Ptuj, torek, 22. julija 2008
letnik LXI • št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Tednikov pogovor
Ptuj • Vlado Čuš: okoljske teme premalo upoštevane O Stran 3
Po naših občinah
Žetale • 120.000 evrov za eno leto šolskih prevozov?! O Stran 7
Po naših občinah Ormož •
Nikoli ne reci nikoli...
O Stran 9
Štajerski TED
Ptuj • Poletje v mestu
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Šport
Nogomet • Odločil slab začetek Ptujčanov
O Stran 11
Nebodigatreba, ker mesto zeli spati?
Koledar s prireditvami pod naslovom Poletje na Ptuju je zajeten, takšnih in drugačnih prireditev ne manjka. Vsak na nek način lahko najde tisto, kar išče, četudi rdeče niti še vedno ni.
Atletika •
Kolaričeva na DP pred Šestakovo
O Stran 12
Poletnega festivala po vzoru nekaterih drugih slovenskih mest očak ob Dravi še vedno ne premore, kljub nekaterim poizkusom v prejšnjih letih. Mesto premore tudi številne terase, kjer pa se ne dogaja skoraj nič ali bore malo. Poletni glasbeni utrip je enak ničli, pa še tisto, kar bi se lahko dogajalo, ni po volji meščanov, ker je glasba premočna in ne pusti spati, kot se je to zgodilo ob sobotnem Terasafestu, ko je morala posredovati policija. Upati je, da se bo ptujska poletna noč, spremljevalka ptujskega občinskega praznovanja, zgodila v zadovoljstvo vseh, tudi meščanov. Mesto, ki si prizadeva za turistični razvoj in s tem tudi bogato spremljajoče dogajanje, ker brez doživljajev sodobnega turizma ni, bi ta del ptujske ponudbe moralo voditi ob soglasju vseh.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Po silovitem požaru
Kolesarstvo • Za
konec etapna zmaga
O Stran 13
CI in odbor zahtevata odškodnino
Po tem ko so gasilci ob pomoči podjetja SCT požar na odlagališču odpadnih avtomobilskih gum v Lovrencu dokončno pogasili in zasuli z okoli 200 tovornjaki gramoza, se je v petek, 18. julija, v dvorani v Lovrencu zbralo okoli 200 razburjenih domačinov in ustanovili so civilno iniciativo, ki je sprejela več odločnih zahtev.
Kot je pojasnil župan občine Kidričevo Jože Murko, se je o obsežnem požaru, ki pomeni ekološko katastrofo, v četrtek zjutraj pogovarjal tudi z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom, ki je obljubil vso podporo pri reševanju te problematike. Še isto popoldne je v Kidričevo prispela mag.
Bernarda Podlipnik, direktorica direktorata za investicije na MOP, ki je po ogledu požarišča v Lovrencu na Občini Kidričevo povedala, da bodo na ministrstvu ponovno pregledali vse dokumente v zvezi z dovoljenjem za sanacijo omenjene gramoznice. Območje požarišča pa si je ogledal tudi strokovnjak
Komunalnega podjetja Ptuj, ki je zadolžen za pitno vodo. Ocenil je, da podtalnica ni onesnažena, saj je črpališče v Skorbi od pogorišča oddaljeno štiri kilometre.
Po grobi oceni naj bi v drugem tovrstnem požaru zgorelo okoli 1850 ton odpadne gume, ki pa jo je očitno tako kot avgusta lani nekdo
moral namerno zažgati. V to je prepričan tudi Albin Brencl, saj je o gorljivosti gume povedal: » Hočem najti požigalca, ki bo verjetno zelo blizu. Moji zaposleni bodo varovali in gasili območje do ohladitve pogorišča, to je približno 14 dni, 24 ur dnevno, ker je to moja dolžnost. Ostale pogoje bodo postavili
drugi, iniciativa in Občina, ki jih imam namen sprejeti v skladu z veljavno zakonodajo. Ne bom pa dovolil, da se zavaja in straši javnost z lažnimi in nestrokovnimi informacijami! Preiskava je v polnem teku in poteka zelo dobro.«
O Stran 4 in 5
Slovenija • V letu 2007 za mednarodno razvojno pomoč skoraj 40 milijonov evrov
Do leta 2015 za mednarodno pomoč najmanj 166 milijonov evrov
Vlada je na seji minuli teden obravnavala poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Slovenije v letu 2007. Kot so sporočili z Ukoma, je Slovenija lani za mednarodno razvojno sodelovanje namenila 39.523.567,14 evra, kar predstavlja 0,12 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND).
Mednarodno razvojno sodelovanje oz. mednarodna razvojna pomoč je pomoč, ki jo nudijo razvite države v podporo ekonomskemu, socialnemu in političnemu razvoju držav. Slovenija je glede na bruto nacionalni dohodek na prebivalca in kot članica Evropske unije država donatorka razvojne pomoči in tako prispeva delež BND za enakopravnejši in bolj uravnotežen svetovni razvoj, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.
V skladu s sklepi Sveta EU z maja 2005 si Slovenija prizadeva, da bi povečevala delež uradne razvojne pomoči in do leta 2010 dosegla raven 0,17 odstotka BND ter do leta 2015 0,33 odstotka BND. Slovenija bo morala za dosego prevzetih mednarodnih zavez za uradno razvojno pomoč do leta 2010 nameniti vsaj 64,8 milijonov evrov, do leta 2015 pa vsaj 166,7 milijonov evrov.
Večji del (56 odstotkov oz. 22.143.563,77 evra) celotne
Uvodnik
uradne razvojne pomoči v letu 2007 je bil namenjen mednarodnim organizacijam in institucijam, ki so aktivne na tem področju. V okviru tega zneska je Slovenija namenila 18,57 milijona evrov kot delež prispevka v proračun EU, ki šteje kot razvojna pomoč. Ostala sredstva so bila namenjena programom in agencijam v okviru Združenih narodov, skupini Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije ter drugim mednarodnim organizacijam.
Znesek 14.452.324,38 evra (36 odstotkov celotne razvojne pomoči) je bil v lanskem letu namenjen financiranju dvostranskih razvojnih projektov, ki so jih v večji meri izvajala resorna ministrstva in druge razvojne institucije. Od tega je bilo 10.160.720,79 evra, v obliki (so)financiranja projektov, namenjenih neposredno v države prejemnice pomoči, 4.291.603,59 evra pa posredno - kot prispevek celotni regiji,
Pravi gledališki profesionalci
Zadnje tedne na širšem Ptujskem odmeva slovita komedija Ovinek 2, bolj v senci, a zato nič manj zabavna, je monokomedija Fuzbal je vse. No, za eno ali drugo predstavo je potrebno kupiti karte, si izbrati termin in se potem kakšno urico ali nekaj več bolj ali mani nahraniti s kulturnim prigrizkom. Vse lepo in prav, glavni igralci v teh igrah so lahko res navdušujoči, ampak pravi igralski profesionalci so dandanes čisto zastonj, igrajo pa tako dobro, da jim ni para na največjih gledaliških odrih sveta.
Tam jih tudi nikar ne iščite. Čisto dovolj bo, da se udobno namestite v naslanjaču, zofi, napeti mreži - pač kjerkoli že vam je v poletnem času najbolj udobno - in samo malo poslušate radio ali gledate TV. Pravzaprav vam niti to ni nujno, saj so taki igralski profesionalci velikokrat v naši neposredni okolici. Ne verjamete? Pa poglejmo: pravkar lahko v živo spremljate monotragedijo lovrenškega gumiovinka 2, ki se ponaša s fascinantno igrano vlogo glavnega junaka. Malo pred tem smo spremljali odlično komedijo prevzema ptujskega kurnika in še bi lahko naštevali. Ne samo iger na občinski gospodarski in politični ravni, ampak tudi na državni. Vse skupaj je ena sama velika igra, ob kateri se človek lahko odlično zabava.
Vam je zdaj že bolj jasno, kje so daleč najbolj profesionalni igralci? Najdete jih med največjimi podjetniki in seveda med najvišjimi politiki, v ožjem in širšem okolju. Tisti na odru so samo njihovi posnemovalci.
Obstaja pa en problemček pri spremljanju teh igric; znati morate ohraniti distanco. Ti profesionalci namreč igrajo tako zelo dobro, da vas znajo sprovocirati in potegniti v svojo igro. Tu pa je potem hitro konec zabave. Namreč, če še tako dobro poznate scenarij in ste prepričani, da boste tega profesionalca uspeli dobro nadigrati, ste hudo v zmoti. Taisti profesionalec, ki vas je izmed občinstva uspel potegniti k odru ali celo nanj, ima namreč naštudiranih kar nekaj scenarijev in preden se boste zavedli, da vi še vedno recitirate eno, bo on že dolgo igral po čisto drugem scenariju. Publika pa se vam bo krepko nasmejala, v najslabšem primeru celo izžvižgala. Veliko bolj pametno je pustiti takega profesionalca na odru, naj preigrava vse svoje scenarije in se ob njegovih levitvah dobro zabavati, dokler vam je do tega, potem pa ga pustiti, naj igra sam pred sabo. Ravno tega se namreč vsi najbolj bojijo.
Simona Meznarič
nevladnim organizacijam in institucijam, v namene izobraževanja in osveščanja javnosti.
Večji del (8.777.756,59 evra) dvostranske razvojne pomoči je bil namenjen v izbrane prioritetne države Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope. Sledijo regija Bližnjega vzhoda, Podsaharske Afrike, Srednje in Južne Azije, Južne Amerike, Daljnega vzhoda, Severne Afrike ter Severne in Srednje Amerike.
Slovenija je v letu 2007 namenila pomoč v skupno 19 sektorjev. Največji delež celotne bilateralne pomoči je bil
namenjen za oskrbo migran-tov (4.028.921,37 evra oz. 28 odstotkov celotne dvostranske pomoči). Pomoč je bila v lanskem letu namenjena tudi prebivalcem, prizadetim v različnih naravnih in drugih katastrofah. Tako je bilo za humanitarno pomoč namenjenih skupno 347.760,49 evra.
Vlada je sicer na seji sprejela tudi predlog o zagotovitvi dodatnih sredstev Skladu ZN za pomoč otrokom (Unicef), so še sporočili z Ukoma. Unicef je ob obisku namestnice izvršne direktorice sklada Rime Salah v Sloveniji 8. decembra 2006
podal pobuda za povečanje prispevka Slovenije za aktivnosti Unicefa.
Društvo Unicef Slovenija je predlagalo, da Slovenija poveča svoj prispevek v višini zbranega davka na dodano vrednost od prodaje njihovih izdelkov preko posrednikov. Podobno rešitev so že sprejele številne evropske države, vključno z Nemčijo, Francijo, Švedsko, Italijo, Irsko, Belgijo in Norveško.
Slovenija se je s tem, ko je konec leta 2004 postala država donatorka razvojne pomoči, zavezala, da bo z zviševanjem svojih prispevkov pripomogla k uresničevanju ciljev tisočletja in k izboljšanju položaja otrok po svetu. S povečanjem sredstev si bo Slovenija zagotovila vidnejše mesto v mednarodni skupnosti in prispevala k učinkovitemu reševanju položaja otrok.
Dodatna donacija Slovenije Unicefu je pomembna tudi v luči nedavne ponovne izvolitve v Izvršni odbor Unicefa za triletno obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011. Članstvo v Izvršnem odboru pomeni neposredno odločanje
o vodenju ter političnih in programskih usmeritvah organizacije, so zapisali na Ukomu.
Na današnji seji se je vlada seznanila tudi s projektno skupino za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta (ITF/holokavst). Projektno skupino sestavljajo predstavniki vlad in nevladnih organizacij, njen namen pa je vzpodbujati učenje, spominjanje in raziskovanje tematike holokavsta. Ustanovljena je bila na Konferenci o holokavstu na Švedskem leta 2000 s podpisom Deklaracije Stockholm-skega mednarodnega foruma o holokavstu.
Slovenija je v sferi ITF/ho-lokavst prisotna že od vsega začetka, saj je slovenska delegacija sodelovala na omenjeni konferenci. Na plenarni skupščini, ki je zasedala med 11. in 13. junijem 2007 v Pragi, je bila Slovenija sprejeta v status opazovalke. Ta status Sloveniji omogoča sodelovanje v delovnih skupinah, na strokovnih srečanjih in pri projektih, ne prinaša pa še finančnih obveznosti.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Končan prvi rok za vpis v prve letnike visokošolskih programov
Prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani (UL) je v petek končala prvi rok izbirnega postopka za vpis v prvi letnik visokošolskega študija za študijsko leto 2008/09. Sprejeti kandidati se bodo lahko vpisali med 25. julijem in 18. avgustom. Rok za pritožbe je 8. avgust. Drugi vpisni rok bo med 20. in 30. avgustom. Kot so sporočili z Univerze v Ljubljani, bodo vsi kandidati prejeli pisni sklep o rezultatih, sprejete kandidate pa bodo visokošolski zavodi tudi pisno povabili k vpisu.
Podatki o še prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok bodo 20. avgusta objavljeni na spletnih straneh prijavnih služb Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Dosegljivi pa bodo tudi na vseh visokošolskih zavodih, pri vratarjih univerz, na srednjih šolah in na enotah zavoda za zaposlovanje. Po prvem roku izbirnega postopka je sicer prostih še 8945 ali 34,9 odstotka vpisnih mest, od tega 4597 mest za redni študij in 4348 mest za izredni študij. Univerza v Ljubljani ima še 4141
prostih mest, Univerza v Mariboru 2898, Univerza na Primorskem 673, Univerza v Novi Gorici 166, samostojni visokošolski zavodi pa 1067 prostih mest. (sta)
MOL zbira ponudbe za zemljišča za džamijo
Mestna občina Ljubljana (MOL) je v zadnjem uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavila javno zbiranje ponudb za prodajo zemljišč med Parmovo in Kurilni-ško ulico. Zemljišča so v skladu z dopolnjenim osnutkom prostorskega načrta namenjena gradnji džamije. Izhodiščna cena za okoli 11.000 kvadratnih metrov zemljišč je 4.568.328 evrov. Navedena izhodiščna cena ne vključuje davka na promet z nepremičninami. Na MOL bodo ponudbe zbirali do 28. julija, komisija pa bo prispele ponudbe odpirala 31. julija. Kot piše na spletnih straneh MOL, bo pravni posel veljal šele po potrditvi le-tega na ljubljanskem mestnem svetu. Tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Poric je za STA pojasnil, da so z javnim zbiranjem ponudb seznanjeni in da so jih o objavi javne ponudbe obvestili tudi z MOL. Ponudbo bodo preučili skupaj z odvetnikom, preverili, za katere parcele gre in najverjetneje oddali
ponudbo, je še dejal Poric. (sta) potrebami. (sta)
Število učencev v OŠ se je v 10 letih zmanjšalo za petino
Število vključenih v osnovnošolske programe se je v desetih letih zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov, so zapisali na spletnih straneh Statističnega urada RS (SURS). Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je po njihovih podatkih v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol s programom osem in devetletne osnovne šole in 59 osnovnih šol s prilagojenimi programi. Število osnovnošolcev, vključenih v redne in prilagojene programe, in oseb, vključenih v programe za odrasle, se je od leta 1995 do leta 2006 zmanjšalo za več kot 40.000 ali za dobrih 20 odstotkov. Kot so zapisali, je bilo omenjeno zmanjšanje števila osnovnošolcev predvsem posledica upadanja števila rojstev do vključno leta 2003. Po navedbah SURS je ob koncu šolskega leta 2006/2007 v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol (samostojnih, matičnih in podružničnih) s programom osem in devetletne osnovne šole. Obiskovalo jih je 164.991 učencev. Izobraževanje s prilagojenim programom je izvajalo 59 osnovnih šol, vanje pa je bilo vključenih 1650 učencev s posebnimi
V vrtce je vključenih vse več otrok
V šolskem letu 2007/2008 je bilo v Sloveniji 811 vrtcev in njihovih enot. Vanje je bilo vključenih 61.359 otrok, to sta dobri dve tretjini vseh otrok ustrezne starosti, so sporočili iz Statističnega urada RS. Kot so zapisali, se je število otrok, vključenih v predšolsko vzgojo, v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 5,6 odstotka. Na to povečanje je vplivalo zlasti večje število otrok v prvem starostnem obdobju, torej otrok med enim do tremi leti starosti. V okviru vrtcev so delovali tudi oddelki za otroke s posebnimi potrebami, v katere je bilo vključenih 162 otrok. 474 otrok s posebnimi potrebami je bilo integriranih v redne oddelke vrtcev. Za otroke s posebnimi potrebami je skrbel 201 vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. Za otroke v vrtcih je skrbelo 7708 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, od tega za otroke v prvem starostnem obdobju 2823, za otroke v drugem starostnem obdobja pa 4885. Enemu strokovnemu delavcu je bilo dodeljenih povprečno šest otrok v prvem starostnem obdobju in nekaj več kot devet otrok v drugem starostnem obdobju. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z Vladom Čušem o okoljskih problemih
Okoljske teme premalo upoštevane
S predsednikom Zelenih Slovenije in Zelenih Ptuja Vladom Čušem smo se pogovarjali o okoljskih temah širšega značaja in lokalnega okolja. Področje varstva okolja je bil tudi eden od poudarkov Slovenije v polletnem predsednikovanju svetu EU, v okviru katerega si po besedah Vlada Čuša Slovenija zasluži priznanje za prizadevanja in napredek pri obravnavi energetsko-podnebnega paketa.
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije in Zelenih Ptuja
Zeleni Slovenije še vedno čakajo tudi na odziv MO Ptuj na pobudo, da bi se vključila v območje brez gensko spremenjenih organizmov. Ptuj mora čim prej dobiti tudi noveliran program varstva okolja, ki bo zajel analizo stanja in strateške cilje, ki bodo uresničljivi. Težave s ptujskim zrakom in smradom imajo že »dolgo brado«, ljudje si res želijo rešitev in nikakor več praznih obljub, pa je glede problemov zaradi smradu na območju MO Ptuj povedal Vlado Čuš.
Zeleni Slovenije ste pred kratkim praznovali 19. rojstni dan. Kaj lahko poveste ob tej priložnosti?
»Zeleni Slovenije smo bili kot stranka ustanovljeni 11. junija leta 1989. Na prvih volitvah v letu 1990 smo dosegli velik uspeh, ki nam je omogočil graditi temelje naše samostojne Slovenije. Že ob ustanovitvi smo v programska izhodišča zapisali, da je treba zmanjšati vlogo in moč države ter političnih strank v korist civilne družbe. Prav tako je treba končati nenehne ideološke zdrahami in delitvami. Razvoj in neposredno demokracijo vidimo v krepitvi regionalnega razvoja Slovenije, v samoorganizira-nju ljudi, v soodločanju zaposlenih v podjetjih in v obstoju alternativnih skupin in gibanj. Zadeve so še kako aktualne tudi danes! Letošnje volitve so priložnost za vrnitev v slovenski parlament. Zeleni Slovenije smo lahko močan pospeševalni dejavnik, ko bo šlo za podporo ukrepom, ki nas bodo dokončno usmerili v družbo, temelječo na znanju, ustvarjalnosti in solidarnosti. Sedanje parlamentarne stranke se premalo ukvarjajo z najbolj pomembnimi temami, ki jih predstavljajo okolj-ske teme in trajnostni razvoj. Razmere na tem področju so zaskrbljujoče, civilne iniciative, ki se ob tem pojavljajo in jih je v Sloveniji še premalo, so pomembna okrepitev 'zelene scene' in večje okoljske občutljivosti do posegov, ki znižujejo kvaliteto življenja. Da so okoljske teme v državnem zboru premalo prisotne, je posledica dejstva, da sedanje parlamentarne stranke v svojih programih sicer poudarjajo tudi okoljsko politiko, ne uresničujejo pa je skladno s svojimi obljubami.«
Polletno predsedniko-vanje Slovenije svetu EU se je izteklo. Eden izmed poudarkov Slovenije v tem času je bilo tudi področje varstva okolja. So bili v tem času doseženi kakšni pomembni premiki na tem področju?
»Zeleni Slovenije smo pre-
pričani, da bo o zmagovalcu 21. stoletja odločilo znanje in inovativnost. EU mora pri tem izkoristiti vse svoje potenciale, hkrati s tem pa bo lahko svoj cilj dosegla tudi Slovenija, to je uvrstitev med tehnološko najrazvitejše države. Preko tehnološkega razvoja bomo najlažje poskrbeli tudi za zaščito in kakovost našega življenjskega okolja.
Sedanja vladna koalicija si za aktivnosti na področju okolja v času predsedovanja EU zasluži tako pozitivne ocene kot tudi kritike. Pozitivno oceno in priznanje si zasluži za prizadevanja in napredek pri obravnavi energetsko-podnebnega paketa. Dosežen je napredek pri vprašanjih in rešitvah biotske raznovrstnosti, zlasti pri razpravi o drugi generaciji bio goriv in gozdni biotski raznovrstnosti. Okolj-ski dosežki Slovenije na čelu EU so tudi krovna direktiva o odpadkih, uredba o prepovedi izvoza živega srebra in njegovem varnem skladiščenju, direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in vključitev letalskih izpustov v shemo trgovanja s toplogrednimi plini. Ob teh dosežkih je prav, da opozorim na odprte domače okoljske probleme, ki čakajo na prave rešitve. Na področju ravnanja z odpadki, zaščite podtalnice in pitne vode, varne in zdrave hrane, učinkovite rabe energije, izboljšanju stanja zraka v slovenskih mestih, učinkovitih inšpekcijskih služb na področju nadzora in preprečevanja škodljivih ravnanj človeka nasproti naravi je bilo storjeno manj od obljub. Še vedno ni lokacije za jedrske odpadke, bi pa že govorili o gradnji drugega bloka nuklearke. Biotsko raznovrstnost in gozdno biotsko raznovrstnost bi v praksi nazorno dokazali s sprejetjem zakona o Triglavskem narodnem parku.«
MO Ptuj na pobudo še ni odgovorila
Koliko odgovornosti so slovenske občine (tudi ptujska) pokazale pri vašem pozivu, da bi se vključila v območje brez gensko spremenjenih organizmov (GSO?
»Najprej želim jasno povedati, da Zeleni Slovenije nismo proti gensko spremenjenim organizmom, če gre za potrebe raziskovalnega in znanstvenega delovanja. Ugotavljamo pa, da je uporaba gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu v nasprotju z razvojnimi usmeritvami slovenskega kmetijstva. Ne smemo pozabiti tudi na slovensko čebelarstvo, ki mu
je veliko škode prinesla že nekontrolirana raba fitofar-macevtskih sredstev. Proti uporabi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu govori tudi velika razdrobljenost slovenskih kmetijskih površin, kar otežuje uveljavitev ustreznih varovalnih pasov. Zeleni Slovenije smo vsem občinskim svetom v Sloveniji posredovali predlog sklepa o vključitvi v območje brez GSO. V njem se zavzemamo za ohranitev in zavarovanje slovenskega kmetijstva brez GSO in za zagotovitev pravice potrošnikov do varne in zdrave hrane. Več kot tretjina slovenskih občin (72) in 20 nevladnih organizacij se je že izreklo proti uporabi GS rastlin v kmetijstvu, medtem ko je v EU za območja brez GSO razglašenih že več kot 4.500 občin in 170 pokrajin. V eni od raziskav Evro-barometer se je proti gensko spremenjeni hrani izreklo več kot 70 odstotkov potrošnikov v EU, tudi slovenske ankete kažejo podobno sliko. Opredelitev za območje brez GSO" je skladna tudi s strategijo MO Ptuj na področju razvoja podeželja, vključno s cilji glede razvoja turizma, so-cialno-ekonomskimi cilji in ohranitvijo okolja. Ptujskemu županu in mestnemu svetu smo seveda tudi posredovali našo pobudo. Upamo, da bo kmalu na dnevnem redu zasedanja mestnega sveta.«
Ptuj mora dobiti noveliran program varstva okolja
Kako pa se v MO Ptuj uresničuje lokalni program varstva okolja?
»Zeleni Ptuja na osnovi vsakoletnih anket ugotavljamo, da občanke in občani niso zadovoljni s stanjem okolja v naši občini. Manjka tudi učin-
kovitosti pri preprečevanju in sankcioniranju škodljivih posegov v okolje. Na drugi strani pa se hitro in drastično kaznuje posameznika in gospodarske subjekte za relativno majhne prekrške, ki se velikokrat zgodijo tudi nenamerno ter nimajo vpliva na zdravje ljudi in žive narave.
Ptuj mora čim prej dobiti noveliran program varstva okolja, ki bo zajel analizo stanja in strateške cilje, ki bodo uresničljivi. Potem je treba določiti nosilce, roke, oceno stroškov in vire financiranja. V ptujskem programu varstva okolja moramo dati še večjo veljavo zanesljivi oskrbi s kvalitetno pitno vodo, izboljšanju stanja zraka in odpravi smradu, vzpostavitvi celovitega koncepta ravnanja z odpadki, trajnostni prometni mobilnosti, izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, energetski učinkovitosti, sonaravno zasnovanemu turizmu ter permanentnemu spremljanju zdravstvenega stanja ljudi in promociji zdravega načina življenja. Zeleni Ptuja pričakujemo, da bodo k predhodni razpravi povabljeni vsi občani Ptuja.«
Eden od največjih oko-
Foto: Črtomir Goznik
Težave s ptujskim zrakom in smradom imajo že »dolgo brado« in ljudje si res želijo rešitev in nikakor več praznih obljub.
lje varstvenih problemov na območju MO Ptuj je smrad. Ustanovljena je bila tudi iniciativa za izboljšanje kakovosti zraka, tudi z vašo podporo. Kaj se dogaja na tem področju?
»Zeleni Slovenije podpiramo takšen način reševanja problemov, kjer je politika partner v razvoju mesta in ne izključni faktor odločanja. Hudo je narobe, če kdo s pozicije moči preganja nasprotna mnenja. To duši ustvarjalnost in napredek. Dobrodošla je vsaka civilna iniciativa in vsaka pobuda. Težave s ptujskim zrakom in smradom imajo že »dolgo brado« in ljudje si res želijo rešitev in nikakor več praznih obljub. Iz teorije vemo, da se vonji v zrak sproščajo predvsem zaradi bakterijske razgradnje organskih snovi, hlapenja bolj ali manj lahkohlapnih organskih snovi, lahko pa se sproščajo tudi ob kemijskih reakcijah. Dolgotrajnejša izpostavljenost intenzivnim vonjem negativno vpliva na zdravje ljudi, lahko povzroči motnje v razpoloženju, glavobol, slabost in izgubo apetita. V hujših primerih povzroči zniževanje družbenega blagostanja, slabo vpliva na medčloveške odnose in rast prebivalstva.
V našem predlogu za merjenje emisij v zraku in vplivov na okolje v letu 2006 je bilo zahtevano, da se ugotovi vplive prometa ter gospodarskih subjektov, ki so večji »proizvajalci« smradu na Ptuju.
Rezultati meritev so žal osem mesecev ostali v predalih Mestne hiše. Rezultate, ki so zaskrbljujoči in zahtevajo ukrepe, smo pridobili od Agencije RS za okolje ter jih posredovali javnosti.
Ključna zahteva Zelenih Ptuja in ustanovljene civilne iniciative, s katero si izmenjujemo strokovne informacije,
je vsakoletno merjenje stanja zraka na Ptuju. Za meritve smradu je potrebno najti strokovno rešitev in izvesti ukrepe za izboljšanje stanja. Pa ne samo v smislu veljavne zakonodaje, ki smradu še ne sankcionira ustrezno. Od onesnaževalcev iz našega okolja pričakujemo večjo družbeno odgovornost, tako da bodo zraven zakonodaje upoštevali tudi počutje prizadetih ljudi.«
Veliko podjetij še brez
okoljevarstvenih dovoljenj
Koliko so pri različnih izpustih disciplinirana ptujska podjetja, Zeleni Slovenije in Zeleni Ptuja si prizadevate za stalni monitoring na tem področju?
»Zeleni Slovenije izpostavljamo, da je informiranost o stanju okolja osnovna pravica vseh občanov. Okoljski predpisi narekujejo meritve ustreznih parametrov na področju odpadnih voda, emisij v zrak, odpadkov, hrupa idr. Podjetje, ki ne meri okoljskih učinkov svojega delovanja, teh praviloma tudi ne obvladuje. Po Zakonu o varstvu okolja so morala podjetja, ki lahko povzročijo okoljsko onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po IPPC do oktobra 2007. Iz Ptuja in sosednjih občin so med zavezanci za pridobitev dovoljenja Čisto mesto, Anoksidal z obratovalnico v Slovenski Bistrici, Opekarna Pragersko, Opekarna Ormož, Pinus Rače, Perutnina Ptuj z več enotami, Silkem Kidričevo, Peter Šegula s farmo na Grajeni in Talum Kidričevo.
