrasto glavico in gre spet na svoj prostorček.
Mati na lahko odpirajo in zapirajo, kadar gredo po opravkih ; ko je pa vse postorjeno, se vsedejo k posteljici bolne hčerke in otožno pogledujejo upadlo lice trpeče deklice.
Odkar je bila lani Marijica Jezuščku podarila svoje zlato srčice. postala je vsa drugačna. Že poprej je bila pridna in tiha deklica, ki je starišem vedno le veselje napravljala. Od tistega večera postala je še vsa boljša in plemenitejša; živela je le za Jezusa in videti je bila kakor angelj v človeški podobi. Tako rada in natančno je ubogala stariše, tako prijazna je bila z malim bratcem ter uljudna in postrežna do vseh ljudi, da se je spodbudno zdelo vsacemu, nihče bi ne bil pričakoval tolike popolnosti pri tako malem otroku. Saj drugi ljudje tudi niso vedeli, odkod to, da je mala Marijica tako zelo pridna; le dobra mati so vedeli, da to stori detinska ljubezen, ki jo ima njen ljubi otrok do Jezusa, in nebeška ljubezen, s katero osrečuje in blaži božji Sin, prijatelj otrok, to izvoljeno dele. Navadno so pri svojih molitvah še pristavljali prisrčno zahvalo za to, ker jim je ljubi Uog dal doživeti toliko veselje nad tem angelj-skim otrokom. In to se vé, da ji niso mogli odreči nujne prošnje: »Mama, vzemite še mene s saboj k svetli zvezdici in k Jezusu v cerkev, — saj bom vedno prav pridna!« Dobra mati so že znali tako uravnati svoja obilna opravila, da sle šli vsak dan z Marijico v cerkev; če je niso zjutraj s saboj vzeli k sv. maši, ste šli pa zvečer po končanem delu obiskat Jezusa v tabrnakeljnu. Pa kako lepo se je znala vesti mala deklica na svetem kraju? Poleg matere je pokleknila, sklenila in povzdig-
nila je roke in ves čas je mirno klečala, skoro ni premaknila glavice in nikamor drugam ni obrnila nedolžnih očesec, nego proti tabrnakeljnu, pred katerim je tako ljubko svetila večna luč, njena svetla zvezdica, zvezdica svetih treh Kraljev. In čudno, ni se naveličala molitve tako hitro, kakor drugi otroci; vselej se ji je prezgodaj zdelo, ko je morala z materjo zopet zapustiti svetišče Božje. Najrajše bi bila vedno ostala na tem svetem, nji tolikanj priljubljenem kraji.
A tudi doma ni pozabila božjega Deteta, misel na Jezusa jo je priganjala k delu, da je pridno pomagala materi, kolikor je že mogla po svojih slabih močeh; misel na Jezusa jo je varovala greha; ljubezen do Jezusa jo je vnemala, da se je tako resno prizadevala za one svete čednosti, ki se tolikanj podajo detinski dobi. Med tem se je približal zopet adventni čas. Vsi dobri ljudje so se začeli pripravljati na rojstvo Jezusovo. Mari-jica je bila v tem svetem času še gorečniša kakor sicer.
Nekega večera v začetku svetega adventa je posebno žarelo njeno lice, ko ste se z materjo iz cerkve vračali. Z nenavadno ganljivim glasom začne govoriti po potu : »Mama. tako rada sem pri Vas in pri ljubem ateju in malem Mirku, pa najraje vendar pri milem Je-zuščku in njegovi zvezdi v cerkvi. O, tam sem tako rada, rada! Zato ga zdaj vsak dan prosim, da bi kmalu smela za zmiraj pri njem biti — noč in dan, — in vedno ga gledati in z njim se radovati, kakor so se sveti trije Kralji. To bi bilo moje največje veselje.«
Materi so segle te besede globoko v srce; zdelo se jim je, kakor da se imajo kmalu spolniti dobre Ma-rijice srčne želje. Pa še prav hitro so se spolnile, poprej kakor bi si bili mogli misliti. Začela je bolehati in v kratkem je tako oslabela, da o Božiči ni mogla več vstati iz posteljice. O kako rada bi bila šla v cerkev o prelepih božičnih praznikih, pa ni mogla. Pa udala se je v božjo voljo in s posteljice je najrajše obračala svoje nedolžne oči tje proti podobi milega Jezuščka, ki je stal na omari in še vedno imel okrog vratu obešeno zlato srce, ki mu ga je bila podarila lanske božične praznike. Z nebeško tolažbo jo je v bolezni navdajal ta pogled, večkrat se je veselo nasmehljala in rekla:
»Svoje srčice sem že zdavno podarila Jezuščku ; zdaj pa bode pač kmalu prišel, da me vzame vso s saboj v sveta nebesa; kajne, mama!« »Dà, ljubi moj otrok! odgovore mati, kmalu pride po-te božje Dete. Kmalu bo za-te vzhajala svetla zvezda svetih treh Kraljev,« pristavijo bolj z zamolklim glasom, ker se jim živo ponovi v spominu, kaj je bilo lansko leto na ta večer — predvečer svetih treh Kraljev.
Zunaj postaja čedalje bolj temno; tisoč in tisoč zlatih zvezdic se že lesketa na jasnem nebu in se prijazno ozirajo v izbico, kjer leži bolna Marijiea, kakor bi ji hol eie za njo tako veselo skrivnost oznaniti, da še nocoj pride Jezušček po njó.
Marijici je čedalje hujše, na njenem bledem obrazu se pozna, kako hude so njene bolečine ; tako težko sope in milo se ozira, kakor bi pomoči prosila v svojih silnih stiskah, da hoče poleg posteljice klečečim starišem žalosti srce počiti in da celo mali Mirko zažene glasen jok, ker se mu ljuba sestrica tako zelo smili.
Pa ta stiska je bila kakor memogredoč oblak: znamenja skrbi in bolečin izginejo, — kakor bi nebeško se vjasni njeno obličje, radostno se po-
sv. treh Kra-
solnce posijalo, smehlja in veselo steguje svoje drobne ročice proti materi, rekoč : » Oh, mama, mama, vzdignite me ! Glejte, kako lepo se sveti svetla lučica
Ijev in Jezušček me vabi, da naj grem z njim! O hitro, hitro! brž moram iti ! Ata, mama, bratec Mirko! Bog vas obvaruj ! Jezušček me že čaka !« —
Obe roki stegne kakor vsled velikega veselja in hrepenenja,
—	čedalje veselejše se smehlja, — potlej pa omahne trudna glavica na materino naročje, njena blaga nedolžna dušica je vsplavala v nebeške višave k Jezusu, božjemu Detetu !
Na svetih treh Kraljev dan je ležala mala Marijiea na mrtvaškem odru med cvetlicami in gorečimi svečami
—	lepa kakor bela rožica, ko se ravno začne razcvitati,
—	nadzemeljsko smehljanje tudi po smrti ni zginilo z njenih ustnic. Podoba Jezuščka, kateremu je bila pred letom darovala zlato srce, je stala pri njenem zglavji,
—	zlato srce angeljske deklice pa se je že napajalo v nebeških radostih ter prepevalo z angeljci nebeško slavo Jezuščku in molilo s sv. tremi Kralji božje Dete!
Kaj pravite, otroci ! Ali ne boste tudi vi posnemali pridne Marijiee ? ali ne boste tudi vi tako srčno ljubili Jezusa in ga s tolikim veseljem obiskovali v zakramentu presv. rešnjega Telesa? Ali mu ne boste radovoljpo darovali, kar vam je najljubše na zemlji? — Četudi nimate zlatega srca, kakor Marijica, da bi mu ga darovali: glejte, božje Dete želi imeti to-le vaše živo srce, ki nedolžno klije v vaših mladih prsih. Da, to svoje srce mu darujte, pa celoma, pa za zmiraj!
Gotovo bode Jezušček vesel vašega darilca in rad bo prebival v vašem pobožnem srcu, kakor v posvečenih jaslicah in kadar se steče — prej ali slej — vašega življenja tek, pride tudi po vas, kakor je prišel po pridno Marijico, da vas vzame k sebi v prekrasna sveta nebesa !
O Božiči.
1. Na sveti večer.
Mariji
v čast je zvon zapel,	Spred oče z molkom hodijo
Večer se sveti je pričel.	In rožni venec molijo,
Xa zemljo pod vsakteri krov	Za njimi Anica kadi
Razsiplje Bog svoj blagoslov.	In Janezek za njo kropi.
Pojmò kropit, pojmò kadit	Obiščejo vsakteri kot,
In Bogu dom priporočit!	Po hramih vseh jih pelje pot.
Nà, Ančka tu žrjavico,	In kar kade in kar krope.
Kadila stresi si nanjo;	Vse Kristusu priporoče,
Pokadi s svetim dimom vse,	Naj tja ozre se iz neba
Da blagoslov povsod dospe!	In čuva jih nesreč in zla.
In z blagoslovljeno vodo	In ijubo Dete — Kristus eam
Pa kropi. Janezek za njo!	Prihaja rad v vsakteri.hram,
Molita lepo za menoj,	Veselje zlasti je otrok, — Da pride Jezus k nam nocoj!« Ne pride iramreč praznih rok!
Tara v kotu jaslice stojé, Pred njimi lučice goré. In Jezuščku, ki tam leži, Obrazek v luči se svetli. Oj, hlev je mrzla hišica ln jasli trda posteljca, Kjer Ješček je prišel na s«t
Odrešit nas, za nas umret. Na slami naš je Rešenik; Pred njim kleči njegov rednik In njega sveta Mamica, Ki malo Dete molita. Pastir se bliža mu že star, Prinaša Jezuščku svoj dar.
Oznanil mu je angelj to, Da Bog prišel je na zemljo. Celo še z jutrovih strani Prinesli Ješčku so dari. To Kralji sveti so trije, Ki spred pri vratih še stoje. Vrh hleva zvezda ti miglja.
Ki jim znanila je doma. Da je prišel na svet Gospod, In jih privedla je dotoj . . . Bodite mi pozdravljene, Preljube, svete jaslice! Ve rojstni dom ste Jezusa — Podoba tabrnakelja!

