1867.
der
städtisch eil Knabenhaup tschule
1867.
Ogledu,), premišljuj , zapis toda vse pošteno !
b^ -h
, X
î ,v -VpWOvT'''
£. tO M > 3 f
Spisje v ljudski šoli.
Spisal A. Praprotnik.
judska šola odgojuje in izobražuje učence za splošne HZMokoliščine v življenji, h kterim se šteje tudi to, da člo-►'>1' v vek zna svoje misli dobro zbirati in zapiso-^Jvati; tega se pa mora človek, kakor vsake druge reči, ° ^ učiti in vaditi. Urnost v tej vednosti se imenuje pisava ali z gerško besedo „stil“ (Styl), kar pomenja čertalnik, s kterim so nekdaj v naj starejših časih na voščene ploščice vpraskovali ali pisali čerke in podobe. Kakoršen je bil čertalnik, tako je bilo tudi pisanje — debelo ali tanko. Pozneje so pa z besedo „stil“ zaznamovali tudi, kakošno je in koliko velja pisanje po pravi znotranji vrednosti.
Namen, ki ga imamo pri spisovanji, je dvojen: ali komu kaj naznanjamo, kar bi rad vedil, ali bi mogel vediti, — ali pa obdelujemo in ogrevamo njegovo serce, in mu budimo občutke ; pervo se imenuje navadno ali prosto pisanje ali proza, drugo pa je pesme-ništvo, pevska umetnost ali poezija. Navadno pisanje mora biti razločno in natančno; pesmeništvo pa ljubi umetne izraze, ter govori v podobah in v vsakoverstnih prijetnih in resnih glasih, da greje in	vnema znotranjega	človeka. Pervo in	naj bolj	potrebno
je navadno,	prosto pisanje, in le s tem se ljudska	šola naj	več peča,
akoravno til pa tam po svoji moči in priliki tudi ne prezira krasnih pesmiških cvetic, ter jih skerbno goji v mladinskem vertiču.
Kako koristno in potrebno je, da človek zna svoje misli dobro zapisovati, drugim naznanjati, ali pa jih tudi hraniti za svoj spomin, to lahko vsakdo vidi v vseh svojih okoliščinah v življenji. In kje bi se človek drugej tega naučil, ako ne že mlad zraven drugih naukov v šoli? Današnje šole spoznavajo bolj kot nekdanje, kako imeniten je	nauk v spisovanji,	in ga tedaj tudi	bolj in	vse bolje
obdelujejo.	Nekdaj so učitelji	v malih šolah učence učili	brati, pa
še ne	s pisnimi čerkami, temuč	samo	z natisnjenimi;	in če so jih
toliko	navadili, da so otroci brali kaj	iz katekizma ali	iz evangelj-
skih bukev, če so že kaj tega razumeli, ali ne, so bili zadovoljni, in so mislili, da so v šoli že dovolj storili. Sedaj je drugače. Šolski mejnik se je prestavil dalje dalje od nekdanjega starega. Otroci morajo znati zraven branja tudi pisati, in sicer ne le samo podpisovati svoje imé, ali kaj prepisovati iz predpisa, ali iz kake knjige; temuč morajo se vaditi, da znajo misliti, potem svoje misli lepo vredovati in razločno zapisovati. Svoje misli zapisovati ali sploh dobro spisovati, pa ni ravno kar si bodi lahka reč. Otrokom (ali tudi nevajenim odraščenim) manjka misli ali saj zbranih misli in besedi. Že nemški šolski možjč so spoznali, kako težaven je ta nauk. Profesor Bon eil (Neues Jahrbuch der beri. Uesellsch. für deutsche Sprache, Band 2, Heft 4) pravi: „Die deutschen Aufsätze sind eine Marterzange für den jugendlichen Geist“. Učenci se morajo spisovanja veliko veliko vaditi. Kdor " hoče kaj dajati. mora	sam popred imeti. Kdor	hoče	spisovati, mora	popred kaj
vediti	in znati. Otrok pa je že	po natori navajen, da	raji jemlje,
kakor daje, in ravno za tega voljo mora šola neprenehoma skerbeti za to, da si učenci nabirajo mnogoverstnega dušnega blaga, s kte-rim si potem morajo pomagati v navadnem življenji. Otroci se morajo že v naj nježniši starosti, že prav od pervih nožič, vaditi vsako reč prav ogledovati, poznati, imenovati in sploh od nje primemo govoriti in jo popisovati. Potem, ko otroci že znajo brati, ne smejo nikoli kaj brati, česar bi ne razumeli; naj se o tem, kar berejo, pogovarjajo, in to s svojimi besedami pripovedujejo, in zadnjič naj od tega tudi kaj zapisujejo in z berilom primerjajo. Dalje se učenci vadijo sami reči imenovati in jih popisovati, in sicer: zapisujejo, kakošna, iz česa, za kaj ali čemu je kaka reč, kaj kaka oseba ali reč dela, in kaj se ž njo godi, in potem vse, kar se vé po tej versti od kake osebe ali reči. Ko učenci reči dobro poznajo, jih tudi lahko primerjajo, ter zapisujejo, v čem ste si dve osebi ali reči podobne, in v čem si niste podobne. Po teli vajah pridejo na versto domači znani pregovori in sploh lepi izreki, ktere učitelj učencem naj pred kratko pa jedernato razlaga, učenci pa potem zapisujejo, kaj pomenja ta ali uni pregovor ali izrek. Da si učenci naberejo še več blaga za spisovanje, morajo tudi vediti mnoge izraze v govorjenji, tedaj jim učitelj kaže, kako se ta beseda v tem ali unem pomenu različno rabi i. t. d. Za tem zapisujejo učenci, kako se kaka reč dela, kako je to pa uno bilo, kako se je izšlo, ali kako