Veliko podjetij javno govori in poroča o okoljski družbeni odgovornosti in trajnostnem poslovanju. Žal gre dostikrat za komunikacijski propagandni 'zeleni val', za katerim pa ne stojijo zmeraj tudi konkretni rezultati. Pomembnejše instrumente ravnanja z okoljem uvrščamo v sistem ISO 14001 in EMAS (shema za okoljsko vodenje in presojo). V Sloveniji imamo zelo malo dodeljenih spričeval EMAS in smo na repu lestvice EU, bolje nam gre pri ISO 14001.
Zeleni Ptuja že dalj časa pričakujemo odgovor na naš predlog, posredovan preko svetniške pobude ptujskemu županu in mestnemu svetu, da se občanke in občane Ptuja letno seznanja z rezultati meritev, ki so jih podjetja z okoljskim tveganjem dolžna izvajati.«
Ministrstvo pojasnjuje
Odlaganje avtomobilskih gum ni dovoljeno, razen ...?
Foto: M. Ozmec
Civilna iniciativa zahteva tudi odstranitev vseh preostalih 850 ton gume v lovrenški deponiji.
Zaradi požara, ki je izbruhnil v začasnem skladišču izrabljenih avtomobilskih gum, namenjenih predelavi, ki ga za opravlja podjetje Albin Promotion, d.d., Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje naslednje:
1)	Družba Albin Promotion, d.d., ima dovoljenje za sanacijo opuščene gramoznice z granulatom iz avtomobilskih gum po normi CE SIST EN 13242. Sanacija gramoznice predvideva predhodno odstranitev odpadkov, ki so se v njej nabrali v vseh letih doslej in njihov odvoz na ustrezno deponijo, sanacijo tal in brežin, zajetje in ustrezno odvodnjo izcednih vod, zasutje gramoznice z granulatom iz avtomobilskih gum in neoporečnim gradbenim odpadnim materialom ter zatravitev novonastale površine.
2)	Odlaganje izrabljenih avtomobilskih gum (IAG) ni dovoljeno. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS št. 32/06,98/07, 62/08) prepoveduje odlaga nje IA G (celih ali razrezanih izrabljenih gum), razen če se uporabijo kot gradbeni material na odlagališču ali če gre za odlaganje gum z zunanjim premerom, večjim od 1.400 mm, ali kolesarskih gum.
3)	Predpis, ki določa in ureja način ravnanja z IAG, določa predelavo izrabljenih avtomobilskih gum kot recikliranje izrabljenih avtomobilskih gum ali njihovo uporabo kot gorivo ali drugo pridobivanje energije. Za recikliranje avtomobilskih izrabljenih gum se šteje tudi uporaba v drobilnikih zdrobljenih izrabljenih avtomobilskih gum kot gradbenega materiala in uporaba na manjše kose razrezanih avtomobilskih gum pri prekrivanju ali tesnjenju odlagališča odpadkov v skladu predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov. Recikliranje je ponovna uporaba odpadnih materialov v proizvodnem procesu za isti ali drug namen, razen za pridobivanje energije. Uredba posebej določa tudi obnovo IAG kot katerikoli postopek, pri katerem se sestavni deli izrabljenih avtomobilskih gum uporabijo za namen, za katerega so bili proizvedeni.
4)	Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št. 34/08) je potrebno odpadke obdelati (predelati ali odstraniti), pri čemer ima predelava prednost pred njihovim odstranjevanjem.
5)	V primerih okoljskih nesreč največkrat prihaja do vprašanj, kot so: kdo je pristojen za ukrepanje pri intervenciji, katera služba je v takem primeru pristojna za odkrivanje povzročitelja, kdo jemlje vzorce, kdo jih analizira, kdo dokazuje krivdo.
Zakon o varstvu okolja - ZVO-1 (Ur. l. RS, št. 39/06 in spremembe) - določa, da je okoljska nesreča nenadzorovan ali nepredviden dogodek, kije nastal zaradi posega v okolje in ima takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja. Okoljska nesreča je tudi ekološka nesreča po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Povzročitelj okoljske nesreče mora o nesreči nemudoma obvestiti organ, ki je pristojen za obveščanje (Center za obveščanje - 112) in izvesti tiste nujne ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati škodljive posledice za okolje. Interventne ukrepe v primeru nesreče na površinskih vodah izvede izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda - Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. (VGP Drava), v drugih primerih pa služba za zaščito, reševanje in pomoč.
Glede na dejstvo, da so naloge posameznih organov v primeru okoljske nesreče zakonsko določene in da inšpektor za okolje nima pristojnosti odvzemanja vzorcev vode, rastlin ali živali, se inšpektor za okolje v takih primerih tudi ne odziva. Vloga inšpektorja za okolje je, da ko dobi od preiskovalnih organov podatke o povzročitelju, uvede inšpekcijski postopek in pri njem preveri pravilnost izvajanja predpisov s področja varstva okolja. Če inšpektor ugotovi kršitve teh predpisov, odredi odpravo nepravilnosti, in če so podani razlogi za uvedbo prekrškovnega postopka, izreče tudi globo.
Za ugotavljanje škode zaradi okoljske nesreče in za odreditev izvedbe ukrepov za odpravo škodljivih posledic za okolje (sanacija) inšpektor za okolje ni pristojen.
Stroške vseh ukrepov, ki so izvedeni v primeru okoljske nesreče oziroma onesnaženja okolja, plača povzročitelj nesreče. Če njegovo premoženje za pokritje stroškov izvedenih ukrepov ne zadošča, krije preostanek teh stroškov država.
Evidence o izlitjih nevarnih snovi oziroma o nastali škodi zaradi le-teh inšpekcija za okolje in naravo ne vodi. Podatke o nesrečah z nevarnimi snovmi in o onesnaženjih zbira Uprava RS za zaščito in reševanje.
Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za okolje in prostor
Lovrenc na Dravskem polju • Zgorelo 1850 ton odpadnih gum
Civilna iniciativa in odbor za požarno varnost zahtevata odškodnino
Po tem ko so gasilci ob pomoči podjetja SCT požar na odlagališču odpadnih avtomobilskih gum v Lovrencu dokončno pogasili in zasuli z okoli 200 tovornjaki gramoza, se je v petek, 18. julija, v dvorani v Lovrencu zbralo okoli 200 razburjenih domačinov in ustanovili so civilno iniciativo, ki je sprejela več odločnih zahtev.

Foto: M. Ozmec
Okoli 1850 ton goreče in tleče gume so v četrtek ves dan zasipavali z okoli 200 tovornjaki gramoza in zemlje ter tako požar pogasili.
Kot smo poročali, je v sredo, 16. julija, okoli 23.30 izbruhnil požar na odlagališču odpadnih avtomobilskih gum, z ognjenimi zublji in gostim črnim dimom se je vso noč požrtvovalno borilo okoli 250 gasilcev iz 30 prostovoljnih gasilskih društev s ptujskega, slovenjebistriškega in mariborskega območja. Po nočnem gašenju je v četrtek zjutraj ob 8. uri vodenje požarne intervencije prevzel predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič, ki je o nadaljnjem poteku gašenja in sanacije po-žarišča povedal: »Po tem, ko smo nočno izmeno utrujenih in do kože premočenih gasilcev zjutraj zamenjali z drugimi gasilci, smo po krajšem posvetu sklenili, da bomo gašenje obsežnega požara nadaljevali tako, da bomo goreče in tleče gume prekrili z gramozom in zemljo, saj je to najbolj učinkovito. V ta namen smo takoj aktivirali tovornjake in gradbene delovne stroje podjetja SCT in nekaj zasebnikov, ki so na požarišče ves četrtek dovažali posipni material, v glavnem gramoz in zemljo, ki smo ga z gradbeno mehanizacijo sproti nalagali na gorečo gumo.
Vmes smo popoldne okoli 15. ure organizirali še zamenjavo druge izmene gasilcev z okoli 50 prostovoljnimi gasilci, ki so prišli iz celjske regije. Okoli 19. ure zvečer smo naleteli na nekaj težav, saj nam je veter pričel vrtinčiti dim, tako da smo bili nekajkrat prisiljeni delo za krajši čas prekiniti. Po grobi oceni je bilo na po-
žarišče prepeljanih okoli 200 tovornjakov zemlje in gramoza. Dokončno smo požarišče zasipali in tako požar pogasili ob 22.30, zatem pa je čez noč in v petek na požarišču ostala gasilska straža, ki so jo sestavljali gasilci iz PGD Talum Kidričevo ter PGD Lovrenc na Dravskem polju.«
Kot je pojasnil župan obči-
ne Kidričevo Jože Murko, se je o obsežnem požaru, ki pomeni ekološko katastrofo, v četrtek zjutraj pogovarjal tudi z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom, ki je obljubil vso podporo pri reševanju te problematike. Še isto popoldne je v Kidričevo prispela mag. Bernarda Podlipnik,
Foto: M. Ozmec
Lastnik podjetja Albin Brenči: »Ne bom pa dovolil, da se zavaja in straši javnost z lažnimi in nestrokovnimi informacijami. Preiskava je v polnem teku in poteka zelo dobro!«
direktorica direktorata za investicije na MOP, ki je po ogledu požarišča v Lovrencu na Občini Kidričevo povedala, da bodo na ministrstvu ponovno pregledali vse dokumente v zvezi z dovoljenjem za sanacijo omenjene gramoznice. Območje požarišča pa si je ogledal tudi strokovnjak Komunalnega podjetja Ptuj, ki je zadolžen za pitno vodo. Ocenil je, da podtalnica ni onesnažena, saj je črpališče v Skorbi od pogorišča oddaljeno štiri kilometre.
Čemu v gramoznici salonitne plošče?
S poročanjem o omenjenem požaru v prejšnji številki Štajerskega tednika pa očitno ni bil povsem zadovoljen podjetnik Albin Brencl, saj nam je v zvezi s tem posredoval sporočilo: »Objava zadnje slike v prejšnji številki Štajerskega tednika je nepravilna in jo morate popraviti z objavljeno sliko. Salonitne plošče na paletah so predmet našega dela sanacije gramoznice. Za dve paleti porabimo en dan. To, kar ste objavili, je samo del salonita. Do sedaj smo ročno pobrali več kot 30 palet salonitnih plošč, ki so v gramoznici kot nevarni odpadek in v skladu z našo pogodbo, ki pravi, da poberemo vse nevarne odpadke, tj. salonit, škropiva, embalažo olj in akumulatorje ter jih občina odpelje na Čisto mesto. Po naši oceni smo pobrali 40 % salonita in vse avtomobile ter vse do sedaj
vidne nevarne odpadke na naše stroške. Ali javnost ve, da smo za služnost dolžni plačati 130,000 evrov?
Pred požigalci je nevarno vse in mi vsi! Nimam namena vojskovati s civilno iniciativo, vendar njihov način je zaskrbljujoč: napadanje zaposlenih Ministrstva za okolje, grožnje v četrtek zvečer pred kamerami, ne zanima jih požigalec, lažni podatki o zastrupljeni vodi, je to cilj rešitve problema? Po prejetih podatkih strokovnih služb je najmanj mastnih snovi padlo na območje, kjer se iniciativa najbolj razburja!«
Po grobi oceni naj bi v drugem tovrstnem požaru zgorelo okoli 1850 ton odpadne gume, ki pa jo je očitno tako kot avgusta lani nekdo moral namerno zažgati. V to je prepričan tudi Albin Brencl, saj je o gorljivosti gume povedal: »Guma se težko vžge, ko pa gori, se ne da gasiti. Edini način je posip z odvzetjem kisika. Med gorenjem se zaradi velike temperature sproščajo dim in neizgoreti mastni delci, ki po ohladitvi padejo na tla in niso strupeni. Na pogorišču ostane neizgoreta guma, železo in pepel v obliki praha, saj ali aktivnega oglja, ki se po svetu uporablja za čiščenje pitne vode. Do sedaj sem ravnal v skladu z zakonom in naprej bom ravnal tako. Hočem najti požigalca, ki bo verjetno zelo blizu. Moji zaposleni bodo varovali in gasili območje do ohladitve pogorišča, to je približno 14 dni, 24 ur dnevno, ker je to moja dolžnost. Osta-
le pogoje bodo postavili drugi, iniciativa in Občina, ki jih imam namen sprejeti v skladu z veljavno zakonodajo. Ne bom pa dovolil, da se zavaja in straši javnost z lažnimi in nestrokovnimi informacijami! Preiskava je v polnem teku in poteka zelo dobro.«
Civilna iniciativa zahteva prekinitev vseh del
Drugi in še hujši požar odpadnih gum na isti deponiji v zadnjih 11 mesecih je močno razburil okoliške krajane, ki so se na pobudo dr. Antona Habjaniča iz Njiverc v petek, 18. julija, zvečer sestali v dvorani v Lovrencu ter ustanovili odbor civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum. V dvorani se je zbralo okoli 200 občanov, ki jih je nagovoril predsednik krajevnega odbora Franc Planin-šek. Na njegov predlog so izvolili odbor civilne iniciative; za predsednika je bil z večino dvignjenih rok v dvorani izvoljen Jože Medved, sicer podžupan občine Kidričevo, za podpredsednika so izvolili dr. Antona Habjaniča iz Njiverc in Damjana Medveda iz Cirkovc, za člane odbora pa še Damjana Zajca iz Apač, Suzano Jus s Ptujske Gore ter Robija Novaka.
Po bučni in vroči razpravi, polni ostrih besed in očitkov predvsem na račun podjetnika Albina Brencla, nekateri posamezniki so poskušali zadevo celo spolitizirati, so
Foto: M. Ozmec
Vodstvo civilne iniciative: (z leve) Robi Novak, Jože Medved, Franc Planinšek, Anton Habjanič, Suzana Jus in Damjan Medved
ob koncu sprejeli več obvezujočih sklepov in zahtev. Prva je ta, da se takoj ustavijo vsa dela predelave in dovoz gum v gramoznico. V najkrajšem možnem času zahtevajo s strani pristojnih organov in inšpekcijskih služb natančne strokovne analize o tem, kakšne kemične snovi so se sproščale pri izgorevanju odpadnih gum in drugih odpadnih snovi na deponiji v Lovrencu ter kakšen vpliv imajo na zdravje in življenje ljudi in okolje. V skladu s 110. členom zakona o varstvu okolja zahtevajo okoljske podatke o opravljanju nadzora s strani okoljskega, zdravstvenega, kmetijskega in drugih inšpektorjev. Zahtevajo tudi postavitev merilne naprave, ki bo vedno spremljala kvaliteto zraka in sondažo za merjenje onesnaženosti podtalnice. Zaradi obremenitve okolja in povzročitve splošne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi zahtevajo, da pristojni organi trajno prepovedo nadaljnje opravljanje dejavnosti predelave in skladiščenja odpadnih gum podjetja, katerega lastnik je Albin Brencl in vsem z njim povezanih podjetij. Odločno zahtevajo celovito sanacijo deponije v Lovrencu, in sicer odstranitev in odvoz vseh preostalih gum iz deponije, sanacijo in zasip jame v skladu z vsemi okoljskimi predpisi, članom civilne iniciative pa mora biti omogočen dostop do vseh podatkov o izvedbi sanacije, stalno obveščanje in nadzor nad sanacijo, ki pa je ne sme izvesti podjetje v lasti Albina Brencla ali z njim povezano podjetje.
Zahtevajo tudi, naj zaradi povzročitve splošne nevarnosti policisti ne ovadijo zgolj neznanega storilca, temveč podajo ovadbo tudi zoper objektivno odgovornega upravljavca deponije. Civilna iniciativa bo zbirala zahtevke občanov zaradi povzročene materialne škode na objektih, avtomobilih, vrtninah, poljščinah in podobno ter zahtevala od povzročitelja
-	podjetja Albin Promotion
-	povrnitev nastale škode. Odškodninske zahtevke bodo prejemali od ponedeljka, 21. julija, deset dni, vsak dan od 18. do 20. ure pred dvorano v Lovrencu. Odbor civilne iniciative so pooblastili, da vse sprejete sklepe ter peticijo z zbranimi podpisi posreduje ministrstvu za okolje in drugim ustreznim organom ter javnosti.
Zaradi nekaterih očitkov, da na občini v tej zadevi niso bili dovolj previdni in dosledni, je kidričevski župan Jože Murko pred zbranimi v dvorani ponovno poudaril, da so na občini v interesu krajanov storili vse, kar je bilo v zvezi s sanacijo nekdanje gramoznice v Lovrencu v njihovih močeh. »Žal pa občina ni mogla posegati v dogodke znotraj ograje obrata podjetja Albin Promotion. Ker se ni delalo, kot bi se moralo, je občina vložila več zahtev za inšpekcijske kontrole in nadzore, ki so jih inšpektorji tudi opravljali. Trdim, da bi bilo vse v redu, če bi bili spoštovani vsi dogovori, vsebina dovoljenj ter evropski okoljski predpisi. Ker pa se to očitno ni dogajalo, tudi sam zahtevam, da
Foto: M. Ozmec
Župan občine Kidričevo Jože Murko: »Na občini smo storili vse, kar je bilo v naših močeh; če bi se v deponiji delalo po dogovorjenem, večjih težav ne bi bilo.«
se v tej gramoznici za vedno prepove odlaganje odpadnih gum. Podpiram vse vaše zahteve, oziroma zahteve civilne iniciative, ki jih je v interesu vseh občanov treba dosledno spoštovati. Sicer pa na občini nadaljujemo vse potrebne aktivnosti za sanacijo razmer po požaru,« je še dejal župan Jože Murko. V petek, 18. julija, se je sestal tudi odbor za požarno varnost in varstvo okolja občine Kidričevo, ki je v zvezi z omenjenim požarom sklenil, da bo skupaj z županom občine Kidričevo izvedel vse aktivnosti, da se zaustavi odlaganje odpadnih gum v deponiji v Lovrencu. Zahtevali
so, da se prekličejo vsa izdana dovoljenja kakor tudi gradbeno dovoljenje za sekanje gum in sanacijo jame v Lovrencu, da podjetje Albin Promotion takoj zagotovi 24-urni nadzor na gradbišču in v čim krajšem možnem času odstrani vse nepredelane gume. Vse, ki so utrpeli škodo zaradi požara, pa Občina Kidričevo poziva, da zaradi evidentiranja svojo škodo prijavijo na Občini Kidričevo do ponedeljka, 28. julija 2008. Kar se tiče uporabe sadja in zelenjave, naj občani upoštevajo navodila in opozorila Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.
M. Ozmec
Kidričevo • Bernarda Podlipnik obiskala lokacijo požara
Preverjali bodo delo inšpektorjev
Ob požaru prejšnji četrtek v Lovrencu na Dravskem polju, ko so gorele deponirane gume, je Kidričevo obiskala predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Bernarda Podlipnik. Predstavnikom občine, civilne zaščite in uprave za zaščito in reševanje je zagotovila, da je ministrstvo že na dan požara ukrenilo vse potrebno za zaščito zdravja ljudi. Obljubila je, da bodo analizirali ostanke na pogorišču ter tako preverili, ali so bile v dimu, ki se je širil daleč naokoli po Ptujsko-Dravskempolju, morebiti tudi nevarne snovi.
V treh dneh naj bi pripravili protokol ter o rezultatih obvestili javnost in občino Kidričevo. Najprej naj bi pregledali vse upravne postopke, da bi ugotovili, če je bil v postopku izdaje dovoljenj storjen kakšen »spodrsljaj«, oz. če so bili pri izdajanju dovoljenj upoštevani vsi predpisi. Naredili naj bi tudi natančen popis pregledov inšpektorjev z namenom ugotoviti, ali so bila morebiti kršena določila okoljevarstvenega dovoljenja. Kot tretje pa naj bi v stiku z Albinom Brenclom preverili, kako je s sanacijo po prvem požaru. Dodatno pa bodo preverili monitoring podzemnih vod ter naredili dodatno vzorčenje, da bi ugotovili, ali je požar vplival na kvaliteto vode ali ne. Po nekaterih informacijah pa naj bi voda iz območja mesta požara v Lovrencu na Dravskem polju prišla do črpališča pitne vode v Skorbi šele v treh mesecih. Glede prepovedi opravljanja dejavnosti sekanja gum v Lovrencu pa je povedala, da bi v primeru ugotovljenih hujših kršitev prišlo tudi do tega. Bernarda Podlipnik je poudarila, da se bo morala Občina Kidričevo odločiti in opredeliti v prostorskih planih, kaj želi na tem območju imeti, zelenico ali gospodarsko dejavnost. Glede na zastavljena vprašanja udeležencev sestanka je povedala, da ima Albin Brencl okoljevarstveno dovoljenje za mletje gum za obdobje petih let, ima pa tudi dovoljenje za sanacijo gramoznice. Po njenem ta postopek še ni zaključen in ne pravilno usmerjen. Glede na požar se je po njenem zgodila druga »morfologija« jame. Predvsem pa je poudarila, da območje opuščene gramoznice v Lovrencu ne bi smelo biti deponija gum. Po njenem zatrdilu bi moral Albin Brencl gume, ki so jih dovažali iz celotne Slovenije, pa tudi iz tujine, sproti zmleti, pomešati z zemljo ter s tovrstnim tamponom zasipavati opuščeno gramoznico. Če bodo ugotovili kršitve, bodo sledile sankcije, skladne z zakonom o prekrških in zakonom o varstvu okolja. Skrajni ukrep je prepoved opravljanja dejavnosti. Bernarda Podlipnik je še apelirala na udeležence sestanka, naj zavarujejo pogorišče, da ne bi prišlo do dodatnih problemov. Na očitke udeležencev sestanka glede preslabe kontrole inšpekcijskih služb ministrstva je odgovorila, da inšpekcijske službe reagirajo na prijave iz okolja. Najbolj kritičen do dosedanjega delovanja Ministrstva za okolje in prostor je bil podžupan Jožef Medved, ki je napovedal tudi ustanovitev civilne iniciative v Lovrencu. Zbrane je zanimalo tudi, kdo je odgovoren za pokritje stroškov gašenja požara. Po zatrdilu mag. Bernarde Podlipnik je to investitor, torej podjetje Albin Promotion in nikakor ne Občina Kidričevo, ki je lastnica zemljišča.
Majda Fridl
Ormož • Gimnazija Ormož
Imenovana nova vršilka dolžnosti
Svet šole Gimnazije Ormož je 16. julija potrdil novo vršilko dolžnosti ravnateljice Klavdijo Zorjan Skorjanec. Imenovana je profesorica glasbe, funkcijo pa bo opravljala kot vršilka dolžnosti, ker zaenkrat še ne izpolnjuje vseh pogojev. Na delovno mesto vršilke dolžnosti bo nastopila z začetkom novega šolskega leta. Do sedaj je kot vršilka dolžnosti funkcijo ravnateljice opravljala profesorica Sonja Posavec, ki pa potem, ko se ji je že lani iztekel mandat, gimnazije ni želela več voditi, kljub temu da je za funkcijo ravnateljice izpolnjevala vse pogoje.
Potem, ko je bilo že jasno, da bo ravnateljica ormoške gimnazije iz vršilke dolžnosti po vsej verjetnosti postala Sonja Posavec, so se zadeve zasukale. Sicer je ormoški občinski svet na svoji zadnji redni seji sprejel pozitiven sklep k imenovanju Posavče-ve, ampak na svetu zavoda Gimnazije Ormož se je marsikaj spremenilo. Sonja Posavec je namreč od svoje kandidature odstopila. Povedala nam je, da sta potekala dva razpisa. V prvem ni bil izbran noben kandidat, zato je bil razpis ponovljen. Nato je stekel drugi razpis, na katerega se je tudi sama prijavila, vendar je od kandidature odstopila, ker so se znotraj kolektiva pojavili takšni in drugačni odmevi, sama pravi, da je ugotovila, da v kolektivu nima podpore in da je bilo to tudi vzrok odstopa. »Zaenkrat ostajam na Gimnaziji Ormož, z njo me namreč veže pogodba za profesorico matematike za nedoločen čas, ki me obvezuje, da lahko ostanem tukaj, če pa bom našla kakšno drugo priložnost, ki bo zame zanimiva,
pa bom vsekakor razmislila tudi o tem.« Na vprašanje, ali sta s kolegico Klavdijo Zorjan Škorjanec že stopili v stik in ali bosta skupaj sodelovali, glede na to, da je Posavčeva tista, ki o gimnaziji ve veliko več, pa odgovarja, da sta se dogovorili, da pripravita vsaka svoj del letnega načrta za naslednje leto, dogovorili sta se tudi o začetku novega šolskega leta, da ji bo Sonja Posa-vec pomagala pri prvi postavitvi plač in še čem drugem, če bo potrebno. V glavnem pa so odločitve v rokah Zor-jan Škorjančeve, kar je prav, saj je ona tista, ki bo peljala leto skozi.
Na drugi strani pa Klavdi-ja Zorjan Škorjanec pravi, da se je na razpis prijavila, ker je začutila, da ima podporo v kolektivu. Takrat je stopila do Sonje Posavec, ji razložila svoje namene in Posavčeva ji je zagotovila, da se ne bo prijavila na prvi razpis, zato je prišlo s strani kolektiva do začudenja in nezaupanja, ko je Sonja Posavec najavila svojo kandidaturo na drugem razpisu. Tako je bilo že vse dalje
Foto: Patricija Babosek
Sonja Posavec gimnazije ni želela več voditi, ko se ji je že lani iztekel mandat, kljub temu da je za funkcijo ravnateljice izpolnjevala vse pogoje.
izpeljano, dobila je vsa pozitivna mnenja, ki jih je morala pridobiti s strani sveta zavo-
da, vendar se je stvar zapletla pri kolektivu, ki je zahteval javno predstavitev njene vizi-
je šole in potem v kolektivu ni dobila podpore. Svet zavoda, ki šteje devet
članov, na drugem razpisu je bilo prisotnih sedem, se je na svetu odločili, da imenujejo vršilko dolžnosti Klavdi-jo Zorjan Škorjanec, ki pa za ravnateljico še ne izpolnjuje vseh pogojev, nima namreč še 5 let mentorstva, pogoje pa bo izpolnila 1. 12. letos in se ob novem razpisu vsekakor namerava prijaviti na mesto ravnateljice. Ob odstopu Sonje Posavec tudi ni bilo drugega kandidata.
Klavdija Zorjan Škorjanec sicer pravi, da, glede na govorice, ki so se širile že dalj časa, da v kolektivu ormoške gimnazije močno škripa, večjih nesporazumov ni zaznala, so pa del vsakega kolektiva različne pripombe na vodstvo. Po njenem mnenju med zaposlenimi in ravnateljico ni bilo dovolj dobre komunikacije. Sama pravi, da trenutno uživa vso podporo kolektiva, da je polna energije in da si želi dobro timsko delo, v dobro dijakov, želi, da se izboljšajo rezultati na maturi in da bi bil drugo leto vpis večji.
Patricija Babosek
Ptuj • Še o cesti skozi Žabjak, ki je vroča tema že vrsto let
Napovedali »luknjo« najmanj do leta 2009
Celovita ureditev ceste skozi Žabjak je ena od glavnih zahtev ene izmed treh rogozniških iniciativ, Civilne iniciative za Žabjak. Gre za cesto, ki postaja zaradi vse večje poselitve na območju Žabjaka, ta se je v zadnjih letih podvojila, in Kicarja vse bolj nevarna. Predmet urejanja pa je tako ali drugače že od leta 2002.
Zahteve po njeni ureditvi so torej stare že nekaj let, v letih 2005 in 2006, ko so bile razprave o tej cesti tudi zelo vroče, je bilo s strani MO Ptuj oziroma Janka Širca, ki je takrat vodil še oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, pojasnjeno, da bo na tej cesti luknja predvidoma vse do leta 2009. V proračunu sredstev zanjo ni bilo niti leta 2006, vključevali pa je niso niti Načrti razvojnih programov za obdobje 2006/2009, prav tako ne tudi v proračunu za leto 2007. Leta 2005 je na problematiko te ceste iz varnostnega vidika opozoril svetnik Mirko Kekec. Janko Širec je leta 2006 predstavil tudi vse podatke o vlaganjih v to cesto, v ureditev katere je bilo do leta 2006 vloženih takrat 50 milijonov tolarjev, za dokončno ureditev pa bi potrebovali še enkrat toliko, je govorila projektantska ocena iz leta 2002, ki jo je izdelala Projekta inženiring Ptuj.
Ker se je v teh letih izgubila
marsikatera številka, medtem so se zgodile tudi nove lokalne volitve, za večino pa so, kot kaže, ti podatki še vedno neznanka oziroma so nekateri nanje tudi pozabili, je prav, da jih na nek način obudimo. To zahteva tudi dosedanji vložek v urejanje te ceste, blizu 50 milijonov tolarjev. V letih 2002 in 2003 je bilo na cesti skozi Žabjak skupaj opravljenih del v vrednosti 18 milijonov 960 tisoč tolarjev. Razširili so cesto in zgradili meteorno kanalizacijo od profila 21 do profila 45. V letih 2003 in 2004 so bila na tej cesti opravljena dela v vrednosti 17 milijonov 972 tisoč tolarjev, zgradili so most čez potok Rogoznica, v letih 2005 in 2006 pa je vložek znašal 13 milijonov tolarjev. Razširili so cesto in prestavili nizkonapetostno omrežje od profila 45 do 58, vrednost teh del je bila 8 milijonov 246 tisoč 460 tolarjev. Za razširitev ceste v profilu 1 je bilo potrebno zgraditi tudi novo kapelo, kar je stalo 4 milijone 753 tisoč 540 tolarjev. Od leta 2002 do vključno leta 2006 je bilo na cesti skozi Žabjak opravljenih del v skupni višini 49 milijo-
nov 932 tisoč tolarjev.