_1JL
3. Detinski darovi.
Krog jaslic deca ti sedi. Nocoj se spat ji ne mudi, Posluša zgodbo presveto, Kako prišel je na zemljo Sam Bog, kot dete že za nas ' Trpel pomanjkanja in mraz. Tu Janezek se oglasi. Solze brišoč si iz oči:
i »Neskončno bi se veselil, : Ce bi takrat s pastirčki bil; Bi Ješčku nesel posteljco, Da spančkal bi na nji gorko.« »Jaz krilce bi mu nesla v dar, Igračice in svoj denar, Da bi kupila Mamica Mu kruhka«, pravi Anica. Na glas se Jožek zaihti
In vpira v jaslice oči »Kaj jočeš?» mama vpraša ga. »Ker nimam nič za Jezuščka.« »Ne joči; precej ti povem, Kaj Jezuščku je všeč pred vsem Glej, rajše kot zaklade vse Srce nedolžno on sprejme. Le to mu daj in mu povej :
,Obljubim Ješček ti, odslej Bazžalil te ne bom nikdar, Sprejmi ta moj božični dar. Učil se rad bom, molil bom, In stariše rad vbogal bom. Bom živel čisto in sveto, Da k sebi vzameš me v nebo !' Ta dar bo Ješček rad sprejel, Zmed vseh bo najbolj ga vesel.«
J. E. Kreit.
Kozé.
Ko bi bili videli Brežnikove otroke! Satno življenje jih je bilo! Zdravi so bili kakor riba, lepi kakor rožnati popki, živi pa kakor živo srebro. In še nekaj : tudi pridni so bili — kar niso vsi otroci. To je že res, da je Cvelko časih po noči razsajal, kadar je po dnevi predolgo na blazinico pritiskal svojo glavico. Pa saj je bil še majhen — trikrat je še le pokušal božični poprtnjak v svojem življenji — in s kako ulolažilno besedo se je takoj zopet utešil in poljubaval nadalje svojo mehko odejico. Tudi Ivanka je časih navlekla celo reč orodja in obleke po sobi, ali ponagajala malemu Cvetku, da je v solzah pritekel k materi in položil svojo nevoljo. A Ivanki je bilo precej žal svoje porednosti in ko se vrne Cvetko v sobo, obriše mu z zastorčkom objokane oči, in orodje in obleko znosi hitro nazaj na svoja mesta.
Niti toliko ni hotela, da bi jo mati pokarali. Zdr^vko pa je imel v sebi že nekaj možatosti. Modro se je držal in modro govoril. Hodil je že v šolo in učil seje prav pridno. Le trmoglavost se ga je časih poprijemala, dokler ga oče niso pokarali z ostro besedo. Ubogal pa je že še, da-si nekaterikrat malo nerad. Sicer pa je bil jako priden in pameten, dobrosrčen in pobožen.
Taki so bili torej Brežnikovi !
A zdaj je drugače. Tistega šuma in hruma v sobi ni več, tisto smejanje in blebetanje je pošlo, nič se ne giblje, nič se ne ziblje, sama tihota, sama samota! Kaj je neki?
Kdo bi pač razgrajal in razsajal po sobi, koder leže trije bolniki? Kdo bi pač govoril in zboril na kraji, koder se gre za življenje in smrt! In kdo so ti bolniki ? komu gre za življenje in smrt?
To si že ti uganil, bistroumni čitateljček! kajne? Brežnikovi trije leže na postelji, vsi trije za smrt bolni. Ce je eden bolnik v hiši, že še gre; če sta dva, gre že teže; če so pa trije, takrat gre pa že celo težko. In pri Brežnikovih je šlo tako. Oh, kako so stregli mati svojim ljubljencem, kako so skrbeli oče za svojo deco! Te ljubezni, te skrbi si še ti misliti ne moreš, tako velika je, predragi čitatelj! Premajhen si še, da bi to pojmil!
In malim bolnikom ni hotelo biti boljše. Zdaj pomoli eden glavico izpod odeje in kliče : vode! zdaj obrne drugi glavico in zastoče: boli mama; zdaj zopet tretji stegne ročice proti očetu: ata, gori! A vodo piti je zdravnik prepovedal, bolečine se ne morejo odvzeti in vstajati bolniki ne smejo iz postelje.
In oče tolažijo, mati pa strežejo.
Tako se je godilo pri Brežnikovih ! Zdravko je dobil kozé in bratec in sestrica sta jih nalezla od njega. Tako so pasli vsi trije ob enem te nadležne in hude kozé. Zdravku se je obračalo že nekoliko na bolje in upati je bilo, da ga popuste. A Cvetku in Ivanki se je godilo najhujše. Cvetku so že pojemale moči mladega življenja in kmalu se je imel zazibati v večno spanje večnega veselja. Ivanka pa je jokala in stokala:
— Oh, mama! umrčkala bom.
—	Nič se ne boj, Ivanka! Glej, angeljci že čakajo, da te ponesó tja gori v sveta nebesa, tolažijo mati.
—	Kaj ne, da me bodo, mama! Ali pridejo kmalu?
—	Kmalu! Le potrpi pa priporočaj se jim!
In Ivanka moli molitvico na čast svojemu angelju varuhu. Kar pa že ne more povedati, to pristavijo mati.
—	Ali pojdete vi tudi z menoj, mama?
—	Tudi pridem za teboj, Ivanka! Leprosi ljubega Ješčka, da pridem za teboj v nebesa.
—	Kar takoj pojdite, mama!
In dekletce umolkne. Zavest se ji umika.
Poleg Zdravkove postelje pa sedè oče. »Vrtec« drže v rokah in z Zdravkom vkup čitata pesenco »Nad zvezdami«. Kar Zdravko ne ume, razlož0 mu oče.
Pri zvezdi zvezda vžiga se, Gor srce moje dviga se. Ko vpiram v zvezdice oči, Da rajska okna zrem, se zdi.
Pri teh besedah umolkne bolnik. Večer je trosil temo na zemljo in posamične zvezdice so migljale na nebeškem stropu.
—	Ata, odgrnite zagrinjalo pri oknu.
In oče odgrnejo zagrinjalo in sè sinom gledata zvezde.
—	Poglejte, ata, kako se je ena utrnila. In še ena!
—	Aha! pritrdijo oče.
—	Ali niste dejali časih, da ima vsak svojo zvezdo in kadar se utrne, takrat umrje človek?
—	0, Zdravko ! to le pravijo takó, res pa ni ! ...
A Zdravka premaga zaspanec. Bolečine in govorica
so ga utrudile. Najbrže je sanjal o svoji zvezdi. Bila je-li tista njegova, ki se je sinoči utrnila? saj ste se dve utrnili.
Zdravko je spal vso noč, drugi pa niso spali. Pač dva sta zaspala proti jutru : Cvetko namreč in Ivanka. Zaspala sta tako trdno , da ji niso mogli vzbuditi nikdar več.
Preselila sta se. Tako nekako oba kmalu sta sklenila. V velikem sprevodu nebeških duhov in s častno
_
stražo krilastih angeljev sta otišli njiju dušici tja gori v domovino samih nebeščakov. Kaj ne, dve zvezdi je videl utrniti se zvečer bolni Zdravko? Tretje on ni videl, da bi se bila utrnila.
Zdravko je okreval polagoma. Pač se je še zavlekla njegova bolezen, ker je moral prebiti dva tako huda udarca. Kar pozabiti ju ni mogel bratca in sestrice '. Kako bi ju pozabil, ker je ostal zdaj sam! Le oče in mati sta ga mogla utešiti in potolažiti.
Najrajše bi videl, da bi se bila tudi njegova zvezdica že utrnila ! Kako dobro se imata zdaj Cvetko in Ivanka v nebesih ! Zdravka pa je čakalo še toliko težav !
A Zdravko se teh težav ni ustrašil. Saj je vedel, zakaj dela; da se uči, da bi enkrat kaj znal; da se trudi, da bi enkrat povračeval in podpiral svoje dobre stariše; da si prizadeva, da bi imel na zadnje veliko zaslug za nebesa.
Zdaj je Zdravko že velik. Dobro službo ima Starisi so onemogli. A dobro se jim godi. Zdravko skrbi za-nje.	P. Bohinjec.
Očetova podoba.
Ze pred več leti je v nekem velikem mestu umrl bogat kupec; zapustil je lepo hišo in veliko denarja. Kdo naj bi vse lo podedoval? — Znano je bilo, da je imel ta kupec edinega sina, ki je bil pa že mnogo let na tujem.
Kar se kmalu po kupčevi smrti oglasijo trije mladeniči, drug za drugim in vsak trdi, da je bogatega pokojnika sin in zahteva obilno zapuščino.
Vsi trije mladeniči so poklicani pred sodnika. Toda kako naj bi se sodnik prepričal, kateri je res sin? kajti nihče v vsem mestu ni po obrazu poznal sina pokojnega kupca.
Zdaj ukaže sodnik prinesti veliko podobo, na kateri je bil naslikan ranjki kupec. Veli tudi prinesti lok in tri pušice. Nato naredi na podobi tam, kjer je v prsih srce, neko znamenje in pravi trem mladeničem :
»Vsak izmed vas naj streli iz določene daljave s pušico na podobo in kdor jo zadene najbližje narejenega znamenja, ta bo imel hišo in premoženje!«
Tu pomeri prvi v očetovo srce in dobro zadene, drugi pa zadene še bolj v središče. Zdaj pride tretji na vrsto. Vzame lok v roke, da bi vstrelil; a njegovo obličje obledi, začne se tresti in solze se mu ulijejo po licih. »Jaz ne morem na podobo svojega očeta streljali!« pravi ter vrže lok iz roke.
Sodnik pa pravi: »Ta je pravi sin; ta naj ima hišo in premoženje. Pravi sin tudi na podobi ne more prestreliti očetovega srca!«
Uslišana, raolitev.
ganjalo se je detetu, Da angeija je zrlo, Ko v spanju nočnega miru Nebo se je odprlo. In ko se v jutru prebudi Takoj spoji ročice: »Na vek naj zrem, tako veli, 0 angelj, tvoje lice!« In kadar je proslavljalo Nebes krilatca dete, Goreče je ponavljalo V molitvi želje svete.
