3. številka. V Trsta, v soboto 10. jantivarja 1891. Tečaj t „E O I N O S T" i«h«j« dvakrat n« t>d«n. viitko iride in loboto oh 1. uri popoludna. „Edinost" stan«: r+ vse lofo gl. ; uren Avst. gl. zrn polil lota „ 3.—; . , 4.50 , rn čotrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , PoHarnična Številk« *a dobirajo ▼ pro-i«el, da bi vse te Žalostne prikazne zapisali v greh italijanskemu ljudstvu v njega skupnosti; gotovo pa je, da so nevarne tedencije našle rodovitna tla mej jednim delom naših drugorodnih sorojakov. In ako še pridodamo, da rečene tendencije ne srkajo re-dilnega soka le iS domačih tal, ampak da ta sok prihaja tudi preko meje, označili smo zadostno nevarnost, ki jo z drugo strani nam Tržaškim Slovencem poraja narodnostna ideja. Druga nevarnost, ki preti narodnosti naši po tržaški okolici, prihaja od prodirajoče moderne kulture, odnosno od navad in razvad, ki so spremljovalke te kulture. Navade in razvade te našle so, žal, svojo pot tudi v tržaško okolico. Tu treba zopet pojasnila, da nikakor nismo nazadnjaki in mračnjaki, ampak da neprestano težimo po napredku in izobraževanju, ali gola resnica je — vsakdo, ki okolico pozna, nam to pritrdi —, da kolikor bolj so se mej okoličani vdomačile razne „moderne* naprave, tembolj prepada verski in narodni čut in se ruši materijalno blagostanje. Od tod) prihaja tudi žalostna istina, katero smo že gori omenili, da kdor mej okoličani še kaj ima, t a je naš — a vsi drugi, ki so primorani, le po meatll za krajcarji hitati, izpostavljeni so raznim vplivom in le malo jih je, bratranca v grad, ko se je mladeniču že popolnoma posrečilo prevzeti jima strica. Njuno nasledstvo bilo je očevidno popolnoma izgubljeno. Vsem prebivalcem grada bilo je že jasno, da ne bode posestnikom Čnmbora nikdo drugi kakor baron Lorenc. Vnuk in stric, ne glede na veliko razliko let, bila sta si zelo podobna po zunanjosti in po nravi. Dočim je grof mrzil v svojih letih ljudi, se ni odlikoval Lorenc že v dvajsetem letu z radodarnostjo in odkritim značajem. Bil je godrnjav in zamišljen ter vedno kosmato gledal na vne in na vsakega. Ne glede na njegovo lepo zunanjost, lepoto vse postave, mirni značaj, ga vender ni ljubil nikdo v Čamboru radi čudnega, presumljiveg« pogleda njegovih oČij. — Od kar je bil Lorenc v gradu in živel kakor zaprt s stricem, prošlo jo že okolo dveh let, a med tem se se ni mogel pohvaliti nobeden prebivalec gradn, da zna barona, da je bil z njim skupaj. Nasprotno, baron se je vedno odtegoval od vseh in bil ter ostal za vse zagonetka. Celo bali no se ga vsi, ker ga neao znali. II. Nastopilo je leto 1790. Pričelo je tretje leto prebivanja Lorenca v gradu ki bi imeli toliko moralne sile v sebi, da bi ae vspešno branili skušnjavam. Kje tiči torej vzrok neugodnemu našemu položenju? a) v izrodkib narodnostne ideje, ponavljajočih se mej drugorodnimi našimi aorojaki ; b) V napačnem vladaem /istemu; c) v prodirajočih modernih napravah. Nikakor pa ne kaže, da bi v očigled neugodnemu položenju položili križem roke, kajti rešitev je še mogoča. Tega ruenenja so bili tudi naši zaupni možje in zato so se tekom lanskega poletja shajali in posvetovali, kaj in kako bi bilo ukreniti, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti. O tem pa prihodnjič. —t— Politični pregled. Notranja dežela. Odgovor vlade na Riegerovo interpelacijo glede češkega poslovnega jezika ni nikogar zadovoljil. Že to je karakteristično /a nazore vlade ob tem vprašanji, da so morali odgovor še le urgirati. Kogar se pa mora še le siliti, da odgovori, ta gotovo ne odgovori iskreno. „Politik* imenuje ta udgovor „gemiithlich". V odgovoru nahaja se sicer stavek, koji bi človeka kolikor-toliko zadovoljil. V dopisu g. namestnika do vrhovnega maršala je namreč čitati, da hoče vlada uvaževati nasvete deželnega zbora, vedno oiir jemaječ na jednotnost dežele in narodno jednakoprav-noit. AH temu delu stavka sledi še nekaj, kar nnm vse poruši, kar je dobrega v prvem oddelku. Pridodane so namreč besede, da se bode pri tem oziralo na „zahteve službe" (Auforderungen de« Dienstts). Ti službeni oziri so pa tista nesrečna vratica, skozi katera nam vlada vsakokrat izmuzne, ko od nje kaj zahtevamo. Iz „službenih ozirov* proganjajo nam jezik iz šol in uradov; iz „službenih ozirov" nam odrekajo jednakopravnost; iz „službenih ozirov* se nam nastavlja našega jezika nezmožne uradnike; iz „službenih ozirov" morali so »voječaano razni poštni in telegrafni urad-niki — ki so bili narodnosti naši količkaj naklonjeni — romati od jednega kota države do druzega. Kaj nam haanejo vse platoniške deklamacije o jednakopravnosti, ako se pa tej jednakopravnosti neprestano mečejo pod noge polena službenih ozirov, da se vsak trenutek ob njih izpodtakne. — „Narodni Listy" pišejo ob tem predmetu : Bilježiti nam je velepomemben dogodek v notranji avstrijski politiki, kateri dogodek bode hudo vzburil narod naš, ali tudi — ako Bog da — konec storil mučnemu položenju, v katerem se nahaja češki tu je postal stari, prej krepki grof bolehen in začel vidno slabeti. Kmalu že ni if»l nikdar več iz svoje mule sobe, ki je stala v jednem oddelku gradskega stolpa. K njemu — razun vnuka — je smel priti samo njegov ljubimec, strežec Zaher. Grof je prebil vae dneve v naslanjači pri oknu, ki je držalo proti Dnjepru. Iz one sobe v stolpu, aezidanem nad propadom, odkrival se je razgled črez kakih sto vrst okrog. Tu pod oknom bila je taka strmina in višina, da je letal orel večkrat pred odprtimi okvirji