Za gospodarje
Maribor, dne 23. junija 1937.
la j je vzrok, da se mladice in vršički sadnega drevja suše?
V raznih krajevnih okoliščinah opažamo, da se sode vrSiad In mladice jablan, pa tudi čreSenj, pril čemer postane Ustje predčasno rumenkasto. Ker me Je vpraSal neki sadjar, kaj Je vzrok temu pojava, se mi zdi potrebno. 0 tem napisat* svoje mnenja
Predvsem je Iskati vzroka za pojav v nedovoljno globoki zemlji; poteg tega pa igra prav posebno vlogo tudi Slaba prezračevanje zemlje. Selo drugovrstnega značaja so razni rastlinski ln övatakl zajedavci, ki se kaj radi pridružijo pojavu. Zato jih pa tudi sadjarji ohdolža, da povzročajo soSenje vrtičkov in nrtadkv
S satajenjem vrhov m pogosto «arnenja «oženje vrtičkov mladic. Oba pojava pa lahko nastopita na enem In Istem drevesu. SuSenje vrtičkov mladic najdemo le na oni peščeni zemlji, kl JI primanjkuje kalija. Pojavlja pa se le pri onih sortah sadnega drevja, kl potrebujejo mnogo kalija, kot so jablane, črežnje In kutine. Po sušenju vrtičkov mladic zanesljivo spoznamo, da primanjkuje drevju kalija. Posebno močno trpe na tem prltUkavd, bolj kakor srednje- in visokodebelno drevje. Vzrok je iskati v veliko slabejSe razvitem koare-ničevju pritlikavcev, kl se ne razrašča prostrano v tolikem obsegu. Pritlikavec se skuša z gosto razpredenimi koreninami prehraniti v najožjem krogu posajenega mesta. Srednje- In visokodebelno drevje pa razvija korenine daleč na okrog In pride tako laže do potrebnega kalija. Srednje-in visokodebelno drevje Ima zelo dolgo glavno korenino, kl dostikrat prekaša po dvakrat njeno navadno dohUnOL
Pojav sušenja vršičkov spoznamo po nepravilno rjavkastorumenih listih, kl se zvijajo. Ako se pojavi v večji meri, odmrejo enoletne mladice, kl so sicer spomladi precej močno pognale, srkajoč hrano iz rezervnih snovi; začnejo pa pešati in odmirati od vrtičkov, kakor hitro zmanjka rezervne kalijeve hrane. Sušenje vršičkov
nastopa često to v drugi pUhiaM smjnrfi. Sicer požene drevo to tekem nadaljnje rasti drugo, nove mladice, kl oo pa Mch tako zapisane smrti, rta ne poskrbim« drevja ■ kahjem. Tl novi poganjki m velik» krajši kot prvi in tudi prej usahnejo.
V napredujočem stadija pojava odmtraja tudi večletne vejice, torej ne auto ae le ffrniprtlr
je ogrožena celotna drerreena krona, Stočno zastoče sorte so odpocnejto kakor etata rastoče, ker se kareedčevje prvih razvjjr eueaignan» azjftnui a dzwesna krona« Skl pomanjkanju kalija podležejo atkbo zastat
katerih odmrejo celi V
drevo pri pomanjkanju kaOja rodnega kao, toda sad ostane pa je značilno, to so peške sela dota« za»* vite, torej znamenje, to zastavi dne« ve» svoje življenjske sOe, to bt ae obrana*, Sod pa navadno predčasno odpada, kar seveda neugodno vpliva na sadni pridelek.
Zato pa kmetovalci, kjer zapazita trt pojav na sadnem drevju, posebno na jablanah in črešnjah, odpomorlte mn s pravočasno preskrbo kalija, da ne bo prepoteno in nepotrebnega tarnanja.
Inž. Sturm Rode«
Vremenska naptmed ođ 23. junija đb 15. julija
V Sloveniji je zelo malo poznan Schäffler jev vremenski koledar, kl je po vseh drugih severnih državah Evrope močno razširjen In predvsem med kmečkim narodom, kateri se zelo zanima za napoved vremena v poletnih mesecih, ko Je največ dela na polju, travnikih In ▼ vinogradu.
