Katolik cerkven list« Ter-«j M\. V Ljubljani 11. i/rudna 1 S.56*. MJst S o t s lie rev i. (1'ristavck k ? pisu o dekliških šolali.) Kadar si kak spisek posebno reč v/.ame v namen, par ne more vselej omenjati vsiga lega. kar je s tisio reejo manj v lesni zvezi: še ml določene reči ne more vselej vsiga do krnica povedati, ker mil vse ni in ne morebiti vsaki čas eelama /.liano. Tako je bilo pisatelju v sostavku ..od potrebnosti posebnih dekliških šol" v nekterih straneh: ko bi bil pred tem dobil toliko dopisov ali sporočil, kakor po tem. lahko bi bil vse pisal bolj na tanko. Kad dostavim ledaj še nekoliko zastran solskili zadev ua Krajnskim. bolj obširno razlaganje odkladaje drugimii peresu ali drugima času. Naprava ljudskih šol nu Krajnskim sedanji cas pac obilno in veselo napreduje: vstava in dohodki mnogih starjih sol so zdaj bolj vred djani. mnogo novih večjih iniiianj-sih sol je naprav I jenih in za gotovo Merjenih, obstanek učenikov obilno /.boljšati. obiskovanje učilnic veliko zmimzciio. Kazini dotičiiih duhovnih pastirjev ali sreujskili in okrajnih viksih vsaeiga kraja gre hvala za ta del zlasti sedanjima višjimu nadzorništv u ljudskih sol na Krajnskim ali v ljubljanski skolii. kakor sploh višji vladi, ktera si za potrebno omikanje ljudstva obilno prizadeva. Število ljudskih sol ua Krajnskim zdaj sega ze do sto in petdeset. Meti temi jih je e uaj si glav u i h sol. in sicer: I samo za dečke, v Ljubljani. I.oki. Kamniku in Novim mestu: 2 samo za deklice, v Ljubljani in I.oki. in .") za oboje skupaj, v Klanji. 1'ostojni. Idrii. Vipavi in Ko-eevji; Vipavska šola je prelečeuo leto. ko je ze bila v djanji, štela 2.") I vsakdanjih, iu v* nedeljskih šolarjev in soluric. Manjših ljudskih z enim ali dvema učenikama je zdaj sto devet in trideset, večjidel numesunih za dečke in deklice: dve izmed njih sli samo za deklice, v Kamniku in v Novim mestu: iu sicer je Novomeška dekliška šola že od daljšiga časa v djanji. in ima ucenika iu učenico. Kamniška tle-kliska šola pa je bila pred dobrini letam bolj v red djana. iu ilohodki za ucenika iu učenico so bili zagotovljeni in pomnoženi. S tem še vender ni vse dogiiuuo, kar bi sc potrebovalo učilnic za naš mladi zarod: sem ter tje so si ze namenili. še novih šol napraviti, vmes tudi kaki dve ali tri glavne šole: vender marsiktera fara. ki šteje zadosti duš. in ui ravno preveč raztresena po nerodnih hribih, iu ima ravno premalo premožnih ljudi, je še brez vsih počelkov za napravo ljudske šole. Celo sc v nekterih krajih slišijo zelo nemarni in /.operni glasovi: ..Nič ui treba šole!" ..Je bilo do slej dobro, bo še za prihodnje!" ..Šola otroke le razvadi m od tlela odtegne, še celo le preveč modre stori, de si ne dajo nič več dopovedati!" ..Mi nič nc damo. ni treba se noviga davka!" Ko bi sc laki glasovi slikali samo i z iis{ prt prost j h. neoinikanih. slabo izrejeuih. ali pa iz ust revnih in ubožni h. v potrebi stiskanih ljudi, še hi se vse lo lahko prenašalo: pa se včasih sliši j,, )■/. ust ljudi, ki so sami v šolali prejeli. ne manjši. Icmiic večji izobraženje. iu to jc silno za los'no. Takošni v časih pravijo: ..Sola ni za kmeta, sola kmeta skazi!" Oj. ko bi pac pomislili. ««.