»Iz obrazca 3, Podatki o projektu v načrtu razvojnih programov 2006-2009, je razvidno, da je Mestni svet MO Ptuj znižal skupno vre-
dnost planiranih sredstev na 49 milijonov 932 tisoč tolarjev. To konkretno pomeni, da zaenkrat v Načrtu razvojnih programov ni predvidenih sredstev za leto 2007 in na-
prej. To pa še ne pomeni, da bo tako tudi ostalo, saj se Načrt razvojnih projektov lahko spremeni z morebitnim rebalansom proračuna ali z naslednjim proračunom,« je
februarja leta 2006 za Štajerski tednik o dokončni ureditvi ceste skozi Žabjak povedal Janko Širec. Prejšnji četrtek se je srečal tudi s predstavniki Civilne iniciative za Žabjak, ki bodo tečni, vse dokler se njihovim zahtevam ne ugodi, opozarja predsednik Stanko Rašl. Povedal je, da naj bi se v letu 2008 pripravili projekti za ureditev ceste skozi Žabjak, na Ministrstvo za okolje in prostor pa so predani tudi potrebni dokumenti za ureditev kanalizacije na tem območju v okviru druge faze projekta podtalnice. Izgradnja kanalizacije naj bi pogojevala tudi ureditev ceste, kar pomeni, da bi najprej zgradili kanalizacijo, šele potem pa dokončno uredili tudi cesto. To, kar so prejšnji četrtek predstavniki MO Ptuj povedali v Mestni hiši na Ptuju predstavnikom Civilne iniciative za Žabjak, so želeli ponoviti tudi na sestanku širšega sestava iniciative, ki naj bi bil 23- julija v Domu krajanov Rogoznica. Ta pa je bil brez dodatne obrazložitve preklican, vsaj za ta datum.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, je predstavnikom Civilne iniciative za Žabjak prejšnji četrtek povedal, da naj bi bili v letošnjem letu izdelani projekti za dokončno ureditev ceste skozi Žabjak, ki jo tako ali drugače urejajo že od leta 2002.
Zetale • Z izredne seje občinskega sveta
120.000 evrov za eno leto šolskih prevozov?!
Žetalski svetniki so se kljub dopustniškemu času sredi julija zbrali na izredni seji, saj je bilo treba dogovoriti nekaj zadev, predvsem na področju občinskih naložb, ki niso mogle počakati.
Po kar nekaj letih čakanja, ugibanja in preračunavanja, kaj narediti z dotrajano staro t. i. spodnjo šolo, je občina letos končno pridobila gradbeno dovoljenje za rušenje.
»Spodnja« šola čaka na rušenje
Stavbo so sicer pred nekaj leti s pomočjo sofinanciranja iz državnega stanovanjskega sklada poskušali obnoviti in v njej urediti več stanovanj, vendar se je izkazalo, da bi temeljita obnova terjala dva- do trikrat več denarja kot novogradnja. Zgradba ima namreč uničene temelje, popolnoma pa jo je načela tudi vlaga.
Tako so kot najboljšo opcijo izbrali rušitev, sicer pa bi se objekt prav gotovo v nekaj letih sesedel tudi sam od sebe. Razen Stanka Skledarja, ki se je apriori zavzemal za obnovo zgradbe, ne glede na stroške, so vsi ostali svetniki potrdili sklep, da naj se stavba zruši. Župan Anton Butolen je nato prisotne svetnike seznanil še z rezultati izbire ponudnikov za rušenje. Prijavila sta se dva podjetnika, in sicer PGM Kos, d. o. o., iz Čermožiš z vrednostjo del v višini 50.400 evrov in podjetnik Jože Žolger s Ptujske Gore, ki bi bil pripravljen stavbo podreti za samo 15.570 evrov. Jasno, da je bil za izvajalca izbran Žolger,
T. i. spodnja šola v centru Zetal (zaradi pritožbe neizbranega ponudnika) še čaka na rušenje; koliko dejansko stane rušenje takšnega objekta: 15.570 evrov ali 50.400 evrov?!
vendar se je drugi ponudnik na izbiro pritožil z navedbo, da za tako nizko vsoto ni možno (niti) ustrezno deponirati odpadnega gradbenega materiala, zato je trenutno v teku revizija postopka in dokler ne bo končana, rušenje ne bo možno.
Najprej spomenik žrtvam, potem pokopališče
Cenovno pa se je zapletlo tudi pri ponudbah za ureditev spomenika padlim ter pokopališča. Edini ponudnik, GP Projekt ing Ptuj, je namreč oddal ponudbo v vrednosti dobrih 76.000 evrov, kar hudo več od cifre, ki so jo v občini pričakovali (na postavki proračuna so namreč rezervirali 10.000 evrov). Župan je razložil, da so s ponudnikom v teku dogovarjanja skupno ponudbo razdelili na dva dela; posebej na ureditev pokopališča, kar naj bi stalo približno 21.000 evrov, ter na ureditev spomenika, kar bi zahtevalo dobrih 55.000 evrov. Svetnikom se je cifra zdela hudo previsoka, ugotovili so tudi, da toliko »finančne rezerve« v prerazporeditvah proračunskega denarja nikakor ne morejo zbrati, zato so se odločili, da se župan poskuša izpogajati za nižjo ceno, prednostno pa
Ljutomerska zdravstvena ustanova je namreč pripravila plan investicij v vrednosti več kot 440 tisoč evrov. V prihodnjem letu nameravajo nabaviti vozilo za nujne
reševalne prevoze, naprave Roda test 300 za določanje vida in naprave Eltropol 300 za zobozdravstvene namene - v skupni vrednosti nekaj več kot 280 tisoč evrov. Na-
Center Zetal bo letos končno dobil tudi pločnike do OS, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče - dela so se že začela, skupna vrednost projekta pa je nekaj manj kot 340.000 evrov.
Ljutomer • Razpis ministrstva za zdravje
V načrtu za 440 tisoč evrov naložb
Na javni razpis ministrstva za zdravje, po katerem bo izbranim prosilcem sofinanciralo investicije, investicijsko-vzdrževalna dela ter nabavo opreme za leti 2009 in 2010 v višini do 50 odstotkov vrednosti, so se prijavile tudi občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej kot ustanoviteljice Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer.
slednje leto se namerava v celoti preurediti sistem centralnega ogrevanja, ki je povsem zastarel, naložba pa je vredna okoli 55 tisoč evrov. Leta 2010 v ZD Ljutomer načrtujejo nabavo RTG-aparata, potrebnega v dispanzerju za pljučne bolezni in TBC kakor tudi avtomatski razvijalec zbornih filmov. Gre za naložbo v skupni vrednosti okoli 205 tisoč evrov. Celotno vrednost naložb v letu 2009 in 2010 bi ministrstvo za zdravje sofinanciralo v višini do 50 odstotkov, preostanek zneska pa bi si razdelile občine in ZD Ljutomer. K investicijskemu planu ZD Ljutomer morajo dati soglasje vsi štirje občinski sveti.
NŠ
se bodo letos lotili izvedbe spomenika žrtvam vojnega nasilja v 20. stoletju, ureditev pokopališča pa bo počakala na naslednje leto.
V nadaljevanju seje je župan Butolen nato podal informacije o tekočih in nameravanih infrastrukturnih naložbah. Tako je povedal, da je tik pred zaključkom izgradnja mostu preko Jesenice, izvajalec je VGP Ptuj, naložba pa bo zahtevala nekaj čez 47.000 evrov. V teh dneh se je tudi že začela izgradnja pločnika, avtobusne postaje in javne razsvetljave v samem centru občine do nove OŠ, kjer je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano Cestno podjetje Ptuj z zneskom 338.552 evrov. Ker se bo hkrati urejal tudi ta del državne ceste, levji delež sofinanciranja prevzema DRSC. Nadalje se bo letos začela tudi modernizacija javnih cest v naseljih Nadole in Kočice, ki se bo dokončala naslednje leto. Za ta projekt je občina Žetale že dobila odobrenih 553.000 evrov z naslova regionalnega razvoja, razliko do skupnega zneska v višini približno 750.000 evrov pa bo primaknila sama. Sicer pa je župan svetnike še seznanil, da so dobili odobrenih tudi 412.000 evrov iz t. i. razpisa za Južno mejo, vendar bodo ta denar za ureditev cestnega odsekov koristili šele leta 2010.
Do 300 % podražitev kilometra »šolskega prevoza« v enem letu
Posebno poglavje ponedeljkove izredne seje pa je bila točka o letošnjem razpisu za šolske prevoze. Na razpis sta se javila dva ponudnika s popolnima ponudbama, in sicer Veolia transport za dva sklopa prevozov ter samostojni podjetnik Adolf Kropfl, s. p., Krodo za en sam
sklop prevozov. En ponudnik je oddal nepopolno ponudbo, en pa jo je poslal prepozno. Cenovne postavke obeh ponudnikov pa so, glede na lani, ogromne. Tako Veolia transport za prevoze v prvem sklopu zahteva slabih 430 evrov na dan, za drugi sklop pa dobrih 197 evrov dnevno. Krodo, ki ponuja samo prevoze za drugi sklop, pa ponuja ceno slabih 163 evrov na dan. Tako bi najugodnejša varianta vseh prevozov otrok občino dnevno stala približno 600 evrov, kar je pri 200 šolskih dnevih 120.000 evrov letno, to pa predstavlja ogromen delež pri enem milijonu evrov primerne porabe. Konkretneje so svetniki z županom tudi preračunali, da jim ponudnika obračunavata en kilometer vožnje med 5 in 10 evri, kar je bistveno več od siceršnjih »rednih« cen pri kilometru. Županova ugotovitev, da prevozniki na tak način »subvencionirajo« redne linije, ni iz trte izvita. Skupno so se strinjali, da tako nikakor ne bo šlo in se dogovorili, da naj župan poskuša doseči nižjo ceno. Pogodbo z izbranim ponudnikom bodo v primeru ohranjanja teh cen podpisali le za eno leto in ne za obdobje več let, prav tako pa bodo vanjo vključili člen, da se v primeru uvedbe splošne koncesije za šolske prevoze z določeno ceno po kilometru z dnem uvedbe te koncesije (pričakuje se v začetku naslednjega leta) spremeni cena prevoza na koncesijsko določeno raven.
Diskriminacija majhnih občin pri volitvah predstavnikov v pokrajinski svet!
Na koncu so svetniki po-
dali tudi mnenje k uvedbi pokrajin, za kar je sicer vse občine zaprosilo ministrstvo za lokalno samoupravo. Kljub temu da popolnoma podpirajo uvedbo pokrajin, so svetniki sprejeli sklepno mnenje, da se jim ne zdi smiselna razdelitev sedeža uprave pokrajine in sedeža sveta na dve občini (sedež sveta naj bi bil v Ormožu, sedež pokrajinske uprave pa na Ptuju), absolutno pa so tudi proti proporcionalnemu sistemu volitev v pokrajinski svet, saj to pomeni, da majhne občine nimajo možnosti niti za enega samega predstavnika v tem svetu. Namesto tega predlagajo, da se volilni sistem nastavi tako, da bodo imele tudi majhne občine vsaj enega predstavnika. Anton Buto-len je nesmisel tega volilnega sistema dobro ponazoril tudi s številom slovenskih predstavnikov v Evropskem svetu. Po logiki proporcionalnega sistema bi glede na število prebivalcev lahko imela Slovenija v Evropskem svetu največ dva predstavnika, ima pa jih šest. Precej »čudno« pa so po mnenju Butolena sestavljene tudi volilne enote v pokrajini Vzhodna Štajerska; tako naj bi svoje predstavnike v pokrajinski svet skupno volile v eni volilni enoti občine Žetale, Majšperk, Hajdina in Kidričevo, v drugi volilni enoti naj bi bile občine Zavrč, Videm, Cirkulane in Podleh-nik. Pojasniti logiko takšnega združevanja občin v volilne enote je nemogoče, saj Žetale med štirimi občinami v njihovi volilni enoti (glede na število prebivalcev) dejansko nimajo najmanjše možnosti za svojega kandidata v pokrajinskem svetu. To pa se lahko zgodi, kot je povedal Buto-len, vsaj še šestim ali sedmim manjšim občinam v bodoči pokrajini!
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: internet
Zagreb • Posebni poročevalec EU parlamenta Swoboda napoveduje
Hrvaška v EU leta 2011 ali 2012
Hrvaška bo lahko sklenila pogajanja z Evropsko unijo v letu 2009, sicer pa proces pridruževanja lahko traja tudi do leta 2011 ali 2012, je dejal posebni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda. Po srečanju s hrvaškim državnim vrhom je še poudaril, da irski "ne" Lizbonski pogodbi ne bo vplival na omenjeni proces.
"Hrvaška dobro napreduje v reformah. Pogovori z vodilnimi politiki so pokazali, da smo sedaj sredi resnega izvajanja reform, marsikateri koraki pa so že bili narejeni", je na novinarski konferenci povedal Swoboda (PES).
Po njegovih besedah sta hrvaška vlada in celotna EU trdno odločeni, da bosta končali pogajanja v letu 2009. Sicer pa je dodal, da potem sledi proces prevajanja pogodbe v 24 jezikov, potrjevanja na odborih Evropskega parlamenta in njegovi plenarni seji. Nato se bo začel še postopek ratifikacije v državah članicah, ki je po njegovih besedah včasih zapleten in traja več časa, kot npr. v Belgiji. Swoboda je bil posebej zadovoljen, ker je Hrvaška ne glede na zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem nadaljevala pogajanja v enakem tempu. "Moramo delati vzporedno ter nadaljevati naše delo_ in poskusiti poiskati način, da bodo tako Irska kot predsednika Poljske in Češke sprejeli Lizbonsko pogodbo", je izjavil Swoboda. Izpostavil je, da je za hrvaško vlado pomembno pridobiti podporo državljanov za reforme, in sicer z argumentom, da jih je potrebno izvajati zaradi Hrvaške same in ne zgolj zaradi bruseljske birokracije. Swoboda se je dopoldan srečal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesicem, premierom Ivom Sanaderjem, predsednikom hrvaškega sabora Luko Bebicem in zunanjim ministrom Gordanom Jandro-kovicem. Obenem so imeli tiskovno konferenco o hrvaških pogajanjih z EU tudi predstavniki največje opozicijske stranke - socialdemokratov (SDP), ki so ostro kritizirali vlado zaradi načina vodenja pogajanj. Poslanec SDP in nekdanji minister za evropske integracije Neven Mimica je dejal, da vlada opozoril iz Bruslja glede porabe sredstev iz evropskih skladov ne jemlje resno. "Vlada zanika probleme. To je slab pristop, taktika in zgrešen odgovor na kritike iz Bruslja", je izjave Mimice povzel Večernji list na svoji spletni strani. Kot so spomnili v SDP, je Hrvaška dobila slabe ocene na junijskem srečanju upravnega odbora za inštrumente za predpristopno pomoč Ispa v Bruslju. Predstavniki Evropske komisije so takrat povedali, da so Hrvaški zamrznili denar za predpristopno pomoč kot "pedagoški ukrep". Obenem pričakujejo, da bo Zagreb do jeseni popravil svoj odnos do porabe predpri-stopnih sredstev EU. (sta)
Frankfurt • Predsednik ECB opozarja na sekundarne učinke inflacije
Trichet vidi nevarnost inflacijskih učinkov
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je v pogovoru za več evropskih medijev poudaril, da v območju evra obstaja nevarnost sekundarnih inflacijskih učinkov v obliki spirale dviga plač in cen. "Najnovejše povečanje stroškov dela na enoto je znak, ki ga moramo upoštevati," je dejal.
Trichet je v odgovoru na vprašanje, zakaj ECB tako poudarja nujnost preprečitve sekundarnih inflacijskih učinkov, odgovoril, da je treba v območju evra preprečiti izrazito podaljšanje trenutnega obdobja nenormalno visoko inflacije. "Na visoke cene nafte in drugih surovin nimamo vpliva, moramo pa preprečiti, da bi se cene, ki jih sami določamo - npr. cene storitev ali plače - tako povišale, da bi se trenutno obdobje nenormalno visoke inflacije podaljšalo," je poudaril predsednik ECB. Pri tem je gospodinjstvom ter podjetjem v območju evra sporočil, da bo ECB na srednji rok oz. v roku osemnajstih mesecev zagotovila cenovno stabilnost v območju evra, kar v skladu z definicijo banke pomeni letno inflacijo blizu vendar pod dvema odstotkoma. "To morajo upoštevati, ko določajo svoje cene in se pogajajo o svojih plačah," je bil jasen. Sekundarne inflacijske učinke je definiral kot vsa povečanja cen, ki temeljijo na napačni hipotezi, da bo inflacija v prihodnjih letih ostala na enaki ravni kot danes. Trichet je pri tem dejal, da trenutno sekundarni inflacij-
ski učinki v območju evra še niso vsesplošen pojav, obstaja pa nekaj znakov in tveganj, ki jih je treba jemati resno. Pri tem je omenil povišanje stroškov dela na enoto in plačne ureditve, po katerih se plače v nekaterih članicah evrske-ga območja usklajujejo z inflacijo. Prav slednje po njegovem povzroča tveganje plačno-cenovne spirale in zelo negativno vpliva na zaposlovanje. Znova je stopil tudi v bran monetarne politike ECB, ki je po njegovih besedah od uvedbe evra zagotavljala stabilno makroekonomsko okolje in dobro podlago za gospodarsko rast. Poudaril je, da ni nobenega nasprotja med cenovno stabilnostjo in gospodarsko rastjo, ampak je prav srednjeročna cenovna stabilnost pogoj za vzdržno rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Pri tem je napovedal, da se bo gospodarska rast v območju evra po upočasnitvi v drugem in tretjem četrtletju letošnjega leta proti koncu leta znova okrepila, tveganja za prihodnji gospodarski razvoj evrskega območja pa se znižujejo. Na očitke nekaterih vodilnih politikov območja evra, med njimi predvsem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozya in italijanskega premiera Silvia Berlusconija, da se ECB preveč posveča cenovni stabilnosti in pri tem zanemarja gospodarsko rast, je Trichet poudaril, da je ECB v skladu s pravnimi temelji za njeno delovanje povsem neodvisna, obenem pa vzdržuje pregleden in reden kontakt s predstavniki članic območja evra, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Poleg tega je znova izpostavil, da imajo prav najšibkejši sloji v območju evra največji interes za ohranjanje cenovne stabilnosti, saj je sodeč po javnomnenjskih anketah prav inflacija, ki je junija dosegla rekordne štiri odstotke, prva na seznamu skrbi državljanov evrskega območja. Trichet je od-
govarjal na vprašanja novinarjev nemškega dnevnika Frankfurter Allgemine Zeitung, portugalskega poslovnega časnika Jornal de Negocios, francoskega dnevnika Le Figaro in irskega časnika The Irish Times. (sta)
ZDA • V 10-ih letih vsa električna energija iz obnovljivih virov
Al Gore predstavil ambiciozni energetski načrt
Nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore je v četrtek na konferenci v Washingtonu predlagal, da si ZDA zadajo za cilj, da bodo v desetih letih vso električno energijo dobile iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Gore je prepričan, da se je potrebno znebiti odvisnosti od goriv na osnovi ogljika in da je na kocki prihodnost civilizacije.
Gore je po odločitvi vrhovnega sodišča ZDA leta 2000 izgubil na volitvah proti Georgeu Bushu in se je umaknil iz politike ter se posvetil boju proti podnebnim spremembam in drugim okoljevarstvenim temam. Leta 2006 je posnel film "Neprijetna resnica" o posledicah segrevanja ozračja, za katerega je naslednje leto dobil oskarja. Leta 2007 pa je za delo na področju okolja prejel tudi Nobelovo nagrado. Gore je svoj predlog primerjal z izzivom, ki ga je Američanom leta 1961 postavil predsednik John F. Kennedy, ko je dejal, da je potrebno človeka poslati na Luno. ZDA so v osmih letih to dosegle, Gore pa je prepričan, da je tudi njegov cilj dosegljiv in ekonomsko več kot smiseln. Nekdanji podpredsednik ZDA se ne spomni obdobja, ko je v ZDA šlo toliko stvari naenkrat narobe. Omenil je visoke cene bencina, propadanje hipotek, delovna mesta se selijo na tuje, vojna v Iraku še traja, stanje v Afganistanu pa se poslabšuje. Po Goreovih besedah so vse stvari med seboj povezane in odgovor je prenehanje odvisnosti od goriv na osnovi ogljika, ker ni ogrožena le ameriška varnost, ampak način življenja, kot ga poznajo danes. Nafta se ne bo pocenila, ker povpraševanje narašča hitreje od ponudbe. Ob tem je Gore kritiziral tiste, ki predlagajo, da bi začeli
intenzivneje črpati nafto, ker to ne bo pomagalo znižati cen. Na kocki naj bi bila celotna človeška civilizacija, ker bodo podnebne spremembe povzročile na stotine milijonov "okoljskih beguncev". "Sposojanje denarja od Kitajske, da bi kupili nafto v Perzijskem zalivu in jo potem kurili ter s tem uničevali planet, ni rešitev," je med drugim opozoril Gore, ki se zaveda, da ga bodo kritiki zaradi tega ponovno napadli. (sta)
Zagreb • Hrvaška kupila dve Patriini raketni topnjači
Še 10 milijonov evrov za Patrio
Foto: internet
Hrvaški obrambni minister Branko Vukelic je podpisal deset milijonov evrov vredno pogodbo s predstavniki finskega podjetja Patria o nakupu dveh vojaških ladij razreda Helsinki. Gre za dve rabljeni raketni topnjači finske vojaške mornarice, ki sta dolgi 45 metrov, posadka pa šteje okoli trideset mornarjev.
Čeprav gre za 22 let stari vojaški ladji, je Vukelic poudaril, da se je z današnjo pogodbo začela posodobitev hrvaške vojaške mornarice. Dodal je, da gre za offset program s finskimi partnerji, ki so v ceno vključili urjenje hrvaških mornarjev, prenos tehnologije in rezervne dele za ladje za naslednjih deset let. "Z nakupom smo privarčevali približno deset milijonov evrov, ker bi za posodobitev naših raketnih topnjač razreda Petar Krešimir IV porabili 20 milijonov evrov. Zdaj ko smo nabavili finske vojaške ladje, lahko prodamo eno od naših starih raketnih topnjač", je izjavil Vukelic. Hrvaško obrambno ministrstvo je lani podpisalo pogodbo s Patrio o nakupu 84 osemkole-snih oklepnikov Patria AMV 8x8 v vrednosti 112 milijonov evrov. V Zagrebu so sicer poleg 84 osemko-lesnikov želeli kupiti tudi 42 šest-kolesnikov, vendar je bila ponudba Patrie za Zagreb predraga. (sta)
Foto: internet
Bruselj • Kriza v državnem vrhu
Belgijski kralj zavrnil odstop vlade
Belgijski kralj Albert II. je v četrtek zvečer uradno zavrnil odstop vlade, ki mu ga je v ponedeljek ponudil premier Yves Leterme. Pri tem je vztrajal, da Leterme nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev dialoga med flamsko in francosko govorečo skupnostjo o reformi države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav zaradi neuspeha dogovora o reformi, s katero bi Flandrija, najbogatejša od treh avtonomnih regij v državi, dobila več avtonomije, je Leterme v ponedeljek ponudil odstop svoje vlade. Ob nastopu položaja konec marca si je namreč 15. julij zastavil za skrajni datum za dosego dogovora med flamskimi in francosko govorečimi strankami o večji avtonomiji Flandrije na področju davčne politike, socialne varnosti in politike zaposlovanja.
Kot so v četrtek sporočili iz kraljeve palače, je Albert II. tudi imenoval tri visoke politike, ki naj bi pomagali najti izhod iz politične krize. Gre za dva politika francosko govoreče skupnosti, Francoisa-Xavierja de Donneaja in Raymonda Langendriesa ter vodjo majhne nemško govoreče skupnosti Kar-la-Heinza Lambertza, ki morajo kralja z rezultati seznaniti do konca meseca. Nezmožnost, da bi se dogovorili o pogojih reforme države, je v središču politične krize, ki pretresa Belgijo od parlamentarnih volitev junija lani in pomeni izraz očitnega nezaupanja med flamsko in francosko govorečo skupnostjo. Flamsko govoreča skupnost, ki je s 60 odstotki prebivalstva v državi večinsko prebivalstvo, želi za vsako ceno doseči večjo avtonomijo svoje bogate regije Flandrije. Francosko govoreča manjšina pa jih obtožuje, da želijo doseči, da bo zvezna država ostala brez vsebine. Mnogi analitiki napovedujejo, da bi se znala sedaj federativna država preoblikovati v konfederacijo. (sta)
WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko popravil svojo napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2008. Medtem ko je aprila napovedal 3,7-odstotno rast, zdaj za letos napoveduje 4,1-odstotno rast svetovnega gospodarstva, hkrati pa opozarja na inflacijske pritiske. IMF je spomladi napoved objavil v luči drvenja ZDA v recesijo, ki pa je zdaj manj verjetna. Medtem ko je še aprila za ZDA napovedal 0,5-odsto-tno gospodarsko rast, je zdaj napoved popravil na 1,3 odstotka. Ob tem sklad opozarja, da se bo rast ameriškega gospodarstva v drugem letošnjem polletju upočasnila. Za območje evra je IMF v popravkih zmernejši: letos naj bi bila gospodarska rast v območju evra 1,7-odstotna in ne 1,4-odstotna, kot je sklad napovedal aprila. Sicer pa naj bi industrijsko razvite države letos beležile 3,4-odstotno gospodarsko rast (aprila je IMF napovedal 2,6-odstotno rast), hitro rastoče države pa naj bi beležile 9,1-odstotno rast (aprila 7,4-odstotno). IMF pa ob objavi izboljšane napovedi svetovnega gospodarstva na problem inflacije, ki jo podžigajo predvsem naraščajoče cene nafte in nekaterih surivih materialov. Sklad pesimistično navaja, da se pritisk na cene še nekaj časa ne bo umiril. Zaradi tega poziva k skupnim naporom, s katerimi bi se hkrati lotili tako vzrokov kot posledic krize.
SINGAPUR/NEW YORK - Cene nafte so se v četrtek obdržale na ravneh okoli 135 dolarjev za 159-litrski sod. Višje zaloge nafte v ZDA ter znaki naraščajoče inflacije in upočasnjevanja gospodarstva v največjem svetovnem gospodarstvu so razlogi za spust cen nafte z rekordnih 147 dolarjev, kolikor so znašale minuli petek. V azijskem elektronskem trgovanju se je cena za-hodnoteksaške lahke nafte z avgustovskim dobavnim rokom povzpela za 25 centov na 134,85 dolarja. Severnomorska nafta brent z rokom dobave v septembru je bila dražja za 73 centov, za sod je bilo treba odšteti 136,54 dolarja. Po mnenju analitikov velika nihanja - v dveh dneh je cena nafte upadla za več kot 10 dolarjev - ohranjajo verjetnost kratkoročnega cenovnega razpona med 130 in 145 dolarji. Vseeno pa so cene še vedno za približno 80 odstotkov višje kot pred letom dni, od začetka leta pa so se povzpele za okoli 40 odstotkov. V ZDA so v sredo objavili najnovejše podatke o stanju zalog nafte in zemeljskega plina. Zaloge nafte so se v primerjavi s prejšnjim tednom okrepile za tri milijone sodov, višje pa so bile tudi zaloge plina. Tržni analitiki so pričakovali, da so bodo zaloge nafte znižale za 2,2 milijona sodov. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v sredo pocenila za skoraj pet dolarjev na 133,09 dolarja za 159-litrski sod.
PEKING - Kitajska gospodarska rast se je v prvem letošnjem polletju nekoliko upočasnila, je pa še vedno dvomestna. V prvem četrtletju letos se je kitajski BDP povečal za 10,4 odstotka, v drugem četrtletju pa za 10,1 odstotka, je objavil kitajski statistični urad. Inflacija je v polletju znašala 7,9 odstotka. Med glavnimi bojaznimi so po navedbah statističnega urada inflacija, težave v preskrbi s hrano in negotovosti na svetovnih finančnih trgih. Kljub temu pa kitajsko gospodarstvo ohranja vzdržno in hitro rast, ugotavljajo v uradu, upočasnitev pa je v skladu s pričakovanji. Glavni ekonomist statističnega urada Yao Jingyuan meni, da bo gospodarska rast letos znašala 10 odstotkov. To je več od cilja premiera Wena Jiabaa, ki je napovedal osemodstotno rast. Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v lanskem letu povečal za 11,9 odstotka. V juniju je Svetovna banka nekoliko zvišala napoved gospodarske rasti Kitajske v letošnjem letu, in sicer pričakuje 9,8-odstotno rast BDP, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Inflacija je junija v primerjavi z junijem lani znašala 7,1 odstotka. Maja je bila letna inflacija 7,7-odstotna, medtem ko je februarja z 8,7 odstotka dosegla najvišjo raven v zadnjih 12 letih.