Premoli pozno v noč nekoč. Zaspi naposled trudno,
In dvigne božji poslanik
V	naročje dete srečno, Ponese ga do rajskih dik
V	veselje neizrečno.
Sklenilo je ročice bdeč,
V	krilatcev nebnem broji; Zbudilo ni se dete več Na posteljici svoji.
Medved.
A v snu se mu razgrne noč, Odpre očesce budno.
In angelj stopi predenj sam Veleč: »Z menoj poleti!
Na nebu je prekrasen hram, Zapusti dom na sveti!«
Drevesu..
pozdravljeno, drevo cveteSe ! Kako me v srce veseliš, Ko vtrinjaš se svitlo rudeče ; Z lepoto žarno vrt krasiš!
Pri cvetu cvet, pri kroni krona, Ti nisi tvor človeških strok, Ti dar si rajskega Sijona, — Si delo vsemogočnih rok!
Ginljivi vzdih eve t. ličje tvoje Iz dušnih vabi globočin: »O, da tako bi srce moje Žarelo blazih se milin!«
Ah. kaj pa če strupena slana Že jutri cvet ti zamori, — Krasota vsa bo pokopana, Ki zdaj tako lepo blesti.
A vendar ti boš spet cvetelo. Ko vrne se cvetoči maj: Ce jaz zgubim nedolžnost belo, Nikdar ne bo je več nazaj!
Bad. Silvester.

Močni bodite!
V	starodavnih časih je bila v slavnem grškem mestu Atenah v mestni hiši videti krasno naslikana velika podoba. Slikarija je bila razdeljena v tri dele. V zgornjem delu so bili naslikani stari Atenski meščanje sivolasi, čestitljivi starčki; njihovi meči so v nožnici, mir jim je razlit, po častitljivem obrazu, zdaj počivajo. Nad sliko je bilo zapisano: »Bili smo močni!«
Nižje v srednjem predelku naslikani so bili močni, pogumni za boj pripravljeni junaški mladi možje Atenski. Bojna oprava : bliščeče čelade na glavi, ščit na prsih, svitli meč, vihrajoče zastave, — vse je kazalo odločni pogum, ki se ne vstraši ničesar. Na vihrajoči zastavi je bilo zapisano: »Mi smo inočni«.
V	tretjem najnižjem predelku so bili naslikani dečki Atenski. V rokah drže meče in sulice, pa se ne bojujejo, marveč na hrabre očete gledajo in se čudijo njihovemu junaštvu. Na malih ščitih pa jim je bilo zapisano: »Mi bom« močni!«
Ce je bila taka podoba že za paganske otroke po-dučna, koliko bolj spodbudna mora biti za vas, krščanske
otroke, ako hočete prav razumeti njen pomen. Prva podoba nam pomeni one srečne brate in sestre naše, ki s© nekdaj na zemlji živeli in se hrabro vojskovali zoper dmšne sovražnike, greh zatrli in čednosti si pridobili v junaškem srcu. Zdaj se veselijo svoje zmage in radostno viživajo rajski mir v večnem zveličanju. Vsak lahko reče z aposteljnom Pavlom : Dober boj sem bojeval ...
Druga podoba nam pa kaže one plemenite katoličane, kateri v naših časih lepo in čednostno živijo, btodisi po samostanih ali med svetom. Sprijen je sicer sttet, toda — hvala Bogu ! — veliko je tudi še med mami dobrih, plemenitih ljudi, ki se s hrabro močjo uistavljajo hudemu in si z junaškim pogumom prisvo-jrnjejo čednosti in dobrih del.
Tretja podoba v najnižjem oddelku pa bodite vi, pireljubi otroci! Ozirajte se na svetnike v nebesih, kateri s«e že veselijo svoje zmage; ozirajte se pa tudi na pre-lespe izglede blagih ljudi, kateri še zdaj sveto živijo med naami. Vsi ti vam kažejo, kako močan je človek, ako ga miilost božja podpira in ako sam hoče napeti vse svoje sile !
V zaupanji na božjo pomoč kličite še vi : »Tudi mi boomo močni; tudi mi se bomo junaško vojskovali zoper grreh in hudobijo za čednosti in plemenita dela!« Da, to boodi ves čas poglavitno vaše prizadevanje, da postane innocua in trdna vaša vol ja ! Utrjujte in ohrabrujte svojo vcoljo z zatajevanjem in premagovanjem, z zvestim po-sMušanjem božje besede, z branjem spodbudnih knjig, z oppazovanjem lepih izgledov, z gorečo molitvijo in zlasti z vrednim večkratnim prejemanjem svetih zakramentov. \7se, vse pripomočke naše svete vere pridno vporab-Ijsjajte v to svrho, da postane močna vaša volja. Kajti le mnočna volja je nepremagljiva v skušnjavah, le močna vcolja izvršuje dobre sklepe, le močna volja spolnuje dolž-noosti v vseh okoliščinah življenja, le močna volja pre-mnaga vse težave na tesni poti proti nebeški domovini. Z£ato pravi Kristus : Nebeško kraljestvo silo tirpiin le silni — močni — si ga bodo prisvojili.
»Močni bodite!« še enkrat rečem vsem, osobito pa onnim srečnim, kateri prejmete let os prvo sv. ob haj ilo.
; Angeljček. V.
2
Lepi izgledi prvega sv. obhajila.
15. Tri prijateljice pred prvim sv. obhajilom.
Minula je ura krščanskega poduka za pripravljanje k prvemu svetemu obhajilu. Ana, Olga in Klara, tri bo-goljubne prijateljice iz sosednih hiš, gredó od nauka veselo domov. »0 kako se jaz veselim dneva našega prvega svetega obhajila,« pravi Klara žarečega lica; »komaj že pričakujem te ure. 0 ko bi že jutri prišel Zveličar k nun!«
»Da«, odvrne prevdarljiva Ana, »tudi jaz močno hrepenim po prvem svetem obhajilu ; pa vendar sen vesela, da še ne pride tako hitro, da imamo še dovelj časa za lepo pripravljanje.«
»Prav praviš«, pristavi Olga, »pripraviti se moramo in močno potruditi, da bomo vredno prejele Zveličarja v prvem sv. obhajilu.»
»Jaz predlagam«, pravi Ana, »da se me tri med seboj navdušujmo za to veliko delo in druga drugo pri-ganjajmo, da ga bomo kar moč lepo opravile. Nasve-tovala bi tudi, da se pri tem ravnajmo po gotovem načrtu, po določenem redu. Ménim tako-le : Naše srce naj bo altar in vsaka izmed nas naj ga prav lepo ozaljša in pripravi za prihod Najsvetejšega. Ali ste vidve zadovoljni s tem? ali pa morebiti veste kaj boljšega nasvetovati?«
»Jaz sem popolnem tvojih misli«, vsklikne Klara, »vendar se mi zdi, da to ne bode tako lahka reč. Moramo se natančneje dogovoriti, kako bi se dalo to pre-imenitno opravilo najboljše izvršiti. Veste, česa nam bo najbolj treba? — Prav lepega, belega prta, s katerim naj bo pregrnen altar našega srca. In meni je že na misel prišlo, kako ga bomo naredile. Čista in natančna spoved — to bo naš aitami prt, in sicer »dolga« spoved od vsega življenja ; saj veste, kako zelo so nam jo priporočali gospod katehet.«
»Saj res,« pritegne Olga, »kako ima Klarica dcbre misli. In jaz bi še pristavila, da prav kmalu opravimo dolgo spoved, da se bomo prav s čistim srcem pripravljale. Jaz bom že kar nocoj začela vest izpraševati in bom še posebej goreče molila v ta namen, da bi mogla
prav dobro se spovedati in se temeljito poboljšati. Vidve boste tudi tako storili; kaj ne, da boste?«
»Jaz že« — »jaz tudi«, se hitro oglasite obe zapored.
»Toda le-to še nam ne bo zadostovalo«, nadaljuje modra Ana; »aitar svojega srca moramo tudi lepo ozalj-šati, in zato prav veliko dobrih del izvršiti. Zopet vama nekaj predlagam: da nam naša gorečnost ne ugasne polagoma, vnemajmo se k dobrim delom same tako, da si zapisujemo dobra dela, kakor nam v šoli naše učiteljice šolske rede zapisujejo v zapisnik; vsako »slabo« pa naj izbriše dvoje »dobro«. Ste li stem zadovoljni?«
»Seveda, seveda«, vskliknete deklici kakor iz enega grla; »bomo videle, katera izmed nas bode najkrasniše ozaljšala svoj altar.«
•Zopet povzame Ana besedo rekoč: »Pred lepim altarjem se poda tudi dragocena preproga ; toraj bodemo tudi v svojem srcu razprostrle neprecenljivo preprogo — ponižnost. Vsak dan imamo dovelj prilike v ponižnosti se vaditi, ako mirno sprejmemo kako očitanje ali zaničevanje, ako smo pohlevne v govorjenji in vedenji, ako smo zadovoljne s priprosto obleko itd.«
»To je pa posebno za-me«, spozna odkritosrčna Klara. »Mene vselej tako jezi, če me kdo draži ali graja, in hudo mije, če nisem pohvaljena, kadar ménim, da sem zaslužila.«
»Potlej pa sveče moramo tudi na altar postaviti in prižgati,« meni Olga. »Sveta vera naj bo zlat svečnik, goreča sveča pa bodi naša prisrčna pobožnost. Saj se sveta pobožnost tudi kakor plamen vzdiguje proti nebu in prihaja iz žive vere; saj so nam razlagali v šoli, da posebno za sv. obhajilo toliko ložje in gorečniše moli, kolikor bolj živo vero kdo ima.«
»Pa cvetlice morajo biti tudi na altarju,« pristavi Klara. »Jaz poznam prav veliko tacili, ki jih lahko postavimo na altar svojega srca: vrtnico svete ljubezni do Boga in do bližnjega, vijolico pohlevnosti, lilijo nedolžnosti, pasijonko zatajevanja in potrpežljivosti in še mnogo druzih. Saj smemo kar vsako čednost imenovali cvetlico, s katero kitimo svoje srce.«
»Ene lepote na altarju pa še niste imenovali,» opomni Ana; »menim podobe, ki jih moramo tu postaviti. Vedno moramo imeti zdaj pred očmi podobo pre-
svete družinice: Jezusa Kristusa, presvete Matere Marije, sv. Jožefa in svojih posebnih priprosnjikov in priprošnjic,
da nas vnemajo k pridnemu posnemanju. Posebej ne smemo pozabiti svojega angelja varuha, naj nam pomaga lepšati aitar za prvo sv. obhajilo. In čem več
bomo storile od vsega tega, kar smo si danes namenile,« še končno pristavi, »v tem večji lepoti se bode lesketal posvečeni altar presrečnega srca na dan prvega sv. obhajila.«
Zdaj so se preblage deklice poskušale med seboj v svetem prizadevanju. Skrbno so porabile vsako priliko, kjer je bilo mogoče se kaj premagati, ali kaj dobrega storiti. Ze precej zjutraj so se navduševale s krepkim sklepom: »vse iz ljubezni do Boga!« Kako pobožno so se vedle pri sv. maši in kako zbrano so opravljale vsakdanje molitve! Vse dolžnosti doma in v šoli so vestno in natančno spolnovale; veselje so bile sta-rišem in učiteljicam ter izgled vsem družim otrokom. Čedalje več je bilo dobrih redov v zapisniku; le red-kokrat je bilo treba kaj prečrtati in s slabim nadomestiti. In če je katera se prenagnila ter kaj napačnega storila, si je takoj sama pokoro naložila, da se je go-lovejše poboljšala.