* .. tem dostikrat slabo pričevanj«' dajejo sami srhi. s\.;j la-^ni o^ebi. menim de bi pac naglo umolknili. Človeku, ki je za blagor svojih r»jakov vnel. in po drugih ki a jih vidi bogato število snlskih naprav, se par v sercu dela uckakosna teza iu bolreina. krr v sv..,i domacii lir uajde toliciga iskrmtga prizadevanja za potrrbno izohra-ženje ljudstva. Ni sr minulo veliko trdnov . ko *im hil |*o nekim opravku za svoje ljudi v Trrsin: tit mi jr pripovedoval duhoven gospod, ki je iz Kranjskiga doma. in celo blizo Tcrsta v duhovni slu/.bi. kolik i de s,- je \ Tnza-ki skolii storilo za šole. dr jc cel.....alo kapeianij ua deželi. kjrr bi manjkalo uciluicc. Iu kaj jr se pristavil ' liekel je. de se mu dostikrat milo stmi. viditi Italijana ali lin lana. ki sicer -am v nižji službi, vender zapovrdujr Krajucu. viditi pa Kranjca, ki le težko v lari ali n»si. kn holj^iga ic zna. ko sr ni v soli nikjer uril. |'ovrdati moram, driavm* ondi sim kaj ver sjj-al ludi od posrbnih dekliških -nI Tn-zasko mrslo ima dve glavni drkliski s«.|i: v mi urijo nune Kriiediktinaticr. v eni pa uavadur urruirr: pa tudi v manjših šolali si» /e začeli razločevali deklier od derkov. V sM_ seski sv. Janeza v (iardieli zunaj Tcrsta. k: se je po novih stavbah naglo uarastla do blizo 2imui dtis. in kjer sedaj zidajo novo cerkev posegi hazilikr. s., napravili novo mi!h: Itisa jr skorej majhnimi! gradim podobna, urruistvo ima v njej stanovanje, it! s„bi za drrke in drklirr sij ta/locmi Kes. de je lo v bogatim Tri stu. pa kaze -;ii. kai ondi mislijo od šol. Ilicingrr. Sforvitslii Komar. S tem iiiicnam na celit je prisi l na dau poprejs|i|i ..koledar za Slovence v po v z d igo kal. duha"*, in sr v svojim v vod ti ljubim Slovnicam za novo leto I «v"»7 z naslednjimi besedami naziianiije: ..Slovenski romar sim iu hočem hiti svojim ljubim Slovnicam. Komal Ihiiii po doma« i deželi, pa tudi v pluje bom rad pogledal: obiskoval bom domače božje pota. pa tudi ptujih zanemaril ne bom: govoril bom ml domačih reci. pa tudi od ptujih bom rad kej opomnil: ozeral se bom posebno ua svele božje reci. pa tudi družili navadnih vsakdanjih zadev zgrešil. pozabil ne bom. Sel bom od navadi romarjev sem ter ijcod hiše do hiše. od fare do fare. od mesta do mesta, povsod bom imel oci. u sesa ili tista odperte. povsod bom ogledoval. - poslusjil. poprašcval iu si vse zapomnil: poleni pa. kot posirn iu pobožen romar Slovnicam to povedal, razkazal iu priporočil. kar služi llogu v časi iu hvalo. Slovnicam pa v njih dušni in telesni prid. v njili časno srečo iu vemo zveličanje. — |»o navadi romarjev, bom tudi se letos m vprihodnje marsikako mimo podobico svojim prijatlam prinesel. 