BASEL - Švicarski farmacevtski koncern Novartis je v prvih šestih mesecih letos ustvaril 2,9 milijarde evrov čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja se je zvišal za 12 odstotkov na 3,1 milijona evrov, čisti prihodki pa so se povzpeli za 11 odstotkov na okoli 13 milijard evrov. Novartis je v drugem četrtletju letos zabeležil 1,45 milijarde evrov čistega dobička, kar je 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, dobiček iz poslovanja se je zvišal za 17 odstotkov na 1,55 milijarde evrov, čisti prihodki pa za 14 odstotkov na 6,7 milijarde evrov. Predsednik in glavni izvršni direktor Novartisa Daniel Vasella pravi, da je družba z višjo rastjo ter uspešnimi raziskavami in razvoju v drugem četrtletju pokazala, da gre kljub šibkemu gospodarstvu proti "obetavni prihodnosti". V prvi polovici leta so k rasti prispevala vsa področja poslovanja, je zapisal ob rezultatih, še posebej je bila rast prihodkov in dobičkonosnosti hitra v diviziji farmacija, obete, da bodo poslovni rezultati za celotno leto rekordni, pa je potrdila tudi trdna rast na področju cepiv in diagnostike.
WASHINGTON - Švicarska banka UBS in bančna skupina LGT iz Liechtensteina naj bi pomagali Američanom pri davčnih utajah. Približno 19.000 ameriških državljanov naj bi na skrivnih računih UBS pred finančnimi oblastmi skrivalo do 17,9 milijarde ameriških dolarjev, je danes objavil posebni preiskovalni odbor ameriškega senata. Skupini LGT očitajo "kulturo molka in prevare", ameriške stranke pa naj bi se skrivale pod lažnimi imeni. Danes naj bi pred preiskovalnim odborom pričala dva visoka uslužbenca UBS, ki naj bi se opredelila do ugotovitev preiskovalcev. Preiskovalni postopek je trajal več kot šest mesecev. Banki naj bi strankam pomagale pri davčnih utajah tako, da so jim odpirale račune v davčnih oazah z namenom izogibanja nadzoru ameriških davčnih oblasti, obenem pa so jim nudili finančne storitve na način, da niso pritegnile pozornosti oblasti. Sodišče v Miamiju je v začetku meseca odločilo, da mora UBS ameriškim davčnim oblastem predati podatke o sumljivih strankah. ZDA skušajo tako priti v okviru boja proti davčnim utajevalcem do podatkov pri švicarskih bankah.
Ormož • Občni zbor N.Si
Nikoli ne reci nikoli ...
Člani in simpatizerji stranke Nova Slovenija so se v nedeljo zbrali v prostorih ormoškega gradu na rednem občnem zboru. Med ostalim so potrdili tudi kandidata za državnozborske volitve, ki bo, kljub napovedim med kampanjo za županske volitve, da ob morebitni zmagi ne bo kandidiral za poslanca, sedanji župan Ormoža Alojz Sok.
Za kulturni pridih je na začetku nekaj pesmi zaigral in odpel kantavtor Tadej Ve-senjak, nato pa je govorniški oder prevzel predsednik Nove Slovenije Ormož in župan Alojz Sok. Povedal je, da so namen in razlog tega srečanja bližajoče se volitve v državni zbor. Podal je poročilo o delu v preteklem letu, kjer je izpostavil aktivnosti v podporo predsedniškemu kandidatu Lojzetu Peterle-tu, ki mu je v drugem krogu spodletelo. Spomnil je tudi na vsakoletne tradicionalne akcije in humanitarne geste v dobrobit družinam iz njihovega lokalnega področja. Poročila so podali tudi mladi Nove Slovenije, njihov klub v Ormožu obstaja šele eno leto, vendar so se v tem času udeleževali precej aktivnosti na nacionalnem nivoju, a sami v lastni režiji skorajda niso organizirali prireditev. Prav tako je bilo podano poročilo svetniškega kluba, ki po besedah svetnikov deluje uspešno in korektno, vse odločitve sprejemajo s konsenzom, saj lahko le tako dobro zastopajo interese in želje občanov, še posebej tistih, ki so jim zaupali svoj glas.
Po številnih poročilih so besedo dobili gostje, prvi med njimi je bil Jože Horvat, vodja poslanske skupine Nove Slovenije. Ta je poudaril pomembne karakteristike dobrega politika, ki dela v prvi vrsti za ljudi, in vsekakor je, po njegovem mnenju, zgled takega politika ormoški župan Aloj Sok. Za govorniškim odrom sta za njim stala še Mirko Cvetko in Branko Šumenjak.
TÉL t		
p <*v M		
Y ^NT^Ij		
K ^ \ 1		
		\
Foto: Patricija Babosek
Alojz Sok, ki je pred dvema letoma, takrat še kot kandidat za župana, zagotovil, da v primeru zmage na lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za poslanca, vendar sedaj pravi, da ga stranka potrebuje.
Foto: Patricija Babosek
Jože Horvat, vodja poslanske skupine Nove Slovenije, je govoril o pomembnih karakteristikah dobrega politika.
Potrditev kandidature za volitve
Po daljšem uvodu delovnega predsednika dr. Simona Kolmaniča, v katerem je poudaril, kako pomembno je, da v tem predvolilnem času naredijo vse, da znova dobijo mandat v parlamentu. Potem ko jim številne ankete napovedujejo, da ne bodo dosegli dovolj glasov za v parlament, so se odločili sami narediti anketo. V anketi so izpostavili tri možne kandidate, ki bi lahko zastopali stranko na tem področju, to so Marjeta Cotman, sedanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve, dr. Kolmanič in ormoški župan in poslanec državnega zbora Alojz Sok. Anketa je pokazala, da ima prav on največjo podporo, zato so predlagali, da bi kandidiral še enkrat. Naj spomnimo, da je Alojz Sok pred dvema letoma, takrat še kot kandidat za župana, zagotovil, da v primeru zmage na lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za poslanca, vendar je sedaj svoje besede snedel in se s kandidaturo strinjal, z izgovorom, da ga stranka potrebuje in da je trenutno politično stanje tako, da to enostavno mora storiti. Z javnim glasovanjem so ga prisotni na občnem zboru tudi potrdili. Sam sicer pravi, da bo to od njega in njegove družine zahtevalo veliko energije in potrpljenja, vendar ga tako njegova družina kot politični prijatelji pri odločitvi podpirajo.
Patricija Babosek
Lenart • 14. seja občinskih svetnikov
Marija Šauperl, direktorica Knjižnice
Minuli četrtek so se svetniki občine Lenart sestali na 14. redni seji. Najprej je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger svetnike seznanil z delom občine v zadnjem mesecu.
Pa brez zamere
Novorek
Primitivizacija diskurza in miselnosti
»Novi jezik (v novejšem prevodu dela »Novorek«, op. G. A.) je bil uradni jezik Oceanije in so ga izumili zato, da bi izpolnjeval ideološke potrebe Angsoca oziroma angleškega socializma.... Pričakovati je bilo, da bo Novi jezik dokončno spodrinil Stari jezik (ali standardno angleščino, kot bi mi rekli) do približno leta 2050. Medtem pa se je stalno krepil in člani Stranke so težili k vse večji rabi besed in slovničnih konstrukcij iz Novega jezika
v	vsakdanjem pogovoru. Verzija, kije bila v rabi do leta 1984 in ki sta jo utelešali Deveta in Deseta izdaja slovarja Novega jezika, je bila le provizorična ter je vsebovala še mnogo nepotrebnih besed in arhaičnih oblik, ki so jih nameravali pozneje zatreti.... Namen Novega jezika ni bil samo ta, da oskrbi sredstvo za izražanje svetovnega nazora in mentalnih navad, ki so jih imeli privrženci Angsoca, temveč da onemogoči vse druge načine mišljenja."(Orwell, G. 1984. Ljubljana: Mladinska knjiga (1967), prevedla Alenka Puhar)
Najprej se moram bralstvu opravičiti, da citata ne navajam iz novejše izdaje te Orwellove mojstrovine, a žal je ta iz leta 1967 edina, ki jo imam pri roki. A bo tudi ta več ko zadostovala za poanto. Torej, zakaj tale citat odlomka iz Orwello-vega dela? Trenutek še potrpite, bo vse jasno.
Naj vas vprašam, kolikokrat ste do lanskega leta slišali besedo tajkun. Jo izgovorili, mislili. Ne vem, morda sem res samo zahojen provincialec, a sam se ne spomnim, da bi ta beseda kdajkoli tvorila aktivno vsebino mojega besednega (in miselnega) zaklada. Skoraj staviti bi si upal, da je tudi
vi	niste kaj prida uporabljali ali mislili. A danes - danes je vsepovsod. V vseh časopisih, vsem na ustih, vsem v mislih. Zakaj? Kaj se je takega zgodilo, da je danes ta beseda, ki ni niti termin, ampak nek ohlapen in nedefiniran sinonim za neko metaforično Zlo, tako ukleščena v stavke, misli, besede in dejanja Slovencev? Do pred kratkim je ni bilo nikjer, zdaj pa je naenkrat povsod, v vsaki pori te države? Najbrž mi ni treba posebej poudarjati, kdo je z njo torpediral jezik in misli večine državljanov Republike Slovenije in kdaj in zakaj se je to zgodilo in kako je potem ogromna večina kot čreda pograbila to ohlapno, a hkrati skrajno metafizično floskulo. Pomembno je to, da večina zdaj misli tajkunske ali protitaj-kusnke misli in svet vidi kot tajkunski in protitajkunski. Biti tajkunski ali protitajkunski je postalo stanje duha.
A še bolj nevarno stanje duha in jezika (ta dva sta skoraj vedno neizbežno povezana) pa je še ena dimenzija tega Novega jezika, Novoreka, ki barbarsko lomasti po Sloveniji. To je splošni nivo diskurza, posledično pa seveda tudi misli. Če smo včasih še lahko videli neke temeljne razlike med gostilniškim in javnim, kulturnim in racionalnim diskurzom, pa te ločnice danes več ni. Gostilniški diskurz, ki je diskurz ne-soočanja mnenj glede nekega problema, ampak kar direktni napad na tistega, ki ta mnenja ima, pri čemer ga nasprotnik skuša premagati tako, da ne skuša argumentirano spodbiti njegovega mnenja, ampak hoče svoj prav dokazati tako, da začne napadati osebo sogovornika in ga na osebni ravni želi diskreditirati ter s tem doseči svoj prav (logika "poglej ga, kakšen je, pa kaj počne, on pa ja ne more imeti nič prav) - ta diskurz se je v popolnosti preselil v javni prostor, kjer najbolj izstopa seveda v politiki. Nismo več priča kulturnemu in argumentiranemu soočanju stališč, ampak medsebojnim osebnim napadom ter obtoževanjem (pri tem seveda nihče več ne presoja, ali so obtožbe resnične). Kar na koncu seveda pripelje do tega, da se stališča in mnenja pozabijo, ostane pa samo še prepiranje otrok v peskovniku, kdo seje nazadnje pokakal v hlače in ukradel vzgojiteljici bonbone.
Primitivizacija diskurza pa ima še eno pomembno posledico: vzvratno nato primitivizira tudi ljudstvo, da v medsebojni komunikaciji prav tako začne uporabljati te metode Novoreka - v mislih, besedah in dejanjih. Preberite še enkrat zgornji citat, ob tem pa malce zamenjajte letnice in poimenovanja. Grozljivo.
Gregor Alič
Obvestil jih je, da bo država še letos ob Kraigherjevi cesti zamenjala okna, ki jih je polomilo neurje. Povedal je, da je podpisal pogodbo za projektiranje krožišča ob bencinskem servisu v Lenartu, prihodnje leto pa naj bi bilo zgrajeno semaforizirano križišče proti Cmureku.
Svetnike je tudi obvestil, da ima zagotovila, da bodo v državnem proračunu planirana sredstva za severno obvoznico. Seznanil je tudi, da gradnja centra Slovenskih goric poteka po terminskem planu, tako da bo zaključen v septembru, in da je v občini v teku deset projektov.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o potr-
ditvi strokovnih podlag za naselje Radehova. Sprejeli so tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pretežno stanovanjsko rabo na območju vzhodno od Prežihove ulice v Lenartu, spremembe Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah delovnih teles, spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Lenart, spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Voličina, spremembe Odloka o priznanjih občine Lenart, Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o financiranju letnega programa športa in sklep o potrditvi investicijskega programa za adaptacijo in dozidavo OŠ Voličina z vrt-
cem. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora občine Lenart in letnim poročilom Mariborskega vodovoda za leto 2007. Soglašali so tudi z imenovanjem Marije Šauperl za direktorico javnega zavoda Knjižnica Lenart. Svetnikom pa je bilo podano tudi poročilo o neurju in o izvedenih aktivnostih ter poročilo o delu Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Župan pa je z dnevnega reda umaknil točko o ustanovitvi javnega Izobraževalnega zavoda Slovenske gorice in povedal, da si morajo še pred odločanjem pridobiti dodatno pravno mnenje.
Zmago Šalamun
Ptuj • Anketa
Na knjižni polici
Kaj pravijo zlati maturanti ptujske Gimnazije
Gimnazija Ptuj ima letos kar osem zlatih maturantov. Ti so: Eva Fekonja, Tadej Medved, Eva Reberc, Samo Lešnik, Katarina Marija Rozman, Gregor Križan, Tanja Potrč in diamantni maturant Marko Tement. Po napornih in stresnih mesecih opravljanja maturitetnih izpitov so nekateri izmed zlatih maturantov predstavili svoje vtise o poteku priprav, težavnosti izpitov in načrtih za prihodnost.
Katarina Marija Rozman
»Izredno sem zadovoljna, saj takšnega uspeha na maturi nisem pričakovala. Dosegla sem dvaintrideset točk in sem nase resnično ponosna. Ob razglasitvi rezultatov na spletu sem zgodaj zjutraj od navdušenosti prebudila celotno družino. Moj prvoten cilj je bil v prvem roku opraviti maturo. Izpiti se mi niso zdeli pretirano težki, strinjam pa se, da je bila angleščina najtežja. Najmanj časa sem posvetila učenju nemškega jezika in sociologije. Največ pa sem se pripravljala na izpit iz matematike. Šolanje nameravam nadaljevati v Nemčiji, v Berlinu, in se že veselim prvih predavanj študijske smeri političnih znanosti. Moje prihodnje izobraževanje v tujini je omogočeno s strani Republike Slovenije, ob pridobitvi nemškojezične diplome DSD. Upam le, da v času študija v tujini ne bom pretirano pogrešala družine in prijateljev, saj jih bom lahko obiskala le med prazniki in počitnicami.«
Tadej Medved
»Uspeh na maturi je zadovoljiv in zame odličen, saj
Katarina Marija Rozman
sem zbral trideset točk. Prav ponosen sem, da sem eden izmed letošnjih zlatih maturantov. Izpiti na maturi se mi niso zdeli pretirano težki in sem približno takšno število doseženih točk tudi pričakoval. Izjema je bil izpit iz slovenskega jezika, saj je bil ta veliko težji, kot sem predvideval. Najmanj časa sem posvetil učenju kemije, matematike in fizike. Šolanje
Gregor Križan
Samo Lešnik
nameravam nadaljevati v Mariboru, in sicer na Fakulteti za gradbeništvo. Za gradbeništvo sem se odločil zaradi dobre možnosti zaposlitve in predmetnika fakultete.«
Gregor Križan
»Z rezultatom mature sem več kot zadovoljen, saj sem presegel svoje cilje in pričakovanja - opraviti splošno maturo. V bistvu sploh nisem razmišljal o rezultatu izpitov, pomembno mi je bilo samo, da opravim maturo. Sem pa pričakoval visoko število točk. Za vsak predmet sem se pripravljal približno enako intenzivno, za slovenščino pa sem porabil največ časa, saj je bil ta predmet tudi moja »šibka točka« skozi vsa štiri šolska leta. Zagotovo sem se najmanj pripravljal na maturo iz matematike. Hitra ponovitev najpomembnejših formul, nekaj nalog in to je bilo to. Fizika se mi je zdela težja kot
Tadej Medved
prejšnja leta, mogoče zaradi spremenjenih nalog pri drugi poli. Matura iz kemije je bila neprimerno lažja od poskusne mature. Verjetno sem se na resnično maturo bolje pripravil in je to razlog, da se mi je poskusna zdela lažja. Vpisal sem se na program Kemijski inženiring na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Ta študij me resnično zanima, saj se že dolgo navdušujem za splošno kemijo, pa tudi diplomanti imajo dobre zaposlitvene možnosti.«
Samo Lešnik
»Letošnja matura zame predstavlja izvrsten uspeh, saj sem pričakoval, da bodo rezultati slabši. Z doseženimi točkami na maturi bom zagotovo sprejet na želeno fakulteto, kar je zame bistvenega pomena. Vsekakor nisem pričakoval takšnega rezultata splošne mature, saj sem pri takšnih zadevah raje pesimist kot optimist. Matematika na maturi je bila težja, kot sem predvidel, naloge iz prejšnjih let so bile lažje kot letos. Učenje matematike in biologije je zame trajalo najdlje, pri biologiji je bilo sicer potrebno predelati pet učbenikov! Domneval sem, da bo izpit iz angleškega jezika težji, kot je bil v resnici, pa tudi kemija na maturi je bila lažja. Izobraževanje bom nadaljeval na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Najprej sem bil prepričan, da bom šel študirat medicino, nato pa sem si zadnji čas premislil in se vpisal na farmacijo. Zanima me zdravstvo, farmacija pa se mi na splošno zdi manj naporna kot medicina.«
Ines Selic
Andre Makine Glasba njegovega življenja
Ljubljana. Družba Piano, 2008
V prvi vrsti je hvalevredno, da tudi manjša založba, kot je družba Piano, nadaljuje žlahtno pot v preteklosti zastavljenih izdaj emi-nentnih slovenskih založb, ki so skrbele, da spomin vrednejših literarnih ustvarjalcev ne bi ostal prezrt in bi utonil v pozabo in tako gradi svojo usmeritev z izdajo vrednejših del slovenistike in tistih tujih, ki bi bile sicer s strani velikih prezrte. Anclre Makinepriha-ja iz mesta Krasnojarsk v Sibiriji, severno od mongolske meje. To je kraj, kjer so odmevali gulagi, vojne, stalinizem. Usodno zanj je bilo srečanje s Francozinjo, ki ga je uvedla v francoski jezik in kulturo, tako da je v osemdesetih letih doktoriral iz sodobne francoske književnosti na moskovski univerzi Lomonosov. Na potovanju po Franciji je zaprosil za politični azil. Sprva so založbe posmehljivo zavračale njegove rokopise v francoščini, uspeh je prinesel roman Francoski testament, ki je bil nagrajen s tremi prestižnimi francoskimi nagradami (Goncourt, Medicis, Goncourt srednješolcev). Danes nadaljuje tradicijo pariških umetnikov in umetnikov iz vsega sveta v majhnem stanovanju na Montmartru. Svoj drugi doktorat o življenju ruskega pisatelja Ivana Bunina je zagovarjal na pariški Sorboni. V svoji usodi vidi predvsem poslanstvo, da obudi številne izjemne posameznike, ki bi sicer utonili v pozabi zgodovine. V romanu Glasba njegovega življenja (2001), ki oblikovno niha med romanom, daljšo novelo in povestjo, je priklical v poetičnem jeziku usodo pianista Alekseja Berka. Življenje pisatelja Makine se zdi, da je tako kot usoda njegovih romanesknih oseb, ki so jim zgodovinske okoliščine povsem spremenile življenjsko pot in uničile njihove upe, trud, želje, cilje, predvsem pa izjemno nadarjenost ter jih oropale bleščeče poti, ki bi jih sicer kot posamezniki dosegli.
Izraz, ki ga je iznašel munchenski filozof, je zaobjel življenje kar najbolj različnih ljudi. Imperij se je sesul, zemljepisna opredelitev mesta na Uralu se je zdela nesmiselna. To je bil pravi kraj za sanjarjenje. Razmišljal je o zakletem vprašanju ruskega značaja. O zgodovini pod bizantinsko dediščino, o stoletjih tlačanstva, revolucijah, vojnah. Spoznanje pomena ključne besede ga je ločilo od ostale množice. Na prizorišče vstopimo na železniški postaji, izgubljeni sredi snežne praznine, s pianistom zzgrčenimi prsti za klavirjem. Prsti, ki znajo igrati nemo melodijo. Njegova Moskva je bila mesto, ki več ne obstaja. Mesto je dušeče pritisnilo na njihovo družino, gledališki leksikon njegovega očeta so umaknili s knjižnih polic. Prijatelji so postrani odgovarjali na njegove pozdrave. Lera je govorila o njuni prihodnosti, o stanovanju, otrocih. Njeno telo pa je že pripadalo življenju, ki ne bo nikoli njegovo. Ponoči so prebivalce vrgli v črn avto, zjutraj je bilo še eno stanovanje prazno. Ce vadiš preveč, izgubiš notranjo čarobnost, ki je nepogrešljiva za pravo umetnost. Tak je bil materin nasvet na majski večer, teden dni pred prvim koncertom. Zvenelo je paradoksalno, ampak za svojo rešitev se je moral zahvaliti prihodu Nemcev. Skril se je pri teti daleč na podeželju pri poljski meji. Vojna seje privalila čez obzorje. Prevzel je identiteto ubitega vojaka. V vojni laž, resnica, inteligentnost, brezsrčnost nimajo istega pomena kot prej. In v Moskvi bi se posmehoval ljubezni med bolniško sestro in okrevancem. Upal je, da bo preživel vojno, ne da bi omadeževal ime človeka, katerega življenje je živel. Zato seje kljub herojstvu izogibal odlikovanjem. Druga rana je bila hujša od prejšnje. Mora obstajati beseda, da bi z njeno pomočjo razumel trpljenje in svoje neprepoznavno življenje, ki je en sam neurejeni tok življenja in smrti, iskal je ključ, da bi razumel lepoto, tragiko in svetlo harmonijo. Ko je prišel konec vojne, tega nista dojela ne on ne general, kateremu je rešil življenje. Njegova hči je v njem našla snov za sanjarjenje, vendar to ni bil njen izbranec, sedemindvajsetletnik z brazgotino čez obraz. Imela je genialno idejo, da bi pianista naučila igrati klavir! Pred vojno ga je sovjetska družba oropala mladosti, življenja in kariere, po vojni ga je kljub njegovemu herojstvu novi družbeniproletarski red ponovno odrinil.
Vzročni motiv pripovedi je spor, večni prepad intelektualca, umetnika proti vojni in surovi proletarsko opijanjeni sovjetski stvarnosti. Odmerili so mu deset let taborišča. Ponovno se je vrnil na začetek, le v drugem času, še vedno v odtisih in odmevu prejšnjega življenja in življenjske usode. Pianist se je dvignil nad svojo usodo z vsem svojim dostojanstvom in plemenitostjo.
Vladimir Kajzovar
Foto: IS
Foto: IS
Foto: IS
Foto: IS
Atletika
Kolaričeva pred Šestakovo
Stran 12
Padalstvo
Vindiš četrti v nemškem Altenstadtu Stran 12
Kolesarstvo
Za konec še etapna zmaga
Stran 13
Namizni tenis
Želijo ponoviti uspeh iz prejšnje sezone
Stran 13
Kolesarji za Sonček
Zvone Hasemali s prijatelji za dober namen
Stran 14
Skoki z višin
V Termah tudi lanski zmagovalec SP
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Samo Kirm dvakratni strelec
Kljub nasprotujočim si napovedim se je prvenstvo v 1. SNL vendarle začelo. Najbolj so tega lahko veseli ljubitelji nogometa, še posebej navijači klubov, ki nastopajo med prvoligaši. Mednje sodijo tudi Ptujčani, čeprav dravaši prvenstva niso začeli tako, kot so si želeli. Prave vzroke najbolje poznajo nogometaši in strokovno vodstvo, vsakemu laičnemu opazovalcu dogajanj pa je jasno, da jih gre iskati tudi v negotovosti pred tekmami prvega kroga. Tekma bo, ne bo, bo ... Čeprav bi morali igralci na igrišču pozabiti na vse in se osredotočiti le na igro, pa je to težje narediti, kot pa o tem govoriti. Psihološka priprava je vendarle v vrhunskem športu še kako pomembna in velikokrat odloča o zmagovalcih in poražencih.
Da smo na prvo mesto možnih vzrokov za poraz Drave postavili psihološki vidik, ni naključje, saj so v generalki le nekaj dni pred tem odigrali precej bolje in premagali ekipo Bakuja. V nekaj dnevih pač ni mogoče pozabiti igrati nogometa, čeprav je v Lendavi na trenutke izgledalo tako. Popravni izpit bodo imeli v nedeljo, ko bodo na domačem stadionu gostili Celjane. Le-ti so pod vodstvom Slaviše Stojanoviča v 1. krogu zabeležili zmago v sosedskem obračunu, čeprav so imeli novinci nekaj idealnih priložnosti za dosego zadetka.
Najbolj rezultatsko razburljivo tekmo so gledalci lahko spremljali v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer so Koprčani dvakrat vodili, a so na koncu ostali praznih rok. K temu je precej pripomogla stroga izključitev Mitje Vilerja (sodil je Robert Krajnc), saj so vijoličasti z igralcem več dosegli dva zadetka v samem zaključku tekme (enega so si Koprčani nesrečno zabili kar sami). Debi trenerja Darka Milaniča in njegovega pomočnika Anteja Šimundže je tako uspel, čeprav Mariborčane čaka še veliko dela, da bi se vrnili na pota stare slave, ko so suvereno osvajali naslove državnih prvakov.
Težko delo pri ubranitvi te lovorike pa letos čaka Domžalčane, ki so pod vodstvom Roberta Pevnika startali z zmago. Najzaslužnejši zanjo je z dvema doseženima zadetkoma Andraž Kirm, ki se razvija v odličnega igralca, za katerega se resno zanimajo ugledni tuji klubi (Siena). Dobro strelsko formo je na začetku pokazal tudi nekdanji Kirmov soigralec in najboljši strelec preteklega prvenstva Dario Zahora, ki je svoji novi ekipi (Interblock) zagotovil točko v Novi Gorici. Še enkrat več pa je svojo zimzelenost pokazal Milan Osterc, ki še vedno pridno trese nasprotnikove mreže.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 1. krog
Maribor - Koper 3:2 (0:1); strelci: Pavlovič 49., Popovič 85., Rasto-vac 87. - avtogol; Ipavec 35., Kreft 75.; R. K.: Viler (Koper) 80.
HIT Gorica - Interblock 2:2 (1:1); strelci: Osterc 4., Zarifovič 64,; Pregelj 27., Zahora 79.
MIK CM Celje - Rudar Velenje 2:0 (1:0); strelca: Bulajič 45., Biščan 73.
Domžale - Primorje 2:0 (2:0); strelec: Kirm 22., 44.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Nafta - Labod Drava 2:0 (2:0), Maribor - Koper 3:2 (0:1), HIT Gorica - Interblock 2:2 (1:1), MIK CM Celje - Rudar Velenje 2:0 (1:0), Domžale - Primorje 2:0 (2:0).
1.	DOMŽALE
2.	MIK CM CELJE
3.	NAFTA
4.	MARIBOR
5.	HIT GORICA
6.	INTERBLOCK
7.	KOPER
8.	LABOD DRAVA
9.	RUDAR VELENJE
10.	PRIMORJE
1
1
0
0
1
0
0
1
2:0 2:0 2:0 3:2 2:2 2:2 2:3 0:2 0:2 0:2
Pari 2. kroga, sobota, 26. 7., ob 18.00: Koper - Hit Gorica; ob 20.00: Rudar Velenje - Maribor; ob 20.45: Domžale - Nafta Lendava; nedelja, 27. 7., ob 18.00: Primorje - Interblock, Labod Drava Ptuj - MIK CM Celje.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 1. krog
Odločil slab začetek Ptujčanov
Nafta - Labod Drava 2:0 (2:0)
Strelca: 1:0 Radetič (11. - avtogol), 2:0 Čeh (26)
Nafta: Kuzma, Matjašec, Bunc, Caban, Ošlaj, Čeh, Jan-kovič (od 83. Adilovič), Vasiljev (od 56. Brezovački), Sebok, Vaš (od 44. Mujakovič), Lo Duca. Trener: Damir Rob.
Drava: Murko, Filipovič, An<3-elkovič, Kelenc (od 78. Kronave-ter), Bošnjak, Grižonič, Halilovič (od 46. Horvat), Drevenšek, Ba-kovič, Radetič, Zilič (od 66. Gr-bec). Trener: Ljubinko Drulovič.
Rumeni kartoni: Jankovič, Čeh, Sebok; Filipovič, Zilič.
Pred uvodnim krogom novega prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi je veliko dvomov sprožila napovedana stavka združenja slovenskih profesionalnih nogometašev, ki pa je na koncu ni bilo. V Lendavi se je na srečanju med Nafto in Labodom Dravo zbralo več kot 1200 gledalcev, med njimi je bilo tudi nekaj pristašev ptujske ekipe Labod Drava.