Jožef Schäffler je major In posestnik v Gradcu. Dolga leta Je bil profesor fizike in računstva po raznih vojaških zavodih v rajni Avstriji. Po dolgoletnem opazovanju je dognal, da se lahko vreme vnaprej napove z 90% sigurnostjo. Na vreme ima 35%ni vpliv mesec, ostale procente ph
— TS —
■ono« ter planeti (zvezde): Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Satum ln Uranus.
Najboljäl prijatelj glede ugodnega vremena za zemljo je Jupiter, skrajno slab pa je vpliv Merkurja In Saturna.
V naslednjem prlnaäamo napoved vremena po Schafflerju od 28. junija do dne 18. julija. Kmetje naj natančno primerjajo napoved z Istino In se bodo uverlll sami, da Je Schäffler eden najbolj zanesljivih novejših vremenskih prerokov.
Naslednja napoved velja za preddele Slovenije Južno od Ljubljane In severno od Ljubljane, kamor spada tudi Maribor.
Južno od Ljubljane:
23.	junij: jasno, toplo, veter
24.	in 28. Junij: spremenljivo, ponekod dež 28. tu 27. junij: lepo In toplo, ponekod toda
In nalivi
28. In 29. Junij: ponekod dež in hladnejše 30. Junij: spremenljivo, veter In lepo
1.	Julij: lepo In toplo
2.	julij: lepo In toplo, mestoma nevihte
3.	Julij: malo oblačno, veter
4.	julij: spremenljivo
8.	In 6. Julij: lepo In toplo, v noči nevihte ,7., 8. In 9. Julij: spremenljivo, veter In ponekod dež
10. In 11. julij: lepo In toplo 12. In 13. Julij: spremenljivo In vetrovno 14. Julij: lepo, toplo, ponekod nevihte 16. julij: lepo, Jasno, toplo
Severno Ljubljano (Maribor):
23. In 24. Junij: spremenljivo, ponekod dež 28. Junij: lepo, toplo, ponekod toča
26.	junij: lepo, toplo, ponekod nevihte
27.	junij: hladnejše in deževno
28.	in 29. junij: spremenljivo, oblačno, veter 30. Junij: spremenljivo, lepo, toplejše
1.	julij: lepo, toplo
2.	Julij: lepo, ponekod nevihte
3.	In 4. Julij: spremenljivo, veter
od 6. do 9. Julija: spremenljivo, vetrovno, okrog 8. Julija ponekod nalivi, okoli
9.	julija deževno
10.	Julij: lepo, toplo
11.	Julij: lepo in toplo, ponekod toča
12.	do 18. Julij: spremenljivo, ponekod dež, vihar In veter.
Ljudski pravnik
Odvetnik sklenil poravnavo brez privoljenja stranke. M. H. V. Leta 1028 ste kupili služnosti prosto posestvo, pri čemur Je
prodajalec omenil, naj Iz prijaznosti dovolite sosedu pot čez neko Vašo parcelo v svrho spravljanja poljskih pridelkov. Vi ste sosedu to dovolili, pri čemur Je sosed vedno priznaval, da gre za prostovoljno dovoljeno pot Cim pa je sosed umrl, je nova lastnica razširjevala svojo dozdevno pravico, Prišlo Je do tožbe. Pri prvi razpravi ni mogla soseda dokazati, da bi bila pravico do poti prlposestvovala. Na njeno zahtevo se je izvršil ogled na licu mesta, pri katerem Je zastopal Vas odvetnik, ki Je brez Vaše vednosti In dovoljenja sklenil poravnavo ter dovolil sosedi In njenim pravnim naslednikom prost prehod po Vašem svetu brez vsake omejitve. — Na Vaša vprašanja Vam odgovarjamo: Odvetnik sme po 9 132 cpp., čim ste mu Izdali pooblastilo za pravdo, skleniti poravnavo o predmetu pravde In Je ta za Vas obvezna. Radi tega ne morete zoper poravnavo ničesar skleniti. Smete pa tožiti odvetnika, ako Imate dokaze, da Je malomarno zastopal Vaše interese. Ne zdi se nam verjetno, da bi bil odvetnik sklenil poravnavo, ako je pravda za Vas dobro kazala. Brez vpogleda v spise Vam ne moremo povedati, ali bi utegnili z odškodninsko tožbo zoper odvetnika uspeti. Ako sodišče ne bi hotelo tožbe sprejeti (to bi bilo mogoče le v slučaju, ako bi jo hoteli Vi dati na zapisnik), se lahko pritožite na predsedništvo okrožnega sodišča. Ako se nahaja v poravnavi kaka napaka, ki baje onemogoča tolmačenje vsebine, bo v slučaju, ako pride do spora glede tolmačenja, odločilo sodišče, kako je poravnavo razumeti.