in zlobno gledal na sedečega vazala pri oknu. kakor bi se hudoval, da mu je vzel mesto za gnjezdo, katero je po zakonu njegovo. Nekega jasnega, toplega pomladanskega dneva pribežal je stari Zaher, strežec in ljubljenec grofov, Jv veliko dvorano v dolenjem nadstropji gradu, kjer ao ae zbirali vedno vsi služabniki k kosilu. Na obrazu ni bil drugačen, a roke so ne in u tresle . . . Zagledavši za mizo več nego petdeset različit h služabnikov, je naznanil vznemirjeno strežec, da je grofu jako slabo, leži brt'z gibanja, ali umira ali je že umrl. — Kaj baron P vzkliknili so vsi pričujoči v jeden glas. — Njega ni nikjer. Iskal sem ga po- narod samo radi tega, ker so nekateri naši poslanci vedno verjeli grofu Taaf-feju ter ae nadejali, da bode v odločilnem trenutku v pluskajoče valovje obče nezadovoljnosti vlil po mirujočega olja „koncesijo" čeikega poslovnega jezika. Naši poslanci so sicer ie naprej vedeli, da nam vlada tega ne dovoli, ali oblika tega odgovora nas je presenetila. Zahteve prosilca more se odkloniti ali ni treba, da se ga pri tem ie žali. Glede na obravnave mej Mlado« Čehi in n e m i k i m i konservativci pišejo „Neue Tiroler Stimmen": „Resnica je, da se dr. Kathrein. kakor vsak avstrijski politik, zanima za češke zadeve in da je o tem z raznimi gospodi govoril — toliko z nemškoliberalnimi vodji, kakor z Mlado- in Staročehi. Neresnica pa je, da bi bil dr. Kathrein v svojem ali imenu stranke s komur-koli obravnaval. Kar se tiče pogovora z drom. Gregrom, se pri tem ni govorilo o kaki zvezi. Gregr je le menil, da bi bilo a konservativci mogoče skupno hoditi na podlagi avtonomije, na kar je dobil odgovor, da to ae bode že videlo. Potemtakem odpadejo vsi zaključki, katere je iz rečenega pogovora izvajalo mladočeiko in liberalno časopisje*. Vnanje države. V Italiji nameravajo zopet najeti po-aojilo. Dohodki dežele znašajo okolo 1500 milijonov ; od teh porabijo 600 milijonov za plačevanje obresti od državnega dolga; 500 milijonov gre za potrebščine vojne in mornarice. Ostane torej še 400 milijonov. S temi pa nikakor ne morejo pokriti vaeh stroškov za javna dela, šole, pravosodje in izvanredne druge potrebščine. Dosedaj so pokrivali deficit, posezajoč po glavnioi; porabljali ao cerkveno premoženje, imetje samostanov, denar p e n-zijske blagajne in obvesnioe železniike reaervne blagajne. Tudi premoženje bratovičin bode kmalu zgiAulo. Potem pa bo treba nove dolgove delati. Davčnega vijaka ni ameti več natezati, kaj^i dežela je popolnoma iz-sesana. Zato pa čejo najeti novo posojilo. Francozom prijazni italijanski krogi bi želeli, da se to posojilo najme na Francoskem, ker bi se tem potem morda zboljšali odnošaji mej Ftanoijo in Italijo. Nemčija je že tako preplavljena z italijanskimi papirji, da ne bi tam našli odjemalcev za novo posojilo. Taka je torej slika financijalnega položenja blažene Italije. Dokler so mogli posezati po cerkvenem premoženji in pobožnih ustanovah, so še krpali; sedaj ko so vse vire izerpili, delali bodo nove dolgove in potem pride — bankerot. vsem gradu, a neseni ga našel . . . Toda grof . . . Ah, strašno je izgovoriti . . . In Zaher je mahnil z roko ter zaplakat. Vsi so se vzdignili od mize in razkropili se takoj po vsem gradu in po notranjem dvoru, da bi poiskali mladega gospoda naslednika. Naposled se je vender posrečilo jed-nemu služabniku,|da je zagledal Ohotskega v malem stolpiči na oglu blizi visečega mostu. S trudom dospevši do njega po stopnjah polurazrušenih kamnitih stopnjic, mu je povedal dogodek. Mladi Lorenc, ki je stal aredi ploščadi, s katere se je odkrival širok razgled na vso okolico, se ni ganil, ni dejal nobene besede, celo najmanjše razdraženosti ni pokazal, marveč premeril je mladeniča s čudnim pogledom od glave do pet. — Grof umira, a morda je že končal živenje, je ponovil ta. — Čudno, odvrnil je tiho baron. — Vsak pride na vrsto . . . Tudi jaz in ti umreva in na vse ti pride vrsta! pokaže z roko krog sebe. — Toda čudno Ravnokar sem videl grofa. Bil je sicer slab, a popolnoma zdrav. Hodi . . . Takoj za teboj pridem tudi jaz ... Ne verjem, da bi bil atrio grof blizi smrti. (Dalje prih.) Različne vesti. Gosp. Ivan Nabergoj dobil je zadnje dni obilo čeatitk od vseh strani. Tudi razni listi — mej temi praška „Politik* — spominjali so z jako laskavimi besedami našega tržaškega prvoboritelja povodom njega petindvajsetletnice. Vsi ti pojavi ao zadosten dokaz, kako čislan je gospod Ivan Nabergoj mej Sl»76nci in tudi izven slovenskih mej. — Bog ga nam ohrani ie mnoga leta ! Pogreb g. Josipa Sanclna-Nemca. Mraz in burja v naravi — v naiih srcih pa britka žalost: tako je bilo v resnici v sredo popoludne, ko smo pokopali našega Josipa S a n c i n a. Burja je žvižgala grozne svoje melodije, sneg je naletal, mraz nam je pretresal ude: in vender se je zbrala velikanska množica pred hišo žalosti, da skaže poslednjo čaat njemu, kojega je vse ljubilo, vse spoštovalo. Ako rečemo, da je vse jokalo, povedali nismo ni preveč, ni premalo. In videče to obče žalovanje, polastila ae nas je zavest in srce se nam je krčilo pri tej misli — kaj da nam je bil pokojni, koliko da smo žnjim izgubili. Ubogi slovenski okoličan, ti nimaš sreče! Na rakev so položili tri krasne vence s trakovi in napisi: Društvo „Velesila" svojemu predsedniku — Gospodarsko društvo svojemu predsedniku — Sestri svo jemu bratu. — Ko je duhovuik pred hišo mrliča blagoslovil in so pevci „Velesile" zapeli ža!o«tinko, jel se je pomikati velikanski aprevod. Za