Srečanje so domači nogometaši začeli zelo odločno, takoj so prevzeli pobudo in pričeli resno ogrožati gostujočega vratarja Murka. Že v tretji minuti srečanja se je v dobrem položaju znašel napadalec Nafte Sebok, njegov strel z glavo pa je končal v naročju gostujočega vratarja. Odgovor gostov iz Ptuja je sledil že v naslednji minuti, ko so je v ugodnem položaju na levi strani znašel Kelenc, vendar njegov strel ni bil dovolj natančen in prilož-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Grižonič (Labod Drava, beli dres) je imel precej težav s pokrivanjem Tima Lo Duce (Nafta), ki je bil eden najaktivnejših igralcev svoje ekipe.
nost za vodstvo je splavala po vodi. Domačini so v naslednjih minutah stopnjevali pritisk, v 11. minuti pa so dosegli vodilni zadetek. Kot z desne strani je izvajal Bunc, najvišji v skoku pred vratarjem Murkom pa je bil branilec Drave Radetič, ki je žogo nesrečno poslal v svojo mrežo in tako dosegel prvi zadetek v novem prvenstvu. Obramba Drave je bila v tem delu igre slabo organizirana, kar je v 21. minuti skoraj kaznoval Jankovič, a je njegov strel zletel preko gola. Štiri minute kasneje pa je Nafta vendarle dosegla še drugi zadetek: z leve strani je žogo pred vrata Drave
poslal Lo Duca, ob slabem posredovanju Ptujčanov pa jo je na drugi vratnici iz bližine potisnil v mrežo Aleš Čeh - 2:0. Sledilo je še nekaj poskusov domačih nogometašev, vendar je vratar Tomaž Murko vedno dobro posredoval in bil tudi glavni krivec, da domačini niso odšli na odmor s še višjo prednostjo.
Drugi polčas so bolje pričeli gostje iz Ptuja, ki so vsaj vzpostavili ravnotežje na igrišču. Najlepšo priložnost za goste je v 67. minuti zamudil Grbec,
Nogomet
ki se je sam znašel pred vratarjem Nafte Kuzmo, vendar je bil slednji uspešnejši in je žogo z nogo srečno odbil v kot. Gostujoči trener Drulovič je v tem delu opravil tri menjave, v igro so vstopili Horvat, Grbec in Kronaveter, vse pa z namenom, da bi spremenil potek igre, a pravega učinka ni bilo. Nogometaši Drave so poskušali streljati z večje razdalje, vendar Rok Kronaveter (trikrat) in Marko Drevenšek (enkrat) nista bila uspešna.
Danilo Klajnšek
		...... -
		
Foto: Črtomir Goznik
Igor Radetič (Labod Drava, beli dres) je v Lendavi odigral slabše kot na nekaterih pripravljalnih tekmah pred sezono.
Stavka, ki to ni bila
Pred prvim krogom v 1. SNL seje s strani sindikata slovenskih nogometnih profesionalcev (SPINS) napovedovala stavka. Razlog naj bi tičal v enotnih pogodbah za slovenske profesionalne nogometaše, za katere si sindikat zelo prizadeva. Vse skupaj je potekalo na relaciji združenje slovenskih prvoligašev in sindikatov, kjer je šlo predvsem za dokazovanje, kdo je močnejši. Predsednik SPINS Rastko Stefanovič je trdil, da stavka bo, saj ima podporo nogometašev in zagotovilo predsednika Nafte, da stavko podpira, saj naj bi bilo ravno uvodno srečanje med Nafto in Labodom Dravo odločilno za izvedbo stavke. Razplet je znan: vse tekme 1. kroga v 1. SNL so bile odigrane, ekipe pa so nastopile v najboljših postavah.
Seveda je sedaj najbolj razočaran predsednik SPINS, ki mu ni uspelo realizirati stavke, do katere bi bili sicer igralci upravičeni. Vse skupaj je izgledalo še bolj smešno, ker predsednika sindikata v času začetka stavke ni bilo v Sloveniji, ampak je bil z ekipo nogometašev brez angažmaja na Nizozemskem. Od tam komunicirati in voditi stavko pa je že kar malo smešno, kot da sindikat nima nikogar drugega kot predsednika. Očitno prave podpore pri stavki torej ni bilo, verjetno je razlog tudi v tem, da je bila slabo pripravljena, igralci pa z njo niso bili seznanjeni dovolj temeljito. Ta napoved stavke na srečo ni naredila večje škode, dejstvo pa je, da se mora še marsikaj urediti v slovenskem nogometu, vendar bolj preudarno in sistematično.
Danilo Klajnšek
1
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
0
1
0
1
0
1
0
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
Atletika • Člansko državno prvenstvo v Mariboru
Kolaričeva pred Šestakovo
Vrhunec domače atletske sezone se je zgodil minuli konec tedna v Mariboru, ko so se domala vsi najboljši slovenski atleti pomerili za državne naslove. Izkušeni mariborski organizatorji so poskrbeli za tekoče organizirano tekmovanje, atleti za številne vrhunske dosežke, k dobremu vzdušju pa so doprinesli tudi številni gledalci. Dvodnevno tekmovanje je pokazalo, da Slovenija premore številne vrhunske atlete in da ni naključje, da bo atletska odprava najštevilčnejša v Pekingu.
S Ptujskega vidika je bil seveda najbolj zanimiv nastop Nine Kolarič, ki ji skakališče v Mariboru ustreza. Željna dokazovanja v močni domači konkurenci in potrjevanja letošnjih odličnih rezultatov se je podala na zaletišče skoka v daljino. Presenetila jo je visoka hitrost v zaletu, zaradi česar je v prvi in drugi seriji prestopila. A dolga skoka niti za trenutek nista puščala dvoma, da se Nini ne bi uspelo zbrati v tretji seriji in skočiti veljaven skok. Tega je nujno potrebovala, saj bi v nasprotnem primeru ob treh neuspelih poskusih predčasno končala tekmovanje brez uvrstitve. Na srečo se to ni zgodilo - ob previdno odmerjenem zaletu je Nina skočila 610 centimetrov ter s tem prišla na začasno tretje mesto - za Marijo Šestak in Snežano Rodič. V četrti seriji je Nina naredila še en prestop, kar za njo ni značilno. Po sedaj že uveljavljenem vzorcu pa je tudi tokrat največ pokazala na koncu. Z odličnima skokoma, 660 centimetrov v peti in 668 centimetrov v šesti seriji, je spravila renomirani konkurentki na kolena in s tem razbila vse dvome o zmagovalki. Drugouvrščena Šestakova je
Zmaga na DP je bil zadnji nastop Nine Kolarič pred OI.
v prvi seriji doskočila pri 631 centimetrih, a je morala nato predčasno končati tekmovanje zaradi krča v nogi. "Ninini skoki v Mariboru so me presenetili, saj nisem pričakoval tako dobrega skakanja, ker sva sedaj sredi priprav na olimpijski nastop. Nino je prav posebej motivirala želja, da v neposrednem dvoboju premaga Marijo Šestak," je povedal trener Go-razd Rajher, s katerim smo pripravili intervju za petkovo številko Štajerskega tednika.
Nastop članice AK Cestno podjetje Ptuj potekal pod budnim očesom publike in medijev, saj je z letošnjimi rezultati postala ena od osrednjih imen slovenske atletike. Predvsem zaradi menjave delovnega okolja je Kolaričeva danes začela enotedenske priprave na Bledu, v Peking pa potuje 4. avgu-
sta. Nastop v kvalifikacijah jo čaka 19. avgusta ob 940 po lokalnem času oziroma ob 3.40 po našem času.
Medalji še Pajtlerjevi in Doklu
Po dolgem času se je na članskem DP s številno ekipo predstavil tudi ptujski klub. Poleg zlate Kolaričeve so osvojili še dve bronasti kolajni. Na 400 metrov je to uspelo mladinki Lauri Pajtler, ki je tekla 57,17 sekunde. Laura je k temu dodala še četrto mesto na 800 metrov (2 minuti in 14,75 sekunde). Drugo bronasto odlič-je je z rezultatom 15,30 metra v suvanju krogle osvojil Dejan Dokl. Le-ta še boljše rezultate pričakuje na evropskem veteranskem prvenstvu, ki se ta te-
den začenja v Ljubljani. Z osebnim rekordom in finalom na 200 metrov je presenetil mladinec Mitja Horvat. Najprej je v kvalifikacijah tekel 22,19 sekunde, nato pa je bil šesti v finalu s časom 22,25 sekunde. Svoji najboljši osebni znamki je izboljšal tudi Rok Panikvar, prvi dan na 400 metrov, ko je bil s 49,83 sekunde sedmi, in drugi dan na 200 metrov (22,93 sekunde). V suvanju krogle je bil Matej Krušič šesti (12,98 metra), Voglar pa sedmi na 5000 metrov (16 minut in 20,72 sekunde). Pri dekletih je bila Maja Veselič peta na 3000 metrov (10 minut in 51,31 sekunde), Urška Škerget sedma na 400 metrov (60,12 sekunde), Lucija Hameršak pa osma v metu diska (31,81 metra).
UE
Padalstvo • Svetovni pokal
Vindiš četrti v Altenstadtu
Minuli konec tedna se je v nemškem Altenstadtu odvijalo letos že tretje tekmovanje svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj. Kot že zadnjih nekaj let je tudi letošnje tekmovanje zaznamovalo ekstremno vreme z dežjem in vetrom.
Tekmovanja se je udeležilo 35 ekip, med katerimi so bili tudi predstavniki Aerokluba Ptuj. V moški konkurenci se je od Slovencev najbolje odrezal Gorazd Vindiš, član Aeroklu-ba Ptuj, ki je za tretjim mestom zaostal le en centimeter. Na koncu se je moral s skopimi sedmimi centimetri zadovoljiti z nehvaležnim, a vendarle odličnim četrtim mestom. Prva tri mesta so zasedli padalci, ki se s tem športom ukvarjajo profesionalno. Tako se je zmage veselil italijanski padalec Giorgio Squadrone, drugi
je bil Istvan Asztalos in tretji Tomas Varga, oba iz Madžarske. V ženski kategoriji se je od Slovenk najbolje odrezala Maja Sajovic iz Lesc.
Težak boj za najvišja mesta se je odvijal tudi v ekipni razvrstitvi. Čeprav so se Ptujčani nevarno bližali stopničkam, jih je nekoliko slabša predstava v odločilni zadnji seriji potisnila na sedmo mesto. Zmaga je pripadla Madžarski ekipi Szolnok 1, druga je bila ekipa iz Nemčije Sportfoerdergruppe BW 1 in tretja ruska ekipa Emer-com. Najboljša slovenska ekipa je bila Elan ALC iz Lesc na četrtem mestu. Ekipo Ptuja so sestavljali: Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič.
UR
Gorazd Vindiš (AK Ptuj)
12. mednarodni balonarski praznik
Pisani baloni ponovno nad Ptujem
Zadnji julijski dnevi so že po tradiciji v znamenju balonarskega praznika. Letošnji je dvanajsti po vrsti. Njegov sestavni del pa je tudi balonarska noč, bolj ali manj posvečena promociji balonarstva, z glavno atrakcijo - nočnim napihovanjem balona in zabavno-glasbenim programom. Letos bodo nastopil Ekarti.
Na nek način je letošnji ba-lonarski praznik ponovno prelomnica, je povedal Branko Ambrožič, predsednik Balo-narskega kluba Ptuj. Pripravljajo ga v soorganizaciji s Termami Ptuj, ki so prevzele večji del tehničnih nalog pri izvedbi praznika, čeprav strokovni del in tudi pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo dogodka še vedno ostajajo v pristojnosti BK Ptuj. Terme Ptuj dajejo organizaciji in izvedbi vsakoletnega balonar-skega praznika velik pomen, saj želijo, da postane eden od
prepoznavnejših balonarskih dogodkov na samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini, poudarja direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Zavedati se je potrebno, da je organizacija in izvedba vsakoletnega balonarskega praznika izjemno odgovorna naloga.
Večina vidi samo balone, ki se zgodijo, in nič drugega, za dvig balonov je potrebno opraviti veliko dela, ki pa ga občinstvo ne vidi - da imajo plin, startno mesto, da so zavarovani in podobno. Za malo presenečenje je letos poskrbela MO Ptuj, ki je izvedbo praznika podprla z
Foto: Črtomir Goznik
V okviru letošnjega balonarskega praznika se bodo nad Ptuj in v okolico dvignili v glavnem slovenski in avstrijski baloni. Pričakujejo okrog 15 balonov.
Foto: Črtomir Goznik
Branko Ambrožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj: »Letošnji mednarodni balonarski praznik organiziramo v soorganizaciji s Termami Ptuj.«
2700 evri, z enim izmed večjih prispevkov v zadnjih letih. Ne glede na to pa je Ambrožič prepričan, da praznik nima bodočnosti, če se zadeve ne bodo sistemsko spremenile. Balonarski praznik pa je tudi še vedno sestavni del praznovanja praznika MO Ptuj. Začel se bo 24. julija in se končal 27. julija. Pričakujejo okrog 15 balonov, ki bodo letos startali, ne da bi imeli prava startna mesta. Eden izmed balonov bo
ptujski, drugi balon Terme Ptuj je na tleh že dobro leto. Manjša udeležba je po vsej verjetnosti tudi posledica vse večjih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati balonarji ob vsakem poletu, to pa je povezano tudi z višjimi stroški, ki na nek način zmanjšujejo tudi užitke in navdušenje ob vsakem poletu v nebo, romantičnem dogajanju zjutraj in zvečer, doživljanju sveta z balona. Zadnje prijave so sprejeli v ponedeljek. Na mestu, ki
je bilo dolgo let njihov poligon, je zrasel novi hotel, zgrajeno je bilo parkirišče in urejen novi ptujski park Fortuna. Po vsej verjetnosti bodo zato morali balone razdeliti v nekaj startnih skupin, po zadnji varianti bodo startali predvidoma z vetrnice novega parka.
Balonarji bodo letos tekmovali za nagrado Štajerske. O njej bosta odločala dva poleta, petkov in v soboto zjutraj.
Foto: UE
Kolesarstvo • Dirka po Kitajski - Quinghai Lake
Za konec še etapna zmaga
6. etapa
terv \china sports lottery	m
V
mwmm
A SPORTS LOTTER
Četrtkova etapa je bila dolga „le" 115 km, kar pa ne pomeni, da je bila lahka. Kolesarji so se spet morali povzpeti na gorski cilj horse kategorije na 4000 m.nm.v.
Že od začetka so etapo zaznamovali napadi in skoki, a do vzpona so bili vsi obsojeni na propad. Ob začetku vzpona je napadel Matija Kvasina, ki je bil v ospredju do zadnje tretjine vzpona, ko so ga ujeli in prehiteli Tyler Hamilton ter dva Iranca. Na vrhu vzpona so imeli omenjeni dve minuti prednosti pred večjo skupino šestih kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Stare. Dva km po spustu je imel Stare okvaro na kolesu, s katerim je izgubil stik z zasledovalno skupino, ki je kasneje tudi ujela ubežnike. V ozadju so sicer Fajt, Kocjan, Gazvoda in Stare zadnjih 50 km narekovali tempo in lovili osmerico v ospredju, a so se jim na cilju približali le na 25 sekund. Rumeno majico je obdržal Hossein, na drugem mestu je Mcain, tretji pa Hamilton. Matej Stare je bil po šesti etapi na osmem mestu.
7. etapa (Quinghai)
Tudi v tej najdaljši, 214 km dolgi etapi, ni prišlo do spre- 8. etapa memb na vrhu. Po prvi uri dirkanja je bila povprečna hitrost kar 55 km/h, saj so se napadi in skoki vrstili eden za drugim. Kljub temu do bega ni prišlo. Na približno 90 km dirke je le uspel pobeg trojice (Huzarski, Cheng in Christensen), ki je bila pred glavnino v danem trenutku že več kot pet minut. Ekipa rumene majice Tabriz Petro-
s lot
fuim Onr
mm
i LOTTERY CHIIS
ledovalna skupina z rumeno majico ni uspela organizirati, zato je 17 km do cilja napadel Matej Stare, ki je pripeljal v cilj kot tretji, dobrih 10 sekund pred zasledovalci.
9. in 10. etapa
V predzadnji etapi so se pe-rutninarji veselili etapne zmage: tokrat je bil najboljši Jure Kocjan, družbo na zmagovalnih stopničkah pa mu je delal še Gregor Gazvoda. Kocjan in Stare sta odlični uvrstitvi ponovila še v zadnji etapi, ko sta zasedla 5. in 6. mesto. Matej Stare je s tem obdržal visoko 6. mesto v skupni razvrstitvi, rumeno majico pa je obdržal Američan Tyler Hamilton.
Marjan Kelner, UR
8. etapa, Xining - Menyuan, 150,8 km:	
1. Tyler Hamilton (ZDA) Rock Racing	
2. Marek Rutkiewicz (Pol) Poljska	
3. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj	
9. etapa, Menyuan - Huzhu, 168 km:	
1. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj	
2. Jackson Rodriguez (Ven) Serramenti Diquigiovanni-	Androni
3. Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj	
10. etapa, Circuit Race, 110 km:	
1. Alex Rasmussen (Dan) Danska	
5. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj	
6. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj	
Končni vrstni red:	
1. Tyler Hamilton (ZDA) Rock Racing 30.50,38	
2. Marek Rutkiewicz (Pol) Poljska	0.10
3. Hossein Askari (Iran) Tabriz Petrochemical Team	1.08
4. David McCann (Irs) Giant Asia Racing Team	1.17
5. Oscar Sevilla Ribera (Špa) Rock Racing	1.22
6. Matej Stare (Slo) Perutnina Ptuj	l.26
7. Ghader Mizbani Iranagh (Iran) Petrochemical Team	1.3B
8. Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj	l.S2
20. Kristjan Fajt (Slo) Perutnina Ptuj	B.12
28. Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj	18.52
46. Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj	39.30
51. Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj	44.34
59. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj	52.14
Jure Kocjan je postal zmagovalec 9. etape.
Foto: Marjan Kelner
chemical Tea ni dovolila večje razlike in je začela zmanjševati razliko do ubežnikov. Deset km do cilja so bili ubežniki ujeti in takrat se je začel boj za zmago v etapi. Na koncu je slavil Nizozemec Veelers Tom iz ekipe Skil-Shimano. Jure Kocjan je zasedel 11. mesto, Matej Stare pa je zadržal osmo mesto v skupni razvrstitvi.
Matej Stare je odlično nastopil v osmi etapi dirke Quinghai lake, saj je zasedel tretje mesto. S tem rezultatom se je povzpel nekoliko mest višje v generalni razvrstitvi. Zmagal je Tyler Hamilton, ki je v cilj pripeljal skupaj s Poljakom Rutkiewicz Marekom. Sobotna 150 km dolga etapa je
Namizni tenis • NTK Ptuj
Želijo ponoviti uspeh iz prejšnje sezone
Sedaj je za nekatere športnike čas odmora, mednje pa sodijo tudi igralci in igralke namiznega tenisa. Za igralce ptujskega prvoligaša se ta čas izteka, saj 4. avgusta pričnejo priprave na novo prvenstvo. Ptujčani so v prejšnji sezoni prijetno presenetili, saj so na koncu osvojili peto mesto. Danilo Piljak je eden izmed igralcev, ki je veliko pripomogel k temu uspehu. »Z osvojenim petim mestom smo zelo zadovoljni, saj smo nastopili brez zvenečih okrepitev; ob meni so nastopili še Bojan Pavič, Urban Ovčar in Luka Krušič. Dobro delo in velika borbenost sta nas pripeljala do tega rezultata,« je uvodoma dejal Piljak.
Danilo je v konkurenci dvojic z Bojanom Pavičem dosegel tudi tretje mesto na državnem prvenstvu ter v ligaški konkurenci uvrstitev od 8.-12. mesta. O tem, kako usklajuje treniranje in igranje s službo, pa nam je dejal naslednje: »Ob redni zaposlitvi treniram enkrat dnevno, saj več enostavno ne gre. Za kaj več, npr. o razmišljanju o reprezentanci, pa bi se to moralo spremeniti. Zaenkrat sem s tem stanjem zadovoljen in naj
bila od začetka spet zelo hitra, saj so vsi želeli v beg. Na 23 km se je oddvojilo 11 kolesarjev, med njimi je bil tudi Kristijan Koren iz ekipe Perutnina Ptuj. Ekipa Hamiltona ni bila zadovoljna z begom, zato so se hitro podali v lovljenje ubežnikov. Na klancu so bili ujeti, spet pa se je zgodil nov pobeg, v katerem je bil v ospredju Kristjan Fajt. Na 90 km se je začel predzadnji vzpon na dirki, v katerem je glavnina „počila" na prafak-torje. V ospredju so ostali samo se štirje kolesarji, med katerimi je bil še zmeraj Fajt. Stare in Kocjan sta s svojo zasledovalno skupino ujela ubežnike in skupaj so nadaljevali proti vrhu. Kilometer do gorskega cilja je napadel Hamilton, kateremu je lahko sledil le Poljak Rutkie-wicz. Pri spustu v dolino se zas-
Člani KK Perutnina Ptuj so lahko zadovoljni z nastopom na dirki po Kitajski.
Foto: Marjan Kelner
Foto: Danilo Klajnšek
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
tako tudi ostane.«
Po minuli sezoni se NTK Ptuj niso obetali rožnati časi, vendar se je na koncu vse srečno končalo. Ekipa ostane skupaj v isti sestavi in že razmišlja o novi sezoni: »Res je, da se je vse dobro končalo, a brez pomoči sponzorjev ne bi šlo. Sedaj imamo v mislih samo to, da se dobro pripravimo in da poskušamo ponoviti uspeh iz pretekle sezone,« je pogovor zaključil Danilo Piljak.
Danilo Klajnšek
S kolesom v promet!
Se vam je že zgodilo, da vas je na prehodu za pešce kolesar skoraj povozil? Ali pa, bili ste v avtu in kar naenkrat, brez opozorila, zapelje pred vas kolesar. Saj bi ga še nadrli (če vas mama ne bi naučila lepega vedenja), a je bil starejši gospod, ne kakšen mulec, tako da se vam je celo malce zasmili ... Toda, lahko bi se zgodila nesreča, čisto malo je manjkalo. In sedaj vprašanje: kako pa se vi obnašate, ko ste na kolesu? Da bi se vsi udeleženci prometa počutili varno in prijetno, smo se odločili napisati nekaj pravil in dolžnostih, ki jih imamo kot kolesarji.
Tako? Ali tako? Joj, saj ne vem kako!
Danes otroci že v osnovni šoli opravijo kolesarski izpit in vedo, kje in kako se lahko vozijo. Čeprav se mladi lahko na kolesu naučijo veliko vragolij (voziti stoje, »brez rok«, noge na bilanci, skakanje ...), moramo vedeti, da to lahko počnemo le na posebnih prostorih, ne pa na cesti, kjer so tudi drugi udeleženci prometa. Tudi kolesarji se moramo držati določenih pravil. Zmeraj vozimo v smeri vožnje, po kolesarski žprogi in stezi - če nam je na gvoljo, sicer po cesti, nikoli po Sipločniku in nikoli v nasprotno
smer. Čeprav se je med vožnjo prav prijetno pogovarjati, je vožnja vštric, torej skupaj z nekom, drug ob drugem, strogo prepovedana. Vedno vozimo drug za drugim. Pa še nasvet, če je mogoče, se vožnji ponoči raje izognimo. Kljub luči smo najslabše vidni in zato najranljivejši udeleženec prometa na kolesih.
Da ne bo trpela glava!
Zakon določa, da morajo čelado uporabljati le kolesarji, mlajši od 14 let. V resnici pa je kolesarska čelada najpomembnejši pripomoček kolesarja, saj bistveno pripomore k varnosti in zmanjša število hujših nesreč, kar za 40 %.
Kolesar in »rujna« kapljica - da ali ne?
Zanimivo je, da pri kolesarjih v zadnjih letih opažajo povečano prisotnost alkohola. Kot v
avtomobilu je tudi pri kolesu enako - alkohol je nevaren, ker zmanjšuje pozornost in sposobnost varne vožnje. Vinjen voznik ne more pravilno oceniti tveganja in v kritični situaciji hitro reagirati. Pri kolesarjih je pa vinjenost še toliko nevarnejša, ker ima kolo samo dve kolesi in med vožnjo lovimo ravnotežje. Kolesarji tudi
največkrat ne vedo, da so kazni za vinjenost kolesarja popolnoma enake, kakor za voznika drugih motornihvozil.
Prometna pravila tudi za kolesarje!
Kolesarji morajo upoštevati prometna pravila, obveznosti izražene s prometno signalizacijo (prometni znaki, semaforji, talne označbe idr.), pravila vožnje, pravila vključevanja, pravila srečanja, znake, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe. Prav zato mladi vozniki opravljajo izpit. Velikokrat vidimo, kako kolesarji prečkajo vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce tako, da se čez njega enostavno zapeljejo. Prepričani so, da imajo prednost in da morajo ostali udeleženci v prometu ustaviti. Samo želite si lahko, da vas ni opazil policist! V takem primeru moramo sestopiti s kolesa in prečkati vozišče kot pešec, ki ob sebi potiska kolo.
»Kolesarja pa res ne bodo kaznovali!« Ali pač?
Seveda, in kazni niso tako majhne! Torej:
•	napačna smer vožnje - 125 €
•	vožnja s kolesom po pločniku - 125 €
•	telefoniranje med vožnjo -41,7 €
•	vožnja v enosmerno ulico -41,7 €
•	vinjenost: odvisno od stopnje 125 €, 166 €, 250 €
•	izpuščanje krmila, dvig nog - 83,5 €
•	prevožena rumena luč na semaforju -125 €
•	prevožena rdeča luč - 250 €
Ker neznanje ne opravičuje odgovornosti in kazni, je najbolje, da upoštevamo pravila. Na Poli maratonu, največjem kolesarskem dogodku v Sloveniji, kjer kolesari več kot 6000 kolesarjev, bi nastala prava zmeda, če pravila ne bi veljala in če jih ne bi upoštevali. Najpomembnejša od njih so:
•	maraton je izključno rekreativnega značaja,
•	vsi udeleženci vozijo na lastno odgovornost,
•	vsi mlajši od 14 let morajo nosit čelado, vsem ostalim kolesarjem pa uporabo priporočamo.
Za varnost na Poli maratonu skrbimo vsi udeleženci, zato naredite čim več za varnost sebe in ostalih udeležencev. Pa ne samo na Poli maratonu, tudi sicer!
Varno vožnjo vam želimo! Tilen Mrgole, Di@log Co
Kolesarji za Sonček
Zvone Hasemali s prijatelji za dober namen
V Termah v Lendavi se bo v soboto, 26. julija, ob sedmi uri začela druga humanitarna akcija Lenda-va-Strunjan, ki jo organizira kolesarski maratonec Zvone Hasemali s svojimi športnimi prijatelji, da bi zbrali sredstva za Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, za izvajanje nekaterih dejavnosti, za katere primanjkuje stalni virov financiranja.
Akcija Kolesarji za Sonček, ki bo sicer potekala celo letošnje poletje, kdor bo želel, se bo lahko vključil z nakupom posebne zapestnice, je namenjena zbiranju sredstev za Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, da bodo lahko izvajali programe za svoje člane, ki so nujno potrebni in za katere država oziroma zdravstvena blagajna ne zagotavlja več denarja. V prvi vrsti gre za pokrivanje dela stroškov programov, ki so namenjeni mladostnikom
po 18. letu starosti (nevrofizio-terapija in hipoterapija), denar pa potrebujejo tudi za letovanje otrok, ki se udeležujejo zdrav-stveno-terapevtske kolonije, ki ga društvo prav tako organizira vsako leto.
Prvo kolesarjenje za dober namen je Zvone Hasemali organiziral že v letu 2006, takrat je opravil 330 km vožnje po Sloveniji, na relaciji Hodoš-Ankaran. Datum 26. julij pa želijo ohraniti kot začetek akcije, ki naj bi postala tradicionalna. Po začetku v Lendavi se bodo ob 9. uri kolesarji, med potjo se jim lahko pridruži vsak, ki želi pomagati, ustavili v Termah Ptuj, ob 9.30 bodo postali v Hajdini, ob 10.30 v Račah, ob 11. uri v Slovenski Bistrici, ob 11.20 v Slovenskih Konjicah, ob 12.30 v Celju, v Ljubljani ob 14.45, v Vrhniki ob 15.30, ob 17. uri jih pričakujejo v Postojni, v zdravilišču Krka Strunjan pa bodo ob 1930. Gre za okvirne časo-
Športne novičke
Nogomet •
Prijateljska tekma: Aluminij - Slavija Sarajevo 2:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Ibeshei (17), 1:1 Jo-vanovič (31), 2:1 Ibeshei (56)
Aluminij: Lipovac, Topolovec, Gašparič, Bingo, Krajcer, Dugolin, Rotman, Gregorič, Veselič, Djokič, Ibeshei. Igrali so še: Sagadin, Pavlin, Osaj, Grobelšek, Dončec, Letonja, Medved, Šimenko, Morsi, Vajs. Trener: Bojan Špehonja.