Plačilo dolga s hranilno knjigo. A. B. Dolgujete 16.000 Din. Prodali bi radi travnik in Vam kupec, ki nima gotovine, ponuja hranilno knjigo baš z vlogo 16.000 Din. Vprašate, ali je hranilnica dolžna namesto plačila Vašega dolga sprejeti hranilno knjigo. — O tej stvari smo že pisali na tem mestu. Ponavljamo, da smete s pribavljeno staro terjatvijo kakega drugega upnika pobotati fvoj dolg do največ 50%, ako drugo polovico istočasno položite v gotovini.
Jamstvo varuhovega sina. C. M. pri Sv. D. Vaši ženi so umrli starši, ko je bila stara devet let ter ji zapustili precej premoženja. Slednje se je še povečalo po smrti deda. Premoženje se je baje prodalo ter Izkupiček naložil v hranilnici v Pliberku. Po polnoletnosti žene ste vprašali bivšega
— 79 —
varuha, kj« J« denar, pa tega ni vedel povedati. VpraSate, kako bi prišli do Imovine Važe žene ln ali sin medtem umrlega varuha Jamči za ev. žkodo, ki bi jo bil prizadejal blvžl varuh s svojim malomarnim postopanjem Važl ženi. — Brez vpogleda v varstvene spise Vam ne moremo dati točnih pojasnil. Vsekakor je sodlžče okoliša, v katerem Je bivala Važa nedoletna žena, vodilo varstvene spise, iz katerih Je razvidno, kako imovino je Imela nedoletnlca In kje je bila Imovina naložena. Ko Je postala Važa žena polnoletna, bi bilo moralo sodlžče pozvati njo In varuha; slednjega, da položi ev. račun, Vašo ženo pa, da se JI Izroči imovina. Ako se to še ni zgodilo, predlagajte, naj se zgodi. Ako je varuh zagrešil kako malomarnost, za katero bi moral dati odškodnino, tožite na odškodnino lahko tudi varuhovega sina, ako Je po očetu podedoval kaj premoženja.
žena In plačilo moževih dolgov. R. N. D. Vaš mož jo obrtnik brez premoženja ter dolguje nekaj davka in nekemu zasebniku. Podedovali ste nekaj denarja in vprašate, ali ste Vi plačnica za moževe dolgove. — Niste plačnica za moževe dolgove, seve, ako niste morda prevzeli poroštva.
Dolg žene-posestnice in zaščita. L. J. v V. Ste posestnica, zadolžena in vprašate, ali pritiče tudi Vam zaščita, ko je bil Vaš mož preje trgovec. — Ako je dolg nastal v času, ko je bil Vaš mož še trgovec in ako so takrat obdavčeni dohodki iz moževo trgovine presegali obdavčene dohodke iz Vašega posestva, tedaj Vam ne gre zaščita, ako sta živela v skupnem gospodarstvu. Sicer Vam pa gre.
Zaščiten kmet ne zmore plačila. J. R. v B. Pritožujete se, da vzlic znižanju dolga na polovico ne morete plačati obrokov. Ako dokažete, da ne morete plačati niti 50% svojega dolga, tedaj zamorete prositi sodišče še za nadaljnje znižanje, ako ne izvira Vaš dolg iz nakupa blaga ali obrtnega dela.