mrtvaškim vosom šli so najprvo sorodniki; za njimi „Gospodarsko društvo" a vencem, deputacija političnega druitva Edinost (Predsednik Nabergoj, tajnik Cotii in odbornika Žitko in Hrvatin) in pevsko druitvo „Velesila." Za korporacijami uvrstila se je velika množica žalujočih. Na pokopališču vriile so se navadne svete molitve. Po dokončanem svetem obredu stopil je kraj odprtega groba g. MaksCotič ter v imenu političnega društva „Edinost" iskrenimi besedami slavil spomin pokojnika. Po dokončanem govoru zapeli so pevci „Molitev." Potem smo ostavili pokopališče solznimi očmi in užaljenimi srci. — Povedati moramo, da je bilo ljudstvo ginjeno, videče, da se je naš Nabergoj v tako groznem vremenu in tako daleč potrudil, da skaže poslednjo čast uzornemu rodoljubu in prijatelju svojemu. — Skedenjcem pa zakličamo: izguba je res velika, kajti izgubili ste zagovornika in dobrotnika; ali hvaležnosti svoje njegovemu spominu ne bi mogli lepše skazovati, nego, ako se trudite, d a p o s t an e te njemu jedna k i in da delujete po istih načelih, kateri so bili pokojniku sveti! Za triaiko podružnico av. Cirila in Metoda nabralo ae je povodom Nabergo-jevega jubileja 10 gld. 45 kr. — Mesto venca na rake? pokojnemu V \ 1 i č i ć u nabralo ae je 60 gld. V isti namen darovala sta rodbina Mankočeva 10 gld., g. Ivan Viličič pa 5 gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu. nabral je n e k d o na novega leta večer v prijateljskem krogu 5 gold. B5 kr. — Dne 1. t. m. nabralo se je med Barkov-Ijani in TržaČani, slavečimi 851etnico gosp. Ivana Nabergoja 2 gld. Izkaz darov za „boiičnico" v Rojanu. (Dalje). Gčna. L. Mankoč 60 vrečic, 24 parov nogovic; ga. N. Truden za 60 vrečic južnega sadja; ga. Vek. Valenčič 3 pare zapestnic, 2 para nogovic, 3 robce in 1 msljico; gospa Bogomila Valenčič 2 para zapestnic, 1 par nogovic 1 ruto in 2 robca; Ulrih Mreule 100 žemljic; Fran Dollenz 4 gl. in 300 pomaranč ; Vrabec A. 1 gl., Čeme 30 nč., Lenassi Ivan 2 gld., Čokelj Marija 4 gl., msg. Legat 1 gl., Iv. V. 1 gl, msg. Sterk 1 gld., g. Sinoich 1 glM N. Ferluga 1 gl., Venutti Mih. 1 gl., Klemene F. U parov nogovic, 1 par za-nožic, 4 jopice 2 volneni kapioi, 1 za-vratnico in 4 rutice ; J. Kolb 1 par čevljev, Marija Susteršič 40 nvč., N. N. 20 nvč., A. Markuza 50 nč., J. Štrukelj 1 gl., ga. Zofija Srnkelj 1 gl,, v g. Miottovi gostilni pri s v. Ivanu se je nabralo 3 gld., Maria Abraiu 1 gl., Ana Pertot 1 gl., I. Abram 1 gl., Požarjeva nona 1 gld., Matija Bole 1 gl., „Adrijaši"-pevc»; Fr. Ščuka 50 nvč., Ante Martelanc 40 nvč., Ante Ščuka 40 nč., Franjo Godnig 30 nvč., Josip Perto-20 nč., Matija Pertot 20 nvč.; N. N. v Barkovljah 2 gld., S. M. 1 gld., Angelj Taccani 1 gl., P. B. 40 nč., Andrej Uar-telanc 40 nč., J. P. 40 nč., Ant. Nadrah, župnik na Kontovelju 60 nč., N. N. v Zgo-nlku 40 nč., gčna. E. Gasparšič, ga. Ga-sparšič, Logar Rajmund, Ant. Germek, F. Fonda, Enrioo N., Julika Trobec in Pravo-mila Trobec vsaki po 1 g]., Kamuščič M. 50 nč., mala deklica Milka Čokelj je nabrala 4 gl. 38 nč., katero svoto so daro vali sledeči gospodje in sicer: F. Zelen, F. Ćotar, E. N. desetnik, J. Gulin, Fr. Trpin, mladi Matuc, J. ^Vičič, J. J. Zore, I. Spehanja, F. Jezeršek, M. Furlan, I. Ipavic in Fr. Sever po 20 nvč., stari Matuc 40 nč, A. Petrovčič, I. Paternost, M. Žetko, „Slovan*, I. Praiel, J. Verša. Pugl Ant. in M. Somrak po 10 nč., M. Čudv o t 8 nč. Ivan Nabergoj 3 gld. Vsej imenovani častiti gospodi, in slavnemu občinstvu sploh, katero je blagovolilo kaj podariti ob priliki „božičnice" otroškega vrta v Rojanu, izreka podpisani najtoplišo zahvalo. — Bog naj stotero povrne podpirateljem ubozih otročičev ! Na Greti, koncem meseca dec. 1890. Odbor podružnice ev. Cirila in Metoda. Drag. Martelanc, Vatr. Počivalnik, predsednik. tajnik. Rekurz „Tri. Sokola." radi prepovedi izleta v Devin je ministerstvo odbilo. „Triaiko podporno druitvo" ima nofcoji svoj ples v dvorani „Tersicore." Začetek ob 7aH). uri. Vstopnina 50 kr. za osebo,. Veselica „Adrije", koja Se je imela jutri vršiti, preložena je radi izredno neugodnega vremena na nedoločeni čas. Ondriček Frantiiek v Trotu. Na povabilo nemikega Sohillervereina došel je ta slavni Čeiki virtuvoz v Trst, da sodeluj* pri koncertu dne 6. t. m. v dvorani rečenega druitva..Igral je tri komade ter toli naudušil mnogobrojno občinstvo, da mu je prirejalo ovacijo za ovacijo — bilo je vse elektrizovano. Ondriček je pravi širitelj slave slovanske umetnosti iu veseli nas, da celo tukajšna nemška kolonija ve ceniti vrednost te umetnoat?. Ali kakor nas to veseli, nas pa z druge strani jako Žali, da so tukajini slovanski krogi v tem pogledu tako apatični. Ondriček je bil tu — gospa Podgornikova je veduo tu: kako lahko bi ae bilo priredilo kaj specifično slovanskega f Ali nikdo se ne gane. — Pridodati nam je ie, da se je g Ondriček v laskavih besedah izrazil o igranju naše umetnice, gospe P o d g o r n i k o v e, ki je tudi pri tem koncertu sodelovala. Triaiki poitni uradniki osnovali so poseben peticijsk odbor, katerega naloga je, potrebno ukreniti, da se uradnikom tem gmotno stanje zboljša. Dne 19. decembra imel je ta odbor sojo, pri kateri ho so vaprejeli naslednji predlogi: 1. Tržaiki odbor iajavlja, da morajo poštni uradniki vaeh direkcijskih okrajev državnemu »boru predložiti skupno peticijo. 2. Tržaiki odbor pritrjuje predlogu graškega odbora, da se dunajski odbor pripuzna kot poslujoči centralni odbor. 