1'opotvaje po s v ef u bom v svojo romarsko torbico jc- — - mal tvuriiio v -akt- \er-ic. in z nj«* Sloveiuam delil lo. kar jr pot ri-1* ii o. koristno in prijetno, kar jim Im v poduk in kratek cas. — pohožnimu dnini pa ne nasproti. /••lini dolgo dolgo živeli, — nikdar umreti, želim vsako leto popri jeli /.a romarsko palico in romati po svetu, romati po I jiiin slovenski deželi: — če se pa vender zgodi, de me kierikivi kaka nevihta v lihi samoti pri domu zaderžuje in vas klero leto ne obršem. — prosim nc vzemite mi za zelo laeih zaderžkov: koj ko ho mogoče, se hočem zopet na pot podali, in kot priden romar slovenski, leto za letam vas ljuhe Slovence obiskovali. K«-r hočem hiti priden iu pošten romar, zaupam, de me hote z veseljem pod svojo streho, iu v svoje družine sprejemali. zaupam, de me hote sami /.a lju ho imeli, pa ludi drugim kol posteniga. pohožniga hisiiiga prijatla Itla-govoljno priporocevali. Pridite mi torej vsak po svojim na pomoč, de hom zamogel cversto romati, in vam ljubim »ioteucam leto za letam. — dolgo iu dolgo slovenski Komat ostali." Njegov obseg jc naslednji: Ogovor slov. Komarja: prerokovanji* za vsaki mesec (smešuice): doba časov: ro-dopis avstrijaiiskc rodov ine: koledar; sejmi. Oddelek: p oho /. n e pes mi ibsega novih prazuiških pesem, s pri- iin-riinni piolohami ,.....ritenih. Nadalje so posebno mikavne dogodbe nekterih a;io«teljnov slovenske zemlje: I. sv. Marka in llermagorn: 2. sv. Pavlina. Virgilia in Mmlcsta; sv. Cirila in Metoda: I. škofov Martina Prencr-ja in Tomaža Krcn-a. V iiadaljiiim razdelku ..prigod be" so zlasti ..prigodhe nekdanjih časov iz letnih bukev tuhiiiskiga Sniar-l'iia" mikavne in iineiiiliic. ki se začenjajo z letam I .'t t i I iu «io lita I T Iti od Vsaciga leta kaj posehuiga povedo. ( Drugo leto pa nadalje.) V ..iii u o g o v c r s i n o > I i h" so spisi: Kje |«• Sloveneov oceinjava: hrepenenje živine po zelezuici; pojmo radi; mladcnciku: jok iu smeli: razvalina: In-la Ljubljana: beli Ljubljani >c limhar poda: zgodbe Ijubljaiiskiga mesia. K oklepu sii se ..nektere vodila": lesica in rak: kratkoi a^nice. Ta koledarček se odlikuje s svojimi izvirnimi spi>i in je prav pripraven, seusama v veriga koledarja preroditi. v klerim hi Slovenci pomoči in polajske za miiogolcrc svoje potrelo- -koz li to nahajali. To j«- ludi zelja marljiv iga g. vredovavea Komarjev iga. kleri se za mnlaljno leto z naslednjo prošnjo priporoeiljc: ..Slovenski Komar se priporoči v^iin Slovencam in pnisi domoroilne pisatelje: Naj mu pridejo obilno v podporo, lo loliko bolj. ker slovenski Komat /«-ii s i varim« iii n ogo v e r s t n iga zupopadka svojim Slovencam vsireci in ua v «*c strani koristen bili. Naj bi se ledaj dolicni iz.«lelki za«losli zgodaj pošiljali hotli Jerneju Lencck-ii. k'uplinili r 'Airr h (pri lilrii f. zu ra.su i mu r red nik m ^lorrn.ik>>fi Humurju". Tudi zimama podoba Komarjev a jc lična, na čednim popirji v osimrki. 