Iz domače in tuje prakse 
GDK: 303 : 302 
Možnosti za boljše zagotavljanje varnosti pri delu v gozdarstvu 
(v obdobju spreminjanja gospodarskega sistema) 
Marjan LIPOGLAV~EK" 
NEUREJENOST VARSTVA PRI DELU MED 
PREDOLGJM PREHODOM 
V obdobju, ko naša država prihaja iz samoupr<lvnega 
~ocialističnega sistema gospod<lljenja v urejeno tržno 
(primitivno kapi talistično) gospodarjenje, se na novo obli-
kujejo tudi trg dela in odnosi med delodajalci in delo-
jemalci. V obdobju prehoda se tako kot dmge vrednote 
tudi varnost dela razvij Il in dobiva drugačen pomen in težo. 
Žal na tem področju obdobje prehoda, ko sicer veljavnih 
prejšnjih predpisov in mehanizmov urejanjLI nihče ne 
upošteva, novih pa še nimamo ali niso uveljavljeni, traja 
predolgo. Posledice te neurejenosti se kazejo v slabši 
varnosti in zdravju pr! delu. V bitki Z3 dobički ali za 
preživetje so mnogi poz.'lbili na dolgoročne cilje razvoja 
dmžbe- med njimi tudi na ohranjanje življenj in zdravja 
delavcev, državljanov, volivcev itd. Mnogi mislijo, da to 
sploh nt njihova naloga, da se bo že samo uredilo, da bodo 
že dtUgi poskrbeli za to. Gozdarstvo ima vse manjši delež 
v bmto proizvodu države, zaposluje vse manj delavcev, 
vendar se z delom v gozdu ukvada vse več ljudi. Čeprav 
je gozdarsrvo majhna gospodarska dejavnost, je delovno 
intenzivna in opravlja najnevamejša dela. Zato ima ne-
urejenost varstva pri delu morda huj~e posledice kot dru-
god. Nekateri nepopolni podatki kažejo na večjo pogost-
nost nezgod, na več smrtnih ptimerov, na hujše nezgode 
v zadnjih letih. Zato bi bilo nujno izkoristiti vse možnosti 
Zl1 izboljšanje vamosti pri delu. Država, lastniki gozdov, 
izvajalci del pa tudi vsi državljani bi morali biti nin-
teresirani, da ne bi prihajalo do poškodb in obolenj pri 
delu, že zaradi tega, ker zmanjšujejo ptihodek posamez-
nika in družbe ali gospodarsko uspešnost države. Prav 
humano tudi ni, če delamo tako, da ljudje mladi umir(ljo. 
postanejo invalidi ali obolevajo. Da bi postala varnost dela 
poslovnil funkcija in poslovni interes vseh, so potrebne 
vzpodbude. Očitno so najučinkovitejše tisre, ki povečujejo 
dohodek in ne prizadenejo denamice (tekočega računa). 
Strategija ali učinkovim zaporedje ukrepanja za prepre-
čevanje nezgod je znano; 
- izdelati, sprejeti zakonske predpise in rudi ustrezne 
pravilnike (sodobne dmžbe se s pravnimi akti dogO\,.o-
rijo o pnwilih obnašanja); 
·Prof. dr. M. L dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo 
in obno\·!jive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana. SLO 
GozdV 56 (1998) 9 
- organizirati učinkovito službo za varstvo pri delu, ki 
deluje načrtno; 
- preučiti dogajanja pri delu (nezgode, obolenja, vamost); 
- sprejeti varstvene ukrepe injih dosledno izvajati. 
Na takem zaporedju sloni mdi pravilnik o minimal-
nih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci. Za-
hteva ustrezno usposobljenost, primema delovna sred-
stva in urejenost varstva pri delu. Manjkajo pa izva-
janje in sankcije. 