3. Doklada, r.a katero je proaiti, naj bi ae ne zvala draginjska doklada, ampak jednostavno „doklada poštnim uradnikom* in naj bi znašala 12C gld. na leto za tri zadnje razrede msnipulucijskih uradnikov. Odbor vtemeljuje prošnjo to z ozirom na težavno službo poštnih uradnikov. 4. Da se pri postnih uradih o&nujejo mesta nadoficijalov in da se mesta zadnjih treh razredov po vseh direkcijskih okrajih razdele v tri jednake dele. 5. Manipulacijski uradniki dobe po 85* letnem službovanju polno penzijo. 6. S povišanjem kvinkvinalnih doklad1 za oficijale (od 50 na 100 gld.) se odbor ne strinja. 7. Pri sesta^ljenju peticije te ni ozirati na lokalne razmere, ker peticija bodi povsem jednotna. 8. K«>t odposlanec na Dunaj voli »e oficijal CN-mencicb. Mastni magistrat objavlja poziv do vseh posestnikov psov, da v teku tega meseca mestnemu davkarskem uradu prijavijo svoje pse in plačajo dotični davek. — Enak poziv izdal je magistrat do posestnikov konj in volov v mestu in predmestjih. Trat je brez glave. Dosedanji župan Bazzoni se je namreč odrekel svoji dobro . plačani „časti" ; Lahoni se sedaj vkvarjajo * mislijo, koga bi volili svojim županom. Kandidatov brez dvojbe ne bode manjkalo, kajti s to častjo jo združena pohlevna plača 9000 gld. na leto ali 750 gold. na mesec, ali 25 gl. na dan. lavestno bodo na to mesto postavili kacega velezaslužnega moža; kakor znamenja kažejo, odberejo vrednega — Mojzesa Luzzatto, sedanjega I. podpredsednika, koji ima za lahonstvo 1 Trsta neprecenljivih zaslug ter je edini vreden stati na čelu tako odlični gospodi, kakorsna sedi zdaj v mestni zbornici. Trst je sedaj brez glave, a s odbranjem tega gospoda jo vdobijo, a — židovsko. Preiskala je tržaška policija domovje neke Plantile Massai ter brez dvojbe nekaj sumljivega iztaknila, kajti zapečatila je nekatere papirje in polteno gospodičino odpeljala v zapor. Vrla mladenka je neki spisala iredentarski spis s naslovom »Trieste*, ki je izšel v nekem rudečem „almauacco" ali kalendarju v Florenci. Ta zapor je nekatere duhove jako razdraiil. Irredentarski časopis ,11 Resto del Carlino" se zategadelj jako repenči in ultraradika-leo Barzilai, katerega so zadnjič izvolili v Rimu poslancem, je 2e interpeloval Orispija glede zapora plemenite pisateljiee. Ni nam treba omenjati, da „Piceolo" in „Indipendente" stvar po svoje komentirata. Torej celo mej nežnim spolom nahajajo se v Trstu veleizdajke in irredentarke 1 Res značilno. Slovenftčlna v cerkvi. Kakor smo že opetovano javili, zagnal se je svetnik d1 Angeli nečuveno zagrizenostjo v cerkvene oblasti, ker trpe, da se pri sv. Juatu in pri sv. Antonu staremu ie vedno pridiguje v slovenskem jeziku ter se pri nekaterih cerkvenih svečanostih v istem jeziku poje na koru. Ta okolnost, rekel je ta svetovalec, dela nečast „italijanskemu* značaju mesta, in mestni zbor mora narediti potrebne korake, da ikofijski ordinarijat to stvar odpravi, drugači bode mestni zbor prisiljen odtegniti mu občinski piispevek za cerkvene potrebe! Zagrizenost in za-alepljenost nekih gospodov sega ie tako daleč, da prestopajo celo prag božjega hrama in da tudi tu kažejo svojo nestrpnost. Slovenski jezik je od prastarih časov bil v veljavi v tržaiki prestoluioi, kamor so je od nekdaj sem zatekala in se le vedno zateka množica slovenskih vernikov ne samo iz okolice, temveč tudi iz mesta k jutranjemu sv. opravilu. Posebno pa naii okoličani kaj radi pritekajo ob nedeljah in praznikih zjutraj k slovenski propovedi in maši, pri kojej ae poj6 še atare priljubljene pesni. Enako s« godi tudi pri sv. Antonu staremu pri popoludanski službi božji, h kateri se shajajo farani od sv. M. Magdalene spodnje in druži pobožniki. Obe cerkvi sti toliko ob času pridige, kakor ob času av. maše, natlačeno polni slovenskega občinstva. Da niso ti pobožniki zgolj okoličani, kakor trdi d*Angeli, kaže nam to, da se uprav v tem času povsod v okolici vršć božja opravila, in tudi okoličanske cerkve ao vernikov polna. Istina je tudi, da se laških vernikov toliko v cerkvi ne zbere niti kader pridiguje kak sloveč laški pridigar, za koje naše škofijstvo posebno skrbi, kakor pri teh preprostih propovedih slovenskih domaćih pridigarjev. Cerkve ao do cela polne le kader so slav-noati vr*č v domačem jeziku. Uprav to razbeljenega Angelija v sreč bode. Rajši bi, da se odstrani slovenščina popolnoma iz tržaških cerkva in, ker dobro ve, da se šk<>-fijstvo tej neopravičeni Želji ne bod«« \idal<>, rogovili v seji mestnega zbora, da se cerkvi odtegnn dosedanja ebčinska podpora. Preminol bode Angeli in njega gani«, a slovenski jezik se node še razlegal p«> tržaških hišah božjih, kakor se je od prastarih časov, kajti resnico je trdil don Pahor, rekoč, da slovenski jezik obstaje od kar obstoje tržaške cerkve ! V zdravstvenem društvu tržaškem bodo v naslednjih mesecih sledeča predavanja : Dr. A. Constantini: o tuberkulozi in Kochovem zdravljenju ; dr. E. Geringer: O preskrbljevanju vode in kanalizaciji v Trstu ; dr. E. Morpurgo : O prvi pomoči pri bolnih in ponesrečenih; dr. J. Righetti: O higijeni bivališč; dr. B. Schiavuzzi: O ljudskih predsodkih v medicini; profesor A. Vierthaler: O higijeni kuhinje. Dan in ura predavanj prijavita se avojeČasno po listih in posebnih naznanilih. Tak aad nam torej donaša znani otroški vrt na Greti! Čujte toraj! Dne 5. t. m. na večer šel sem po gretarski cesti proti Prošeku. Pred mano šlo je nekoliko tamošnjih mladeniČev. Ko pridemo do glasovitoga otroikega vrta, pokuka jeden teh mladeniČev skozi okno imenitne te hiie. Kar naenkrat prikaže se pri