se je godilo. Po teli vajah pridejo na versto primerne basni in povesti, ktere učenci naj pred ustmeno, potem pa pismeno izdelujejo. To je perva priprava za dobro pisavo. Drugi del tega spisja se prestopi na bolj težavno stopnjo. Učenci se vadijo spisovati liste ali pisma, v začetku prav kratke iz otroškega življenja, pozneje pa tudi razne druge, in ta stopnja, bi rekel, je naj težavniša, ker otrok more tvarino zajemati iz svojih moči in jo kazati drugim na razstavi. Zadnja stopnja spisnih vaj pa so opravilna in javna pisma, kakoršnih človek potrebuje v vsakdanjem življenji. Taki spisi so: gospodarski in gospodinjski list, naročilna pisma, vozna pisma, po-* nudna pisma, prošnje, izpiski ali konte, pobotni in prejemni listi, dolžna pisma, prepustna pisma, nakazna pisma, pooblastila, pogodbe, spričala, očitna naznanila, poslednja sporočila ali testamenti i. t. d. Teh spisov se učenci naj več in naj bolje vadijo po dobrih zgledih, ki jih vidijo spisovati in razlagati v šoli, in ki jih imajo v dobrih pomočnih knjigah ; zraven tega se pa morajo učenci tudi že nekako vpeljavati v navadno življenje, da poznajo saj nekoliko opravila in okoliščine, ki človeka zadevajo, za kar pa je že treba bolj zrelega uma, — in ravno za to se teh spisov vadijo že bolj odrasli učenci.
To je načert in namen vsega spisja v ljudski šoli, kterega pa učenci nikakor ne dosežejo, če se v tem že zgodaj zgodaj in sicer prav marljivo in umno ne vadijo. Posebno skerb in težavo pa ta poduk prizadevlje v naših slovensko-nemških glavnih šolah, kjer se morajo učenci vaditi v dveh jezikih spisovati, — in Če že Nemec imenuje nauk v spisovanji pri svojih otrocih „Marterzange“, koliko večja muka je to učencem in učiteljem, ki se uče in uče spisovati v tujem jeziku ! Veliko stori in premaga til nevtrudljivo prizadevanje modrega učitelja in bistre glavice naših učencev, toda le prerado se pri vsem tem le še pokaže, da marsikteri učenec, ki doverši četerti razred glavne šole, ne zna spisovati ne po slovenski, in ne po nemški naj bolj potrebnih in naj ložjih spisov v življenji. Za tega voljo pri tem poduku učitelj ne dela nikoli preveč, — premalo pa krnalo, in starši naj se nikar ne čudijo, če vidijo, da njih otroci v šoli in doma toliko pišejo in pišejo.
Ein Wort in gedrängter Kürze über nationale Erziehung in der Volksschule.
Manches wurde über diesen Gegenstand bereits gesprochen und geschrieben, um ihn in’s wahre Licht zu ^stellen, darum ist es meine Absicht nicht, gediegene Traktate gelehrter Männer, die sich mit demselben beschäftigten, als mangelhaft zu bekritteln; sondern mein Wunsch ist es, nur den ungegründet gefassten Vorurtheilen Vieler gegen die Volksschule, in der auch der nationalen Erziehung Rechnung getragen wird, zu begegnen und ihnen zu zeigen, dass sich eine derartige Volksschule auf dem gesetzlichen Roden befinde, sohin ihre Pflicht erfülle, und nicht eine Bildungsanstalt zukünftiger nationaler Schwindler und Agitatoren sei.
Nicht alle, die das Wort nationale Erziehung aussprechen, verbinden damit auch den rechten Begriff.
Nationale Erziehung nannten „Gelehrte“ vergangener Jahrhunderte — und derselben Meinung pflichten Fachmänner neuerer Zeit bei — jene Erziehung, die der Jugend echte Liebe zum Vaterlande, Achtung seiner Gesetze und Opfermuth für seinen liulmi einfiösst; oder kurz : welche die Kinder — spätere Staatsbürger — mit Gut und Blut für’s Vaterland einstehen lehrt, die ferners der Jugend auch die Art zeigt,, wie sie das Nationale im Herzen in äusserer Form beweisen können und sollen.