Nova lastnica zaprla dosedanjo pot. A. K. v B. Vaši starši so preko 30 let uporabljali pot po sosednem zemljišču. Sedanja lastnica pa je pot zaprla, češ, da ni javna. Vprašate, ali smete pot sami odpreti, ali kaj naj sicer storite, da pridete do svoje pravice. — Ako ste res lastniki Vašega zemljišča v prid zemljišča uporabljali preko 30 let javno, brez sile in
brez prošnje pot po sosednem zemljišču
ter ste Iz verjetnih razlogov smatrali, da imate to pravico, tedaj ste pot pripoae-stvovali In s tako zvano konfesorijsko tožbo lahko izsilite zadevno priznanje od sosede. Sami pa poti ne smete odpreti, ako je minilo že 30 dni, odkar je zaprta.
Dosmrtni hasek očeta zapravljivca. S. X. K- Pred leti ste prevzeli od očeta posestvo, pri čemur ste se dogovorili, da boste na posestvu skupno delali In skupno plačevali davke, potrebna popravila in druge Izdatke. Oče sl je pridržal hasek, noče pa prispevati k skupnim Izdatkom In namerava sedaj posekati edine hraste, ki stoje na posestvu. Vprašate, ali Imate pravico, mu to zabraniti, zlasti, ker domnevate, da bo oče izkupiček zapravil. — Ako si je oče pridržal hasek posestva, ima pravico, da poseka les, vendar le, v kolikor to odgovarja gozdarskim pravilom.
Odvzem zaščite nasproti siromašnim
upnikom. J. P. v V. Pritožujete se, da Vam hoče sodišče zaščito odvzeti, ker Je Vaš upnik precej manjši posestnik nego Vi. Vprašate, ali sme sodišče to storiti in kaj bi proti temu ukrenili. — Res določa uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, da za kmetske dolgove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje Imovine, niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje, njeni predpisi ne veljajo. Razen tega določa, da dolžniki-kmetje ne vživajo zaščite za dolgove, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela In Iz ostalih pravnih razmerij, ki se ne tičejo privilegiranih zavodov, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Ob sporu odloči za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče. Zoper sklep okrajnega sodišča imate pravico pritožbe na okrožno sodišče. Odločba okrožnega sodišča pa je končna in ni zoper njo pravnega sredstva. Stvar se rešuje po zakonu o sodnem nepravdnem postopku, v katerem zastopanje po odvetniku ni predpisano in mora vsak, kdor si odvetnika najame, zadevne stroške sam plačati brez pravice do povračila od nasprotnika. — Kar se sodnijskih stroškov tiče, so vsi posli, sodna dejanja in vse listine oproščene vseh taks, le za pritožbo na okrožno sodišče je treba plačati takso.
Stroški ob smrti — neizplačana vloga. P. T. Ob smrti moža ste imeli mnogo stroškov, razen tega Vas pritiskajo še
drugi upnffcL Vprašate, kako M priSH do izplačila Vaše vloge pri hranilnici. — Ako je hranilnici dovoljena zaščita, Vam sme izplačati vlogo le v okviru zadevne uredbe. Možno je, da ima hranilnica pravico, ob izrednih slučajih tudi kaj več izplačati; naj Vam dajo uredbo v pogled. Ako hranilnici ni dovoljena zaščita, imate sicer pravico jo iztožiti, vendar pa tudi ta pot ni priporočljiva.
V hranilnici naložena dedščlna. A. T. v V. Od brata ste sprejeli dolžno dedščino v obliki hranilne vloge. Hranilnica Vam vloge ne izplača in vprašate, kako bi prišli do denarja. — Ako ste se svoje dni zadovoljni s hranilno knjižico namesto plačila v gotovini in že takrat hranilnica ni izplačevala vlog, ne morete od brata ničesar več zahtevati. Od hranilnice pa — ako ji je dovoljena zaščita — tudi ne več, kot določa zadevna uredba.
Gospodarska obvestila.