oknu 15—16 letno dekle — okoličanka — ter zarohni nad mladeničem: Mostro di seiavo, figlio di uii cane! Ko sem Čul te besede, zabolelo me je do dna mojega srca. Je pa tudi sramotno: okoličanka psuje rojaka-okoličana s takimi grdimi psovkami. Vidite Gretarji, taka koltura prihaja iz onega zavoda, za katerega se marsikdo izmed vas tako gorko zavzimlje! Obrnite mu hrbet! Iz Rojaiia nam piiejo, da je v tamoinji cerkvi na dan rojstva Zveličarja pevski zbor druitva „Zarje" prav dobro pel novo latinsko malo — skladbo pevskega učitelja, g. Fliegelja. Želeli bi pa, da se ibti vrli pevski zbor nauči kmalu tudi kake slovenske male ter se dalje ari v slovenskem narodnem petju in nam priredi, kakor mi-nolo leto, kako lepo domačo veselico. Kakor čujemo se pevoi v petju pridno vadijo. Tako je lepo. Izpod Čavna se nam pila: Priprost kmet sem — in ravno ker sem priprost kmet, napisal sem te-le vrstice, da se Vam ne bi podtikalo, da ste vodja brez vojakov, da ljudstvo ne čuti, kakor čutite vi in da dokažem naiim nasprotnikom, da narod želi istih pravic v šoli, v uradu in v cerkvi, za katere se potegujete Vi. Tisuč-osemstoindevetdesetkrati slavilo je krščanstvo Vsemogočnega, ker nam je poslal pravo luč — ali lu* ta naj ne vpliva aamo na uiesa in jesik, ampak blaii naj nam sroe. Dušnemu paatirju je le tedaj možno svoje verne voditi do prave in večne sreče, ako vpliva n a s r c e. Ali katera beseda najde pot do srca P Jedino le razumljiva beseda. Vse drugo pa, kar ne razumemo, vpliva le na vid in sluh, nikdar pa ne na srce. Zato pa vpra-Jamo naie cerkvene oblasti: kako čaatimo bolje Boga, v razumljivem ali nerazumljivem jeziku P Na to vpraianje dobimo blizo jednak odgovor, kak ori nega je dobil pokojni Kerševani od pokojnega nadškofa Goltnayerja. Kerševani je vprašal: „PrevzviŠeni, bi se-li smelo v cerkvi peti slovensk „tantum ergoP" Vladika je odgovoril : „Bolje je Boga častiti v razumljivem, nego v nerazumljivem jeziku." Tudi najvišji glavar rimsko-kato-liike cerkve nam to dovoljuje, ako le to hočejo nižje cerkvene oblasti. Zakaj nam ne dovole, po Čemer hrepenimo ? Kmet. Od 8V. Jakoba se nam pile: „Hern-brano" je mraz 1 Ubogi vrabci, posebno še, ker ste Slovenci. Zima vas tepe, ker pojete : živ, živ 1 Da, da! Slovenci smo te-peni povsod. Noben stan ni predober, noben preslab, da bi Slovenca ne zatiral. Je pa to prav? Mislimo: Stvarnik je odločil več jezikov, in s tem več narodov. (Zakuj, to ne bom tu govoril. On je že vedel, kaj dela). Vsi pa smo ljudje, in vsak človek pa ima že od Boga natorne zakone v svojem srcu. Človek u kratiti naravne pravice, je grdo nasilfitvo, in narodu kratiti je, je še gorje nasilstvo. Ni li to istir.a ? Kje je kaka oblast, da sme kratiti narodu njegove pravice? Narod se zamore pobiti, uničiti; a kratiti mu pravice, to je barbarstvo in za vsacega največa sramota ! Tu pri sv. Jakobu je bila, odkar je župnija, zadnji dan vsacega leta pridiga, in sicer v slovenskem jeziku. Ko je sedanji č. g. župnik bil tu vmeičen, obljubilo se je na prižnici, da novi župnik ne bo nič spreminjal starih običajev. Toda glejte čudo ! Nad trideset let ao bile na Silvestrov večer slovenske pridige, a sedaj tri leta so pa — laške ! Ljudje mrmraje zapuščajo cerkev in pridgarja laškega, a kaj se meni za to prijazni g. župnik. Da le pridiga ni slovenska, pa je dobro. Sedaj pa Vas, preč. g. župnik, vprašam: 1) Ne znate, da seje na prižnici obljubilo, da ne boste nič odvzeli, nič dodali. 2) Vedno ao bile na Silveatrov večer slovenske pridige ; zakaj pa so sedaj že tri leta laške P 3. Kdo vas je pooblaatil, da na-aprotujete Slovencem v svoji župniji P 4. Je-li „kratenje narodnih pravic" častno delo za človeka, osobito za — duhovnika? -1- Mi privoščimo vsakemu svoje. Zahtevamo pa, da so nam puati, kar .imo imeli toliko let. Mi imamo pravico in tudi dolžnost, da branimo svoje — razumete 1 — svoje narodne pravice, Borovski. Od OV. Ivana se nam piše: Za bo-iične praznike si je pri nas vsakdo pomagal, kakor si je mogel, samo da je dostojno in po stari okoličanski navadi praznoval te svete praznike. Veselo pokanje topičev naznanjalo nam je rojstvo Jzveličarja in odmevalo se je ne samo po uaii sv. Ivanaki dolini, smpak do tudi tja v naš sosedni okraj kadinski (hrib) in ako bi bili tam pravi .... — toda bolje je, da za danes molčimo. Veselje je bilo pri nas čuti, kako so v vsaki kriatijanski družini božičnioe prepevali in molili. Oba praznika bili so v naii cerkvi posebno sijajni eerkveni obredi. Ob prvem prazniku po popoludanski službi božji zbrali so ae naii pevoi v krčmi g. Mijota, ter tem prepevali krasne naie zbore; druzega dne pa so se istotako sestali v krčmi naiega narodnjaka J. M. Vatovoa. — Posebno veselje nam jo pa prinesel „Silvestrov večer", s jako zanimivim in raznovrstnim programom. Po dovrienem vsporedu nastopi pa nai vrli A. Trobeo ter se v lepem govoru spominja 251etnice naiega prvaka Ivana Nabergoj a. Govor ta vzbudil je v nas radostna čuvstva in skupno smo zapeli naio narodno himno : „Hej Slovani!" Napevalo ae je potem vse križem naiemu Nabergoju. O polunoči smo izpokali starca (staro leto) is sobe ter ob nastopu novega leta zapeli cesarsko pesem v znamenje, da hočemo tudi v hoduče biti svesti podaniki svojega oeaarja. Po polunoči oatali smo le dlje časa v veseli družbi. Zahvaljujemo se pri tej priliki barkovljanskima rodoljuboma na njiju sodelovanju in vsej drugi gospddi na udeležbi. — Primerno smo praznovali tudi novega leta dan in sv. trefejtraljev dan. — Ne