Nun fragt es sich aber: Ist denn die Volksschule der Ort, wo der erste Anfang dieser Erziehung, oder wo dieselbe überhaupt stattfinden darf?
So lange in dem für Volksschulen vorgeschriebenen Katechis-muse die Frage verkommt:	Was sind wir unserm Vaterlande
schuldig? - mit der darauffolgenden Antwort: Liebe, Achtung, Gehorsam seinen Gesetzen, so lange die öffentlichen Staatsgesetze von den Volksschulen verlangen, sie haben den ersten Grund in
die jugendlichen Herzen, — die später warm fürs Wohl des Staates schlagen sollen, welches Wohl aber nur durch eine gute gediegene Erziehung einzelner Nationen, aus denen der Staat besteht, wahrhaft gegründet und befördert wird, zu legen : so lange steht eine Volksschule, welche sich die nationale Erziehung zur heiligen Pflicht macht, auf festem, durch göttliche und menschliche Autorität begründetem Boden, und ist, nicht nur in ihrem vollen Rechte, sondern sie erfüllt auch ihre Pflicht.
Wenn nun dann die Volksschule, um die Liebe und Achtung zum Vaterlande in der Jugend zu wecken und zu beleben, dieselbe mit den Eigenheiten, Vorzügen, mit der Schönheit der Sprache jener Nation, der die Jugend angehört, dann mit ihrer Literatur, mit ihren Gebräuchen. in so weit dies das bereits erreichte Alter der Jugend verträgt, vertraut macht, dabei aber ändern Nationen das gebührende Wort spricht, derselben Achtung, Wohlwollen und Liebe gegen sie einzuflössen sich bemüht, oder in Kürze :	wenn
die slovenische Volksschule einen echten Slovenen, die deutsche einen Deutschen, die italienische einen Italiener u. s. f. bildet, deren jeder Einzelne auch anderen Nationen ihre Rechte zu schmälern, oder sie zu verachten, sich nie erfrechen wird, — wer wird sich wohl erblöden, eine derartige Lehranstalt eine einseitige, überspannte oder gar dem Gesetze Zuwiderhandelnde zu nennen, oder gar zu verachten ; muss sie nicht vielmehr jeder rechtlich Denkende schätzen, achten und nach Thunlichkeit in ihrem Wirken zu unterstützen trachten V
Dies wäre in aller Kürze zur Vertheidigung der guten und gesetzlichen Sache in Betreff nationaler Erziehung in der Volksschule jenen gegenüber bemerkt, die von diesem Gegenstände eine irrige Meinung haben, falls sie sich eines Bessern belehren lassen wollen.
Job. Rozman,
prov. Director,
I?redmki in učitelji.
Šolski višji ogleda:
Juri Zavašnik, korar, knezoškofijski konzistorni svetovavec, po-ročevavec v šolskih rečeh, vitez Franc Jožefovega reda i. t. d.
Začasni vodja:
Janez Rozman, katehet in duhovni pomočnik pri mestni Šentjakobski fari, je učil evangeli v IV., zgodbe sv. pisma v IV. in TIT in keršanski nauk v vseh štirih razredih vsakdanje šole in v vseh treh oddelkih nedeljske šole, 11 ur na teden.
Učeniki:
Andrej Praprotnik. je učil vse nauke v IV. razredu vsakdanje šole in v III. oddelku dopoldanske nedeljske šole, 19 ur na teden.
Leopold Belar, je učil vse nauke v III. razredu in petje v vseh štirih razredih vsakdanje šole, in je tudi podučeval v III. oddelku dopoldanske nedeljske šole, 22 ur na teden.
France Raktelj, je učil vse nauke v II. razredu vsakdanje šole in v II. oddelku dopoldanske nedeljske šole, 22 ur na teden.
Matej Močnik, je učil vse nauke v I. razredu vsakdanje šole in v I. oddelku dopoldanske nedeljske šole, 22 ur na teden.
Pregled
posamnih naukov in ur na teden in število učencev.
Nauki	Razredi				Nedeljska Sola			Ure j vkup J
	I.	II. j III.		IV.	I.	II.	III.	
1. Keršanski nauk 		2	3	3	4		1		13
2. slovenščina			3	3	2				17
3. nemščina		4	8	9	9	—	—	—	30
4. pisanje		5	4	3	3	—	—	—	15
S. štcviljenjc		2	4	4	3	—	—	—	13
6. risanje				—	1	—	—	—	1
7. petje						—	—	—	1
8. branje, pisanje in številjenje	—	—	—	—	2	—			2
9. branje in pisanje, pravopisje in šte-								
viljenje 		—	—	—	—			2	—	2
10. branje, pisanje, pravopisje, števi-								
ljenje in opravilni spisi ....	—	—	—	—	—	—	2	2
Skupaj . .	22	22	22 1 22		2	2	-r	96
Število učencev v vsakdanji šoli	93	85	92	64					334
„ „ „ nedeljski šoli		—	—	—	32	25	45	102
Vkup . |436 I
Vorstand und Lehrkörper.