Posebno iznajdljive so bile te blage prijateljice v zatajevanju in premagovanju. Ze precej zjutraj so se v spanju zatajevale, da so nekoliko prej vstajale in več molile; v šoli so ves Čas mirno sedele; na ulicah se niso brez potrebe ozirale; pri jedi so si gostokrat pri-trgovale ter od sadja in druzih priljubljenih reči večkrat kaj dale bratcem in sestricam ali pa tudi kakemu tujemu revežu ; kar so v denarjih v dar dobile ta čas, so vse obrnile v dobrotne namene; posebno pa so iz tega namena potrpežljivo in veselo prenašale vsakdanje težave in zoprnosti ter radovoljno opravljale vse svoje, četudi neprijetne dolžnosti itd.
Zares prekrasno je bilo svetišče, ki so ga ti dobri otroci tako pripravili svojemu Gospodu. Veličastno se jim je lesketalo v svitlih lučieah goreče pobožnosti, v krasnih cvetlicah in vencih krščanskih čednosti ; ganljivo so odsevale krasne podobe izprošene pomoči nebeških priprošnjikov ; čez vse pa se je lesketal beli prt. — čisto opran v dobri skesani spovedi. To se vé, da se je ljubi Jezus že med takim pripravljanjem veselo oziral na dobre otroke in da je potlej radostno prišel stanovat v taka svetišča. O gotovo je nebeški Kralj obilno blagoslovil in stoterno poplačal tako skrbno pripravljanje!
9,7
strahom in trepetom rečem — kdo vé, če bi tudi ti kdaj dobil tako nenavadno milost, da bi se pravočasno spokoril?! Kaj pa, ko bi ves čas trdovraten ostal in — o groza ! — s tem nakopal si večno pogubljenje !
Fr. liiliar.
«Šola rajsks nedolžnosti, *
«-TSYOa-w1
Varuj se hudega.' ^feJUjs Delaj dobro !
Kdor hoče priti v nebesa in poleg tega že na tem svetu srečen biti, mora zapovedi zvesto spolnovati. Zapovedi pa po besedi ali črki nekatere kaj ukazujejo, druge pa prepovedujejo ; a po vsebini in razlagi, uči katekizem, je v vsaki zapovedi nekaj prepovedanega, nekaj pa zapovedanega. To se pravi : greh ima, kdor stori kaj prepovedanega, ali opusti kaj zapovedanega; pri vsaki zapovedi je pa še tudi dotičnemu grehu nasprotna čednost zapovedana ali vsaj nasvetovana, vsaki hudobiji se namreč tudi lahko nasprotno dobro delo vštric postavi. Prav natanko torej le oni spolnuje vse zapovedi, kateri še ni s tem zadovoljen, da se varuje greha, marveč se tudi na vso moč trudi, da si grehu nasprotno čednost pridobi. Tako n. pr. ni še dovelj dober tak otrok, kateri starišev nič ne žali, marveč v resnici dober je še le oni, kateri jim tudi ljubeznjivo streže in veselje dela; ni še popolnem spolnil sedme zapovedi oni kristijan, kateri nikomur nič ne škoduje, marveč oni, ki bližnjemu tudi po svoji moči dobrote skazuje itd. Kakor naštevamo grehe po deseterih zapovedih, enako bi lahko naštevali čednosti in dobra dela po tej vrsti.
Toraj vse meri na to, kar sem že v začetku našega šolanja rekel : »Delaj dobro! varuj se hudega!« V teh besedah je popisano vse svetniško življenje; zato sem po vsi pravici naši šoli dal ime: »šola rajske nedolžnosti«. To dvoje opravilo je pa večjidel tako tesno skleneno med seboj, da se ne da loč;ti drugo
od drugega: kdor se greha varuje, je že s tem kolitor-toliko za nasprotno čednost pridobil svoje srce; in kolikor bolj se v katerikoli čednosti vadi, toliko dalje se pomika od nasprotnega greha. Zato sem zdaj, ko že dobro poznate namen in pomen mojega učenja, to našo šolo nekoliko prenaredil. Več ne bomo imeli dveh oddelkov; saj menda ste že sami zapazili, da sem kar obe tablici drugo poleg druge obesil nad šolska vrata. Tako se bomo v raznih predmetih še prostejše gibali in vendar upam, da bomo svoj namen dosegli, če boste le pazili in ubogali ! — Do zdaj je bilo na vrsti že sedmero reči: 1) greh — n a j več j e zlo, 2) laž, 8) ta tv i n a i n goljufija, 4) jeza, 5) dobri namen, 6) rado-darnost in 7) pokorščina. Danes se pomaknemo zopet za eno številko dalje:
8. Nevoščljivost.
To še ni nevoščljivost, ako želiš tudi ti imeti to, kar ima tvoj bližnji, in ako se trudiš po pravi poti si pridobiti. Nevoščljiv si takrat, ako si žalosten, nevoljen ali celo jezen zato, ker ima tvoj bližnji kaj dobrega ali častnega, ti pa ne. Še celo taki so, ki ne vidijo raii, če ima to ali toliko tudi bližnji, kar in kolikor imajo sami ; menda bi jim bilo najljubše, ko bi drugi ne imeli nič dobrega in prijetnega, pa bi si tudi ne mogli nič pridobiti, marveč same stiske in križe jim privoščijo, še milosti božje in nebes jim ne želijo.
Zelò grd je ta greh. Sam ne vem, kje in kako bi začel, da bi ga vam prav naslikal in dovelj pristudil. Skoro da ima toliko nečastnih lastnosti, kolikor že vi poznate slabih besedi. No, naštejte mi nekatere take besede, katere naznanjajo slabo stran, pa boste videli, da je res. Take besede so n. pr. grd, ostuden, umazan, črn; nečasten, neblag, neplemenit: sebičen, samogolten, nepošten, krivičen, nevsmiljen, strašen, grozovit; nehvaležen, neumen, nespameten; strupen, kačji, gadji . . . O, le stojte; imamo že zadosti.
1. Nečastno, neblago. neplemenito je nevoščljivo srce! Sramotilen je sicer za človeka vsak greh, a nevoščljivost še posebno. Prvi nevoščljivec na
zemlji je bil satan, ker ni mogel trpeti, da bi bila Adam in Eva tako srečna, ter ni miroval, dokler ju ni zapeljal. In zdaj ne more prenesti, da bi bil človek kdaj deležen tiste sreče, katero so zgubili zavrženi duhovi ; odtod njegovo neprenehljivo zapeljevanje. Kdor je nevoščljiv, posnema hudobnega duha, toraj je satanu podoben. Satanova podoba pa je angeljevi ravno nasprotna, in kakor otroka takrat najbolje pohvalimo, če mu smeno reči, da je angeljčku podoben, enako mu ne moremo hujšega reči, kakor če ga primerjamo satanu. Glej, tak je ne-voščljivec.
2. Umazano, črno, grdo in ostudno je nevoščljivo srce! Pravijo, da se pri človeku srce na obrazu zrcali, t. j. da se že takorekoč bere na obrazu, — zlasti v očeh, kakošna je njegova znotranjost. Malo-kalera pregreha pa se dà tako težko prikrivati, kakor nevoščljivost. Kako temno in megleno ti gleda tak grešnik! Kadar se drugi veselé, je žalosten samo zato, ker drugim niti veselja ne privošči. Ce se pa kdaj izjasni njegovo mračno oko, zgodi se tako, da se grdobija njegovega srca še očitniše pokaže: razveseli se takrat, kadar se bližnjemu kaka nesreča ali škoda zgodi ! Ta pogled je sicer vesel — zanj, a drugim se zdi tužen, kakor če solnce ob hudi uri izmed sivih in črnih oblakov za trenutek posije in s svojo bledo lučjo posveti — to pot ne upanju, marveč strähu! — Ostudno je tako srce, ker se v njem zaredi kmalu še veliko drugih hudobij in strasti, čednosti pa nimajo tal, da bi se mogle razviti in cvesli. In ta žalostna slika — slika nesrečnega Kajna — se v kratkem pokaže tudi na obrazu. Bog sam nam jo pokaže rekoč: »Zakaj si tako jezen, da ti je upadel obraz!?«
8. Sebično, samogoltno, krivično, ne-vsmiljeno, strašno, grozovito je nevoščljivo srce! Ze katekizem nam pove, da je nevoščljivost. ljubezni naravnost nasproti. Nevoščljivec bi najraje videl, da bi sam bil in imel vse, drugi pa nihče nič: nikdo ne sme imeti večje in častniše službe, nihče ne sme biti bogatejši, nihče slavniši, nihče učenejši, nihče boljši .... Ker pa to ne more biti, skuša druge poniževati, da bi sebe povikšal, sodi krivično njihcve za-
sluge in dela; začne jih roparsko napadati najprej z jezikom in peresom, potlej celo z morilnim orožjem, čeravno sam ne vé, zakaj. Kajn je umoril — svojega brata, ko mu vendar ta dobra dušica ni čisto nič prizadejal !