bi bila; lepb, ako bi hoteli sami sebe hvaliti , ali vender smemo reči — da je pri nas pravi narodni duh doma. — Pri nas imamo „Pobožno pogrebno društvo", „pevsko društvo", „podružnico sv. Cirila in Metoda" in skoro dobimo tudi „Slovensko bralno druitvo", katerega pravila so že vladi predložena. Mi se trdno držimo gesla : Za vero, dom in cesarja ! Bog nam podeli obilo vspehov. Na zdar! Okoličan. Iz TrebiČ se nam piše: Tudi tu smo se zbrali novega leta dan rodu vdani možje in sicer v gostilni g. Daneu-a. Bila je vesela družba in krasno slovensko petje aladilo nam je pomembne tienotke. Čuli smo različno petje: zbore, čvetero- in samospeve. DomaČi naš pevovodja vapod-bujal nas je navdušeno besedo do nadalj-nega napredka. Rekel je : „ZuČetek je rea krasan, tako, da smemo upati, da se nam kmalu porodi bralno in pevsko društvo. Veseli me, da smo se začeli tudi mi gibati, tembolj, ko vidimo, kako se giblje druga okolica z mestom vr«-d : povšndi so snujejo pevska, bralna, telovadna in podporna društva, Vsaj je tudi zadnji ohn, da so po robu postavimo grdim iredentarjem ; beseda „ščavo" mora izginiti iz okolice in petarde v mestu morajo potihniti. Slovenci moramo dospeti na površje. Vzdnmimo se in atražimo zemljo, napojenn s krvjo, potom in solzami naših očetov. Plamtijo naj vaša srca za narod, dom, cesarja! Po* gumni kakor levi in vstrajni bodite, da vzdržite narodno slavo in narodni ponos!" Navdušeni živio-klici razlegali so se po tem nagovoru in zapeli smo „Hej Slovani!" Lepa veselica je bila to in upamo, da nam porodi dobrega sadu ! V a š č a n. Na Opčini nad colno mejo našel jo nekdo v soboto ob 9. uri zvečer eno „ploho" (pogrinjalo za voa). Kdor jo je izgubil, oglaai naj se pri g. K u š I a n u na Opčinah. Iz Povlrja ae nam piše: Dani nas je v prošlem letu doletelo mnogo nezgod, si je nai marljvi ktnetič se svojo pridnostjo vender toliko priboril, da ima kaj za hudo zimo. In res imamo hudo zimo, ka-koine ne pomnijo stari ljudje. — Božične praznike smo pri nas kaj lepo praznovali: oerkev je bila sijajno odičena, opolunočne večernice do Brca segajoče, petje izvrstno. Pri tej priliki moram se spominjati naiega vrlega župnika, veleč. g. I. Novaka. 11 let biva le ta gospod pri nas in neprestano skrbi za nai dušni in telesni blagor. Resnično smo mu vse hvale dolžni, kar pred vsem svetom pripoznamo. Bog nam ga ohrani še mnogo let v slavo božjo in na naio korist. Slava mu! 0 Pravicoljuh. „Hrvatska čitaonica v Medulinu". V prijetnem teta salti v bližini mesta pulj-kega otvori se jutri „Hrvatska čitaonioa." Sloveanega otvorenja udeleže se tudi pevci puljske čitalnice. Vrli Mednlinci so kre-meniti značaji in ao se Že povsem osvobodili lahonakega jarma. Osnova tega druitva priča nam, da se je tudi v puljskem okraju sačelo svitati. Tušna Istra se korak za korakom bliža dnevu popolnega esvobo-jenja. Novi „čitaonici" volčimo krepkega razvitka in obilo vapehov. Prijatelje naie pa prosimo, da nam o tej slavnosti poročajo* Pojasnilo. V članku zadnje številke „Iz mestne seje dne 27. dco. 1890" rekli smo o praksi gospoda Mauronerja..... „kateri pobija vsak predlog, ako pride z njih (okoličanakih poslancev) strani". Mi smo pa menili, kateri g I a a u j e proti vsakemu predlogu, kajti do dne 27. decembra p. I. rečeni svetnik aploh ie ni stavil nobenega predloga. Vreme. Take je pa ni bilo že dolgo vrsto let sem — si me namreč. Burji bi človek ie oprostil, viaj je »tara naša znanka in zvesta naša spremljevalka — ali ti kupi •nega in ta zmrzlina! Nametalo nam je take kupe snega, kakorinih mi tržačani nikakor nismo vajeni; ves naš tlak je pa nepretržna steklena ploiča, tako, da je človek v vedni nevarnosti, da ne telebne na tla in si — ako ima „smolo" — nogo ali pa oel6 vrat zlomi. Promet, z vozmi je neznaten in tudi naša tramway sela je je že v aredo na večer za gorko peč. Vsi vlaki imajo seveda pri takem vremenu obligatno zamudo. ^Včeraj nam je celo pošta čisto izostala. Dades, ko zaključujemo list, se je vreme nekoliko ublažilo. Tržno poročilo. Cene r>e razumo, kakor *e prodaje na debelo blago za gotov denar). C*na od loi. d« far Kava Močen.......100 K. 126 — 128.— Rio biser jako tina . „ —.— —.— J**» . > • • , — — — 400 - I&fftr Bengal............„ 20— 21- Pipir Bingapere..........„ 50,— 52 — Penang . . . . - . „ 43.— 45.— Butari«............. 45.- 47.- PlBlBt Jamaika..........„ 34.— —■— FotroliJ ruski t sodih . . I«H> K. 7.25 —.- „ t zabojih . „ H.— — Ulj« bombažno amerik. . . „ 30.— 32.— Leeee jedilno j. f. gar. * 41.— 42 — rtalmat. a certifikat. . w 43.- 44.- namizno M.8.A. j.f. gar. „ fifi. — 38.— Aix Vierffe .... „ r»5.— fino .... '. * 87— 65. 4- ftošiol puljeiki............8 25 8.50 dabnat. « rert. . . * — •— —♦ SmokT« puljeSke v sodih . „ 13.— 14.— , t vencih . „ 17.50 —■— Limeni Menina......tabo) 4.— 4 50 Pomeranfte Puljeske .... „ 4. - 4 50 Kudljt Bari T.a.....100 K. 11«.- dalm f.a, s cert. „ 108 — —.— Pigl«lli......... , Sil itallj. najUneji ... . 20.- 20.50 . srednji ... w 19. - 19.50 Rangoon extra| ... „ 16.50 —.— „ I.a J carinom „ 14.75 15.— Tl.af ... „ 14— — Sllltasine dobre vrsti . . „ 54.— 58.— Suho grozdje (opaža) ... w 21.— — .- crbrt«.................., 25.- 27.- Slftaikl Yarmouth .... sod 13.— 14.- Polo&ivke »redne velikosti 100 K, — ▼ellke ..... , 33.— — Sladkor centrifug, v vrečah „ certifisk..........30.25 30.50 Faiol Coks.............., 12.- -.- Mandoloni..........„ 10. — — . J- svetlurudeei .... „ 9 50 --- temnorudeči .... „ —.— — .