Sohulenoberaufaeher :
Georg Zavašnik, Domherr, fürstbischöflicher Consistorialrath, Referent in Schulsachen, Ritter des Franz Josef-Ordens etc.
Provisorischer Direktor:
Johann Rozman, Katechet und Stadtpfarrkooperator zu St. Jakob, lehrte das Evangelium in der IV., die biblische Geschichte in der IV. und III. und die Religionslehre in allen vier Klassen der Werktags- und in allen drei Abtheilungen der nachmittägigen Sonntagsschule, 11 Stunden wöchentlich.
Lehrpersonale :
Andreas Praprotnik, lehrte alle Gegenstände der IV. Klasse in der Werktags- und in der III. Abtheilung der vormittägigen Sonntagsschule, 19 Stunden wöchentlich.
Leopold Belar, lehrte alle Gegenstände der III. Klasse und den Gesang in allen vier Klassen in der Werktags- und in der III. Abtheilung der vormittägigen Sonntagsschule, 22 Stunden wöchentlich.
Franz Raktelj, lehrte alle Gegenstände der II. Klasse in der Werktags- und in der II. Abtheilung der vormittägigen Sonntagsschule, 22 Stunden wöchentlich.
Matthäus Močnik, lehrte alle Gegenstände der I. Klasse in der Werktags- und in der I. Abtheilung der vormittägigen Sonntagsschule, 22 Stunden wöchentlich.
(lebersicht
der Lehrgegenstände, ihrer wöchentl. Stunden und der Zahl der Schüler.
Die Gegenstände		Die Klassen				Sonntags- schule			Summe der Stund.
		i. i n. |iu. !			IV.	1. 1 II. |lll.			
1.	Die Kcligionslchrc ....	2	3	3	4		1		13
2.	die slovenische Sprache . . .	9	3	3	2							17
3.	die deutsche Sprache		4	8	9	9	—	—			30
4.	das Schönschreiben		5	4	3	3							15
5.	das Rechnen 		2	4	4	3							13
6.	das Zeichnen					1	—	-	—	1
7.	der Gesang 			1			—	—	—	1
8.	das Lesen, Schreiben und Rechnen									2				2
9.	das Lesen, Schön- u. Rechtschreiben								
	und das Rechnen 										_	2			2
10.	das Lesen, Schön- ». Rechtschreiben,								
	Rechnen und die Geschärtsaufsätze	—	—	—	—	—	—	2	2
	Zusammen	22	22 1 22		22			3	96
Zahl der Werktagsschüler ....		93	85	92	«4	—	—		334
»	„ Sonntagsschüler			-				25	45	102
						Zusammen			436
Iz Šolskega dnevnika.
Šolsko leto se je pričelo 3. nov. 1866. 1. s slovesno sveto mašo k sv. Duhu.
Tudi letos so prečastiti gospod prošt in c. k. šolski svetovavec dr. Anton Jarc to šolo počastili s tem, da so prišli poslušat podučavanje po razredih.
1. in 2. marca t. 1. so bila očitna spraševanja za pervo polovico šloskega leta, pri kterih je bil zraven mnogo drugih gostov tudi gospod mestni župan dr. E. H. Costa.
24. aprila se je šolska mladost tudi vdeleževala pri slovesnem vpeljevanji novega mestnega tajmostra gospoda Gustava Köstlna.
Učenci in učeniki so bili pri processali križev teden in v praznik presv. rešnjega Telesa.
21. junija je šola praznovala god sv. Alojzija, in 27. ravno tega mesca pa pervo sveto obhajilo.
Bazun pozimskega časa je bila šolska mladost vsaki dan ob 10. dopoldne pri sv. maši, pri kteri je tudi pobožno pela; petkrat na leto pa je prejela zakramenta sv. pokore in sv. rešnjega Telesa.
Med šolskim letom so imeli učitelji te šole več zborov, pri kterih so se obravnovale podučne in nravne reči.
10. julija je prišel v šolo c. k. deželni glavar, blagorodni gospod Konrad žl. Eybesfeldski, kterega je spremljal prečastiti gospod prošt in c. k. šolski svetovavec dr. Anton Jarc.
Očitna šolska spraševanja so bila v drugi polovici šolskega leta
21.	julija v nedeljski šoli, v štirih razredih vsakdanje šole pa 22. in 23. julija; 24. t. m. pa je bila pri sv. Jakobu zahvalna sveta maša.
Začetek prihodnega šolskega leta bode 1. oktobra t. 1. s slovesno sv. mašo k sv. Duhu.	.
Dobrotniki te šole.
Blagi in radodarni prijatelji in podporniki uboge šolske mladine so tudi letos združeni s slavno »Čitalnico« pomagali, da se je božične praznike zraven drugih tudi 18 ubogih učencev iz mestne glavne šole obdarovalo z vso potrebno zimsko obleko.