3 pol«' iu pol obsegajo«-. ria car.stru. (Dalje.) Tu velika deržava ima Ii do IO milijonov ljudi množili nariolov : kakor Ki rman i, Pagvani. .M u g i a n i itd. Vera je budaiško in nekoliko hrumunsko pagaiistvo. I.uč keršanske vere se |e na Birmanskim I. 1555 pokazala, ko je bil O. Francisk iz Porlugala tje prišel. Ali neprene-hane vojske, ktere so glavarji posameznih dežel Pegov. Arakon iid. vedno med seh^j imeli, so ves pospeh keršan- stva zuderžev ule. Dva skola ( apostolska namestnika). sta bila v tih prekucijah strašno umorjena. Konec I s. .stoletja je bilo nu Birmanskim 10 cerkva in več vernikov, ali I. 1829 sta bila ondi samo še dva mašnika, po 70. let stara. In še ta dva nista mogla maševati, kjer jima je bila vojska Birmanov z Angleži I. 1823 vse orodje za sv. opravila vzela. Zdaj je na Birmanskim apostolski namestnik skof Janez Bul mu. iz družbe Oblutov; 12 mašnikov in nekaj fratrov te družbe pomaga oskerhovali dušne potrebe Bir-niuuskih v ernikov . kterih je 4 do 5000. 4. Carsfro Anam. Sedanje carstvo Anaiu obsega jutrovo polovico in-diskigu polotoku na levi strani Gangesa in je snstavljcim iz nekdaj samosvojiiih ileržuv K oh in ki u a. T u n k i n, T s i-a m pa. Kam hod s a iu Laos. Misijonar Bissachcre pravi, de število prcbivavcov v li veliki dcržuvi jc do 21 milijonov : samo v Tunkiuu jih utegne biti do 18 milijonov. Drugi pa cenijo v se število 5—12 milijonov. Njih vera je budaiško pagaiistvo. Ob kineški meji so tudi verniki Konfucia. Keršansko vero so viti. stoletju katoliški misijonarji, sosebno Jezuiti, v Kohinkiuo in Tunkiii prinesli, zlasti misijonar Aleksaiiilcr llodcški (lt>27), kleri se je bil s svojimi umno zdcluuinii urami Aiiauiljunum perkupil. Oni s«i precej bistre glave iu keršanska vera se ni nikjer v poslednjih stoletjih tako lepo širila, kakor v Ananiu. Fran-coski misijonar in škof \ilruu je bil več časa nar Imlj veljaven mo/. na carskim dvoru. Z njim je bil I. 17^7 prišel v Pariz carjevi«- N g u i-e n - K u u g iz pregnane kohinkitiskc rodov ine ( dinastiji*), in kralj Lihlovik XVI. mu je obljubil z vojaki pomugali. I v tim numesiništvu 135—1 10.000 vernikov, t»T dtnnačih mašnikov , 33 bogoslovcov in 489 nun. Fran- voski I .a za ris t i skcrbijo za ta misijon, škofje Peter Andrej Relord; V I. IS 17 si je ou mašnika J can teta (Žante-ta) v kraju Ke-Non za pomočnika (koadjutorja) posvetil, do 10.000 vernikov je bilo pri t: slovesnosti pričujočih: v sv. letu I s;, 1 je bilo sv. Obhajilo 190.100 ljudem podeljeno, kcršcuih je bilo tisto leto odrašenih Slo. otrok 850.». c) Apostoljsko namestništvo v srednjim Tunkinu je bilo 1. Is4<> od poprejšnjima odločeno; zdaj ima SO—90.000 vernikov, kterih škofje gosp. O au t h i er t Gotie.) d ) Apostoljsko namestništvo ju/, niga Tu tik i na ima 70—80.000 vernikov. V I. IV) 1 so bili v njem 2 škofa. S evropejski iu 4'J domačih duhovnov. Dežela Kobili kina jc razdeljena v 3 apostoljske iiamestnije. ktere francoski l.azaristi oskerbujejo. Akoravno je vsili ljudi čez milijon iu .'100.000. je vender kristjanov med njimi komaj do 100.000. N ti deželi jc glavno mesto II ur s tiO.OOO prebivavci. sedež grozovituih trinogov t čarov). kleri sol. Ib:t3--|s.