Planinski kotiček
Planinarjenje po Dolomitih
16.-18. avgust 2008
Zeleni macesni In cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v najlepši del Dolomitov, v deželo Treh cin. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še bolj prijetne.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 16. avgusta, ob 6. uri na Železniški postaji Ptuj, odkoder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Podali se bomo do čudovite koče Dreischusterhutte (1.626 m), kjer bomo tudi prenočili. V nedeljo se bomo podali proti Trem cinam oziroma do koče Dreizinnenhutte. Povzpeli se bomo na bližnji vrh, od koder se ponuja najlepši pogled na Tri cine in obširen razgled po Dolomitih. Prenočili bomo v koči in se v ponedeljek podali nazaj v Sexten. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah.
Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah, cestnine in organizacijo ter znaša za člane PD 63,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 8. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, oziroma do zasedbe 12 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Sagadin, član odbora Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, je povedal, da se lahko v akcijo Kolesarji za Sonček vključijo vsi, ki želijo pomagati. Na sedežu društva, Osojnikova 9, Ptuj, bodo naprodaj posebne zapestnice, ki bodo stale pet evrov.
vne postanke, saj lahko pride do krajših zamud. Kot je povedal Janez Sagadin, so za pomoč v akciji zaprosili tudi nekatera podjetja in zasebnike, ki lahko donacijska sredstva
nakažejo na račun: Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, NKBM: 04202 - 0000 833070, s pripisom Kolesarji za Sonček.
MG
Slavija Sarajevo: Lučič, Arseni-jevič, Benovič, Regaji, Kosorič, Vuk-sanovič, Kokot, Simič, Jovanovič, Ščepanovič, Spalevič. Igrali so še: Tomovič, Jamina, Šešlija, L. Kuta-lija, I. Kuktalija, Stankovič, Lazič, Radanja, Todorovič, Mičovič. Trener: Zoran Erbez.
V prijateljskem srečanju so nogometaši Aluminija gostili ekipo sarajevske Slavije, ki je v lanskem prvenstvu v premier ligi BiH zasedla peto mesto. V dinamičnem in čvrstem srečanju so gledalci lahko uživali v dobrem nogometu. Sam začetek je pripadel gostom, ki so za-
mudili nekaj priložnosti, prvi zadetek pa so dosegli Kidričani preko Jake Ibesheia, nove okrepitve Aluminija. V 30. minuti so gostje z lepim strelom Jovanoviča izenačili.
V	drugem polčasu tempo igre kljub številnim menjavam ni upadel.
V	57. minuti so nogometaši Aluminija ponovno zadeli v polno. Praktično je vse naredil Jaka Ibeshei, ki je preig-ral celotno sarajevsko obrambo. Zadnji del tega srečanja so imeli gostje več od igre, vendar jim ni uspelo zadeti za izenačenje.
Motokros •
Brata Tadič dobra na Poljskem
V	soboto in nedeljo sta mlada motokrosista Kristjan in Peter Tadič, člana MTD Racing Team iz Majšper-ka, nastopila na tekmi evropskega pokala v Czluchowu na Poljskem.
V	kategoriji EPEMX 2 JUNIOR je bil Kristjan Tadič v prvi vožnji petnajsti, v drugi pa enajsti, kar je skupno zadoščalo za 12. mesto. Nekoliko bolje se je odrezal Peter, ki je bil v prvi vožnji peti, v drugi pa deseti; s tem
je zasedel skupno osmo mesto. S to uvrstitvijo je v skupnem seštevku evropskega pokala še vedno na zelo dobrem sedmem mestu. Brata Tadič se bosta naslednje dirke udeležila 10. 8. na Nizozemskem.
Nogomet •
Abrahamovski turnir
Nogometaši veterani, stari petdeset let in več, so v Kidričevem organizirali Abrahamovski turnir. V goste so povabili tudi nogometaše iz Maribora in Primorske. Prav v času turnirja se je z abrahamom srečal Ivo Vogrinec, nekdanji nogometaš in dolgoletni nogometni delavec.
Prvo mesto na turnirju so osvojili Mariborčani, druga je bila ekipa Ptuja, tretja pa Primorska. Za Ptuj so nastopili: Leopold Valh, Roman Tement, Jurij Šmigoc, Silvo Žitnik, Ivo Vogrinec, Danilo Polajžer, Franc Žitnik, Dušan Hvalec, Stanko Gla-žar, Ivo Ogrinc, Srečko Glodež, Franc Mlakar, Franc Gojčič, Heinz Miler, Maks Brodnjak, Franc Krajnc in Emil Mlakar.
Danilo Klajnšek
Veteranska ekipa Ptuja je v Kidričevem osvojila 2. mesto.
Športni napovednik
Nogomet
Prijateljski tekmi v Kidričevem
V	sredo, 23. 7., se bosta ob 18. uri na stadionu Aluminija pomerila ekipi ljubljanske Olimpije in azerbajdžanskega Bakuja.
V	četrtek, 24. 7., bodo z ekipo Bakuja ob 18. uri igrali nogometaši Aluminija. Gostje iz Azerbajdžana se nahajajo na pripravah na Ptuju, za treninge in tekme pa uporabljajo igrišča v Kidričevem.
Danilo Klajnšek
V Termah skoki z višin
Skakal bo tudi lanski zmagovalec
V Termah Ptuj bodo nocoj in jutri zvečer prvič nastopili tudi skakalci z višin, ki tekmujejo v svetovnem pokalu. Gre za ekshibicijski nastop, na katerem bodo tekmovalci nabirali moči za nove tekme. Obeta se nepozaben adrenalinski večer, kot vse kaže, pa naj bi imel Ptuj tudi pogoje, da bi se že v prihodnjem letu vpisal med mesta, ki bodo organizirali tekme svetovnega pokala v skokih v vodo z velikih višin.
FEDEMAR, evropska federacija morskih športov, letos organizira že 21. zaporedni svetovni pokal v skokih v vodo z velikih višin. Leta 2005 je tekmovanje v Slovenijo pripeljal Miran Ipavec, takratni župan Kanala ob Soči, kjer so se hrabri mladci tudi prvič pomerili med seboj na slovenskih tleh. Na svetu ni več kot 30 do 40 ljudi, ki skačejo z višine od 22 do 28 m in v zraku izvajajo tudi akrobacije. V večini gre za poklicne skakalce, ki delajo v vodnih parkih, cirkusih, filmskih studiih oziroma se s tem atraktivnim športom ukvarjajo le ljubiteljsko. Med slednjimi je tudi Mariborčan Aleš Karnič-nik, trenutno najboljši skakalec z velikih višin v Sloveniji.
"Zanimivo je, da skakalci pri doskoku ne potrebujejo veliko vode, le 4,8 metra, saj priletijo v vodo s hitrostjo več od 95 km na uro, tak udarec povzroči takojšnjo zaustavitev, še preden se dotaknejo dna. V Kanalu ob Soči, kjer sta z "normalne" višine - 17 m - pred leti že zmagovala Mariborčana Moraus in Karničnik, so skoki zelo popularni, karavana najboljših pa se
Na ekshibicijskem nastopu na Ptuju bodo danes in jutri nastopili predvidoma naslednji skakalci: Sergey Zotln Iz Rusije, Andrey Ignatenko Iz Ukrajine, Kent De Mond Iz ZDA, Jose Eber Pava Iz Kolumbije, Gary Hunt Iz Velike Britanije, Pino Auber Iz Italije In Aleš Karničnik Iz Slovenije, je povedal Miran Ipavec, ki bo tudi povezoval nocojšnji In jutrišnji adrenalinski ekshibicijski nastop skakalcev z višin.
je v preteklosti ustavljala še na Bledu in v Kobaridu. Letos bo tekmovanje potekalo na Mostu na Soči, in sicer 27. julija, ob 17. uri. Naj poudarim, da je bilo treba vse mostove za to priložnost povišati na vsaj 22 m, da postane skakalnica visoka vsaj toliko kot petnadstropna hiša. Za tekmo v prihodnjem letu se že zanimata Velenje in Koper, seveda pa bi tudi Ptuj lahko bil med potencialnimi gostitelji kraljev višin.
Skakalci prihajajo z vseh kontinentov, razen na tekmah za svetovni pokal se preko poletja radi pomerijo tudi na drugih tekmovanjih. Na Ptuju se bo predstavil z za njih dokaj nizkega odskočišča petih metrov le del skakalcev. V Termah Ptuj bodo nabirali moči med nastopoma v Salzburgu in na Mostu na Soči. Pokazali bodo nekaj svojih vragolij, skoke s premeti in vijaki, šaljive skoke, skratka, radi bi nekoliko zabavali ptujsko občinstvo. Med skakalci bo tudi lanski zmagovalec svetovnega pokala Sergey Zotin, posebna zanimivost pa bo Pino Auber, drugi s svetovnega prvenstva med seniorji z 10-metrskega stolpa in najboljši evropski senior. Pino pri svojih sedmih križih rad nastopa kot predskakalec v svetovnem pokalu in povsod požanje veliko odobravanj in aplavza. Večina jih je že skakala v Acapulcu, po svetu pa jih imenujejo cliff diversi.
Nocoj in v sredo se ob 20. uri obeta v Termah Ptuj zanimiv športno-zabavni program, zato ob tej priložnosti pozivajo, da gledalci prinesejo s seboj kopalke, mogoče jih bodo adrenalinski mladeniče še česa naučili.
MG
maraton
WWW.
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
Foto: DK
6. september 2008
Ptuj • Povod v pripravah na poulični festival
Sedmič Ptuj - odprto mesto
Letos bo konec avgusta potekal že sedmi ptujski festival Ptuj - odprto mesto, kjer se mladi poskušajo najti v svoji lastni kreativnosti in izobraževanju.
Društvo za miselno rekreacijo Povod že uspešno deluje več let. Ustanovila ga je skupina mladih, inovativnih in ustvarjalnih Ptujčanov, med katerimi sta tudi Dejan Klasinc in Robert Križanič. Namen društva je nuditi do-
ber okvir in zbirališče ustvarjalnosti in pripeljati pestro dogajanje v naše mesto. Kot je dejal Klasinc, združujejo in povezujejo mlade preko različnih dogodkov in pristopov, kot so ulične animacije, žongliranje ter nastopi odlič-
nih glasbenih skupin. Dodaja, da mladim nudijo možnost najdbe lastne kreativnosti in možnost dodatnega izobraževanja. Društvo se v teh dneh pripravlja na največji poulični ptujski festival Ptuj - odprto mesto ter aktivno sodeluje
v letošnjih mednarodnih mladinskih in kulturnih izmenjavah, ko bodo na Ptuju mladi iz Vietnama, Kitajske, Turčije, Nemčije, Bolgarije in Slove-
nije skozi različne aktivnosti razvijali medkulturni dialog in se na samem pouličnem festivalu tudi predstavili. Tako bomo lahko na pouličnem ptujskem festivalu videli skulpturo iz odpadnih gum, različne animacije, predstavitev organizacije žongler-skih delavnic. Predsednik društva Povod Robert Križa-nič pojasnjuje, da so ptujski žonglerji največja in najbolj organizacijska žonglerska skupina v Sloveniji. Poudarja, da je društvo postalo vodilna organizacija na področju izo-
braževanja ulične animacije v Sloveniji. Redno se izvajajo ulične delavnice žongliranja, ki je na Ptuju zelo popularna dejavnost med mladimi. Sicer pa je Povod znan tudi širše po Evropi, predvsem na Balkanu in na Bližjem vzhodu. Klasinc dodaja, da v Povodu nudijo servis mladim do tridesetega leta, ki želijo odpotovati v tujino na prostovoljno delo, predvsem v okviru držav Evropske unije. Prav tako pa zmeraj ostajajo odprti za nove ideje in sodelavce.
Ines Selič
Utrinek iz projekta Ptuj - odprto mesto.
Robert Križanič in Dejan Klasinc
Foto: IS
Foto: DZ
Anketa
Delo mladih v času počitnic
Počitnice za mladostnike predstavljajo predvsem prost poletni čas. Takrat učenci zanemarijo šolske misli, se odpravijo na morje, pozabijo na prihajajoče obveznosti in skrbi. Nekaj mladih pa je tudi takšnih, ki med poletjem poskrbijo za povečanje osebnega dohodka. Zanimalo nas je, kje in kako mladi Ptujčani opravljajo počitniško delo, kolikokrat na teden ga opravljajo, kako porabijo zaslužen denar in ali so z zaslužkom zadovoljni.
Karmen Selič, 18 let
»Trenutno ne opravljam nobenega počitniškega dela, vendar se imam namen zaposliti v mesecu avgustu. Verjetno bom preko študentskega servisa iskala delo hostese, saj sem to delala že lani med počitnicami, in sicer med vikendi. Menim, da je delo lahko in zanimivo, tudi zaslužek ni slab.«
Barbara Veršič, 18 let
»Zdaj še zmeraj uživam v sladkostih prostega časa, vendar že naslednji mesec pričnem aktivno delati v podjetju. Delovnik podjetja traja šest dni v tednu, kjer pomagam zaposlenim, vnašam podatke v računalnik in arhiv. Letos bom prislužen denar porabila za zabavo in
oddih na morju. Z delom, ki ga opravljam med počitnicami že več let, sem zelo zadovoljna.«
Matic Kirbiš, 18 let
»Že četrto leto med počitnicami delam v podjetju Terme Ptuj, kjer zaslužen denar porabim za počitniški oddih na morju, nekaj denarja pa namenim vsakodnevnim potrebam. Trenutno mi delo in zaslužek v gostinstvu odgovarjata, bi pa poizkusil tudi kaj novega. Menim pa, da bi lahko kakšen evro več zaslužka prijetno razveselil vse zaposlene.«
Jasmina Trafela, 18 let
»Počitniško delo opravljam v gostišču. Strežba v tamkajšnem ambientu mi zelo odgovarja. Ljudje so večinoma prijazni in
spoštljivi. Čas dela je odvisen od kvantitete osebja, vendar povprečno delam petkrat na teden. Z zasluženim denarjem si privoščim nova oblačila, z gorivom napolnim rezervoar avtomobila, nekaj denarja pa mi ostane tudi za nočno zabavo. Z delom in zaslužkom sem izredno zadovoljna.«
Mateja Toš, 19 let
»Trenutno nisem zaposlena, vendar sem v iskanju primernega počitniškega dela. Zaposlena želim biti le med šolskimi počitnicami, saj bom preostali čas namenila le učenju. Zasluženi denar bom porabila za osebne potrebe in zabavo. Upam, da bom delo našla v čim krajšem času in si zapolnila
svoj prosti poletni čas. Razmišljam le o enem počitniškem delu, če bi se pa ponudila možnost dvojnega, a ne preveč stresnega dela, bi zagrabila tudi takšno priložnost. Če bo mesečni zaslužek enakovreden delu, ki ga bom opravljala, se zagotovo nad njim ne bom pritoževala.«
Adrian Grgič, 18 let
»To poletje preživljam v podjetju. Zame osebno je pisarniško delo preprosto, zadovoljivo in mi zelo odgovarja. Zaslužen denar porabim za zabavo in nakup oblačil. Letos pa bom poskusil prihraniti nekaj denarja tudi za oddih na morju.«
Ines Selič
Nekateri med poletjem uživajo ob branju knjig.
... drugi pa poskrbijo za povečanje osebnega dohodka.
Karmen Selič, Barbara Veršič, Matic Kirbiš, Jasmina Trafela, Mateja Toš in Adrian Grgič
Foto: S
Foto: IS
Urad za delo Ormož
POMOŽNI DELAVEC, PROIZVODNA DELA - M/Ž; dela pri proizvodji električne in optične industrije (izdelava okvirjev, sončnih in smučarskih očal), določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. CARRERA OPTYL PROIZVODNJA OČAL D.O.O. ORMOŽ, LJUTOMERSKA CESTA 38 A, 2270 ORMOŽ, BEZJAK SIMONA, 02 741 01 43.
Urad za delo Ptuj
AVTOELEKTRIKAR, ELEK-TRIKAR MOTORNIH VOZIL - M/Ž; avtoelektrikar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. AVTOMEHANIK - M/Ž; delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž; pomoč pri raznovrstnih gradbenih delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGER-SKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@ email.si.
DOKTOR DENTALNE ME-
Čeprav je bilo že vse nared, hudo neurje z nalivom in točo na širšem območju Radencev ni prizaneslo novozgrajenemu objektu, saj so bili zaliti kletni prostori, za nameček pa je nekaj dni po odpravi posledic počila vodovodna cev v drugem nadstropju. Po besedah direktorice doma Mateje Hauser bodo te dni svoje prostore v domu dobili prvi štirje stanovalci, do kon-
DICINE, KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE - M/Ž; kompletne zobozdravstvene storitve, nedoločen čas, polni delovni časdvo ali več izmensko delo 1300 EUR neto / mesečno. ZDRAV ZOB ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD, JURŠINCI 3, 2256 JURŠINCI.
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni časdeljen delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@ siol.net.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROINSTA-LATER - M/Ž; izdelava električnih instalacij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMONTER
- M/Ž; elektromontaža, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TECH
ca avgusta pa se jih pričakuje še okoli 30.
Sicer pa je za zmogljivost 176 postelj že pridobljena koncesija za 120 postelj, 30 jih bodo prejeli naknadno, za 26 postelj pa koncesija z oskrbovanci brez dodatne nege ni potrebna. Eno- in dvoposteljne sobe so razen šestih opremljene tudi s kopalnico, vse pa z balkonom in teraso. Glede na dejstvo,
ELEKTROMONTAŽE, DENIS RAKUŠ s.p., PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, RAKUŠ DENIS, 040 613-343, denis_ rakus_e-tech@live.com. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO MONTER - M/Ž; elektro monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@ mzkelektro.si.
ELEKTROTEHNIK, VODJA GRADBIŠČA, EL.MONTER
- M/Ž; el. montažna dela, delo na terenu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, go-milsekbostjan@siol.net. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHA-TRONIK (VSŠ), VODJA PROJEKTOV - M/Ž; vodenje gradbišča na področju elek-troinstalacijskih del, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MI-
Ena od opremljenih sob
da so se v minulem obdobju tovrstni domovi zgradili v dokaj velikem številu po Prle-kiji in Prekmurju, Hauserjeva predvideva, da se njihov ne bo napolnil čez noč. Njihova ponudba bo sodila v kategorijo nadstandardne oblike, cena mesečne oskrbe pa se bo gibala med 600 in 1200 evri. V domu bodo štirikrat na teden po šest ur na vo-
LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net. KLJUČAVNIČAR, ELEK-TROMONTER, MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE - M/Ž; montaža kovinske konstrukcije, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRA-GERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 031/778-242, darja.jausovec@ triera.net.
KLJUČAVNIČAR, STRU-GAR, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž;
montaža in priprava vseh vrst kovinskih konstrukcij na terenu in v delavnici, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 2000 EUR bruto / mesečno. MESARIČ MARJAN S.P. -PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESA-RIČ MARKO, 040 368-110, metall.mesaric@gmail.com. METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. -M/Ž; delavec začetnik - III. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar II., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ talum.si.
OBLIKOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, DELAVEC ZAČETNIK - IV.
ST. STR. - M/Ž; usposobitev za samostojno delo klju-
' ■ - - JH
Foto: NS
ljo tudi zdravniške storitve. Svoje pisarniške prostore bo imelo v okviru doma društvo upokojencev Radenci, v sklopu objekta bodo knjižnica, družabni in rekreacijski prostor. Trenutno je sklenjenih 15 delovnih razmerij, načrtuje pa se zaposlitev še okoli 35 ljudi.
Niko Šoštarič
čavničar II., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. SILKEM PROIZVODNJA ZEOLITOV D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 799-51-11, ta-nja.madjar@talum.si.
OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MON-TER-OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; mehanska in monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mz-kelektro.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, CEVAR-VARILEC
-	M/Ž; cevar-varilec, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠTEGER SAŠKA, 031 484-440, info@pro-jektis.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA
-	M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas 12 mesecev, polni delovni časdvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERI-JA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, CEGLAR MOJCA, 041 762-863,.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PEK, KUHAR-PIZZA PEK - M/Ž; kuhar-piz-za pek, določen čas 12 mesecev, polni delovni časdvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERI-JA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, KOROTAJ MIRO, 031 882-071,.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA PLESKARSKA DELA, SLIKO-PLESKAR - M/Ž; pomoč pri pleskanju, pri izdelavi fasad itd., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMEN-KO ANTON, 031 363-972,. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV. - M/Ž; delavec začetnik - II. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali večizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja. madjar@talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; voznik v mednarodnem cestnem prometu, nedoločen
čas, polni delovni časgibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit
C,E-kategorije,	nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, 1800 EUR neto / mesečno. EMERŠIČ DUŠAN S.P., AVTOPREVOZNIŠTVO, FORMIN 15 A, 2272 GORI-ŠNICA.
SLAŠČIČAR, PEK - M/Ž;
peka kruha in pomoč v pekarni, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. PEKARNA ŠTRUČ-KA MELITA AHEC S.P., APAČE 185 B, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, AHEC MELITA, 041 232-694. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž; priprava malic, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. HARAM-BAŠIC JOŽICA S.P. - OKREPČEVALNICA PRI OLGI, ZGORNJA HAJDINA 2 A, 2288 HAJDINA. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijače, priprava računov za izdajo strankam, skrb za čisto in urejeno delovno okolje, delovno mesto Ptuj, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE,
D.O.O.,	LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUM-BEREGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwal-der.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž;
varjenje kovinskih konstrukcij po EU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 2000 EUR bruto / mesečno. ME-SARIČ MARJAN S.P. - PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARKO, 040 368-110, metall. mesaric@gmail.com.
TALILEC-LIVAR, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; delavec začetnik - IV. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar I., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ talum.si.
TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, ŠIVILJA, MO-DELAR-ŠIVILJA - M/Ž; modeliranje in šivanje ženskih oblačil, krojenje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. SONJA PROIZVODNO-TRGO-VSKO-STORITVENO PODJETJE D.O.O., VOŠNJAKOVA ULICA 10, 2250 PTUJ, PLA-VEC SONJA, 02 748 16 86,. VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; voznik avtobusa - delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@ s5.net.
Radenci • Dom za starejše vseljiv
Do konca avgusta 30 stanovalcev
Dom za starejše v Radencih bo posloval kot gospodarska družba, saj je na podlagi sklenjenega javno-za-sebnega partnerstva - občina Radenci in družba Hypo leasing sta vložila vsak polovico lastniškega deleža - ustanovljeno podjetje Dosor. Po domala enomesečni zamudi bo vendarle pričel sprejemati prve goste.
Dom starejših v času izgradnje
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (3)
Aikido
Po strukturi aikido velja za najbolj popoln in human sistem goloroke samoobrambe. »Trde« ali »zunanje« šole borilnih veščin, ki se ukvarjajo samo z učinkom tehnike, pravijo: »Ne izzovi spopada. Stori vse, da se mu izogneš. Toda če te kdo napade, vrni s trikrat močnejšo mero. Na udarec odgovori s trikrat močnejšim udarcem.« »Mehko-trde« šole zagovarjajo pravilo: »Oko za oko, zob za zob.« Njihov borec na napad odgovori z enako mero. Na slaboten udarec s slabotnim udarcem, na močan udarec z močnim udarcem in na smrtonosnega s smrtonosnim.
Aikido pa uči: »V pravem BUDO (steza borilnih veščin) ni ne sovražnikov, ne nasprotnikov.« Osnovni namen ni premagati napadalca, temveč ga razorožiti tako na duhovnem kot na telesnem področju. Mojster aikida s tehnikami prijemov, vzvodov in metov kontrolira nasprotnikovo agresivnost do trenutka, ko se napadalec zave nesmiselnosti svojega početja. Aiki-doka v napadalcu ne vidi sovražnika, zato njegovi gibi dobijo obliko sodelovanja. Na takšen način obvladuje nasprotnikov ritem oz. gibanje in ga po želji usmerja, vodi.
Utemeljitelj aikida je bil Morihei Ueshiba, najbolj znani aikidoka pa je filmski igralec in hollywoodski zvezdnik Steven Seagal.
Kaj je Aikido?
Beseda aikido označuje metodo ali pot (DO) za koordinacijo oz. harmonijo (AI) mentalne energije ali duha (KI); ali preprosto: »pot harmonije«. Gre za skladnost telesa in duha ter povezavo med posameznikom in njegovim življenjskim okoljem, ki poteka preko ki-energije. Za Ueshibo je ki pred-
Aikido je borilna veščina, ki temelji na vzvodih, metih in prijemih, velja za najbolj humano obliko goloroke samoobrambe.
stavljal najvišji odraz univerzalne ljubezni. Glavni cilj aikida je samoobvladovanje, ne pa zmaga nad nasprotnikom. Ueshiba je rekel: »Če poskušate premagati nasprotnika s silo, potem si boste samo ustvarili novega sovražnika.« Zmaga v fizičnem smislu predstavlja relativno zmago. Današnji zmagovalec je že jutri lahko poraženec (zakon karme ali pravilo vzroka in učinka). Zato je za aikidoka najvišji ideal zmaga brez boja (to je učil že Sun Cu, največji vojaški strateg). Popolna zmaga se doseže takrat, ko se borba konča, še preden se je začela oz. takrat, ko se konflikt reši po mirni poti, brez fizičnega spopada. Premagati lastne in tuje slabosti, kot so jeza, agresivnost, nizke strasti - to je pravi uspeh in prava zmaga!
Vadbeni proces aikida obsega tai-jutsu (goloroke tehnike) in buki-waso (ken/jo oz. meč/palica).
Nastanek aikida
Nastanek in razvoj aikida je tesno vezan na življenjsko pot njenega kreatorja Moriheija Ueshibo. Rodil se je 14. decembra 1883 v kraju Tanabe. Njegov oče Yoroku je bil vaški starešina. Zaradi te funkcije so ga pogosto žalili in napadali
lokalni huligani, ki so jih najeli politični nasprotniki iz sosednjega kraja. Mladi Morihei je nemočno opazoval prizore ponižanja in v njem je zorel sklep, da mora postati najmočnejši človek na svetu, da bo lahko varoval šibke in nemočne. Z veliko vnemo je vadil in preučeval različne šole ju-jutsa in ken-jutsa (mečevanje). Leta 1915 je srečal svojega najpomembnejšega učitelja Sokaku Takedo, ki velja za najboljšega mečevalca 20. stoletja in mojstra daito-ryu ju-jutsa. Pri Takedi je vadil do l. 1919, ko je Moriheiju umrl oče in se je vrnil v rojstni kraj. Spomladi 1925 je Ueshiba po dvoboju z bokeni (leseni meč) doživel mistično izkušnjo, v budistični tradiciji znano kot satory ali prosvetljenje. Leto je odločilno vplivalo na kreiranje aikida. Ker se je Morihei zavedal pomembnosti svojega odkritja, je pričel vneto širiti aikido. V prvi fazi mu je veliko pomagal admiral Takeshita, ki mu je omogočil vstop v visoko družbo. Leta 1931 pa so njegovi učenci v kraju Ushigome zgradili prvi dojo (telovadnico). Ob izbruhu 2. svetovne vojne se je Ueshiba preselil v kraj Iwama, kjer se je posvetil majhni skupini učencev.
Aikido po 2. svetovni vojni
Leta 1944 je bila ustanovljena zveza Aikikai, ki pa je zaživela šele l. 1948. Njen predsednik je bil Kenji Tomita. Vodja »telesnega pristopa« je bil Ueshibin sin Kisshomaru, šef inštruktorjev (ki jih je bilo okrog 500) pa je bil Koichi Tohei. Po l. 1948 se je aikido naglo razširil po svetu. Številni mojstri so si za življenjsko nalogo zadali cilj, da bodo razširili aikido izven Japonske. Morihei Ueshiba je vse do svoje smrti l. 1969 neutrudno poučeval in demonstriral aikido na Japonskem.
Po Moriheijevi smrti je prišlo do razhajanj v tolmačenju veščine. Posamezni mojstri so ustanavljali lastne stile oz. šole. Razvojni trendi so aikido pripeljali do razkoraka med tradicijo in modernizacijo. Koichi Tohei je utemeljil ki-aikido in je po osnovni ideji ostal najbližji izvornemu Moriheijevemu nauku. Najbolj tradicionalna oblika je zastopana v stilu da-ito-ryu. Na modernizacijo pa sta najbolj vplivala Gozo Shi-oda in Kenji Tomiki. Na čelu Aikikaija pa se danes nahaja tretji doshu (vodja) Moriteru Ueshiba, Moriheijev vnuk in Kisshomarov sin.
Zakonski in družinski center Midva
Spolnost med nosečnostjo?