Tudi letos se je gospod E. Terpin dobrotljivo spominjal te šole, in ji je poslal mnogo pisavnega orodja.
Slavna »Slovenska Matica« je učiteljski knjižnici te šole podarila 62 knjig, iz med kterih jih je naj več pedagogičnega obsega.
Vsem tem blagim dobrotnikom bodi očitna, priserčna zahvala!
Aus dem Tagebnche dieser Lehranstalt.
Das Schuljahr wurde am 3. November 1866 mit einem feierlichen Geistamte eröffnet.
Auch heuer beehrte der hochwürdige Herr Propst und k. k. Schul-rath, Theol. Dr. Anton Jarc, die Schule mit seinem Besuche, und wohnte dem Unterrichte in den Klassen bei.
Am 1. und 2. März d. J. wurden die halbjährigen Prüfungen abgehalten, welche nebst einer zahlreichen Zuhörerschaft auch durch die Gegenwart des Bürgermeisters, Herrn Dr. E. H. Costa, beehrt wurden.
Am	24.	April	betheiligte sich die Schuljugend an	dem feierlichen
Empfange	des	neuen	Stadtpfarrers Herrn Gustav	Köstl.
Die Schüler und Lehrer begleiteten die Prozessionen in den Bitt-Tagen und am hohen Frohnleichnamsfeste.
Am 21. Juni wurde der Gedächtnisstag des heil. Aloisius, Patrons der Schuljugend, und am 27. Juni die erste heil. Communion festlich begangen.
Die Schuljugend wohnte, mit Ausnahme der Winterszeit, täglich um 10 Uhr vormittags	mit erbaulichem Gesänge der	heil.	Messe bei, und
wurde zum fünfmaligen würdigen Empfange der heiligen Sakramente der Busse und des Altars angeleitet.
Am	10.	Juli	beehrte der hochwohlgeborene	Herr	Landespräsident
Conrad v. Eybesfeld in Begleitung des hochwürdigen Herrn Propstes und k. k. Schulrathes Dr. A. J are die Schule mit einem Besuche.
Im Verlaufe des Schuljahres wurden mehrere Lehrerkonferenzen abgehalten, in denen verschiedene Gegenstände, theils didaktischen, tlieils moralischen Inhaltes besprochen wurden.
Die öffentlichen Prüfungen des II. Semesters fanden am 21. Juli in der Sonntagsschule, in den vier Klassen der Werktagsschule aber am
22.	und 23. d. M. statt. Am 24. Juli um 8 Uhr früh wurde das Dankamt in der St. Jakobskirche abgehalten.
Das nächste Schuljahr beginnt mit der Anrufung des heil. Geistes am 1. Oktober d. J. um -8 Uhr früh.
Wohlthäter dieser Anstalt.
Edle und opferwillige Freunde und Gönner der armen Schuljugend wirkten in den verflossenen Weihnachtstagen gemeinschaftlich mit dem löblichen Vereine »Čitalnica« unermüdet dahin, dass nebst ändern, auch 18 arme Kinder dieser Hauptschule mit einem vollständigen Winteranzuge betheilt wurden.
Auch heuer vergass Herr E. Terpin mit seiner Güte diese Schule nicht, sondern überschickte abermals derselben verschiedene Schulrequisiten in bedeutender Menge.
Der löbliche Verein »Slov. Matica« beschenkte die Lehrerbibliothek dieser Anstalt mit 62 Büchern meistens pädagogischen Inhaltes.
Allen edlen Spendern wird hiermit der verbindlichste Dank ausgesprochen.
Razredba učencev. Klassifìkazion der Schüler.
SI, ir&airadL Wo l^dfoMlllkllass®.,
V zlate bukva so zapisani, in šolska darila so dobili :
In das Ehrenbuch sind eingetragen und mit Schnlpreisen sind betheilt worden :
Kermavnar Janez iz Ljubljane,
Rauscher Jožef iz Ljubljane,
Jung Emil iz Ljubljane.
V zlate bukve so tudi zapisani:
Im Ehrenbuche sind auch verzeichnet:
Hasenbüchel Leopold iz Konjic (Gonovitz),
Šuštaršič Janez iz Ljubljane, S c ha ff er Ferdinand iz Ljubljane, Zupanec Urban iz St. Lenarta pri Loki,
Gogala Matej iz Radolice, Spoljarič Avgust iz Ljubljane, K o nič Dragutin iz Lokve pri Reki.