Poročile o stanju vinogradov. Kr. banska uprava, oddelek za kmetijstvo, sporoča na podlagi zadnjih tedenskih poročil, ki jih redno pošiljajo podrejeni organi Iz raznih vinskih okolišev, da je pričela trta cvesti odnosno 8. do 10. junija. Trta je tekom zadnjih dni v pretežni večini že od-cvela. Le nekatere pozno cvetoče sorte je zalotilo zadnje deževje v cvetju. Ponekod je vihar napravil precej škode na mladikah, zlasti, kjer ni bilo mladje povezano. Grozdni suk&č ne nastopa močno. V poročilih se omenjajo le posamezni okraji v celjskem, mariborskem in lendavskem okraju. Zatirajo ga s trebljenjem iz kabm-kov ali ga trujejo v zapredkih z arzeniko-vtrrd preparati (arestn, meritol). Peronospora se ni pojavila v večji Izmeri, razun v redkih slučajih. Ugodno poročajo od povsod, da pazijo letos vinogradniki bolj na škropljenje, nego lani. Vinogradnikom se priporoča, da trsje predvsem skrbno ople-jejo (zallstnike skrajšajo na en list, odvisne mladike odstranijo itd.) in vestno poškropijo s poMrugoodstotnlm galičnlm škropivom In s primernim dodatkom arzenik. izdelkov. Pričakovati je nastop plesni (oidija). Zato je pravočasno žveplati ob lepem vremenu, predvsem po zarodu. Nekateri zamenjujejo plesen s peronosporo na grozdju, kar re da prav dobro razlikovati. Od paleža napadena jagoda počrni pod belo prevleko. Od plesni okužena pa
ostane zelena-zdrava, ako plesen odstranimo.
Sejmska poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 19. junija so pripeljali 27 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12 do 13 Din, slanina 11—13. Kmetje so pripeljali 4 voze sena po 30 Din, 1 voz slame po 25 in voz Skopa (šoper) po 1 Din ter 9 vreč čebule 3—4.50. Česen 5—7, fižol v stročju 7—10, luščen grah 3.75—5, hren 7—8, Im marce 8, krompir 1—1.50, 1 kg zelja 6, kislo zelje 3. Inozemske breskve 14—16, črešnje 3—8, grozdičje 3—4, jagode 8—10, inozemske marelice 14—16, suhe slive 8—9, celi orehi 7—8. Ajda 1.25, ajdovo pšeno 3—4, fižol 2.50—3, ječmen 1.25 do 1.50, koruza 1—1.50, oves 0.75—1.25, proso 1.50, proseno pšeno 3—4, pšenica
1.50—	1.75, rž 1.50. Mleko 1.50—2, smetana 8—10, sirovo maslo 20. Na trgu je bilo 12 gosi 20—28, 284 kokoši 20—25, 4 kozlički 35—45, 838 piščancev 20—60, 6 puranov 35—45, 23 rac 15—20, 2 jagnjič» 50—60, 16 domačih zajcev 4—20.
■ živinski In svinjski sejem v Ptuju. Dne 15. junija so prignali na sejem 38 volov, cena 4—5 Din; 399 krav, 2.50—4.50, 16 bikov 4—4.50, 45 juncev 3.40—4, 97 telic
3.50—	4.20, 6 telet 4.50—5, 73 konj 850 do 5000 Din, 10 žrebet 1200—2000 Din. Prodanih je bilo 22 volov, 143 krav, 10 bikov, 8 juncev, 48 telic, 3 teleta, 14 konj in 3 žrebeta. — Na svinjski sejem 16. junija so prignali 1 svinjo in 17 prascev, od katerih je bilo 10 prodanih. Prasci 6—12 tednov stari so bili po 60—90 Din, pršutarji pa po 6 Din za Ikg žive teže.
Poročilo živinskega in svinjskega sejma v Kranju z dne 14. junija. Cene goveje živine so bile sledeče: voli I. vrste 6.50, H. 6, HI. 5.50; telice I. vrste 6.50, H. 6, IH. 5.50; krave I. vrste 5.50, II. 4.50, m. 3.75; teleta L vrste 8, H. 7.50; prašiči Špeharji 9, pršutarji 8.50 Din za kg žive teže. Pujski 8 tednov stari 180—20. Od zadnjega sejma so ponovno narasle cene volov L vrste za 25 par, m. vrste za 50 par; prav tako se je dvignila cena telic I. vrste za 25 par, IH. vrste za 50 par pri kg. Cena telet I. vrste je poskočila za 50 par, prav tako tudi H. vrste za 50 par pri kg. Padla je cena krav II. in HI. vrste za 50 par pri kilogramu.