Z možem pričakujeva prvega otroka. Sem v sedmem mesecu nosečnosti in sem zelo težko zanosila. Mož se že od vsega začetka boji spolnosti, ker pravi, da ne želi, da se otroku kaj zgodi. Postavljajo pa se mi tudi vprašanja. Kaj bo po porodu, mu bom še privlačna kot ženska? Mož mi sicer posveča precej pozornosti, nežnosti, le da gre za crkljanje, poljubljanje, božanje trebuha, ljubezenske izjave, ne pa tudi za kazanje spolnega poželenja. Naj tudi povem, da se razen v trebuh nisem zredila ali se kako drugače zanemarila.
Vaše pisanje mi daje občutek, da vaš mož zelo spoštuje vas in vajino nerojeno dete. Mislim, da je njegova pazljivost zgolj previdnost do vas in otroka. Rad vas ima in se boji, da bi vas poškodoval. Spolnost v nosečnosti je resnično odločitev vsakega para posebej. Nekatere ženske si v nosečnosti želijo več spolnosti kot običajno, saj hormoni delujejo močneje in morda so se prvič tudi iskreno sprostile. Težko je odgovoriti na vprašanje, spolnost v nosečnosti ja ali ne in veliko parov ima pomisleke. Najbolje je, da ženska posluša sebe in svoje
telo. Nekateri ginekologi vam bodo svetovali, da je možnost splava prve mesece večja, zato naj bi se par vzdržal spolnosti, drugi bodo predlagali obratno ... Pravi odgovor pa vam bo dalo samo vaše telo.
Če se mož boji spolnosti, ga tudi ni smiselno siliti, kar pa še ne pomeni, da je z vajinim odnosom ali z njegovim odnosom do vas kaj narobe. Nosečnost je velika sprememba za par in prav tako otrok, ki prihaja, prinaša velike spremembe med vaju. Sedaj boste trije. Skrbi pa vas, kako bo s spolnostjo po porodu. Telo potrebuje svoj čas, da spet najde svoj ritem. Za telo je roditi velik šok. Vzemite si čas, posvetite se otroku. Mislim,
da bo vaš mož dober oče in da bo znal poskrbeti za vas in otroka, ko ga bosta potrebovala, in takšnih trenutkov bo po porodu zelo veliko. Spolnost pa se bo uredila sama po sebi. Glavno je predvsem, da se imata vidva rada. Otrok priha-
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
ja v vajin svet, vajin prvi otrok, vzemita to kot blagoslov in se veselita prijetnih trenutkov, ki vas čakajo v troje.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 22. julij
Danes goduje Majda, Marija Magdalena
1280 je bila napisana prva listina, v kateri nastopa ljubljanski meščan. 1882 so bili dovoljeni slovenski oddelki na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu.
1889 se je začela v trboveljskem revirju prva velika stavka rudarjev.
1932 je izšla v Ljubljani prva številka Slovenije, neodvisnega demokratičnega
tednika.
1941 naj bi se v Sloveniji začeli napadi partizanskih enot na okupacijske sile in njihove objekte.
1944 je bila na osvobojenem ozemlju Bele krajine sklicana duhovniška konferenca.
1957 so ustanovili v Trstu Tržaško kreditno banko.
1991 je Izvršni svet Republike Slovenije obravnaval tehnično izvedbo sklepa
Predsedstva SFRJ o umiku poveljstev, enot in ustanov JLA iz Slovenije.
Sreda, 23. julij
Danes goduje Branislav
1811 je Valentin Vodnik poslal francoskemu guvernerju Ilirskih provinc posebno spomenico, v kateri je poudaril, da se »jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje«.
1867 je prišlo v Ljubljani do fizičnega spopada med slovenskimi sokoli in nemškimi turnarji.
1871 so sprejeli v Avstriji zakon, ki je vpeljal metrski in kilogramski merski sistem.
1882 je bil ustanovni občni zbor tržaškega Sokola. 1919 je vlada v Beogradu izdala zakon o ljubljanski univerzi. 1937 je Stojadinoviceva vlada predložila skupščini v potrditev konkordat s katoliško cerkvijo, ki so ga sicer podpisali že pred dvema letoma - 25. julija 1935.
1940	so v Sloveniji ustanovili Društvo prijateljev Sovjetske zveze.
1946	je bil sprejet zakon o zadrugah.
1990	je obiskal Ljubljano takratni predsednik predsedstva Jugoslavije Borisav Jovic.
Četrtek, 24. julij
Danes goduje Kristina
1652 se je rodil ljubljanski trgovec in mecen Jakob Schell pl.Schelenburg.
1842 se je rodil v Skaručni slovenski humoristični pisatelj Jakob Alešovec.
1899 je stekel redni železniški promet med Ljubljano in Vrhniko.
1775 se je rodil francoski avanturist in detektiv Francois-Eugene Vidocq, ki je
pomagal pri ustanovitvi organizacije varnostne policije.
1783 se je rodil Simon Bolivar, južnoameriški revolucionar in voditelj.
1965 je jugoslovanska skupščina sprejela novo zakonodajo in reformne cilje. S
tem se je uradno začela gospodarska reforma.
1991	je Predsedstvo SFR Jugoslavije sprejelo odlok o odpustitvi slovenskih vojakov iz JLA.
Petek, 25. julij
Danes godujeta Jakob in Krištof
1719 so pokopali enega najbolj znanih graditeljev orgel v baročnem obdobju Arpa Schnitgerrerja.
1817 je bil v Radovljenskem ubit Karadorde, voditelj prvega srbskega upora proti Turkom.
1881 so ustanovili Tržaško podporno in bralno društvo.
1897 je bil Portorož ali Porto Rose z državnim zakonom ministrstva za notranje
zadeve razglašen za zdraviliški kraj.
1918	je dr. Anton Korošec na seji Jugoslovanskega kluba naznanil, da je kot rok za ustanovitev Narodnega sveta v Ljubljani določen 16. in 17. avgust 1918.
1919	so bili nesporazumi med SLS in liberalci vse očitnejši.
2000 je slovenski državni zbor spremenil slovensko ustavo in vanjo zapisal proporcionalni volilni sistem. Sobota, 26. julij Danes goduje Ana
Pravzaprav godujeta oba Marijina starša Joahim in Ana
1581 je sedem nizozemskih severnih provinc sprejelo haško izjavo o neodvisnosti in se tako odcepilo od Španije.
1847 Liberija kot prva država svobodnih črncev postala neodvisna država.
1871 se je rodil v Velenju slovenski politik Karel Verstovšek, član prve slovenske
vlade iz leta 1918, zadolžen za uk in bogočastje.
1894 se je rodil v Domžalah slovenski kipar Peter Loboda.
1914 je zvonjenje cerkvenih zvonov oznanilo mobilizacijo v slovenskih deželah.
1920	je bila uradno uveljavljena Trianonska mirovna pogodba, s katero je bilo Prekmurje priključeno Kraljevini SHS.
1934 je v Uncu umrl 60 let star slovenski general Rudolf Maister. Nedelja, 27. julij Danes goduje Sergej
1806 se je rodil na Dunaju avstrijski politik Franz Stadion. 1851 sta kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič javno naznanila ustanovitev Mohorjeve družbe, družbe za izdajanje dobrih knjig. 1857 so odprli železniško progo Ljubljana-Sežana-Trst. 1903 je umrl v Gradcu slovenski fizik Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini.
1920 je bil ustanovljen v Ljubljani Kreditni zavod za trgovino in industrijo. 1924 je bila v Beogradu ustanovljena vlada narodnega sporazuma s predsednikom Ljubom Davidovicem.
1928 je postal načelnik SLS dr. Anton Korošec prvi nesrbski predsednik vlade v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1988 je vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo Ivana Borštnerja na štiri leta zapora, Janeza Janšo in Francija Zavrla na poldrugo leto ter Davida Tasica na pet mesecev.
Ponedeljek, 28. julij Danes goduje Zmago
1865 je ljubljanski obrtnik češkega rodu Janez Horak na seji ljubljanskega občinskega sveta predlagal, da sprejmejo prepoved stalne naselitve Židov v Ljubljani.
1889 so v Avstro-Ogrski sprejeli zakon, s katerim je bila država zadolžena za redno vzdrževanje cest.
1913 je dobila Štajerska elektro družba (STEG) od avstrijske vlade koncesijo za graditev prve elektrarne na Dravi na Fali pri Mariboru. 1917 je po dveh mesecih brezuspešnih pogajanj z vlado Slovenska ljudska stranka v svojem glasilu Slovencu objavila svoje stališče, po katerem so dekla-racijske zahteve slovenski narodni minimum, ki se mu stranka ne misli odreči.
1941	je plenum OF pozvala Slovence »na oborožen odpor«.
1941 se je ponoči na nekaterih območjih na Gorenjskem, zlasti v kamniškem okrožju, začel val partizanskih sabotaž in odhod prostovoljcev v partizane.
1947	se je začel v Ljubljani tako imenovan Nagodetov proces.
AvtoD£OM
Prenovljena serija 3 je polna tehničnih inovacij
Pri nemškem BMW so se po dobrih treh letih odločili za prenovo njihovega najuspešnejšega modela. Verjetno tudi zato, ker sta na trg prišla novi audi A4 in mercedes razreda C, ki sta, ob novem renaultu laguni, edina resna konkurenta bavarski seriji 3. V skladu s prenovljenima serijama 5 in 1 pričakujemo tudi pri trojki zmogljivejše in varčnejše motorje, prenova pa je zajela kombilimuzino in karavanski model touring.
Kljub dejstvu, da je nemški avtomobilski proizvajalec BMW v prvih letošnjih šestih mesecih znova zabeležil rekordno prodajo, so po novi sedmici bavarci pokazali še prenovljeno serijo 3. Popravki so opazni na prednjem delu vozila, ker je ta dobil drugačen prednji odbijač in prenovljena žarometa, kozmetični popravki so vidni tudi na zunanjih vzvratnih ogledalih, ki v nasprotju z napovedmi nimajo vgrajenih smernikov, imajo pa večje polje vidljivosti. Prepoznaven videz blagovne znamke z dvojnimi žarometi je s kromirano obrobo sedaj še izrazitejši, medtem ko se obroči okrog luči v kombinaciji z biksenonskimi žarometi lahko uporabljajo kot dnevne luči.
Na zadku opazimo spremenjene zadnje luči in predelan odbijač, precej novosti pa je tudi v notranjosti, ki se med drugim lahko pohvali z 8,8-palčnim LCD-zaslonom in štirimi dodatnimi gumbi za upravljanje z iDrive sistemom, ki je na voljo v kombinaciji z opcijskim navigacijskim sistemom in podpira glasovno upravljanje. Notranjost avtomobila je doživela izboljšave, tako z vidika uporabe kakovostnejših materialov kot oblikovanja površin. Tukaj lahko
omenim poseben koncept oblikovanja s svojimi konveksno-konkavnimi površinami in športnostjo. Spremenjena je tudi sredinska konzola z na novo nameščenimi stikali za upravljanje stekel, za doplačilo pa je na voljo tudi 80 GB trdi disk. Kot zanimivost omenjam še sistem Connected Drive, ki omogoča uporabo interneta v vozilu. Prenos podatkov se izvaja na podlagi tehnologije EDGE (Enhanced Data Rates for GSM Evolution), ki v nasprotju s tehnologijo UMTS ponuja celostno geografsko pokritost, hkrati pa je tri- do štirikrat hitrejša od mobilnega standarda GPRS. Osnova za internetno uporabo v vozilu je omogočena z nadgradnjo vmesnika iDrive. S premikanjem gumba v poljubne smeri lahko kazalec na zaslonu pomikamo preko spletne strani, prikazane na LCD zaslonu.
Motorna paleta je v osnovi ostala nespremenjena, s petimi bencinskimi in petimi dizelskimi agregati pa je izbira vendarle dovolj velika. Še najbolj so prenovili 3,0-litrski dizel, ki ima po novem 245 KM in 520 Nm navora. Vsi motorji so lahko proti doplačilu opremljeni s sistemom za varčevanje z gorivom Efficient Dynamics. Pod to oznako se skriva tehnologija, ki vključuje regeneracijo energije pri zaviranju, samodejni izklop in ponovni zagon motorja, indikator položaja prestavne ročice, elektro-hidra-vlični servo volan, pnevmatike z majhnim kotalnim uporom in samodejno krmiljenje loput za dovod zraka. Bavarski inženirji so v primerjavi s prejšnjim modelom znižali porabo goriva in stopnjo izpušnih emisij. Še posebej nazoren primer tega predstavlja različica 330d, pri kateri naj bi povprečna poraba znašala slabih šest litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov, stopnja emisij ogljikovega dioksida pa 152 gramov na prevožen kilometer. Različici 335i coupe
in 335i cabrio sta opremljeni s sedemsto-penjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko, ki je bil do sedaj na voljo le v športni različici M3. Tako kot novi dizelski šestvaljniki tudi 320d in 318d standardno izpolnjujeta zahteve izpušnega normativa euro 5.
Odvisno od posameznega modela se je kolotek zadnje preme zaradi novega nosilca kolesa in drugih izboljšav razširil za do 24 milimetrov. S pogonom na zadnji par koles, idealno porazdelitvijo obremenitve med obe premi in dodelano tehnologijo podvozja postavlja nova serija 3 nekoliko višje standarde na področju vodljivosti vozila. Štirikolesni pogon xDrive po potrebi razporeja moč motorja med obe premi za izboljšanje vozne dinamike kot tudi vozne stabilnosti in oprijema in je sedaj lahko na voljo pri petih pogonskih izvedbah.
Varnost serije 3 temelji na togi strukturi karoserije, uporabi različnih vrst čvrstega jekla in posebnih deformacijskih elementih, ki preusmerijo in absorbirajo energijo ob trku. Za zaščito vseh potnikov skrbi (najmanj) šest varnostnih zračnih blazin, tritočkovni varnostni pasovi in vzglavniki na vseh sedežih. Prednja sedeža sta serijsko opremljena z aktivnima vzglavnikoma, ki v primeru trka zmanjšata nevarnost nastanka poškodb v predelu vratnih vretenc. Z nadzorom varnostnega elektronskega sistema vozila aktivna vzglavnika poskrbita, da se ob trku od zadaj, prednji predel vzglavnika pomakne v smeri naprej do 60 milimetrov in v smeri navzgor do 40 milimetrov. Na ta način se zmanjša razdalja med vzglavnikom in glavo, s čemer se zmanjša možnost poškodb voznika in sopotnika.
Prenovljena serija 3 je brez dvoma polna tehničnih inovacij in sodobne elektronike, a žal ta pri BMW nikoli ni bila poceni. Dolg spisek doplačilne opreme lahko ceno vozila dvigne za toliko, kot stane povprečen avto nižjega srednjega razreda, zato pa vam brez doplačila ostane pregovorno »veselje v vožnji.«
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega kože s prehranskimi dopolnili
Koža, lasje in nohti so ogledalo našega organizma in vsako rušenje ravnovesja v telesu neusmiljeno pušča sledi na njih. Težave z lasmi, kožo in nohti so odraz pomanjkanja katerekoli hranilne snovi v organizmu. Da bi bili lasje, koža in nohti lepi in zdravi, jim moramo omogočiti tudi pravilno nego, ki poleg zunanje nege pomeni pravilno, z vitamini, minerali in beljakovinami bogato prehrano. S pravilno prehrano in ustrezno nego lahko vzdržujemo zdravo in sijočo kožo skozi vse leto.
Hrana, bogata z vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi, kožo hrani in ščiti ter podaljšuje njen mladosten izgled. Za kožo je priporočljivo, da je hrana bogata z vitaminoma E in C, betakarote-nom, likopenom, koencimom Q10, minerali (selenom, silicijem), maščobnimi kislinami in drugimi.
Vitamin E je najpomembnejši antioksidant, topen v maščobah. Kot»lovilec prostih radikalov« ščiti pomembne telesne molekule pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Prosti radikali nastajajo med običajnimi presnov-
nimi procesi ter izpostavljanjem telesa raznim strupom (npr. tistim v cigaretnem dimu) in drugim stresnim dejavnikom (npr. UV-žarki). Nekateri strokovnjaki celo menijo, da naj bi vitamin E v kombinaciji z vitaminom C izjemno povečal zaščito pred staranjem.
Vitamin C je izredno učinkovit antioksidant, ki lahko že v zelo majhnih količinah pomaga ščititi celične membrane in varuje pred poškodbami UV-sevanja. Dodatne posredne antioksidativne sposobnosti vitamina C se kažejo tudi v sposobnosti regenerira-nja ostalih pomembnih anti-oksidantov, npr. vitamina E. Vitamin C pa sodeluje tudi pri proizvodnji čvrstega vezivnega tkiva - kolagena, kije tudi sestavni del kože in vpliva na njeno čvrstost in elastičnost.
Beta karoten (oziroma vsi karotenoidi) so antioksidan-ti, nujni za zdravje kože, ki se v telesu pretvorijo v vitamin A. Vitamin A je med drugim potreben za rast novih celic in obnavljanje tkiva, poveča količino pigmenta v koži, ki skrajšuje potreben čas, da lepo porjavimo, varuje kožo pred škodljivimi vplivi sonč-
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pislak, mag. farm.
nih žarkov, zagorelost pa se zaradi njega ohrani dalj časa. Prevelika količina vitamina A lahko škodi, zato z njim ni dobro pretiravati.
Likopen je pomemben del antioksidacijske obrambne mreže v koži in lahko samostojno ali v kombinacijami z drugimi hranilnimi snovmi iz hrane poveča zaščito kože pred zunanjimi vplivi, predvsem pred vplivi sončnih žarkov. Likopen zaradi kopičenja v maščobnem tkivu tik pod kožo le to rahlo obarva.
Koencim Q10 gladi gubice, pri tem pa podpira naravno delovanje kože in sodeluje pri njeni regeneraciji. Poleg tega deluje Q10 kot lovilec prostih radikalov in preprečuje predčasno staranje kože.
Selen je sestavina glutation peroksidaze, najpomembnejšega antioksidanta, ki nastaja v našem telesu (najdemo v vsaki celici) in je naravna antioksidantna zaščita celic. Varuje kožo pred poškodbami, ki bi jih lahko povzročilo sonce, ter ohranja kožo čvrsto in elastično.
Silicij se v veliki meri v našem telesu nahaja v hitro delečih se celicah (koža, lasje, nohti ...). Celice oskrbuje z vodo, saj ima veliko sposobnost vezave vode. To ima za posledico lažjo izmenjavo hranilnih snovi in boljši potek celične presnove. Na zunaj je to opazno kot napeta in sveža koža. Silicij pa je tudi gradbeni element kolagena in elastina, ki sta nujno potrebna za elastičnost in prožnost kože.
Žveplo je pomembna sestavina podpornega tkiva, ki ga potrebuje koža, da bi ostala čvrsta, mehka in prožna. Če podporno tkivo oslabi, se pojavijo gube. Žveplo z disulfi-dnimi vezmi pomaga ohranjati kompaktnost veznega tkiva, poleg tega pa spodbuja nastajanje pomembnih povezav med beljakovinskimi molekulami. Te vezi so bistvenega pomena za tvorbo zdravega kolagena in beljakovin za gradnjo kože.
Mateja Pislak, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Toča
Že prejšnji teden, ko so napovedovali neurja v nedeljo, sem bila v dvomih, ali naj kaj napišem o težavah po divjanju neurja. Današnji nasvet bi vam prav gotovo najbolj prav prišel ravno v torek, po divjanju neurja. Mogoče iz vraževernosti, mogoče zaradi česa drugega, sem si rekla, ne kliči nesreče. Zdaj vidim, da se vraževernost res ne splača, saj nas je prav vse, žal, v nedeljo prizadelo neurje. Res pa je, da nekatere bolj, druge manj.
Kaj torej storiti v okrasnem vrtu po takem divjanju vremena. Najprej moramo seveda počakati, da odteče voda, saj drugače s hojo po travi in zemlji naredimo še dodatno škodo. Nato najprej odstranimo vse veje, listje, ki jih je nevihta polomila in vrgla na tla ali na vrt. Če imamo drobilec za kompost, jih zdrobimo, saj nam bo masa kasneje prišla prav. Zdrobljeno maso lahko uporabimo na gredicah kot prekrivko ali pa jo damo na kompost.
Glede na to, da je na zelenjavnem vrtu zemlja najdlje mokra, se lahko lotimo najprej okrasnega grmovja. Pore-žemo vse veje, ki so polomljene. Uporabimo škarje, ne roke. Rane so namreč vstopna mesta za številne težave, zato morajo biti čim manjše. S škarjami to lahko naredimo, lom pa je vedno nazobčan, zato je površina večja. Pri tem naj opozorim, kako režemo. Vedno odrežemo kakšen centimeter nad listom ali mestom, kjer je bil list. Izberemo mesto nad listom, ki je gledal iz grma, ne v grm. Če je del vej polomljen, del pa ne, odrežemo tudi zdrave veje, saj mora biti rastlina simetrična. Tako se najbolje počuti in si bo hitreje opomogla. Vse veje odrežemo približno na isti višini. Tako bomo oblikovali lepo obliko grma. Mimogrede, takšen princip rezanja velja tudi za obrezovanje vrtnic, ki jih porežemo po cvetenju. Izkoristimo to nesrečo tudi za to, da izrežemo vse stare veje in grme pomladimo.
Foto: Miša Pušenjak
Nato rastline poškropimo s pripravki, kot so drin, algo-plasmin, agrostemin ali protifert. Lahko pa jih tudi zalije-mo s pripravki, kot so agrofito, bioplantella vita ali medi-coplant. Občutljive sorte vrtnic je dobro ob tem zaščititi še s sredstvi za varstvo rastlin, ki jih tudi drugače uporabljamo. Med domačimi pripravki uporabimo žajbljev čaj, ki mu dodamo še nekaj cvetov ognjiča. Ko se zemlja dovolj posuši, tla okoli rastlin prerahljamo, saj je nevihta postregla tudi z izredno močnim nalivom in so tla pošteno zbita. Pognojimo z ustreznimi gnojili, najbolje pa je uporabiti preperel, domač kompost. Nato tla zastremo z zastirkami - uporabimo lahko tudi zdrobljeno lesno maso.
Podobno naredimo tudi z balkonskimi rastlinami. Raje rešujemo stare rastline, ker že imajo močan in razvit koreninski sistem. Mogoče lahko med polomljene rastline posadimo kakšno cvetočo enoletnico, da balkoni ne bodo tako žalostni. Predvsem pelargonije in strukturne rastline se bodo hitro obrasle. Odstranimo vse nalomljene in poškodovane poganjke, rastline zalijemo z zgoraj omenjenimi pripravki in pognojimo s ustreznimi gnojili. Dobro bi jih bilo za nekaj dni dati nekam, kjer ne bodo močno izpostavljene soncu in vetru. Ko opazimo novo rast in ob-raščanje, pa jih spet namestimo na stalno mesto. Zgoraj omenjen pripravke uporabimo vsaj še enkrat po sedmih dnevih.
Tudi okrasne gredice so ponekod močno poškodovane. Tako trajnice kakor enoletnice najprej porežemo, predvsem če so polomljene ali pa so cvetovi poškodovani. Tako bodo prej pognale nove popke in hitreje zacvetele. Tudi če so tla na gredici zastrta, običajno uporabljamo lubje, jih je potrebno zrahljati. Lubje odstranimo, če ga lahko, in zemljo zrahljamo. Nič ni narobe, če lubje ob rahljanju zako-ljemo v tla, saj je iz organske mase, ki bo počasi razpadla.
V	tem času raje rešujemo čim več rastlin, kakor iščemo nove. Poškodovane rastline imajo kljub temu že močno razvit koreninski sistem, ki mu moramo samo pomagati, da bo čim prej dovolj prehranil novo rastje. Če sadimo nove rastline, si bo njihov koreninski sistem šele iskal nove poti do hrane in vode.
V	nadaljevanju pa moramo biti še bolj pozorni tudi na škodljivce, ki bodo z veseljem napadli oslabljene rastline.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
V ljubljanski Hali Tivoli seje zgodil še en veličastni glasbeni dogodek. Spektakel, na katerem je blestel britanski pevec Seal, ki je svoje oboževalce navdušil s sijajnim nastopom in z enkratnim odnosom do občinstva. Britanski pop zvezdnik je v javnosti znan tudi kot mož znane manekenke Heidi Klum. Seal je v Ljubljani pričaral večer izvrstne glasbe in poln Tivoli je bil navdušen. 45-letni pevec pa ni navdušil samo s petjem, s svojo preprostostjo in odprtostjo je bil tudi fantastičen v kontaktu z občinstvom. Na nekaj več kot uro trajajočem koncertu je odpel vse svoje največje uspešnice. Prvi vrhunec večera je bila vsekakor balada Kiss From a Rose z njegovega drugega albuma (Seal II iz leta 1994), kjer je pokazal svoje vokalne sposobnosti. Še večje navdušenje pa je povzročil v dvorani, ko je zapel svojo prvo in hkrati tudi največjo uspešnico
skladbo Crazy.
®®®
Pop pevka, manekenka in prva dama Francije Carla Bruni je pretekli konec tedna izdala svoj novi album z naslovom As if Nothing Had Happened. Žena francoskega predsednika Nicolasa Sarko-zyja nad odzivom francoske javnosti in kritikov ni zadovoljna, mnogi so namreč prepričani, da je novi album veliko manj kvaliteten kot njen prvi glasbeni izdelek. Carla je v preteklosti ljubimkala s številnimi estradniki, omenimo
le rokerja Micka Jaggerja. ®®®
Eros Ramazzoti bo prvič v svoji glasbeni karieri nastopil v Avstraliji, kjer te dni njegova kompilacija največjih uspešnic
dosega super prodajne rezultate. V 24 letih glasbene kariere je Eros prodal 42 milijonov albumov, izdal neskončno veliko uspešnic, duete z njim pa so posneli Cher, Tina Turner, Carlos Santana, Joe Cocker, Anastacia in Ricky Martin,
Stari maček svetovne glasbene scene Tom Jones je razkril svojo veliko željo, da bi rad posnel duet z valižansko zvezdnico Duffy. Zraven tega, da je ta hip zelo popularna in obetavna pevka njegove gore list, je Tom navdušen predvsem nad njenim talentom. Druga na njegovem seznamu pa je Amy Winehouse. Glasbenik, ki gre rad v korak s časom, za jesen napoveduje izid novega albuma, na katerem bo mogoče slišat tudi retro zvoke. Torej počakajmo do jeseni in slišali bomo, ali je Jonesu uspelo posneti kak želeni duet. ®@®
Album skupine Coldplay Viva La Vida or Death And All His Friends s svojo uspešnostjo podira rekorde. Kot je sporočila njihova založba eMi, je omenjeni album trenutno na prvem mestu v kar 36 državah. S tem so presegli tudi svoj album X&Y, kije bil na prvem
mestu v 32 državah.
®®®
Oasis so objavili seznam skladb, ki se bodo nahajale na njihovem novem albumu z naslovom Dig Out Your Soul. Na albumu bo deset pesmi, nosilna pesem na novem albumu pa bo singel The Shock Of The Lightning. Dig Out Your Soul je že sedmi studijski album zasedbe Oasis in bo izšel 5. oktobra. Album je posnet v studiu Abbey Road v Londo-
Eros Ramazzoti
Le s t v i
NAJ
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
4.	THAT'S NOT MY NAME - THE TING TINGS
5.	VIOLET HILL - COLDPLY
6.	CLOSER - NE-YO
7.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
8.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
9.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
10.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
11.	I'M YOURS - JASON MRAZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
	
	
	BEif <<»~J
	
Coldplay
nu, produciral pa ga je Dave Sardy.
®®®
Številni hip-hop in dance izvajalci so naredili remikse skladb legendarnega country glasbenika Johnnya Casha. Kako zveni pokojni Cash, ko ob njem ustvarjajo Snoop Dogg, DJ Quick, Teddy Riley, Sonny J in drugi, bomo izvedeli 14. oktobra, ko bo izšel album z naslovom Johnny Cash Remixed. Idejni oče omenjenega projekta pa je pevčev sin John Carter Cash. Največjo uspešnico Johnnya Casha, skladbo I Walk the Line, je na svoj način obdelal sam Snoop Dogg. Nastajanje albuma je posneto tudi na dokumentarnem filmu.