|0 skorej vse evropejske mašuikc polovili iu usmertili. \amesto lih mueeiicov dohajajo sicer no\i misijonarji, ali kervavo preganjanje še zuiiraj razsaja. V deželah Kani hod ž a in l.aos so bili že \ ls. stoletji misijoiii. V velikim mestu Saigon (Saiubok • je bila še I. 1^19 katoliška cerkev in J italijanska milijonarja. Ali škof .Milic, ki je spomladi 1V>.'1 sem prišel je ni vee našel. K l.aosiauam išejo misijonarji iz bližnje kiucske dežele Jiin-naii keršatistvo prinašali. Misijonar V nehal (Navali je bil I. |s|:t iu 1^-11 iz Siama k njim priselili je ob tun-kitiških mejah več keršatiških srenj \ terdil. V I. Is">| so lega gorcciga moža iu njegoviga pomočnika mandarini dali umoriti. (J). si.» JMisijonskc naznanila (ircčastitiira to le prav malo. ali pa se pra\ hitro menjajo po potrebah že napru\Ijenih misijonskih sedežev, se izhaja ta nevgodnost. de nam ml lloga zroceua mladosi ne more iz side toliko doseči, kolikor bi dosegla, ako bi bilo dosli iiceuiko\ . kteri bi učili po določenim in edinim ucilu: to pa sc po moji misli nar ložej zamore doseči z družbo radovoljno zbranih učenikov. Ker se pa dalje ml naših rejeneov. saj ml vecjiga dela zmed njih. tirja tudi znanje naj polrebnisih mekauiskdi reči. bi bilo potreba v li družbi tacih dru/.niknv kleri bi bili zmožni, tudi le reči učili. Meni so enake boljši naprave premalo znane, dc bi to ali to za naš misijon izvolil, de pa pridem h koncu svojiga namena. s«> tudi v ti reči uc vem drugam obernili. de bi bilo boljši, kakor do znane go-reenosti, klera vnema Vašo prcvzvišcuosi iu prečastitljivost. povišali zmiram Imlj Kozjo čast in zveličanje duš tje do naj daljnih krajev zemlje. Prosim Vas tedaj, prevzv. in prečast. gospod! mi pomagati, dc najdem prihc/.ališe za naše gojence, kteri kažejo naj lepši upanje za razširjanje sv. vere. in kteri bodo podpore našiga misijona , kamorkoli jih bo klical glas njih vikšiga. Želim, de bi saj dva duhovna (mtiiha) kakiga reda prišla z eno naših misijonarskih odprav. ki skorej vsako leto z Dunaja sem prihajajo, de bi z menoj v ravnala nasprotne pogoje v oziru šolskiga učenja, kakor tudi v oziru keršanske reje in obdelovanja nar bolj divjih narodov , ki so pripravljeni, sprejemati nauke misijonarjev. Tudi v oziru nun za odrejo deklicev dozdaj še nisim mogel določiti, ktere dc Gospod v naš misijon klice, iu ktere bi bile naj priprav nisi za izrejo Afrike, zlasti ker je viditi, de so .sestre Jezusoviga presv. serca od svojiga sklepa odstopile. Veliko oprasevanj od izverstnib oseh dobivamo. ki se žele našimu misijonu posvetiti, iu le še čakajo sklepa, kterimu redu de naj se pridružijo, svoj namen doseči. Ker so Vasi P. P. dobro znane redne družbe, ki z naj večini zusliizcujcm na jutru delajo; Vas prosim, de bi blagovolili z eno tih družb dogovoriti se. kako iu kje de naj bi se zbirale, ktere žele v Afriko, prejden se v Hartum podajo. Sklenem za zdaj svoje naznanila iu pouovljaje prosim, naj Vaša P. P. dobrotno blagovoli sprejeti iu spolniii leto poslednjo, kakor tudi druge moje ponižne prošnje, ktcrc nimajo druziga namena, razun siecniga vspclia lega misijona. Jez. moji tovarši. mi vsi imamo naj terduisi zaupanje do skcrhljiv osti V. P. P., de bole storili za nas uboge \fri-kance vse. kar od Vas želimo. K sklepu se