2 DOSLEDNO IZVAJANJE VELJAVNIH PRED-
PlSOV IN SPREJEM 1\'0VIH 
Kje lahko iščemo možnosti za izboljšanje varnosti 
pri delu v gozdarstvu - pa ne samo v gozdarstvu - v 
tem neurejenem prehodnem obdobju? 
Ker sodobne družbe ne delujejo dobro brez dogo-
vorjenih in v zakonskih predpisih zapisanih pravil 
obnašanja, je treba čimprej sprejeti izboljšan (ne samo 
nov) zakon o varstvu pri delu. Ker ga ni mogoče izva-
jati brez podzakonskih aktov, bo treba hitro sprejeti 
tudi pravilnike, navodila ipd. Postopki so očitno zelo 
dolgotrajni in zato je treba do sprejetja upoštevati se-
dat~e veljavne predpise. Če so nekatera določila za-
starela, jih je mogoče prilagoditi novim razmennn. 
Inšpekcij<~ delil pa rudi gozdarska inšpekcija bi morali 
v svojih pristojnostih (zakon o gozdovih. pravilnik o 
minimalnih pogojih) bolje nadzorovati delo v gozdu 
in izvajati svoja pooblastila. Nadzorovati bi morali vse 
izvajalce del v gozdu in ne samo nekaterih. Republiški 
inšpektor lahko po sedanj ih predpisih pooblasti za 
posamezne naloge druge inšpekcijske službe ali od njih 
prevzema zadeve v svojo pristojnost. Po načelu, da je 
lastnina (lastnik gozda in proizvaj2.lnih- delovnih sred-
stev) odgovorna za varnost oziroma za povzročeno 
škodo. bi bilo mogoče tudi pri medsosedski pomoči 
pri delu v gozdu hitro najti odgovome pravne ali fi-
zične osebe inj ih sodno preganjati. Kazni in dosojene 
pravične odškodnine za poškodbe in zdravstvene okva-
re delavcev bi morale biti tolikšne, da bi pomenile 
41 3 
I z dotnače in tuje prakse 
resno groznjo za obstoj podjetij z neurejcnim varstvom 
pri delu. 
Uveljaviti bi bilo treba mehanizme za izvajanje 
pravilnika o minimalnih pogojih za izvajanje del. Tisti 
izvajalci, ki ne izpolnjujejo določil pravilnika, ne bi 
smeli dobiti dela. Za to je potrebno bonitiranje izva-
jalcev po objektivnih kriterijih. Poleg mnogih drugih 
(gospodarskih) bi mora 1 bili pomemben kri ter ij uspeš-
no zagotavljanje vamosti pri delu. Kdo bi lahko naredil 
tako bonitiranje? Lastnik gozda sam ali nekdo po nje-
govem pooblastilu ali pooblastilu države, na primer 
javna gozdarska služba. Zasebni lastnik običajno že 
izbere takega izvajalca dela v svojem gozdu, za kate-
rega rnisli, daje boljši. Žal pa pogos[O, dokler ne pride 
do nezgode, ne ve, da je varnost pomembna. Država 
pa bi morala tiste, ki že tako nevamo delo v gozdu z 
napačnim ravnanjem ali malomamostjo še povečujejo, 
čimprej odstraniri iz gozda. Država, predvsem minis-
trstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bi morala 
biti zainteresirana za varnost in zdravje v gozdarstvu, 
saj poškodovani. oboleli in umrli državljani pomenijo 
ogromno nepotrebnih izdatkov, stroškov. S predpisi in 
inšpekcijo dela bi morala doseči, da bi imela vsa pod-
jetjll- tudi zasebna in majhna, organizirano strokovno 
varstveno službo ali strokovne delavce1 kot je to treba 
za delo s povečano nevamoscjo poškodb in zdravstve-
nih okvar_ Prenašanje teh nalog na službe zunaj pod-
je~a v gozdarstvu ni ustrezno. 