4.	Strupeno, gadje, kačje je nevoščljivo srce! Prvikrat se je ta greh pokazal v kačji podob.. In nekaj gadjega ima še zmiraj na sebi; kdo ima tako oster in nabrušen jezik, kdo täko okó, kdo se zna tako zvijati, plaziti, skrivati in iz skrivališč napadati in s smrlnim strupom zavdajati, kakor nevoščljivec? Da, nevoščljirost je večkrat tako zvita, da se sama pred seboj skrije. Koliko ljudi je nevoščljivih, kateri sami ne vedo, da so! Ko bi skrbnejše preiskovali vzrok, zakaj so bili že to-likrat nevoljni, žalostni in jezni — nezadovoljni, bi ued sto skoro gotovo devetaesetkrat našli, da je temu kolikor toliko kriva zavist, — pomanjkanje tiste ljubezni, ki se veseli z veselimi in joka z jokajočimi!
5.	Neumen in nehvaležen človek je vsak nevoščljivec. Pri drugih grehih, pravijo, ima grešnik vsaj kak vžitek ali dobiček ali kako veselje; nevoščljivec pa že takrat trpi in žaluje, ko greh dela. Pa tudi nikakor-šnega dobička nima; zavist mu ne bode dala tega, za kar druge zavida, marveč še svoje bode polagoma zgubil, ker si z n e h val e žnos t jo spodkopuje blagoslov božji. Noče se veseliti božjih darov, zato ker je tudi bližnji toliko dobil kakor on, ali pa še več. Kako lahko bi mu nebeški Oče še to vzel, kar ima; kakor modra mati vzame kos kruha otroku, ako se kremži, ker je dobil za spoznanje manjši kosec nego bratci in sestrice.
Nevoščljivec in skopuh.
Na dvoru sicilijskega kneza sta bila dva vojaka, katerih eden je bil nevoščljivec, eden skopuh. Oba sta bila znana na dvoru zastran svojih slabih lastnosti. — Nekoč je hotel knez svoj dvor kratkočasiti. V ta namen pokliče vojaka, ju hvali zarad vojskine hrabrosti in slednjič izreče slovesno pred vsemi dvorjani, dajuhače danes po vrednosti poplačati in sicer s tem-le pogojem : vojaka naj si izvolita kar hočeta; toda ta, kateri bo prosil prvi, dobi le enkrat izprošeni dar, drugi pa prejme
dvakratno isti dar. Zdaj se prične huda, a tiha vojska med prosilcema: nobeden se noče oglasiti. Skopuh si misli: »Ako jaz prvi prosim, sem gotovo v škodi; kajti oni dobi še enkrat toliko, kakor jaz.* — Nevoščljivec pa pravi sam pri sebi : »Tega bi ne mogel prestati, da bi bil ta skopuh boljše obdarovan nego jaz. Ljubše mi je, da nič ne dobim, kakor da bi sam pripomogel, da le-ta dobi dvojen dar.« — Ko se le dolgo časa noče nobeden oglasiti, zapove knez, naj nevoščljivec prvi izreče svojo željo. To pa je bilo težko, silno težko! »Kaj naj prosim, si misli, »da tega skopuha več ne doleti, nego mene? Prosim za konja, dobi on dva; če si izvolim hišo, ima on dve! Ne, kaj tacega bi ne mogel strpeti; rajše poprosim kaj hudega, da njega zadene dvojno hudo!« Toiaj zakliče: »Jaz želim, da se meni iztakne eno oko, mojemu tovarišu pa obe očesi!« To se vé, da se je vsa dražba glasno zakroho-tala; nevoščljivec je sicer po milosti ohranil oko, a njegova grda nevoščljivost se je pokazala v vsi celoti.
Nevoščljivost — naslikana.
2e stari paganski narodi so imeli navado, da so dobre in slabe lastnosti človeške vidno v podobah kazali, da so tako zlasti mladino odvračali od hudega in privajali dobremu. — Tudi nevoščljivost je dobila že zgodaj svoj »portrè«. Morebiti ste ga že videli; žal, (Ta ga vam ne morem pokazati, marveč le z besedo opisati. Nevoščljivost se slika kot stara žena, katera drži kače in baklje v rokah; na prstih ima dolge ostre nohtove; vsa bleda je, mršava in shujšana, ter razjeda svoje lastno srce: geni se primerja zato, ker je lastnost slabotnega in nemožatega srca; stari ženici se prilikuje radi tega, ker je zavist tako stara, kakor svet ; kače in baici je ima v rokah ker tako pika, kakor gad in podpihuje ogenj razdora in sovraštva ; dolgi in ostri nohtovi se ji zato tako podajo, ker sebe in druge neusmiljeno razpraskuje in razmesarja; bleda je v obrazu in shujšana po vsem životu, ker z neprestano žalostjo in skrbjo samo sebe razjeda; pojeda pa svoje lastno srce, ker si nevoščljivec sam krajša življenje in koplje prezgodnji grob.
AFGELJÒKU,
I.
(Zjutraj.)
J^odi pozdravljen, Angeljček moj ! Ker si me čuval Zvesto noooj.
V tvojem zavetja Sladko sem spal, Zdrav se prebudil, Radostno vstal.
Hudega branil Vso si me noč. Bodi še danes Meni v pomoč.
Varuj me zlobe. Varuj nesreč. Da bodem Boga Ljubemu všeč.
Jezus, Marija. Angeljček moj 1 Prosim, bodite Vedno z menoj !
II.
(Zvečer.)
Ti čuval si me celi dan. Moj angeljček preljubi ! Me varoval bridkost in ran, Ubranil me pogubi ; O naj ti prej, ko zamižim. Zahvalo srčno izročim. Moj angeljček preljubi!
Ti vedno si pri meni bil, Nevidno z mano hodil ; Ko delal sem in se učil, Povsod si ti me vodil ; O bodi z mano še nocoj, Prijateljček prisrčni moj, Moj angeljček preljubi!
Ce spet sem kaj razžalil t« Moj angeljček pozabi 1 Odpusti ml, le spomni se. Da sem otrok še slabi. Kesam iz vsega se srca; O prosi zame ti Boga, Moj angeljček preljubi 1
Z Marijo, Ješčkom, Jožefom Pri posteljci mi budi. Da mirno sladko spaval bcm, Počival spet po trudi ; Slavi Boga naj vsak moj dih, Ti brani me napadov zlih, O angeljček preljubi !
Rad. Silvester.

Križi in težave otročjih let.
Y. Kaj tabak naredi?
Tako-le se vtepa, ako se hočejo otroci v vse vtikati in vse poskušali, kar jim ni prav nič mar. Le poslušajte.
Bil je jako priden deček, kateremu so po vsi vasi rekli »šolski« Poldek, včasih pa kar samo »šolski«, ker je bil učiteljev sin. Mali Poldek je bil res vrl dečko, le nekoliko preradoveden je bil in preživ. Vsi so ga radi imeli, posebno pa ga je ljubil njegov strijček, čigar hiša je bila blizo hiše Poldkovih starišev. Velikokrat/je deček obiskal dobrosrčnega strijca in večjidel ne zastonj. Navadno je dobil kaj v dar, — če ne kaj dobrega za v usta, pa kaj svitlega za v hranilniček.
Poldkov strijc ni z lepa katere prošnje odrekel ljubljenemu otroku. Le v eni reči se nista mogla zedi-niti ; tu je bila pa dolgo časa vsaka prošnja malega strijč-nika zastonj.
Strijc je namreč jako rad pušil tabak in imel je lepo pipo, zarad katere je bil jako ponosen. Z neko de-tinsko zavistjo je mali Poldek gledal, kako lepo so se dimovi valčki iz strijčevih ust vzdigovali kvišku in še plavali v zraku, predno so zginili. Večkrat je prosil: »Strijc, dajte, bom še jaz malo kadil!« S tako prošnjo je vselej vjezil dobrega strijca. Navadno mu je rekel: »Otrok! drži jezik za zobmi; to ni zate!«
Kadar je hotel mali paglavec dobrega moža dražiti, ponavljal je večkrat: »Strijc, dajle, bom še jaz malo kadil!« To otročjo nagajivost pa mu je slednjič strijc dobro izplača).
Angel j tel;. V.	S

Nekega dné je sedel za mizo, šival pa kadil. Kar pride šolski Poldek in mu začne po svoji poredni navadi nagajati, rekoč: »Strijc, dajte, bom še jaz malo kadil!« Vednega nadlegovanja se že strijcu zadosti zdi, še preveč. Danes mu ne pokaže veselega obraza, marveč resnobno se drži, vstane izza mize in poda lepo pipo Poldku, rekoč: »Jaz moram nekoliko vèn; nà, medtem časom pa imej ti mojo pipo in skrbi, da ne ugasne. Le hrabro puši!«
Kaj tacega Poldku ni treba dvakrat velevati; kajti že dolgo gojene želje se mu danes spolnijo. Kakor je že neštevilnokrat. videl strijca, tako začne tudi on spuščati tabačne meglice v zrak. Ponosno hodi po sobi gori in doli, kakor bi bil že velik mož; krepkejše in krepkejše vleče iz pipe v usta in iz ust puha dolge in okrogljaste dime, nad katerimi ima neznansko veselje Pa ni še naš ve-	puh£. Pa
žiti. Slednjič pride strijc. Že nasproti mu priteče Polcek, z urno silo mu izroči pipo in beži skozi vrata.