zedinimo v molitvah vesoljne cerkve za ohraiijeiije. razširjanje nasesv. vere. in posebej za življenje Njih svetosti, naj viksiga poglavarja sv. cerkve, kterimu odkazemo svoje preponizno sinovsko češenje. kiisiijoči Njih noge. iu prosijoci. de naj nam ua sposredovauje V. P. P. pošljejo Svoj s\eti blagoslov. Poslednjič kušujoc s\cti purpur V. P. P. priporočim sebe iu ves misijon v \a>c stete prošnje, ter bivam / naj pouiziiišimi čutili sposiovauja Prevzvisciii knez Nas naj veruisi siu Dr. ignaci K u o b I c h c r. N' Hartumu. I."». kozoperska lV»."i. Ofjleti po Si oren s iii m. S Sia)W. •"». grud. Včeraj jc bil iiasimu / -pano. g. Kcrjaiičicu. častni kri/, kteriga somu »v ii li n«a. za njegove zasluge ob koleri iu prt napravi Slapeiiskc s«|e podelili. slovesno pripel. Nastopi! je tudi pii nas im navadno zgodej prav bud mraz; vender pa prihaja k zornicam. ki jih imamo po \sih duhov uijah oh ti. zjutraj, lepa množica Ijiiili. Ima Ipavec iicko posebno vnemo za te mase. iu marsikteri sj \ greli šteje, ako bi ktero zamudil. KazgteU po ker.san#ki»n srelu. V Kette d k ah so svitli cesar ?«• lav/.eni gld. vsako leto za popravljanje cerkve s\. Marka dovolili, kakor pisc ..Gaz. | lliziale !•• - V Dubraui ua Hervaskim ie \/ ger-ske iiezcdiujciie v kalol.sko cerkev prestopil rokodelci iu mojster Krist jan Malesevic. Naj posle injisi cas sta v Mogu uci i prestopila v kat. ccrkev proiestaiiska pridigarja D i c l"fe n b a c h iu llcurici. V Gradcu so bile'iT. u. m. otidotne ."f zaniui kc kcrscueiii birmam-. Poprej so hile imciio\auc: Sara. Za/.craua. Saida: zdaj pa: \na. Terezija. Marija. \ Icr-gu G. pri G r a dc u jc bilo pri prckopovaiiji če/, kakih lo let i deviško truplo celo najdeno. Truga je bila striihnjeua. vsa obleka pa bela. kakor de hi bila »r le oprana. Na glati je imela rožmarinov vencek t kraucclj). ki je bil se \i-s lep iu zelen, v sklenjenih rokah pa roženkraiic. kteriga se vse lepe jagode so bile ua icrdui uiti nabrane, ki sc ui prelergala. desiravno soji roženkraiic iz loke vzeli. Ilokc kakor drugi udje. niso bile terde. ampak voljne iu gibljive. Tudi grob ui bil moker, ampak lep iu stili, ciiiiur so se domači iu luji zdravniki čudili. Deviško truplo so djali v novi trugi zopet v poprejšnji grob. Iz Zagreba sc je T usmiljenih sester v lijakov ar preselilo, kjer so oudoini. po škofu >iros— inavcr-ji dokončani samostan iu bolnišnico v posest sprejele. — V llerdovcu je v katoliško ccrkev prestopil protestant. Vilhclm So I c. V Zagrebu pa je katoliško vero -prejela protestantkinja Katarina Mačko. Tudi \ K <• k a \ i ua Slovaškim se je pokatolicil mladeneč Mili. I.ukac. Sveti Oče so ogerskimu pcrvosiolniku in kanliualu S c i t o v s k im u v posebnim pismu svoje veselje zavoijo slavim pos\eceue nove stolne cerkve naznanili. I/. Solit i grada sc piše v ..Nuuitagsbl." od 13. listop.. »le jc hil starček gosp. Oli-vieri ondi z (.» /.amiirkanii. Poslednjič jili je hil 10 i/. Kgipt a rešenih seboj pripeljal, /.med kterih so -I na poti. z vodo sv. kersta očišene. sle v boljši domačijo: ."