V zasebnih gozdovih dela veliko ljudi z malo znanja 
in majhnimi učinki, pa z veliko nezgodami pri delll. 
Tudi izdatke zanje bi morala država prihraniti davko-
placevalccm. Ni humano, da država sredi Evrope do-
pušča toliko mrtvih in poškodovanih v zasebnih goz-
dovih. Javna gozdarska sluzba je pravzaprav edini 
državni organ, ki je v gozdu s svojimi revirnimi gaz-
dalj i. Zato bi morala dobiti od države večja pooblastila 
za zagotavljanje varnosti dela, zlasti v zasebnih goz-
dovih. Nova pooblastila pomenijo nove naloge in rudi 
nova sredstva. Javna gozdarska služba bi lahko prev-
zela tudi evidentiranje in analizo nezgod pri delu v 
gozdu, da bi bila potem sposobna ukrepati v imenu 
države. 
Država, zlasti pa zdravstveno in socialno zavaro-
vanje, ne bi smela solidarnostno pokrivati stroškov 
zdravljenja in invalidnosti, nastalih zaradi malomar-
nosti pri izvajanju varstvenih ukrepov. Tako kot zava-
rovalnica izterja škodo od voznika, za katerega se 
izkaže, da je povzročil prometno nezgodo pijan, bi 
morali povmiti stroške zaradi nezgod tisti, ki so jih 
povzročili iz malornarnosti ali celo očitno napačnega 
414 
ravnanja_ Na prvi pogled se zdi tako ravnanje zelo 
nehurnano, \'endar bi se morda mnogi premislili delat) 
v gozdu brez obvladanja tehnike dela, če bi morah sam.i 
nositi morebicne stroške nezgode pri delu. 
3 NUJNOST JZOBRAŽ[VANJA ZA VARNO 
DELO 
Za opravljanje nevarnih del. ki jih je v gozdarstvu 
veliko, si je mogoče pridobiti potrebno znanje samo z 
izobraževanj em. Dok [er pa znl1n je ne prinaša večjih 
učinkov, večje varnosti, večjega profita, ni zanj in-
teresa nikjer. Če izvajalci lahko opravljajo dela le s 
priučenimi delavci (teh je v Sloveniji v gozdarstvu 
velika večina), če jim ni treba skrbeti za varnost, saj 
družba socializira posledice, tudi niso zainteresirnni 
za poklicno čim boJje izobražene delavce. Za tiste z 
malo izobrazbe pa je značilno, da si najmanj želijo 
zvedeti kaj novega. Za upoštevanje številnih varnost-
nih ukrepov, ki so v gozdarstvu nujo i, je po[rebno 
temeljito izobraževanje. Zato bi morali v gozdarskih 
podjetjih zaposlovati in nagrajevati s1rokovno izobra-
žene delavce, hkrati pa poskrbeti, da bo srednja goz-
darska šola še naprej izobraževala delavce. Še toliko 
bolj je potrebno izobraževanje lastnikov gozdov. Dvo-
dnevni tečaji so pri tem mnogo boljši kor nikakršno 
poučevanje, ne morejo pa dati dovolj znanja za vama 
delo. Razumnim udeležencem lahko samo povedo, da 
ne vedo dovolj; spodbudijo jih k širšemu izobraže-
vanju. Ker je ravno med lastniki gozdov toliko žr1ev 
nezgod, bi morali posvetiti izobraževanju kmetov še 
mnogo več pozornosti. To velja za Zavod za gozdove, 
pa tudi srednja Gozdarska in lesarsk<' šola bi jim mo-
rala ponuditi še števil nej še možnosti IZObraževanja. O 
gozdarskem delu in varnosti pri njem naj bi učili goz-
darji in ne drugi, ki ga ne poznajo. Vsakršen pouk (tudi 
na primer o gojitvenih delih) mora vsebovati pouče­
vanje o nevarnostih, ki pri tem delu pretijo, o vami 
tehniki dela in o vamostnill ukrepih. 