— bohinjski............„ 1025 — .— kanarček.......„ 11.— — beli, veliki .... „ 10.50 -.- zeleni, dolgi .... „ 9.— —.— . okrogli ... B -.— —.— nifhi»ni, itajerski . . _ 8.— — .— Kulo.......... „ hH.- 85.- -----. , . ------^---- Na prodaj je deset letnikov „Ljublj. Zvona \ mej temi 9 elegantno vezanih. Kje ? pove uredništvo „Edinosti". H I Š A trinadstropna » vrtom in pod rtreho s vo-dajakm na lepem prostoru blizu cerkve in urednije v Buzetu (Istria) ae pod ugodnimi t><>goji proda; Več pove lastnik Luka Zore na Rakeku. 3—3 PRILIKA 1 Veled američansklh čolnih odnošajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite tovarne za ogrinjala; moino mi je torej vsaki dnmi podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezasliasno nizko ceno a. v. gld 1.85. Ta krasna ogrinjala d «be se v vseh barvah, sv i tla in temna. <- krasno borduro in finimi franžsmi. eden in pol metra dolga in eden in pol metra široka. L>h spravim blago hitro v denar prisiljen nem razprodati te rute za cene po nič llazpočilja na vae strani po poštnem povzetji 5—15 8. Altmann, Wien, I., Dominikanerbastei 23, Prašek za i prsi. (Ne kaStfig). Najbolje sredstvo proti kaftlju, hripavosti, bripi, nahodu in družim ketaralističnim afekcijam. — Ena skatljica z navodilom stane 30 kr. 7 10 ^nhnhnl mine Precei» ako ae 4JUUUUU1 pomaže z ,Algof0n0tt'. Steklenićica stane 20 nvč. Dobi se samo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi „Al due Mori*, „Piazza grande" v Trstu. Zvunaoja naročila izvršujejo se z obratom pofite. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 10—80 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem xačel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka ii Norvedčkega izvrstne »ladjice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te nladčice imajo isto moč kakor kotranove voda in glavice (Kapnule), lažji se. proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkoj ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besodo Catraiue. V T r s t u ne prodajejo v lekarnici Prendini v Skatljicuh po 40 kr., prodajejo ne tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah. „Slovanski Svet" bo izhajal, kakor doslej, v obsegu 16 velikih strani j l 0. in 25. dne vsakega meseca v Trstu. Po svojem programu bo razprav-ljal vprašanja o slovanski politiki, sosebno avstro-ogerskili Slovanov, o kulturi, o gospodarstvu, -/nanosti in umetnosti Slovanov. Leta 1891 li<> nadaljeval zgodovino o cerkvenih obredih in »osebne tudi o cirilo-m e t o d i j s k i cerkvi med Jugoslovani in sosebno med Slovenci. „Slovanski Svet* stoji celo leto 4 gld., pol leta 2 gld., četrt leta 1 gld. Za Trst, dijake in učiteljo pa celo leto 8 gld. 60 kr., pol leta 1 gld. 80 kr. in četrt leta 90 kr. Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst. Fran Podgornik, 4—4 izdajatelj „Slovanskega Sveta-., Forinta 5 do 10 Z> stalna zaslužba bez kapitala i pogibelji pružamo svakomu koji se hoće baviti razprodajom srećaka i vriednostnih papira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pod naslovom srećko (Lose) na eknpadioiju oglasa; J. Danneberg, Wien I., Knnipfgasae 8. Pri velikem denarnem zavodu dobi« 3gnk& S1&V11&" zaslužka vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega tlela. Ponudbe pošiljajo naj ne v zaprtih pismih 7. napisom : „resno delott upravništvu tega lista. Varujte konje! Nukupil sem za polovico navadne cene v*o zalogo neke velike slovite tovarne za konjake plahte. Oddajam torej, dokler bode dopuščala zalog«, velike debele, iiroke, neobrsbljive konjske plahte po skrajno nizkih cenah i Konjske plahte eden in pol metra dolge in iiroke komad gld. 1.50 Konjske plahte eden in tričetrti metra dolge in iiroke komad gld. 1.80 Konjske plahte rmnenodlakaste „ „ 2.50 Konjake plahte rmnenodlakaste, double „ „ 3.50 OespoMke plahte posebno fine „ „ S. - Tigraste plahte posebno line „ „ 11,— Bouret svilene plahte „ r 3.50 Proti gotovem plačiln ali postnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga S. Altmann, Wien, I., Dominikanerbastei Kr. 23. 15—5 Uxporteur. mmmmmmžMi ci uitable zavarovalna družba na živenje združenih držav 120 Broadway, New-York. Ustanovljena 1. 1859 v edino avrho, da sprejema zavarovanja na iivenje. Koncesijoniisna /a kraljestva in dežele zastopane v drž. zboru avstrijskem vsled prev. rainisterske naredbe od dne 11. oktobra 1882 štev. 6499. Skupna glavnica koncem 1. 1889 . . gld. 267,875.772 Od katere reserva prebitek 4% . . „ 56,802.685 Stai\jc zavarovanj leta 1889 ... „ 1.577,541.665 Nova zavarovalna „ ; . . . „ 438,160.250 sprejme nekoliko stalnih zastopnikov. Rodoljubi, ki so ni zvesti, kako važno je za na6 narod, da se povsodi ravnamo po geslu „svoji k svojim !" in imajo voljo delovati v tem zmistu, blagovolč naj se Oglssiti pri generalnem zastopu banke „Slavlje" V Ljubljani, kateri uraduje v 1 a s t u i hiši h a n k i n e j v Gospodskih ulicah st^vjlka 12. 