Ko pride pred vežo, se mu zdi, da se ulice ?ib-ljejo, hiše plešejo, in noge ga nočejo več varno nositi. Zdaj se zaleti ob zid, ali ob kako grajo, zdaj se spod-takne ob kamen in omahne v blato. Po čelu ga zaliva mrzel pot; oh, v glavi pa kljuje in žge in peče, Lator bi imel kovačnico v njej; grozovite slabosti ga obhajajo in začenja se mu vzdigovati . . .
liki mož dolgo časa po sobi korakal, kar se mu začne nekako čudno delati po ustih, po grlu, tudi v glavi ; vedno mora pljuvati in žeja ga ne-izrečno. A žejo si pogasi s hladno vodo in junaško dalje
slabosti ga obhajajo ... Najrajše bi zdaj videl, da bi že skoro mogel to nesrečno pipo oddati; a Doji se, da bi ne ugasnila in ne upa si je odlo-
čedilje bolj se mu vrtiči v glavi,
Ubogi Poldek se ne more več po koncu držati. Po vseh štirih se slednjič trudoma priplazi do šolskega poslopja. Skrije se v neko prazno sobo. Toda čedalje hujše mu prihaja; zdi se mu, da se ima glava razleteti na tisoč koscev. Obupno zdihuje in stoka, kakor bi mu bilo zdaj, zdaj umi eli. Mali zaslišijo to milo in pretresljivo zdihovanje ter pridejo pogledat, kaj neki je. Poldek mora odpreti. Mati se zelò vstrašijo njegovega bledega obraza, čudnega pogleda in v hudih. skrbeh vprašajo: »Za božjo voljo, kaj pa ti je, Poldek?« Poldku se noče jezik razvezali. Slednjič z veliko težo spravi na dan: »Kadil sein.« Zdaj pa je materi zmanjkalo sočutja in pomilovanja. Ze lolikrat je bil kregan, če je strijcu rekel: »Strijček, dajte, bom še jaz malo kadil!« Mali zgrabijo malega grešnika za roko in mu pokažejo vežina vrata, rekoč: »Poberi se mi iz hiše!«
Oh, zdaj pa še to! Ali ni zadosti, da ga ta uboga glava tako grozovito boli, da ga notri tako zelò slabi, da se mu kar tèma dela pred očmi? Nä, strašnim telesnim bolečinam se pridruži pa še dušna bolečina, srčno gorjé: »Mati so name hudi! Mati so me iz hiše zapodili!« Oh, oh ! !
Poldek pride opotekaje se čez vežini prag in leže na klopico, ki je bila pred hišo. Nepopisljivo hudo mu je. Ze misli, da bo treba umreti. Bridko kesanje mu pretresa mlado grešno srce, da kar drgetä. Oh, kaj bode rekel ljubi Bog, če pride tak na oni svet!? O nesrečni tabak!! — Ko v takih smrtnih bridkostih tuguje in vzdihuje, slučajno zagleda od daleč strijca, ki se mu lam pred vežjo sladko v pest smeje. O, to je pa malemu Poldku preveč bolečin in žalosti . . . zdaj omedli!
Ko se spet prebudi, vidi, da ni več naklopici, marveč v mehki posteljici. Ravno je poldne zvonilo, ko se spet zavé. In glej, zdaj se čuti popolnem zdravega. O, hvala Bogu, da ni umrl! Vendar duša pa mu še noče reči, da je zdrava; vest ga peče. Spravi se na noge, poišče ljubo mamico, poklekne in prosi odpuščanja s tolikim kesanjem, da solza solzo pobija. Mati mu odpustijo in mu po vrhu storijo še prvo telesno dobro delo krščanskega usmiljenja, — ki slove: »Lačne nasitovati«. Lačen je pa bil zelò Poldek, da že dolgo ne tako.
ä*
«S ■*'
Kako pa je vse to prišlo? Poldek je bil na klo-piei obležal nezavesten. Mati so to z okna zapazili in ga prenesli v posteljo. Tu je bil ves čas pri njem dober doktor, ki se piše »spanje«. Poldek je spal do druzega poldne! Drugo že vemo.
Po tej grozoviti dogodbi si Poldek dolgo ni več upal stopiti čez prag strijčeve hiše. Kolikorkrat pa ga je strijc videl, mu je vselej ponagajal ponujaje pipo: »Nä, daj malo kaditi!« Toda Poldek bi za noben denar ne bil več kadil in nikdar več ni prosil: »Strijc, da^te, bom še jaz malo kadil!« Zdaj je le njega jezilo, če mu je kdo ponujal.
Tabak je oster strup, posebno za mlade in slabotne ljudi; saj še odraslim in močnim ne koristi. Tudi strijc je moral v najlepši dobi svojega življenja umreti. Zdravnik je rekel, da je bil tega kriv — »preobilni tabak«. Stiu-pene rastline imajo sicer svoje koristi, ker škodljive soke iz tal vlečejo, ker se rabijo za napravo raznih zdravil itd., a za navadni užitek so škodljive. Pustite toraj pri miru tabak, ker vam bi bil trikrat škodljiv: prvič za pljuča in želodec, drugič za blagajno, ker tabak stane denarjev, in tretjič tudi za srce, ker škodljive reči vživati je greli ; grd greh je pa tudi napuh, kajti mladi ljudje kadijo iz prevzetnosti, ker hočejo v tem odrasle posnemati.
Advent in zlate maše.
(Obraz iz kmečkega življenja.)
»Čas pa res naglo beži,« — pravijo oče Stirmaš, sedèè pri belo orniti mizi, in iztrkajo pepel iz male pipite, ki so jo podedovali še po svojem starem očetu, — »kaj je še tega, ko je bil sv. Jakob, danes so pa že oznanili adventno zlato mašo. Včasih, ko sem bil še mlad, nisem verjel, da čas hiti, če so mi ded še tako pravili: »Uči se fant, čas ti bo kmalu potekel — velik bodeš, se postaral in siv postal, kakor jaz, potem ti bo pa žal, da nisi bil priden!« Ob takih prilikah sem si mislil: »E kaj, času se ne mudi ravno preveč, večkrat res prav po polževo leze, posebno kadar moram pri g. kaplanu sedeti, kakor bi bil prilepljen (takrat še ni bilo šole); ali pa pred kakim praznikom, ali pred sv. Miklavžem. Se ure ni hotelo biti konec, kaj še le dneva. Pa vendar, če se zdaj nazaj ozrem v pretekla leta, zdi se mi kakor senca, tako hitro so mi prešla — nakrat bom na kraju groba«. —	.— '
»Veš kaj, midva se le pripraviva za potovanje po zadnji cesti, za naju ne bodo velikokrat več oznanjevali postov,« pravi smehljaje se stari sosed, ki je prišel v väs, »bova pa drugim prostor naredila. Kaj pa k zornicam boš kaj šel? Nekoliko zgodaj so — ne?«
»Ne vem, kako bo šlo, tèma je tèma zjutraj, mene že moči in oči zapuščajo, pa po vrhu še naduha tlači; najbrž, da bom doma varoval, bo vsaj mogla družina vsa iti — kaj ne Janez?« pravijo mlademu gospodarju. — »Se ve da, oče,« pravi ta, »če boste tako dobri varstvo prevzeti, saj bodo radi šli, zlate maše noben rad ne'pusfi.«
»Oh, oče, jaz tudi pojdem,« oglasi se Jožek za pečjo, »jaz še nikoli nisem videl zlate maše.« »Jiz tudi, jaz tudi,« prosi Nežica, »kaj ne, da nas bosta vzeli s seboj?« »Vidva bosta pa že šla, vidva,« smeja /e dekla, ki je pri peči krompir lupila za večerjo — »/o bi postelja z vama šla — še ob sedmih bi bilo kc^naj, da bi vaju kdo s kolom privzdignil, predno se skobacata izpod odeje — nikar bosta ob štirih vstala.« /
»0, jaz bom že vstal,« postavi se Jožek, »saj sem tudi vlani takrat, ko je Miklavž prinesel, še prej ko ob štirih, še zdaj dobro vem. Kaj ne mati, da pojdeva?« »No, naj bo no, če bosta prav pobožno molila, pa poj-deta s teto no, pa le dobro se obleci ta!« »Bova, bova,« ploskala oba od veselja in poskakujeta po peči, d i je teta prišla v hišo gledat, kdo peč podira, da se tako prah v lonce vsiplje. »Oče, mi boste posodili povhovko«? prosi Jožek deda, »meni bodo pa mati dali veliko zimsko ruto, da me ne bo zeblo, — kaj ne?«
Prošnja je uslišana. Oj, to je bilo veselje ! — 7so noč sta sanjala o zlati maši; mašnik je bil čisto pozlačen, angeljci so peli in vse je bilo lepo, lepo. Komaj je zjutraj slišati prvi hripavi »kikiriki« starega petelina, sta že oba na nogah, ter se hitita napravljati. — Pa je že križ! Jožek je zgubil po noči eno nogovico, gotovo se je med obleko kam zamešala, čez dolgo jo še le najde. Nežica pa je v naglici krilo na robe oblekla in treba se je bilo še enkrat sleči in obleči. Slednjič sta gotova.
»No, boste že skoraj vsi skupaj?« zasliši se debel glas velikega hlapca, ki je že čakal v veži z veliko bakljo. Napotijo se. Jožek in Nežica stopata poleg tete in s€ je držita za krilo, da bi se vsaj nobeden ne zgubil v sneju. Sprva sta bila jako čvrsta, a mraz ju je kmalu prevzel, da so jima zobje klepetali. In vendar, ako je časi teta vprašala: »Vaju že kaj zebe?« bil je vedno odgovor: »O ne. Saj bomo kmalu pri cerkvi, kaj ne? O, potem bova videla zlato mašo.«
»Kakšna pa je zlata maša?« vpraša Jožek. »To bodeš že videl, le potrpi nekoliko.« Dalje gre pot brez posebnosti, le Jožku je parkrat podrsnilo in nehoté je poljubil mrzla tla, a se kmalu zopet pobral, tako, da se je družina čudila, češ, kakšen junak je danes ta kore-njaški Jožek, kar nič ne mara, če se tudi malo po tleh kotaljà.