Dobro so se učili:
Guten Fortgang haben gemacht:
Bobik Hermann iz Ljubljane, Ciperle Jožef iz Ljubljane,
Černe Janez iz Ljubljane, Dečman France iz Stop pri Men-gišu,
Dzymski Emil iz Crosne na Pruskem,
Golob Janez iz Ljubljane,
Grilj France iz Ljubljane, Hubmayer Karl iz Ljubljane, Jalen Avgust iz Ljubljane, Juvančič Janez iz Ljubljane,
Kliš Janez iz Ljubljane,
Kumšč Anton iz Maten pri Ljubljani,
Kuni Oskar iz Ljubljane,
Majer Gašper iz Dola pri Ljubljani ,
Malaverh Maks iz Ljubljane, Merlak Alojzi iz Ljubljane,
Misel Jožef iz Ljubljane,
Padar Alojzi iz Šmarje,
Pečar Albin iz Ljubljane,
Pesjak Viktor iz Ljubljane, Potisek France iz Ljubljane, Pugelj Andrej iz Struge na Dolenskem ,
Ruda Gustav iz Ljubljane,
Semen Anton iz Ljubljane, Silvester Dominik iz Verhnike, Schiffrer Adalbert iz Ljubljane, Škerbec Jožef iz Ljubljane, Strumbelj Janez z Iga poleg Ljubljane ,
Urbance Janez iz Ljubljane, Vesel Karl iz Ljubljane,
Zorc Janez iz Ljubljane,
Zorko France iz Ljubljane,
Žagar Miha z Iga poleg Ljubljane.
Slabejše so se učili : Mittelmässigen Fortgang haben gemacht :
Ahačič Avgust iz Ljubljane, Breskvar Jakob iz Ljubljane, Girar Jožef iz Ljubljane, Černak Jožef iz Ljubljane, češnar Jernej iz Ljubljane, Gorišek Alojzi iz Ljubljane, Jenko Jožef iz Velesovega, Jerin Vilelm iz Ljubljane, Joras Andrej iz Ljubljane, Kocijan France iz Rudnika Ljubljani,
Kraškovic Anton iz Šmarje,
pri
Kuntar Janez iz Ljubljane, Novak France iz Ljubljane,
Pajk Ferdinand iz Ljubljane, Pance Janez z Viča pri Ljubljani, Pance Jožef iz Ljubljane,
Sattler Janez iz Ljubljane, Slabina Janez iz Ljubljane, Slanovec France iz Ljubljane, Šoberl France iz Zaloga,
Uranič Andrej iz Ljubljane.
Število 64.
IH» TMAll-GÄ- 222o S©ànalMsas®o
V zlate bukve so zapisani, in šolska darila so dobili:
In das Ehrenbuch sind eingetragen nnd mit Schnlpreisen sind betheilt worden :
Suyer Egven iz Ljubljane,
Orešek Jožef iz Ljubljane,
Debevec Andrej iz Ljubljane,
Ahčin Karl iz Ljubljane.
V zlate bnkve so tndi zapisani:
Im Ehrenbnclie sind auch verzeichnet:
Mrak Janez iz Brezovice, Mihelčič Janez z Iga, Matevže Maks iz Ljubljane, Götzl Leopold iz Ljubljane, Wal ln er Julius iz Varaždina, Bas k var Mihael iz Kranja, Strajnar Anton iz Ljubljane, Mil ek Vital iz Ljubljane, Podkrajšek Henrik iz Ljubljane,
Steindl Jožef iz Planine, Pesjak Ernest iz Ljubljane, Pesjak Karl iz Novega mesta (Rudolfswert),
Thum a Henrik iz Ljubljane, Pribil Jan iz Dunaja,
Tavčar France iz Ljubljane, Melik France iz čeme vasi.
Dobro so se učili:
Guten Fortgang haben gemacht:
Ahlin Lorene iz Ljubljane, Alvian Jožef iz Gorice,
Avsič France iz Ljubljane, Bašata Morie iz Ljubljane, Breskvar Leopold iz Ljubljane, Briske France iz Ljubljane, Brojan Marka iz Reke,
Bukvič Ludvik iz Ljubljane,
Dimnik France iz Ljubljane, Dolinšek Blaž iz Ljubljane, Drašil Jožef iz Ljubljane, Eržen Viktor iz Ljubljane, Jebačin Viktor iz Ljubljane, Jerina Jožef iz Ljubljane, Kern Albin iz Ljubljane, Kikelj France iz Ljubljane,
Knee Vincenc iz Ljubljane, Kovačič Alojzi iz Ljubljane, Makovec France iz Ljubljane, Marn Janez iz Ljubljane, Martinec France iz Ljubljane, Matevže France iz Ljubljane, Mulhar Jožef iz Ljubljane, Orenik Rudolf iz Ljubljane, Osredkar France iz Ljubljane, Petelin Jožef iz Preserja,
Plaveč Jožef iz Ljubljane, Rupnik France iz Ljubljane, Selan Ludvik iz Ljubljane,
Sluga France z Viča,
Špindler Karl iz Ljubljane,
Šelko Janez iz Kranja,
Šuštaršič France iz Brezovice, Trost France iz Benedek,
Zalokar Aleksander iz Št. Jerneja.