1—2 Iff.b Ves prebitek se razdeli mej zavarovance ne da bi bili isti obvezani na slučajni povrat; ... Equltnble ima kot posebno jamstvo aa avstrijske zavarovance poslopje na Dun^jf (Stock i m Eisenplatz) vredno ftl. 1,300.000. . E<|U ltnhlo sprejema zavarovanju na sledeče kombinacije: 1. Proste tontise t. j., da zavarovancu, plavajočemu skozi gotovo Število let, ki se določi pri poiipisunji oglasila, ne izplača dotična letna dividenda, ampak ostane v posestVu jnj drn-7.be in po preteklem določenem času se razdeli mej živeče »avarovance Ako ntnrje zavarovanec kadarkoli poprej, dosegel je v korist avojej rodbini namen, kajti « družba izplača toj vso zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pa Sivi do določenega 1 časa, vživa sam uajob^lrneJiSe sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja sme . se zavarovanec po enem letu.gibati povsod kuinor mu drago in tudi v slučaji dvoboja, [j* samoubojstva In sodaijske smrtne obsodbe izplača drnžba rodbini vso zavarovalno J^l svoto in sicer to tndi po enem zavarovalnem leta. Izključeno je seveda vojaitvo v [Tli vojhkiHOii času.. |l£l 2. Polovične tontine te so jednake prostim, samo da je zavarovalnina nekoliko nižja pjll in zavarovančevo prostu gibanje, dvoboj samoubojstvo itd. stopi Se-le s tretjim zavaro- Jllji ijjšj valnim lotom v veljavo. — Obrok tontin zniisa 10, 16 in 20 let. (f|l| :ri -l. Navadno zavarovanje aa slučaj smrti z letno dividendo, katera se prično z drugim ng3 zavarovalnim letom in jo sme zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo lahko pusti za sij pomnožeiije zavarovalnega kapitala, pri tem slučaji se svota pomnoži skoraj za trikrat Ip! Pri tem načrlu so zavarovalnine jednake istim polovičnih tontin. 10—10 Mil Vsaka poizvedovanja radovoljno pojasnjuje Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd. v Trstu pri Antonu Scacoz, trg sv. Ivana štev. 2 II. nadstropje. Josip Kristan, c. kr. prof. v Kopru 3—2 prodaja prasce jorkširske pasme in cepljene kruške in jablana za vrtove in njive po nizki ceni najboljših vrst. A O"- „Posebnosti" pariške svetovne razstave in dunajske poljedelske razstave. „ČndeS novega veka je elektromehoniČm užigalec iz srebrontkelna, krasno emailliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpove. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo i komad gld. a. v. 1.50. „Neizogibno potrebno za veaoega" je američansko univerzalno orodje; to ob stoji: ir jednih kle&č, 1 kladiva. 1 noža, 1 potezalca vijakov, 1 potezslea zamaskov, 1 stiskalca zumaSknv In rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more se kaj prikladno v žepu nositi in stane samo: komad 1 gld. „Vse novosti preseza" novo iznajdeni aparat na pnr za kuhanje, s katerim se more v najkrajšem Času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho, krompir, zelenjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo: Za 2 litra prostora a. v. gld. 8,50 Za 3 litre prostora a. v. gld 4.— Za & litrov prostora a. v. gld. A.— •Ni je ie bilo« Buhonia-ffosle1* za bruienje nožev in kds, s katero se more v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi not sil koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarne itd. s kratka za vsacega in stane samo: komad a. v. 1 gld. „NejpotrebnHH ia veeko gospodinjo« je univerzalni kuhinjski aparat, s katerim je mftči v 2 minutah prirediti maslo, atne-|tano. sneg, chntesu itd. — in v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo,1 radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadje itd. itd. — Ta aparat, katorega ni smeti pogreSatl v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld. „Jako zabaven ia podučljiv" je novoiznajdeni žepni mikroskop, 4000krat povekSano vidi se vsako stvar, torej nepo-greiljiv za mlade in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejana mu jo tudi lupa, katera kratkovidnim pri ftitanju izborno služi t komad a. v. 1 gld. — „Vsaki iznajdbi kos je" novost maiine za kuhanje se Špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, č«j, kavo, s kratka: vse; opremljena je jako elegantno, ima shrambo za dpirit itd. in je nepogreiljiva za vsaoega; ta praktična iznajdba stane saino: komad a. v. gld. 5. — „Koliko je ura" pove regulirana ura-budnica v krasnem oklepu iz nikelna, s kazalcem sekund in z bndilnU kom na zvonce, ki čudovito zveui. Ta ura teče in budi točno in stane samo: komad a. v. gld. 8.50. Vse te koristne stvari dobi se samo proti gotovem plačilu ali po&tnem povzetju pri D. KLEKNERJ-U 6-15 I., Schonlaterngasse Nr. 18, Proti Dimu! Izdelujem dimnike proti diinu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje iu posestnike his izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjućavnio stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Znstop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirano uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in druge različne potrebe industrije. 16—6 Ključavničarska delavnica Josipa Zolia Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chlozza.) Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glede pridobitve poHojila. ali pa kot volilo svojoj družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadol/.ene hišne posestnike in posestnike zemljišč, kor nb priliki nenadejane smrii zaostuli po izpln^anju zavarovane glavnice zndobe poneseslvo neobremenjeno; imenitna /.a novopo-ročence, kor jo moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič porabijivu za kavcijo ali depot In pri trgovskih drugih v mejsebojno osiguranje. Polica aa zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, naj varčnejša In najboljša naložitev kapitalu in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami. £6- 2f> Kako iu s katerim načinom je mijložjo dobiti to polico, pove ustnien« ali pismen", povsem diskretno in brezplačno. Assecuraitz Ober Inspektor „KHn" Wien, II. Ob. Donuustrasse B9 ; 3—5 ure. Brezplačna pojasnila v v ne h liipotokurnih in zadevah osobne^a kredita. Lastnik pol. družt^o „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trnu