Slednjič pridejo v cerkev. Jožek je odprl oči na vso moč, ko je videl toliko lučic nažganih, vse sveto, kar blestelo se mu je. »Kako se bo še le zlata maša svetila,« si je mislil, »če je že zdaj tako svetlo!« — Tudi Nežica ni bila manj radovedna; vedno se je sukala na
vse strani, da bi vse videla. Jožek se ne more več zdržati in pocuka teto za krilo : »Teta ! kje pa bo zlata maša?« — »Lej ga, pri velikem altarju, saj vidiš, da tam največ lučie gori!«
Zdaj pozvoni in mašnik stopijo s strežniki k altarju. Jožek se vspne na prste, da bi bolje videl — pa, skoraj se mu usta naberejo na jok, on nikjer ne vidi »zlate maše«, navadni mašnik »gospod Franc« so pri altarju ; tudi noben angeljc se ne prikaže, le dva strežaja sta tam : Vrbančkov Jurček, ki mu je nedavno tičnico nalašč pokvaril in pa Puščavčev Jaka, s katerim sla si bila še nekaj prijatelja. Vendar se tolaži in misli, morda pride pozneje »zlata maša« na vrsto. — Med tem posluša lepi glas orgelj in krasno petje. »Vi oblaki ga rosile« zapojó pevci, Jožek pa si misli, morda tudi ti komaj čakajo zlate maše, zato tako pojó. A zlate maše ni hotelo biti.
Sveto opravilo mine, in teta se odpravi domov. Vso pot koraka Jožek tiho in pobito, ker ni videl »zlate maše«. »No, Jožek, je bilo lepo?« vprašajo ga ded. »Kaj si videl lepega?« »O tako veliko luči je bilo, muzika je bila in peli so »Vi oblaki ga rosite,« pa gospoda Franca sem videl pri altarju, »zlate maše« pa ni bilo nikjer,« pravi žalostno.
»Saj si bil pri zlati maši, to je bila tista, ki so jo gospod Franc brali,« smehljajo se ded. »O ne, o ne, gospod Franc se niso kar nič svetili, zlata nisem nikjer nič videl.« »Neumno dete! podučijo ga ded, ne misli, da zato pravimo »zlata maša«, ko da bi bili mašnik pozlačeni, ampak zato, ker se pri adventnih mašah veliko več milosti zadobi, kakor v drugem času, saj so te mati učili, da je v tem času Jezušček prišel na svet, in veliko milosti nam prinesel, ki jih primerjamo zlatu, katero se preceniti ne dà. Drugikrat, bodi tedaj bolj pameten in moli, da tudi ti zadobiš zlalä milosti božjih. Potem boš prav pri »zlati maši«.	R. R.

„Gospod z bradot'
Pri nas poznajo otroci »gospoda« samo enega. In to ni nič posebnega ! Zakaj naša väs je majhna in daleč od mesta. V vasi pa so samo kmečki ljudje. Le Brnečev študent je napravljen takó-le bolj po gosposki, a »gospod« pa vender ni še v očeh naših ljudi. »Gospod« je samo tisti, ki ima »žegne«.
Zato se mi ne čudite, če pravim, da naši atroci poznajo samo enega gospoda. In to so gospod župnik, ki pridejo časih v našo cerkvico maševat ali pa prinest) kakemu bolniku sv. popotnico. In če poprašate našega Nacka, ki ga imajo bolj za modrega, kdo je »gospod«? odgovori vam tako-le: »Gospod« so tisti, ki v cerkvi na glas govoré in Boga iz nebes pokličejo na altar.
Zato si pač lahko mislite, kak vrišč nastane med našimi otroci takrat, kadar pride v v&s »gospod z brado«.
Kdo je še kaj takega čul? »Gospodje« nimajo »brade«, to vé vender vsak povedati pri nas. In zdaj pa »gospod z brado«? Kak je neki ta?
Le poglejte ga na podobi ! Takšen-le je in nič drugačen. Dolgo, rujavo suknjo ima do gležnjev, na ostriženi glavi pa malo kapico, kakor Torkarjev dedek. Tudi dežnik ima pod pazduho, da ga dež ne opere. A to še ni Bog vé kaj ! Le ta dolga črna brada, ta ne more otrokom v glavo. Gospod pa brada! Kako to?
In vender gospod z brado ni kar nič strašan, lako prijaznega obraza je, kakor le kaj ! Kar drži se na smeh in otroci bi ga kmalu obstopili, da se jim ni zdel ven-der-le nekako čuden. Bekarjev Tonček je še nekako
najbolj pogumen in dejal je celo bolj po tihem, da se tega gospoda nič ne boji. To pa menda zato, ker imajo Rekarjev oče tudi tako brado, le tako dolga ni. Tonček je bil toraj vajen celo gladiti in božati brado, kakor je poskušal na očetovi, kadar so bili dobre volje. Vender približati si ni upal nobeden neznanemu gospodu. Le skrivaj so gledali za njim izza vežnih vrat.
A kmalu je bilo drugače. Gospoda z brado sprejmejo tako prijazno v vsaki hiši. In gospodinje prinašajo iz kašče pšenice, masla in drugo tako robo, kar vse spravi v svoj koš tisti mož, ki hodi z neznanim gospodom.
In zdaj postanejo otroški obrazi na krat vsi drugi. Kar vsipajo se okrog prijaznega gospoda, kakor čebele okrog panja. Kaj neki to pomeni?
Le poglejte na podobo! Gospod z brado deli tudi podobice, kakor gospod župnik, kadar béro pobirajo. In to je otročje veselje!
Izpod pazduhe potegne gospod velik zavitek samih podobic. Iz druge malhe potegne nekaj v papir zavitega. To so pa prelepe svitle svetinjice. In marsikateri gospodinji obesi na roko celò koksasti molek. Le poglejte, kako ve-	bice ima tudi sela sta ona-le tA (ft on rad. Lojzek dva, ki si ka- ^^gitf&^flB sedi sestri v žeta podobici H JtM^^ft naročji in stega drug drugemu. AeL^^^fryr^V svojo ročico Mali Francek ^ABJ^^B proti gospodu, vozi še kočij ico% H^K^^H M Anica, oh ta in se drži se- flft^VWt,- pa se gospoda strinega krila. ^ & 7i brado kar nič Vender podo- ne boji. Lepo se zahvali za prelepo podobico in gospodu spoštljivo roko poljubi; čeravno še majhna, vendar vé, kaj se spodobi.
In poglejte spet Marijico na drugi podobi! Tako lepo podobico ji moli gospod. Njen bratec pa žalostno stega ročico proti podobici, rekoč: »Se meni, še meni !« In- mož s košem mu zaslonj nagaja, da ga spravi v koš. Kaj bi mu verjel, saj se mu pospod tako prijazno smeji in ga pogovarja, rekoč: »Nič se ne boj, malček! Jaz te bom varoval, da te mož ne vzame.«
A gospod v. brado tudi poprašuje otroke, če kaj znajo moliti? Le poglejte na tretji podobi, kalo se Lenčica prekrižuje in začne moliti. Gospod z brado sedi na lepo iz-	z brado, toli-
rezljanemstolu	kokrat se za-
in dolg molek	^^ ziblje molek
mu visi tam ob B	A pod stolon. In
strani. Mlada mr	mačica si ne
mačica opazi	^^OttfK more ka, da
takoj, kaj je za Vr^HPTT^ se ne bi tudi njo? Kolikor-	+	ona poigrala z
krat se lepre-	/ ' *	zibajočiminro-
makne gospod	žljajočim mol-
kom. Kdor še le prvikrat vidi gospoda z brado, ta se ga res nekako boji. In kaj bi se ga ne?
Ali zdaj je že precej drugače. Otroci si prijaznega gospoda dobro zapomnijo in še med letom časih po-prašujejo svoje matere: »Kdaj pridejo spet tisti gospod, ki imajo brado?«
Toda ne bom več nagajal vaši radovednosti, otroci! Povedati vam hočem na zadnje vender-le, kdo je ta gospod z brado?
To je kapucin. Ali veste zdaj kaj več?
Kdo so pa kapucini? To so vam dobri »gospodje«. Gospodje so, pravim, ker so prejeli zakrament sv. maš-nikovega posvečevanja, kakor naš gospod župnik. Toda kapucini nimajo nič denarja. Kar potrebujejo, to izprosijo pri dobrih ljudeh. A zanje to ni sramota, če prosijo po hišah. Dosti je takih kapucinov, ki imajo imovite in celo bogate stariše in brate in sestre. Toda ti gospodje so obljubili Bogu reveži biti in reveži ostati, da tako Jezusa posnemajo, ki je bil tudi ves čas reven. In če kapucini pri dobrih ljudeh več dobé, kakor potrebujejo, razdelé tisto, kar jim ostane, spet revnim ljudem. Ali niso to dobri gospodje?
In še več dobrega storé ljudem. Molijo za-nje, oznanujejo jim božjo besedo, delé jim sv. zakramente in še dosti takega. Posebno pa sami ostro in sveto živijo.
Zato, otroci ! moramo kapucine spoštovati in ljubiti.
Kadar toraj srečaš »gospoda z brado«, ne boj se ga! Lepo snemi klobuk raz glavo in pozdravi ga, kakor to storiš, kadar srečaš gospoda župnika, rekoč : »Hvaljen bodi Jezus Kristus!«	p. Bohinjec.
Spomladi,
Oj ti ljuba pomlad ! Kako sem te vesel ! Le poglejte, kako je zdaj vse drugače!
Kako me je zeblo, ko sem kobacal zjutraj iz gorke postelje! Kako sem se držal zmrzneno, korakajoč zjutraj v šolo ! Kako sem cepetal z nogama, prišedši iz šole ! In ta nagajivi nos! Kar stanovitno je nosil »ščinkovca« na sebi! — To je bilo po zimi!
A zdaj, zdaj, kako je vse drugače!
Tako prijeten spomladanski veter mi veje v obrazek, kakor bi me hotel objeti iz same ljubezni. In ta zelena trava, po kateri spet lahko stopam po mehkem, kako je lepa!
