Kdo ovira jednakopravnost Sloveiieev v šoli, uradu in javnem življenju?. (Govor poslanca dr. L. Gregorčca v di-žavnem zboru dno 5. dec.) (Dalje.) Gospoda moja! Jaz pravini, da nam ne sloji sovražno nasproti nemško Ijudstvo, in tudi italijansko ne, ampak le posamične slranke, pri nas v prvi vrsti nemškoliberalna, stranka nemškega državnega jezika, nadoblasti in edino opravieenega nemžtva v vsej Avstriji. Da bi se kazala v luči svobodomiselnosti, prav za prav le zato, da bi branila nemške manjšine, je ta stranka glasovala za člen 19. državne osnovne postave, zabranjuje pa, da bi se isti rabil tudi za Slovane, posebno v onih deželab, kjer ona v deželnih zborih gospoduje s svojimi večinami, kakor na pr. na Koroškem in Štajarskem. Tu ne pripoznava nemškolibevalna stranka Slovencev niti kakor pleme, ki ima pravice, katere bi se morale spoštovati, ampak pozna le »osebe, govoreče slovenski«, kakor se je grof AVurmbrand izrazil v tej visoki zbornici. V deželni odbor, v deželni žolski svet se nikdar rie dopusti slovenski poslanec in v predzadnji seji deželnega 2bora štajarskega so bili naši poslanci moralno prisiljeni, da so izstopili iz nje. Nove volitve niso povzročile nikake spremembe, ampak so zopet dovedle v dcželni zbor staro nestrpno večino. kDa-li naši poslanci zopet vstopijo v deželni zbor, o tem niso do danes atorili še nikakega sklepa. 0 tem, kakor se postopa s Slovenci v deželnih zborih v Poreču, v Trstu in v Gorici, je bilo čuti že raznih pritožeb v tej visoki zbornici, toda pomoči jim ni bilo nikake. Zakaj vendar ne? Kdo je tega kriv? Krivo je ravno avstrijsko uradništvo, ki tu noee poseči vmes, gori do namestnikov in izvestnih ministrov. Na la način prihajam do druzega glavnega uzroka, ki je zaprečil, da se v nas Slovencih ni izvel člen 19. državne osnovne postave. Stan uradnikov je v nas skoro izkljueno nemški, na Primorskem italijanski. Kar se tiče njegovega političnega mišljenja, stoji pa isli skoro brez izjeme istotako v taboru nam sovražnem. Nemškoliberalna stranka je namreč izborno umela to, da je vsikdar vsa najvažneja mesla uradniška popolnjevala s svojimi strankarskimi somišljeniki. Iz lega pa so sledile za nas Slovence največje neprijetnosti, krivice in sovražnosti, in sicer v trojnem pogledu. Pred vsem tožimo o tem, da naši ljudje le redko, težko ali celo ne dobijo službe v svoji domovini, to je okolnost, katero je eelo dr. Menger nedavno pripoznal ko nedopustno, ko je rekel: Glavna zahteva vsacega naroda mora biti ta, da njega sinovi niso izključeni od delovanja na sodiščih in v upravi. No, naše sinove je smatrati blizu ko izključene. Ako se kateri slovenski jurist prijavi v državno službo, se često nili ne vsprejme, ne dobi adjutuma. Prejšnji namestnik v Gradcu, baron Kiibeek, je rekel nekemu prosilcu: Poidite, jaz ne potrebujem Slovencev! In če se je vendar kateri Slovenec posvetil javni službi, pa ne napreduje in se često zaposlavlja na najbolj žaljiv način. Jaz opazujem že nad 30 let javno življenje pri nas, in sem v tej dolgi dobi naletel na mnoge slovenske sodne sluge, pisarje-dnevničarje, posebno slovenske eksekutorje, ali slovenskega okrajnega glavarja, ki bi bil še pri življenju, še nisem videl. Meni sta znana le dva okrajna komisarja slovenske narodnosti, ki sta bila povzdignjena za okrajna glavarja. Toda le eden njiju je bil nastavljen na Slovenskem, drugi je moral v čisto nemško okrajno glavarstvo na Koroškem. Težko da bi se motil, ako trdim, da v slovenskem delu Koroške in Štajarske sedaj ni niti enega okrajnega glavarja in težko tudi kaleri okrajni komisar. In tu biva vendar skupaj nad pol railijona Slovencev. Tako postopanje državne uprave je globoko žaljivo za nas. — Sedaj hočem navesti eden slučaj najbolj žaljivega zapostavljenja hekega slovenskega uradnika. V nekem malem mestu južne Štajarske je bila razpisana služba poštnega upravitelja, za katero mesto sta prosila dva pošlna kontrolorja, nameščena v enem in istem uradu. Stareji in boljši opravlja že dalj časa službo VIII. čina, je torej nad mlajšim. Vendar se je preskočil stareji, boljši kontrolor na korist mlajšemu v enem in istem uradu. Taki slučaji se dogajajo, žal, pogosto in poojstrujejo le narodni prepir. K tej grajani okolnosti se pridružuje še druga, da namreč večinoma tuji uradniki niso zmožni našega slovenskega jezika; oni ne razumejo nas, a mi ne moremo občevati ž njimi v našem materinem jeziku. V resnici je jako malo uradnikov vseh vrst, tudi profesorjev, ki bi bili popolnoma vešči slovenskemu jeziku v govoru in pismu, večinoma poznajo ta jezik le nezadostno, mnogi pa prav nič. Jaz sem letos sklical ve<": javnih shodov, h ka- lerim so došli okrajni komisarji: na eden shod je prišel neki mladi grof, na drugi neki stari grof, a nobeden ni razurnel ni besedice slovenski. Poznam sodnega urad- nika, ki mora imeti v rokah Janežičev slovar, da se more sporazuraeti s slovenskimi strankami. Latinski \pregovor pravi: »Ignoti nulla cupido«, to se pravi: Gesar lulovek ne razume, tega ne spoštuje. Tako se godi naSim ruradnikom, ki ne razumejo našega jezika; oni ne spo- štujejo istega, ga zaničujejo celo in se dado zapeljati do same sovražnosti nasproti narodu slovenskemu. Zopet hočem navesti vzgledov. V najjužnejem mestu Štajarske je kupil nedavno neki Slovenec bišo, v katerera se je 12 let opravljala gostilniška obrt. Novi poseslnik je botel imeti koncesijo na svoje ime, toda čisto nemški okrajni glavar v čisto slovenskem okraiu mu je odrekel koncesijo. Potem je vzel posestnik najemnika, ki je že imel koncesijo; isti je došel k okrajnemu glavarju, da bi prepisal koncesijo na to bišo. Okrajni glavar pa je rekel od besede do besede: »Vi hočete torej biti navideznik tega slovenskega pivovarjaV Zastavljam vam svojo besedo, da tam se ne bode izvrševala gostilniška obrt, dokler bodem jaz vodd ta urad. Vi pa, za svojo osebo, morete prepisati koncesijo na katero si bodi hišo v mestu, to se dovoli, le ne na hišo tega slovenskega pivovarja.« To se pravi z drugimi besedami: Nemški okrajni glavar je tu uradoval strankarski in krivieno, le iz srda do Slovencev. To je slučaj raed stoterimi in tisočerimi. Jaz se sklicujem v tem pogledu na mnogoštevilne interpelacije v tej visoki zbornici, ko srao se pritožili radi rogoviljenja izveslnih profesorjev, okrajnih glavarjev, sodnih uradnikov itd., kakor nedavno tudi radi norosti okr. glavarja v Gelovcu. (Konec prih.)