Kako pa vzpodbuditi interes za znanje o varnem 
delu? Učinkovite bi bile SLimo konkretne vzpodbude. 
Varno delo bi v podjetjih lahko premijsko nagrajevali, 
kmetom bi država lahko zmanjšala kakšen prispevek, 
če v nekem obdobju niso imeli poskodbe pri delu na 
kmetiji ali v gozdu. Oprema za osebno varstvo bi bila 
lahko oproščena kakšnega davka, če je ergonomsko 
ustrezna. Naj ostrejša spodbuda bi bila:kot že rečeno, 
ko bi država ali zavarovalnicLi odrekla kritje stroškov 
nezgod, ki bi nastale zaradi neznanja ali opustitve 
varstvenih ukrepov. 
Go?.dV 56 (1998)9 
-J SPOD BUJ ANJE POSLOVNEGA INTERESA ZA 
VARNOST 
Seveda se je mogoče nezgodno zavarovati. Prav 
r11 ko je mogoče zavarovati civilno pravno odškod-
ninsko odgovornost podjetij in njihovih vodilnih de-
iavcev. Tudi dodatno nezgodno zavarovanje bi bi lo 
!nhko z11 lastnike gozdov, ki opravljajo delo v gozdu, 
obvezno. Podobno je urejeno v sosednji Avstriji, kar 
med drugim omogoča tudi evidenco o nezgodah. Ven-
liM pa bi morale zavarovalnice pri vseh zavarovanj ih 
postaviti diferencirane premije: za tiste, ki imajo ure-
jeno varstvo ali bonus brez nezgod, nižje. za tiste z 
neurejenim varstvom pa bistveno višje. To bi lahko 
vzpodbujalo podjetja za organizacijo dobre službe za 
varstvo in dosledno varstveno ukrepanje, posameznike pa, 
ela se ne bi lotevali nevamega dela brez znanja in opreme. 
Služba medicine dela naj bi tudi po predlogu no-
\"Cga zakona o vamosti in zdravju dobila večji pomen 
pri preprečevanju poškodb in zdravstvenih okvar, torej 
večji poudarek na prevenciji. Podjetja bi morala do-
sledneje pošiljati delavce na predhodne in obdobne 
zdravstvene preglede in jih potem upoštevati. Zdrav-
Il iki bi morali bolje poznati gozdarsko delo, da bi laže 
preusmerja li že deloma p1izadete delavce. Na poizkuse 
predhodne rehabilitacije pred leti smo tudi povsem 
pozabili: kot da današnja podjetja ne rab ijo zdravih in 
učinkovitih delavcev. Pri lastnikih gozdov pa medicina 
dela nima veliko možnosti. Morda bi s pregledi pred 
zavarovanjem, podobno kot pri življenjskem zavaro-
vanju, lahko vključili se kakšno preiskavo medicine 
dela . Ostane pa vedno pomembno zdravstveno razsvet-
ljevanje prebivalstva. tudi kmečkega, ki dela v gozdu. 
Tudi mediji lahko pri tem, zlasti pri poročanju o nezgo-
dah in obolenjih, odigrajo pomembno vlogo. 
Poslovni interes vseh delodajalcev v gozdarstvu, 
od države do zasebnega last11ika gozda, je dohodek. 
Ta je lahko zelo močno pri zadet za radi posl ed ic nez-
god. "Investicije" v varstveno službo in varstvene 
ukrepe pa se hitro izplača jo, saj preprečujejo nezgode 
in obolenja, zato nikakor niso samo strošek. Ko pa 
delodajalec že izvaja varstvene ukrepe (jih plačuje), 
mora zahtevati tudi od delojemalca (od vodilnega do 
neposrednega delavca), da jih disciplinirano upošleva. 