Kar zavalil bi se najraje po nji, ko bi mi ne bili oče povedali, da je škodlji%ro spomladi polegati po travi. Gorko pasico (ovratno ruto) sem že položil v skrinjo poleg zimske suknjice. Kučmo so mi oče spravili pod streho in še čevljičke bi najraje zagnal pod peč, da bi jih nikdar več ne videl.
In sestrica moja! Oh, ta nam je vsa drugačna deklica kakor po zimi za pečjo! Najraje bi letala vedno po vrlu in vozarah! Le poglejte jo, kako se drži nasmeh! Kako je nič ne zebe, ko ima na nogah samo letne šolničke. Rutico ima samo zato prevezano okoli vrata in pasü, da je bolj >ci-cis«. Saj so mati tako rekli ! In še ta mačica — potepenka! Celo zimo bi bila ležala in godrnjala najraje za pečjo, ako bi je ne bili oče časih pognali pod streho. Zdaj pa ji je za'peč toliko, kolikor za lanski sneg. Kar suče in liže se okrog sestrice, kakor da bi morala povsod biti, koder je sestrica Katrica.
In kaj vsega se ne veseli Katrica takó-le spomladi! Saj veste, da tamkaj, koder trava rase, ne mere biti tudi brez rožic. Rumene trobentice, bele marjetice, višnjeve potončice, tudi skrite vijolice in prijazni zvončki se dobé na našem vrtu. Zdaj pa kdo reci, da ni prijetno spomladi? In kaj še? Da je drevje polno belega cvetja, tega mi še praviti ni treba. Kaj pa še le metuljčki ? Ti, ti! Le poglejte Kafrico, kar zamaknenaje v le mične živalice! In ne samo škodljivi belini se sučejo v zraku. Teh jaz nisem toliko vesel, ker vem, da taki narede drevju mnogo škode. Saj so takogosp. učenik povedali v šoli. Ali ti lasta-vičarji, ti pa so meni kaj po všeči. Le poglejte, kako tudi naša Katrica verno gleda za lastavičarjem, ki je tako lep ! Pozabila je pri tem celò rožic, ki jihjebilana-
braia v naročje. In ko bi mogla vedeti, da mačića joleg nje dokaj poželjivo gleda za metuljcem, ki sed na bližnji cvetici in srče iz nje sladki méd, takoj bi jo pognala domov. Ali Katrica ne misli tako hudo. Ptč pa bi rada vjela lepega metuljca — Iastavičarja z rokama. Seveda se ji ne bo obneslo. Jaz pa ji hočem pokazati, kako se lové metulji.
Kajpada mene ne vidite na podobi. Mojo sestrico pač, ker je še tako priprosta, da hoče loviti metuje z
rokama, kakor mene vidi doma, ko lovim z rokama muhe po mizi. Pa me tudi ne boste videli naslikanega, zakaj jaz lovim metulje z mrežo. In samo mreža moja je že večja, kakor Katrica. In zato je »Angeljček« ne more naslikali, ker je prevelika. Kako bi še le mogel mene naslikati, ki sem že tako velik ?
P. Bohinjec.
IT e "bodi, izbirö© ru
(Resnična povest.)
Poslušajte, otroci vi, Ki si izbirate jedi: Kar Lukcu se je pripetilo, Naj bode resno vam svarilo.
Saj si hudoben Lukec ia, A jedno hibo pa ima, Zaman svarijo njega mati: •Jedi, moj Lukec, ne izbirati!
Zapomni to si, sinko moj, Prepirati se s hrano bój ; To mene so kedaj učili, A stari so le modri bili.«
Tak mati podučili so Že večkrat sinka preskrbno; Poboljšanje, se ve, obeta, A spolnil modrega ni sveta.
0 čujte, vže zvoni poldan Pri župni cerkvi zvon glasan ; Poldansko, vsakdo ve, zvonilo Znamenje daje za kosilo.
Na mizi skleda vže stoji, Živahne dece trop hiti, Da radovedno si ogleda, Kaj neki obsega širna skleda.
»Joj kaša! kaša!« zakriči Ivanček in se nasmeji; »Joj Metka! Lukec! kaša, ka$a, To zdrava je otročja paša.«
A Lukcu se obraz stemni,/ V zapečku jezen govori: »Ne bom jaz jedel ne te kaše, Naj zobljejo jo kure naše.«
To deček govori drzno In zraven cepeta z nogo ; Zdaj ta, zdaj oni mu ponuja, A Lukec se še vedno kuja.
»Jej kašo, Lukec, jej!« rekó Še v zadnjič mati mu mehko. Se ve, da se jim sinko smili, Ker mili so, ko vsaka mati, bili.
A oče moder mož in strog, Skrhan roditelj, da-si vbog, Skrivaj zdaj materi velijo, Naj Lukca lačnega pustijo.
Besede več ne dé nikdo, Se žlice slišijo samo, Še mala Iva nič ne reče, Ter piha, da se ne opeče.
Tišina je storila ta, Da mine Lukca trma vsa; »Ker nisem maral za besedo, Si misli, spraznijo mi skledo.«
Potuhneno lès od peči Obračal k mizi je oči: Kakó se naglo jim odseda, Prav kmalo bode prazna skleda !
Sramote zarudelih lic Se vstopil materi je vštric, Jel spod komolca je jecljati: »Kaj ste že prej mi djali, mati ? J
A mati vedno še molče, Itak je kaša v kraju že, V spominu Lukcu to ostane: Nikdar ni več si izbiral hrane.
—va. ■ 1
Uganke in šaljiva vprašanja-
1.	Katera reč v sobi nam je takrat najbolj všeč, ko je ne vidimo?
2.	Kaj se zgodi, kadar začne na sv. večer o polnoči ura biti? ;
3.	Kateri bobnar z nosom bobna?
4.	Kako globoko je morje?
5.	Kdo nam more klobuk tako skrivaje z glave vzeti, da ga ne vidimo?
6.	S čem more najrevniši človek najhitrejše obogateti?
7.	Katera ura ima to lastnost, da si sama tudi posveti, kadar bije?
8.	(Slovničarjem.) S čem se končujejo v slovenščini vsi skloni edinega, dvojnega in množnega števila za vse tri spole?
9.	Si li ti že bil kdaj tam, kjer orehi rastejo?
10.	Kaj je »nič« ?
•ppiA gapoq b3 ed 'izjure^ 01 ~~ 'Iej^ma a? bd ubabjz faaajd iau i[05jiu 9S 6 — "BuipguaAois eunu ipf ?aA ,iaj[ 'uiouop[s iui}s9§ g -g — ujn upnjj i — maCxsuap z -g —	— 'Buiuujj
fB?n[ u a v% f — 'lasod uajiuamt ojfei bz ofiqej au bsou zaaq ;pnf[ 'i^bsjv S — "uoAz qo uupn OAtpB^ Z — "B.fialsođ 'I
Kratkočasnice.
1.	Peljali so zločinca na vislice. Velika množica ljudi ga spremljuje in premnogi kar tečejo, da bi bili poprej na morišči. — Obsojenec jih pa ustavlja rekoč: »Ljudje božji, nikar tako ne hitite, saj brez mene itak ne bo nič!«
2.	Pogovor na paši: „Matevž! sili našel voli?" — Matej: ,,0, še nekaj boljšega!" — „Kaj pa?" — Matej: „Pet kosov, — trije so mi že ušli, dva pa še lovim."
3.	Prijatelj prijatelja nagovori po dolgi ločitvi: ,,Lej ga ]ej, ali še nisi umrl?" — „Ne, to sem za nazadnje prihranil," mu odvrne.
4.	Mati: „Jakec. vstani vendar, je že jako pozno." Jakec: „Oh, pustite me vendar. Ravno kar sem imel tako lepe sanje ; sanjalo se mi je. da sva šla z očetom v somenj in so mi kupili prelepo kapico. Počakajte, da spet nazaj pridem iz sejma!"
5.	Vremenski prerok: „Pa se je zabliskalo, pa je za-grmelo in treščilo, pa seje ulila ploha, pa sem dejal: dež bo šel.'-
6.	Skušnja — dobra brušnja. Bolj odrasla sestrica uči manjšega bratca: „Pepček, le nikar mami ne nagajaj; ti ne veš,
kako hudo boli, če s šibico pritisnejo."
——
Spretni risar.
Naredi še enkrat črtice, kakor zadnjič (št. 1 in 2); potlej pa napravi na vrhu in ob koncu plavutc, spredaj pa nekoliko ošpiči in j,	2.	blizo kóta naredi kolesce s
črnim središčem za okó, in glej — lepa riba je pred teboj, kateri s počesnimi črtami narisaj še luskine, spodaj pa načrtaj z nekaterimi potezami še vodo. ribje stanovanje (št. 3). Po ^enaki i oti se da narisati tudi črepaha (št. 4.)
3.	4.
Zdaj ti pa hočem še pokazati, kako liitro lahko narediš — čuka. Naredi strešico, kakor jo ima naš slovenski i ali i, seveda nekoliko večjo in bolj zakrivljeno, ter zveži jo zgoraj z vpogneno
crtico (št 5); potlej naredi na vsaki strani kolesce s Ornim, nekoliko navzgor zategnenim središčem (št. 6 za oči in nato še navzdol dve
daljši črti za čukov život, slednjič mu naredi še noge
imaš pa rajše spečega, kakor	A^N
ti predstavlja št. 8.
•»J^V-
KAZALO.
Strao
Večna zvezda sv. treh Kraljev..................3
O Božiči . •......................9
Kozé..................................11
Očetova podoba..............14
Uslišana molitev..............15
Drevesu...... ..........16
Močni bodite...............16
Lepi izgledi prvega sv. obhajila ..... ....	18
Šola rajske nedolžnosti: 8. Nevoščljivost.......27
Angeljčku....... ........32
Križi in težave otročjih let : V. Kaj tabak naredi ? . • . •	33
Advent in zlate maše.............37
Gospod z brado..............
Spomladi................43
Ne bodi izbirčen..............45
Uganke in šaljiva vprašanja...... ....	46
Kratkočasnice...............47
Spretni risar...............47
Podobici na str. 44. „spomlad" in angelj na platnicah ste posneti po večjih barvanih podobah Betizingerjeve zaloge.