> jih je v ondot-nim mestu sprejetih, druge po Laškim. Tirolskim iu Par-skiro. Kdcn zmed njegovih odku|djencov je žc misijonar v .Afriki, nekaj jih bo neki kmalo uuimu nasledovalo. Tako bi utegnili domačini ložej izpeljati, kar ptuji misijonarji s tolikim trudam začenjajo. \a svojim popotvanji g. Olivieri (d> enim darove za nove odkupljencc zbira iu se povsod za nje priporoča. — Iz Gen ve ve ,.Volksfr.u, de se prečast. g. .Marii lev. Genetski in Lausaiiski škof. pripravlja k poverniivi v svojo škofijo, iz ktere ga jc bila zopercerkvena vlada pregnala. \a Pa rs k i m se prepirajo proteslanški lisii. kdo de je v ti deželi naj vikši škof za tako imenovano e v a u g e I s k o - I u te r a u s k o cerkev. če je katoliški parski kralj, ali pa protestauški vikši konzistori. To je čudili prepir, ali v take zaderge se pride, kjer praviga cerkveniga poglavarja, od Jezusa poslavljeuiga. zupuste. — Tudi \ Gondokori je bil I**, vel. serp. cesarjev rojstni dan obhajan, kakor misijonar l eberbacher do Marijne družbe piše. V silno daljnim bariškim jeziku se je molilo za namiga cesarja: prečast. g. Provikar so imeli zjutraj oh T. veliko maso iu misijonski fanti so v bariškim jeziku mašuc pesmi peli. na zadnje pa so zahvaljeno pesem (Mtinuduiiia gogoda i zapeli. \ko je kilo fante vprašal, če je danes praznik, su rekli: Danes je god a\strijaiiskiga matat-a. od kodar su prišli uasi oeelje. Soliman. Antoni. Prane iu llaiisal: danes m.dima za matat-a Franca Jožefa. Ešuhavshe zadere. V ljubljanski škofii. S e n o ž i š k a fara je podeljena g. Jan. Pašič-u, lokalistu v Rovi, ktera lokalija je tedaj izpraznjena in se od 1. t. m. prošnje v navadnim redu (an die lobl. Inhabung des Gutes Gerlachstein) oddajajo. G. Leop. Albrecht pride za nasamniga duh. pomočnika v Ter ii je; g. Jan. Oblak, horjulic, novoposve-čenec, za pomočnika v G o če, v ipavski dekanii; g. Jan. Oblak, verhničaii, novoposvečenec. za mestniga duhovniga pomočnika v škofjo I.oko. (i. Ant. Finc-u. inestniiiiii duh. pomočniku v Loki. je pokojnina za čas dovoljena. G. Marka Z utaj. fajm. v pokoji. jc 23. u. m. v Ceriiomlji umeri. 3. t. m. jc v Ilizeljnu umeri g. Jan. V o v k . vpokojeni duh. goriške uadškolije. K. I. P.! Zastran r a zlaga n j a zakonske p ii s t a v e opomnimo. ile ho zakonska sodnija v Ljubljani vselej nasproti rokopis pregledovala, in ho torej toliko manj skerlu' zavoljo zanesljivosti. Ker so hili neki zaderzki vmes prišli. ho dans teden perva pola k Danici pridjana, potlej pa so nam gospod spisovaver obljubili, ako ne že vsakikrat, de ho saj vsaki drugikrat gotovo cela pola na svitlo prihajala. — Zastran ..Oglasnika" o ti priliki opomnimo. de se zastran negotovosti, kadaj de kak v ta namen pripraven razpis pride, ne more v zanesljivi red spraviti: torej smo prisiljeni od tega odstopiti. Bomo pa skusili v poglavitnim listu opomniti, ako kaj prav posebniga pride. Vred. h v (i r e v <> n j e na •j-j s i i ^ i i i t m a m i € wQ »a 1» r i lioiln je leto pumiiejii Božjo in z hlagovoljnostjo Slovencov zeli ..Zgodnja Danica** svoj