Slabejše so so učili : Mittelmttssigen Fortgang haben gemacht :
Alvian Karl iz Ljubljane,
Baraga France iz Ljubljane, Girar Anton iz Ljubljane, Cvetrečnik Jožef iz Ljubljane, Dal — Ben Jožef iz Pečuli (Fünfkirchen),
Dzymski Karl iz Crosne na Pruskem ,
Grilc France iz Ljubljane,
Kapelj Jožef iz Ljubljane,
Koder Ludvik iz Šiške,
Kozin Anton iz Postojne,
Kramar Janez iz Bjubijane, Kramar Jožef iz Ljubljane, Kramaršič Avgust iz Ljubljane, Lokar Anton iz Ljubljane, Lončar Albert iz Ljubljane, Novak Vilelm iz Ljubljane, Peham Rudolf iz Ljubljane,
Pok Karl iz Ljubljane, Rakovec Janez iz Ljubljane, Ramor Alojzi z Viča,
Rotar Jožef iz Ljubljane, Strauss France iz Ljubljane, Stražišar Anton iz Ljubljane, Šafer Ferdinand iz Ljubljane, Škarja Jožef iz Ljubljane, Tronfi Jožef iz Ljubljane, Urbančič France iz Ljubljane, Urbajs Ignaci iz Ljubljane, Verhovec Jožef iz Ljubljane, Vidmar Janez iz Ljubljane, Zdešar France iz Ljubljane, Žitko France iz Ljubljane.
Število 87 Vverstenih ni bilo Unklassificiert blieben,
Vkup 92.
ÏÜL rsm'säo UL ItaMiIlM&m-So
V zlate bukve so zapisani, in šolska darila so dobili :
In das Ehrenbuch sind eingetragen und init, Schulpreisen sind betheilt worden :
Klein Anton iz Ljubljane,
Smrekar Ferdinand iz Ljubljane, fflizgur Janez iz Kosez pri Bistrici,
Vavpetič Anton iz Ljubljane.
V zlate bukve so tudi zapisani :
Im Ehrenbnche sind aneli verzeichnet :
Ahčin Hermann iz Ljubljane, Ruda Adolf iz Ljubljane,
Je v nikar France iz Care v Dalmacii,
Černivec Anton iz Šentvida pri Zatičini,
Pol et in Jožef iz Ljubljane,
Arh France iz Ljubljane, Fajdiga Janez iz Šentvida pri Zatičini,
Wahrheit France iz Planine, Lukež Henrik iz Ljubljane, Kos ta Anton iz Ljubljane,
Vidic Maks iz Ribnice,
N a g o d è Janez in Verhnike, Kräutler France iz Ljubljane, Matevž è Jožef iz Ljubljane, Zavašnik Janez z Viča, Bučar Jožef iz Postojne.
Dobro so se učili :
Guten Fortgang haben gemacht :
Ape Florijan iz Kranja, Bartelj Feliks iz Ljubljane, Bednarž Ignaci iz Berauna češkem,
Bregar Jožef iz Ljubljane, Dohtarič Andrej iz Ljubljane FJsbacher Robert iz Žabnice Koroškem,
Eržen France iz Ljubljane, Hribar France iz Ljubljane, Indof Valentin iz Ljubljane, Jeločnik Mihael iz Ljubljane, Kohlmann Ferdinand iz Ljublj Kordiš Janez iz Metlike, Kucler France z Viča,
Legat France iz Celja,
Lušin Kunibert iz Ljubljane. Magister Janez iz Ljubljane, Mrak France z Viča,
Panc Ignaci iz Gradca, Pavšek Anton iz Ljubljane,
na
na
ane,
Perko Janez iz Ljubljane, Potokar Anton iz Zatičine, Poznik Jakob iz Ljubljane, Rakovec France iz Ljubljane, Ramovž Adolf iz Rakovice v Sla-vonii,
Rastohar France iz Ljubljane, Robida Albert iz Ljubljane, Rudolf Alojzi iz Ljubljane, Sattler Avguštin iz Ljubljane, Sedej Janez iz Ljubljane,
Šišk,‘ir Janez iz Ljubljane,
Škerl France iz Ljubljane, Špehar Anton iz Ljubljane,
Šubic France iz Ljubljane, Terdin Jožef iz Ljubljane,
Tomc Valentin iz Glinec.
Turek Rajmund iz Ljubljane, Zalaznik France iz Ljubljane, Zima Jožef iz Žabnice na Koroškem.
Slabejše so se nčili : Mittelmiissigen Fortgang haben gemacht :
Belič Andrej z Viča,
Brajer Andrej iz Glinec, Brate Janez iz Ljubljane, černe Janez iz Dunaja, Glinšek France iz Ljubljane, Jevnikar France iz Ljubljane, Kramar Tomaž iz Ljubljane, Legat Janez iz Ljubljane, Lončar Karol iz Ljubljane, Mavrin Andrej iz Ljubljane, Nagodè Karol iz Ljubljane, Pance France z Viča,
Pance Anton iz Ljubljane, Petač Jožef iz Ljubljane,
Pipan Janez iz Ljubljane,
Pok Jožef iz Ljubljane, Priplata Jožef iz Ljubljane, Rugelj France iz Ljubljane, Šerc Ignaci iz Ljubljane, Štrukelj France iz Iga,
Švegelj Feliks iz Ljubljane, Terček France iz Ljubljane, Tomc France iz Ljubljane, Tonih Anton iz Ljubljane, Urbajs Jakob iz Ljubljane, Vidmar Jožef iz Ljubljane, Vidmar Anton iz Ljubljane.