Neupoštevanje varstvenih ukrepov je hujša kršitev 
delovnih dolžnosti. Če podjetje svojih delavcev ne 
more disciplinirati, je bolje, da z njimi prekine delovno 
razmerje, kot pa da bo kasneje plačevalo visoke od-
škodnine za posledice nezgod in zdravstvenih okvar. 
Ta poslovni interes za varnost in zdravje bi morala 
zastopati tudi združenja lastoikov in združenje izva-
GozdV 56 (1998) 9 
Iz do111ače i11 tuje prakse 
jalcev del. Stalno bi morala iskati metode za čim us-
pešnejše zagotavljanje vamosti. Skupne akcije vseh 
članov združenj so tudi na področju varstva pri delu, 
kot se je to pokazalo že v preteklosti, cenejše in uspeš-
nejše. Združenja bi morala zaradi poslovnega interesa 
članov podpirati tudi ergonomske raziskave, eviden-
tiranje in spremljanje dogajanj ob nezgodah. Danes pa je 
skoraj edini vir informacij črna lmmlka v dnevnem časopisju . 
Na eni strani sindikati, na drugi pa združenje last-
nikov gozdov bi morali spet zastopati interese svojih 
članov in zahtevati od delodajalcev in države (njenih 
ustanov, na primer Zavodr~ zr~ gozdove), da naredijo 
vse za vam ost dela. V saj za varstvene ukrepe, določene 
z zakonskimi predpisi (na primer certificiranje delov-
nih sredstev, kot se moderno reče listinam o varnem 
delu), bi morali zahtevati, da jih delodajalci izvajajo. 
Tudi država naj bi, podobno, kot skuša to s prometnim 
zakonom, preprečila poškodbe in smrti pri delu v goz-
du. Dokler pa so sindikati tako neenotni, dokler ni-
mamo pravih zastopnikov lastnikov gozdov, ne mo-
remo pričakovati veliko uspehov. 
Možnosti za izboljšanje vamosti v slovenskem goz-
darstvu je še mnogo. Navedena naj bo samo spodbuda 
poklicanim, da na svojem področju delovanja kaj nn-
redijo. Tudi vsak posamezni varstveni ukrep, na primer 
tehnično - organizacijski, je potreben izboljšav, na 
novo izdelanih rešitev. Vendar je najprej porrebna voUa 
vseh, da prepoznajo problem vllmosti dela in ga sku-
šajo reševati. 
5 LITERATURA 
LIPOGLAVŠEK. M .. 1993 . Nezgode pri delu v družbenih goz-
dovih Sloven.ije v obdobju 1975-1991.- Zbornik go.zd. in 
les.4t.~.III-IJ7. 
LIPOGLAVŠEK, M., 1994. Nezgode prt delu v gozdnih go-
:;podarstvih v tetih 1992 in 1993.- GozdV. 52, s. 366-3 74. 
LIPOGLAVŠEK, M., 1998 . Obrem~nitvc: sekača pri delu z 
motorno zago.- Zbomik referatov. XIX. Gozdarski šrudijski 
dnevi "Gorski gozd" , s. l 81- l 90. 
MEDVED, M., 1998. Accidents m small-scale private foresrs 
and the ir economical aspect.- Procee.dmg of the ergonomic 
papers and postcrs al XX . IUFRO. 
World Congress. Tampere 1995 . Ed.: Frits J. S1audt. Agricul-
tural University. Wageningen, s. 16-24. 
STAUDT. F. J., 1998. l'articiparion in ergonomic and safe1y 
proce~dings of the ergonomic papers and posters al XX. 
IUFRO World Congres~, Tampere 1 995.· Ed. Frils J. Staudt, 
Agricullural University, Wageningen. . 
STAUDT, F. J. LIPOGLAVSEK, M., 1998. ErgonOJmc research 
ina chanoino word.- Seminar on improving working con-
di lions a:d i~creasing produetivity in forestry FAO/ECE/ 
ILO. Banski\ Stiavnica. 
415