Število 85.
Io rmaraceL Io ItatoiIlMsiss®,
V zlate bnkve so zapisani, in darila so dobili :
In das Ehrenbuch sind eingetragen und mit Schnlpreisen sind betheilt worden :
Allein Pavl iz Ljubljane,
Peliiii Oto iz Ljubljane,
Klein Janez iz Ljubljane,
Kermavnar Avguštin iz Ljubljane,
Jakše Aleksander iz Ljubljane.
V zlate bukve so tudi zapisani : lin Ehrenbuche sind auch verzeichnet :
Hudobivnik Karl iz Ljubljane, Leitgeb Vincenc iz Šmarij e,
Schuller Leopold iz Ljubljane, Janež Ludvik iz Celja,
Alič Brice iz Ljubljane,
Legat Viktor iz Ljubljane, Markič Aleksander iz Ljubljane, Kuclar Janez iz Polja pri D.
Mariji,
Alvian Janez iz Gorice,
IIeršič Ignaci iz černomlja,
Mohar Janez iz Ljubljane, Tavčar France iz Ljubljane, Paternost Henrik iz Ljubljane, Rupnik Henrik iz Ljubljane, Schollmaier Henrik iz Alt-hoffena na Koroškem, Žužek Anton iz Ljubljane, Jeraj Edvard iz Ljubljane, Šubic Jožef iz Ljubljane,
K1 e i n m a i e r Ferdinand iz Ljubljane.
Dobro so se učili :
Guten Fortgang haben gemacht :
Alvian France iz Gorice, Bednarž Jožef iz Schwatz na Ti-roljskem,
Bucinar Jožef iz Ljubljane,
Ciber Jožef iz Ljubljane,
Cigoj Jožef iz Ljubljane, čeme France iz Ljubljane, Hribar France iz Ljubljane, Jerala France iz Ljubljane, Jeršek Alojzi iz Ljubljane,
Keršič France iz Ljubljane,
Knee Avgust iz Ljubljane, Magister Jakob iz Ljubljane, Merkelj Jakob iz Ljubljane, Mervar Jožef iz Ljubljane, Mihlar Janez iz Ljubljane,
Milek Peter iz Ljubljane,
Miš France z Viča,
Mohar France iz Ljubljane,
Muškat France iz Tolmina, Novak France z Viča,
Orehek Filip iz Ljubljane, Ortar Janez iz Ljubljane, Perko Jože iz Ljubljane, Pestator France iz Ljubljane, Pleško Leopold iz Ljubljane, Podlogar Janez iz Ljubljane, Poljak Jožef iz Ljubljane, Ramovš France iz Ljubljane, Škarja Rudolf iz Ljubljane, Škerjanec France iz Ljubljane, Šterk Martin iz Ljubljane, Strajnar Janez iz Ljubljane, Uranič Peter iz Ljubljane, Verdir Jožef iz Gradca, Warthol Viktor iz Ljubljane, Zalaznik Janez iz Ljubljane.
Slabejše so se učili :
Mittel müssten Fortgang haben gemacht:
Abranovič Ludvik iz Ljubljane, Belič Jernej iz Ljubljane, Bernik Matej iz Ljubljane, Fajgel Anton iz Ljubljane, Hartmann Karl iz Ljubljane, Hribar Šimen iz Ljubljane, Indof Janez iz Ljubljane,
Jerina Anton iz Ljubljane, Jerina Janez iz Ljubljane, Jeršek Avgust iz Ljubljane, Kern France iz Ljubljane, Kohlmann Jožef iz Ljubljane, Kos Alojzi iz Ljubljane,
Kosec Avgust iz Ljubljane, Kosec Peter iz Ljubljane,
Kralj Matija iz Ljubljane, Kunert Janez iz Ljubljane,
Martelance Alojzi iz Ljubljane, Matijažič Anton iz Šmarije, Mance Jakob iz Ljubljane, Možina Avgust iz Ljubljane, Müller Ferdinand iz Ljubljane, Peham Feliks iz Ljubljane, Polc Alojzi iz Ljubljane,
Sluga Anton z Viča,
Šerik Janez iz Ljubljane,
Škerl Miha iz Ljubljane,
Turek Ferdinand iz Ljubljane , Uranič Albin iz Ljubljane, Vohinec Anton iz Ljubljane.
Število 90 Med letom sta umerla ) 2 Iz šole ostal	i	1
V ku i> 93.
Založila mest, gl. sola v Ljubljani. — Natisnil J. B. Milic v Ljubljani.
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
K ČS
D 467/1867
9011795
COBISS e
4
J