®®®
In za konec tokratnih glasbenih novic še nekaj besed o letošnjem glasbenem festivalu EXIT, ki se je minule dneve dogajal v Petrovaradinski trdnjavi v bližini Novega Sada. Številni odri, različne glasbene zvrsti, več kot trideset glasbenih izvajalcev vsak dan je na tridnevno rajanje privabilo
obiskovalce z vsega sveta. Največ obiskovalcev sicer prihaja z območja nekdanje Jugoslavije, vse več pa je Angležev, Nemcev in tudi Italijanov. Glasbena ponudba je bila tudi letos zelo pestra in kvalitetna. Če kje, potem zagotovo tukaj velja, da vsak najde nekaj zase. Mešanje glasbenih žanrov posledično sovpada tudi z mešanjem različnih generacij in različnih subkultur. Na poti do trdnjave, na kateri se tradicionalno odvija Exit, je mogoče srečati prav vse: od obritoglav-cev, punkerjev, raverjev, roker-jev pa vse do tistih, ki prisegajo na reggae. Različni odri so namreč ponujali zadovoljitev želja vsaki izmed množice subkultur. Vse pohvale si zaslužijo tudi organizatorji za brezhibno organizacijo. Na koncu omenimo še pisano druščino letošnjih nastopajočih na Exi-tu: svetovne glasbene zvezde, kotso: Sex Pistols, Manu Chao, Laurent Garnier, The Hives, Deep Dish, Afrika Bambata in iz balkanskega glasbenega prostora zasedbe Jinx, Let 3 in številni drugi,
Janko Bezjak
Foto: internet
Foto: internet
Carla Bruni
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	TAKE A BOW - RIHANNA
3.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
2.	ALL I EVER WANTED - BASSHUNTER
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
NEMČIJA
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	HELDEN 2008 - REVOLVERHELD
3.	FEEL THE RUSH - SHAGGY FEAT. TRIX&FLIX
Zanimivosti
Japonski poštarji ne smejo imeti brkov
Tokio (STA) - Na Japonskem poštarji lahko nosijo pošto, ne pa brkov. Tako seje namreč odločila Pošta Japonske, zaradi česar seje eden izmed njenih »kosmatih« uslužbencev odločil za tožbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V bran 55-letnemu poštarju Noboru Nakamuri, ki mu je nadrejeni ukazal, naj si v skladu s pravili za poštne uslužbence obrije brke, se je odločilo stopiti tudi odvetniško združenje iz Osake. To je na Pošto Japonske naslovilo pismo, v katerem je zahtevo Nakamurinega nadrejenega označilo za »nerazumno«.
»Brki so del osebnega stila vsakega posameznika, odločitev zanje pa bi morala biti zasebne narave,« je ocenil odvetnik Kazuo Okava. Tiskovni predstavnik Pošte Japonske primera ni želel komentirati.
Poštar Nakamura ima brke že od leta 1990, v sporu z nadrejenimi pa se je znašel, potem ko je Pošta Japonske leta 2004 sprejela pravila glede videza svojih zaposlenih.
»Skrbim, da so moji brki lepo pristriženi in mislim, da svojih strank zaradi njih ne spravljam v zadrego,« je za časnik Asahi Šimbun povedal prizadeti poštar. »Nekateri moji kolegi so se morali proti svoji volji obriti. Tega ne morem sprejeti,« je dodal.
Kot navaja AFP, večina Japoncev ni zelo kosmatih, brke in brado pa obravnava kot vulgarne. V zadnjem času pa sta ta dva znaka možatosti pri nekaterih Japoncih, ki sledijo modnim trendom, postala priljubljena.
Pošta Japonske, ki je trenutno v postopku privatizacije, velja za največjo finančno ustanovo na svetu. V okviru varčevalnih računov in življenjskih zavarovanj bdi nad okoli 350.000 milijardami jenov (2100 milijard evrov).
Bob Marley bo dobil kip v Srbiji
Beograd (STA) - Legenda reggae glasbe Bob Marley bo dobil kip v srbski vasici Banatski Sokolac. To so sporočili organizatorji tamkajšnjega festivala rock glasbe. Po njihovih navedbah bo to prvi kip Marleyja, ki je umrl maja 1981, v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Organizatorji festivala z imenom Rock Village so na spletni strani še zapisali, da »naša vas tako vstopa v zgodovino in vsi privrženci ter tisti, ki spoštujejo tega borca za svobodo, oboroženega s kitaro, se bodo lahko udeležili slovesnega odkritja kipa 23. avgusta ob 18. uri«.
Dogodek bo glasbeno pospremila ena najvplivnejših reggae skupin na Balkanu, Del Arno Band iz Beogradu, sledili pa bodo še nastopi Jamajčanov Ras Abraham & The Irie Wibes, ki so jih v Banatski Sokolac povabili prav za to priložnost.
Marley sicer ne bo prva svetovna znana osebnost iz vrst popularne kulture, ki bo dobil svoj kip v Srbiji. Lani sta svoja kipa v srbskih vaseh dobila Rocky Balboa, filmski junak, ki ga je uprizoril igralec Sylvester Stallone, in igralec Johhny Weissmüller, znan po vlogi Tarzana.
V Berlinu na svet privekala dvojčka z različno barvo kože
Berlin (STA) - V berlinski porodnišnici so bili 11. julija priča zanimivemu dogodku. Nemškemu očetu in ganski materi sta se namreč rodila dvojčka, katerih barva kože se očitno razlikuje. Gre za izjemno redek pojav, do katerega pride pri enem od milijon rojstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dečka sta še posebej zanimiva zato, ker ima Ryan, ki je ob rojstvu tehtal 2,65 kilograma, opazno svetlejšo polt kot Leo. Slednji je ob rojstvu imel 2,6 kilograma.
Kot so za medije povedali predstavniki porodnišnice, sta dvojčka nedvomno brata in imata enakega očeta. »Najprej je na svet privekal Ryan in vse je potekalo kot običajno. Ko pa se je rodil še Leo, preprosto nisem mogla verjeti svojim očem,« je povedala Birgit Weber, zdravnica, kije opravila carski rez. Dodala je, da je bila v svoji 20-le-tni poklicni karieri prisotna pri več kot 10.000 rojstvih, vendar česa takega še ni videla.
Po besedah porodničarjev klinike v vzhodnem delu Berlina se je podobno lani zgodilo v angleškem mestu Middlesborough, o podobnem primeru pa poročajo tudi iz Leipziga.
Rojstvo dečkov je seveda najbolj razveselilo starša, 35-letno Florence in 40-letnega Stephena. »Ryan je pravi nagajivček, Leo pa je bolj umirjen,« je povedala presrečna novopečena mati, ki ima iz prejšnje zveze 18-letnega sina. »Ko sem ju prvič videla, tako različna, sem ostala brez besed,« je še dodala._
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna juha, ocvrta cvetača, tatarska
omaka, solata
SREDA
kumarična omaka s krompirjem, pečene
hrenovke
ČETRTEK
pleskavice, krompirjeva solata PETEK
testenine z drobnjakovo polivko*, solata SOBOTA
pasulj, prekajeno meso, palačinke z marmelado NEDELJA
goveja juha s palačinkami, goveji zrezki v gobovi omaki, kruhovi cmoki**, solata PONEDELJEK
dušene bučke, kuhana govedina, krompir
* Testenine z drobnjakovo polivko
1 žlica masla, 2 žlici naribanega parmezana, 1/4 l smetane za kuhanje, 1 žlica nasekljanega drobnjaka, 1 žlica nasekljanega kopra, bel poper, sol, testenine
Foto: Alenka Smigoc
Testenine skuhamo. Maslo stalimo, dodamo smetano, nariban sir, drobnjak, koper, poper in sol. Razredčimo z vodo, v kateri smo kuhali testenine. Delamo na majhni temperaturi, naj ne zavre. S polivko prelijemo testenine.
**Kruhovi cmoki
8 starejših žemelj ali enaka količina starega kruha, 100 g čebule, 100 g slanine, 1-2 žlici masla, 3 jajca, cca. 1 skodelica mleka, 2 žlici kisle smetane, 1 žlica zelenega peteršilja, 2-3 žlice moke, sol, drobtine
Na maščobi zlatorjavo popečemo sesekljano čebulo ter na majhne kocke narezano prekajeno slanino. Dodamo še na kocke narezane žemlje ali kruh in še malo popečemo. Preložimo v drugo posodo, ohladimo in prelijemo z v mlačnem mleku razžvrkljanimi jajci in kislo smetano. Dodamo peteršilj, potresemo z moko, po potrebi dosolimo, rahlo premešamo in pustimo, da se tekočina vpije. Z rokami oblikujemo cmoke velikosti teniške žoge. Kuhamo jih v slanem kropu približno 10 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Sreča je kot blago na tržnici: malo počakaj in cena bo padla.
-k-k-k
Velik človek dela velike napake.
•k-k-k
Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.
-k-k-k
Ekspert je človek, ki je naredil vse napake, ki jih je mogoče narediti na ozkem področju.
-k-k-k
Zanimivo: milijoni se dolgočasijo na deževno nedeljsko popoldne, a si želijo nesmrtnosti.
-k-k-k
Zgodovina nas uči, da ljudje in narodi začno ravnati modro, ko so izčrpali vse druge možnosti.
-k-k-k
Če hočete in želite spoznati svojo domovino, pojdite v tujino.
-k-k-k
Kadarkoli ljudje rečejo, da se strinjajo z menoj, začutim, da nimam prav.
-k-k-k
Optimist je človek, ki ne pozna dejstev.
-k-k-k
Pesimist lahko pričakuje vedno le ugodna presenečenja.
-k-k-k
Nekateri imajo čisto vest samo zaradi slabega spomina.
Smeh ni greh
Proteza
Tašča čepi pred greznico in pomaka vanjo grablje. Mimo pride zet in vpraša: »Kaj pa iščete?«
»Eh, nič, proteza mi je padla v greznico,« odvrne ženska.
»Pa saj imate ob desni nogi štiri proteze,« pravi zet.
»Vem,« reče ženska in naprej meša po greznici: »Ampak nobena mi ni prav!«
od njega. Povej jim, sin moj, kako ti je uspelo, da si edini v tej vrsti?« Moški odgovori: »Ne vem, žena mi je rekla, naj stojim tukaj.«
Pivo
Gostilničar je začel variti lastno pivo. Ker si gostje niso bili enotni o njegovi kakovosti, ga je poslal v analizo. Po štirinajstih dneh je dobil odgovor: »Gospod, Vaš konj ima sladkorno.«
Doktor
»Gospod doktor!« je rekel moški, ko je vstopil v psihiatrično ordinacijo, »moje dekle si zamišlja, da je Marilyn Monroe, jaz pa Frank Sinatra!«
»No, to vama pa lahko popestri spolno življenje!« ugotovi psihiater.
»Žal ne! Od mene zahteva, naj ji predstavim predsednika Kennedyja!«
Dopust
"Kako pa kaj preživljaš dopust?"
"Ja, lansko leto nisem bil na Azurni obali, letos pa ne v Grčiji."
Gate
Janezek, spet si narobe oblekel spodnje hlače. Stokrat sem ti že rekla: rumeno je spredaj, rjavo zadaj!
Glava družine
Ko so bili vsi na tem našem dragem planetu mrtvi in so čakali za vstop v nebesa, seje pojavil Bog in rekel: »Hočem, da se moški postavite v dve vrsti. Ena bo za tiste, ki so glava družine, druga vrsta pa za moške, ki so podrejeni ženam. Ženske pa naj se vse zglasijopri sv. Petru.«
Kmalu žensk ni bilo več in nastali sta dve vrsti. Vrsta podrejenih moških je bila kilometre dolga, v vrsti glav družine pa je stal samo eden. Bog je rekel: »Podrejene bi vas moralo biti sram. Ustvaril sem vas za glavo družine. Razočarali ste me. Od vseh vas je samo eden izpolnil moja pričakovanja. Učite se
Kino
Blondinki so našli zmrznjeni v letnem kinu.
Šli sta gledat film z naslovom »Pozimi zaprto«.
Televizorji
V trgovini s televizorji. »Ali imate barvne televizorje?« - »Seveda!« - »Pa mi dajte enega rumenega!«
Vino
»No, vam je všeč okus našega domačega vina?« je gostilničar vprašal gosta. - »No, ja, z nekaj olja in solate ne bi bil slab!«
Poletje
Zakaj se ženske med dvema orgazmoma tako zelo potijo? Ker je vmes poletje!
Ugankarski slovarček: ARAKAČA = užitna mehiška gomoljnica; ASER = osmi sin Jakoba; IKI = nekdanja mariborska industrija kovinskih izdelkov; KOVACS = madžarski filmski igralec (Ernie, 1919 - 1962); LEROS = grški otok; MARIN = ime hrvaškega komediografa Držica; RABARAMA = italijanska slikarka in kiparka (rojena 1969-); SOLICITOR = odvetnik v Veliki Britaniji, solicitant; ZOLOTAREV = ruski skladatelj (Vasilij, 1872 - 1964).
■jepes 'sjv 'eA^e 'ejeiuo 'oaAeAousa^ 'zadej} 'eoe^eje '^n 'jasv 'eAiïu 'jsaje 'e>jU8|oa 'io| 'euo 'm '¡ueg '|es!^ 'eoo 'uqo V\eje}0|0z 'Upo^oj^ 'e^jogeie 'joipnos 'oej. -uejeq '}S|A} 'uejjs 'euese leiuo^ :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Aeijssu
iPoiHulajtz nai na iuihountm ip.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿fiietu
www.radio-ptuj.si
Govori se ...
... da so poetovionski politični veljaki ob nedavnem velikem požaru gum v Lovrencu Šterntalčanom kar malce zavidali, saj so prepričani, da bi odmeven medijski dogodek sami uspešneje izkoristili vsaj za nastavljanje pred TV-kamerami.
. da so kmalu po omenjenem velikem požaru gum nekatere poetovionske bra-njevkeponujale »nekontami-nirano« sadje po višjih cenah kot sicer.
... da je holermoški prvi mož baje nečastno snedel svojo besedo, saj naj bi na jesenskih volitvah vendarle kandidiral, čeprav je pred časom javno izjavil ravno obratno.
. da je kar dobro, da zadnja predstava poetovionske-ga mestnega gledališča po sili razmer ni mogla biti za ovinkom, v bližnjem Talijinem hramu, saj bi ta ob izredno sočnem uličnem jeziku zagotovo zardela do ušes.
... da je prvi mož gorišniške občine nedavno praznovanje malce izkoristil tudi za svoje politične ambicije, saj je modro ugotovil, da lahko župan naredi za svoje okolje mnogo več, če je tudi poslanec.
... da je lobiranjepolenških prvih mož z destrniškim klo-potcem že tako daleč, da lahko mirno pričakujemo, da bo Polenšak kmalu postal samostojna občina.
. da se ptujski labod v Pre-kmurjupredolgo ni mogel odločiti, ali bi vzletel ali ostal na tleh. Ostalo je pri slednjem...
Vidi se...
. da so v markovski občini pred jesenskimi volitvami ženske očitno vzele stvar v svoje roke, saj so nekdanjemu županskemu kandidatu že pokazale, kako se streže nekim rečem ...
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
	«, m .	
IItti *> r } H	H Bi < > V	

■ . . - - ; - j
Foto: Marjeta Muršič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo svoje pravnukinje Eve poslala prababica Marjeta Muršič in ob tem pripisala, da tudi mala Eva praznuje dan lukarc tako, kot se za prave lukarce spodobi.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	5		3			6		7
6			7				1	
		8		1				2
4		7			5		3	9
	6	3		9				1
	8	9			2		6	
	3			5		2		
9			6		4		5	
7								
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	000
Bik	¥¥		€€€	00
Dvojčka		©©©	€	0
Rak	¥¥	©©©	€€	0
Lev			€€€	000
Devica	¥	©©	€	00
Tehtnica	¥¥	©	€€	000
Škorpijon	¥¥¥	©©	€€€	0
Strelec	¥¥	©©©	€	00
Kozorog	¥¥¥	©©	€€	000
Vodnar	¥	©©	€	0
Ribi	¥¥¥		€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. julija do 28. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 25. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Klara Škvorc, Pobrežje 88 b, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Prisluhnimo trem mnenjem o poljskem skladatelju Frede-ricu Chopinu.
Slikar Eugene Delacroix: "Chopin je najpristnejši umetnik, kar sem jih kdaj srečal."
Skladatelj Robert Schumann: "Klobuk dol, gospoda - to je genij!"
Pisatelj Oscar Wilde: "Po Chopinovem igranju se počutim, kot da bi objokoval grehe, ki jih nisem nikoli zagrešil in žaloval zaradi tragedij, ki se mi niso zgodile."
***
Predsednik ZDA Abraham Lincoln je imel navado, da si je sam čistil čevlje. Ko ga je neki senator zagledal s krtačami in pasto, mu je očitajoče rekel: »Ampak, gospod predsednik, državniki vendar ne čistijo svojih čevljev!«
»Čigave pa?« se je naredil presenečenega Lincoln. ***
Med pogovorom predsednika ZDA Abrahama Lincolna s humoristom Nasbyjem je beseda nanesla tudi na nedavno umrlega precej zaslužnega, vendar neskončno domišljavega politika iz Illinoisa. Lincoln se je spomnil množice ljudi na njegovem pogrebu in dejal: »Če bi general vedel, kako velik
pogreb bo imel, bi gotovo že preje umrl.«
***
Ko je nemški filozof Artur Schopenhauer obiskal zimski vrt v Dresdnu, se je zamislil pred eno od rastlin. Njegove nenavadne kretnje so zbudile čuvajevo pozornost. Stopil je k njemu in ga vprašal: »Kdo pa ste?«
Schopenhauer ga je nekaj trenutkov gledal, potem pa mu je počasi rekel: »Ko bi le mogli odgovoriti namesto mene, bi
vam bil neskončno hvaležen.«
***
Igralec Clark Gable, režiser Howard Hawks in pisatelj William Faulkner so se nekoč pogovarjali o književnosti. Gable, čigar splošna nevednost bi lahko veljala za naravnost klasičen primer, je bolj mimogrede vprašal sivolasega Faulknerja, kateri pisatelji so po njegovem kaj vredni.
»Thomas Mann, John Dos Passos, Ernest Hemingway in jaz,« je odgovoril pisatelj Svetlobe v avgustu. Gableje bil rahlo presenečen: »O, tudi vi kaj pišete, gospod Faulkner?«
»Da,«je odvrnil Faulkner, »in s čim se ukvarjate vi, gospod Gable?«
Poletje • Kako poskrbeti za hišne ljubljenčke med dopustom?
Naj bo poletje prijetno tudi hišnim ljubljenčkom
Da je ljudi, ki hišne ljubljenčke vzamejo v svoj dom, nepremišljeno in se jih nato čez nekaj mesecev naveličajo ter zanje nehajo skrbeti, veliko preveč, ni treba posebej poudarjati. Ravno čas dopustov pa je za ogromno malih živali usoden, saj jih številni brezvestni lastniki - najpogosteje takrat, ko odhajajo na morje - v izogib dodatnim obveznostim zavržejo. Vsekakor je treba tudi med poletjem ustrezno poskrbeti za štirinožne prijatelje.
Število zavrženih psov in mačk v poletnih mesecih bistveno naraste. Posamezniki, ki se pred dopustom »spomnijo«, da imajo ljubljenčka in da ga s seboj ne želijo vzeti, največkrat živali odpeljejo na čim bolj samoten kraj, kjer jih enostavno odvrže-jo. Te so potem prepuščene same sebi in v večini primerov kruti usodi.
Opcij, kam s štirinožnimi prijatelji med poletjem, je več
Pravi ljubitelji živali za svoje hišne ljubljenčke ustrezno poskrbijo, ne glede na to, kako zelo so sami potrebni poletnega oddiha. Medtem ko nekateri pse in mačke vzamejo s seboj na dopust, jih dajo drugi v varstvo sorodnikom, prijateljem ali znancem, za tiste bolj zahtevne pa so tudi pri nas na voljo luksuzni pasji hoteli ali »howteli«.
Vročina je lahko usodna
Tisti, ki se odločijo svoje ljubljenčke vzeti s seboj na morje, morajo biti pozorni predvsem na to, da njihovi šti-rinožni prijatelji niso izpostavljeni direktnemu soncu ter da imajo dovolj hladne osvežujoče vode. Ni odveč omeniti, da domačih živali poleti ni dobro puščati v avtomobilu niti za nekaj minut. Primerov, ko neodgovorni lastniki psa pustijo v avtomobilu - kar je zaradi visokih temperatur za živali lahko zelo hitro usodno - je nešteto. Kakor ljudje tudi živali v teh vročih dneh potrebujejo veliko sveže vode, sence in zračen prostor. Veliko živali težko prenaša hudo vročino, celo težje kot ljudje, zato jim je vsekakor treba zagotoviti primeren prostor v senčni legi, fizične aktivnosti premakniti na jutranje ali večerne ure in še posebej biti pozoren na to, da imajo na razpolago svežo vodo, brez katere zelo hitro pride do de-
hidracije, ki lahko vodi celo do smrti živali. Za vročinske udare so bolj dovzetni manjši psi, mladiči, starejši psi ali psi z različnimi telesnimi okvarami. Prvi znaki, ki kažejo na to, da se je pes »pregrel«, je iz-
redno pospešeno dihanje in modrikast jezik. V tem primeru je treba psa peljati v senco, ga ohladiti z mokrimi krpami po spodnjem delu telesa in glavi. Sicer pa mu lahko pomagamo tudi z rednim krta-
čenjem, s katerim poskrbimo za to, da mu odstranimo odmrlo kožo in odvečno dlako, zaradi česar se bo zagotovo tudi počutil veliko prijetneje. Podobno kot za pse velja tudi za druge živali: sveža voda,
senca in zračen prostor!
Hotel za pse
Časi, ko smo se iz lastnikov, ki so svoje ljubljenčke vozili v hotele za pse, norčevali, so očitno že davno minili. Tudi v Sloveniji imamo namreč kar pestro ponudbo ustanov, ki nudijo prenočišča za hišne ljubljenčke. Če so lahko lastniki še pred nekaj leti svoje male živalce pustili zgolj v zavetiščih, jim lahko danes ponudijo luksuzen hotel s celotnim welness tretmajem. Cene v pasjih hotelih se razlikujejo od ponudbe in storitve, ki jo lastnik zahteva. Cena polnega penziona za osnovno 24-urno oskrbo se giblje okrog 12 evrov, v luksuznih prenočiščih pa tudi do 20 evrov na dan. Skoraj vsi hoteli za pse pa nudijo popuste tistim, ki pri njih pustijo dva ali več ljubljenčkov, ter tistim, ki svoje ljubljenčke v hotelski oskrbi pustijo več kot deset dni.
Dženana Bečirovič
Slovenija • Pričetek poletnih razprodaj
Razprodaje minile brez gneče
Minuli ponedeljek, 14. julija, so se v Sloveniji začele poletne razprodaje. Trgovci so v teh dneh uradno znižali cene tekstila in obutve, ker pa so nekateri nižje cene ponudili že prej, gneče letos nismo bili deležni.
Kot vsako leto je tudi letos odstotek znižanj, ki jih trgovci ponudijo, različen. Medtem ko nekateri svoje blago znižajo za 30 ali celo manj odstotkov, se drugi odločijo za kupcem bolj dobrodošle pocenitve in svoje izdelke ponudijo tudi do 70 odstotkov ceneje. Po novih pravilih razprodaj Trgovinske zbor-
nice Slovenije lahko trajanje razprodaj določi vsak trgovec v skladu s svojo poslovno politiko, vendar ne smejo trajati več kot 60 dni. Večina trgovcev se je letos odločila za klasične dve- do tritedenske razprodaje. Nova pravila, ki so bila sprejeta 26. maja letos, tudi ne vsebujejo prepovedi zniževanja cen ali prodajnih
akcij teden dni pred razprodajami. Ravno zaradi ukinitev te omejitve so trgovci letos množično uvajali pred-razprodajne akcije. Še vedno pa velja, da trgovec v obdobju razprodaje ne sme dajati popustov ali opravljati drugih akcij pri prodaji blaga.
Dženana Bečirovič
26. junij - Ivan Petek, Spodnji Klju-čarovci 1; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Borut Megla, Osluševci 51; Zdenka Munda, Vičanci 71; Marta Munda, Sodinci 9; Kristina Kumer, Cerovec 22, Ivanjkovci; Igor Podplatnik, Obrež 1; Katarina Drevenšek, Zakl 38/c; Janez Maroh, Sela 24; Marko Pogo-revc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Janez Kokot, Korenjak 16; Bojan Ver-denik, Krčevina pri Vurbergu; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Zdravko Sok, Formin 1/a; Marko Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a; Miran Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 6; Robert Ciglar, Podvinci 113; Franc Drevenšek, Slatina 13; Milan Prapotnik, Mali okič 43; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Vesna Hajdinjak, Brstje 5/d; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Velimir Sa-vic, Raičeva 10, Maribor; Rajko Kola-rič, Podvinci 109/a; Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 26; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Branko Blazina, Nad izviri 87, Miklavž na Dravskem polju; Franc Turnšek, Apače 164; Milena Čuš, Dornava 91/b; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Ivan Furman, Grlinci 40; Ivica Kosi, Desnjak 5/a; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18.
30. junij - Gregor Bezjak, Gorišnica 20; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Petra Plemen ič, Kolodvorska c. 2, Ormož; Franc Murko, Pobrežje 113; Janez Kokol, Suha veja 8; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Dejan Kavkler, Mostečno 19, Ma-kole; Aleš Vindiš, Dragonja vas 8/a; Elvis Marinič, Kicar 111/a; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Ivan Mi-lošič, Jablovec 56/a; Matej Vidovič, Dornava 12; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Daniel Rep, Mezgovci 15/a; Domen Majcen, Brunšvik 37/a; Zvonko Auer, Mihovce 12; Denis Brumen, Sakušak 26; Leon Kaučevič, Apače 177/a.
3. julij - Tatjana Petek, Rucmanci
39; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Nenad Krstič, Dolga lesa 3, Ormož; Samo Lešnik, Majšperk 64; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Frančišek Pernat, Draženci 34/c; Sergej Zorko, Moškanjci 2/d; Franc Trafela, Tržec 45; Valerija Kovačec, Dolič 31; Andreja Gajšek, Žetale 99; Simon Laura, Gorišnica 139/c; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Andrej Vrabl, Placar 57; Drago Galinec, Strmec 51/a; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Andreja Glažar, Podlehnik 22/a;
Zdenka Šijanec, Skorba 38; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Ivan Mile-šič, Zlogonje 51, Sovodenj; Igor An-žel, Vintarovci 21/b; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Branko Rajh, Savci 23; Anton Pe-klar, Borovci 32/a; Dušan Antalašič, Cesta ob gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju.
Prejeli smo
Izjava za javnost
Požar (podtaknjen v sredo, 16.07.2008, med 23 uro in 23,30 uro) je bilpogašen v četrtek, 17.07.2008, ob 22.50 uri z vodo in zasutjem, kar je edini pravilen način.
Pogorišče bodo moji zaposleni varovali 24 ur, najmanj 14 dni oziroma do popolne ohladitve izgoretega materiala.Vsako premikanje toplega materiala bi povzročilo sprostitev dima.
V izgoretem materialu se nahaja približno 200 ton železa, neizgoreta guma in pepel v obliki prahu kot aktivno oglje.
Guma ne more zastrupiti vode, saj pri izgorevanju temperatura dvigne neizgorele delce v zrak, ti po ohladitvi padejo na zemljo in niso strupeni. Aktivno oglje pa se po svetu uporablja za čiščenje voda in celo v medicinske namene!
Ne morem dovoliti, da civilna iniciativa straši in zavaja javnost z lažnimi in nestrokovnimi informacijami, predvsem s strupenimi odpadki, ki so jih tja (v jamo) odlagali nezakonito vsaj dvajset let (vidne odpadke smo mi počistili, tiste, ki pa so delno zakopani v brežine pa ne), kar člani tako imenovane civilne iniciative mnogo bolje poznajo od naših zaposlenih na gradbišču! (s tem želijo svoje »grehe« prevaliti na podjetje, ki želi sanirati gramoznico!?).
Do sedaj sem ravnal v skladu z zakonodajo in tudi naprej bom tako. Nadaljnje pogoje bodo postavili drugi v CI in Občina Kidričevo, kijih imam namen sprejeti v skladu z veljavno zakonodajo.
Moj edini cilj je najti požigalca, ker je pred njim nevarno vse in vsi, saj z dejanji ogroža tako sebe kot okolico (že drugič v slabem letu)!
ALBIN PROMOTION d.o.o.
Direktor: Albin Brencl
Prireditvenik
Torek, 22. julij
Ptuj, CID, do konca avgusta je na ogled razstava Koši v Mestnem parku - zgodba projekta Mladi & mesto
Ptuj, CID, poteka Mednarodna mladinska izmenjava, Dnevnik mladega Evropejca, na Ptuju bodo mladi iz Nemčije, Francije, Češke, Slovaške ...
Ljutomer, v galeriji, razstava likovnih umetnikov štirih občin na temo Tabor v Ljutomeru, v organizaciji Kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer
Sreda, 23. julij
10.00 do 12.00 počitnice
Ptuj, CID, elektro delavnica, vsako sredo skozi vse
Četrtek, 24. julij
18.00 Mestni Vrh, otvoritev ceste na Mestnem Vrhu
TV
^gjssMjpj íSnopsóSa |®ÄS®tjä pj&^Mim&'j
SPORED ODDAJ
TOREK 22.7.
8.00 Oddaja Občine Destrnik - ponovitev 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Poslanci SDS v Slovenskih goricah
SREDA 23.7.
8.00 Zaključek OŠ Hajdlna 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Zlata maša na Hajdlnl
ČETRTEK 24.7.
8.00 Koncert Godbe na Pihala Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 PGD Dornava - nov gasilski avto
PETEK 25.7.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABUENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABUENIH VOZIL				
ZNAMKA	LÍTNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI A 3 2,0 TDI	2004	13.990	DVOJ. KUMA	ČRNA
AUDI A61.8 T	1998	5.900	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
BMW SERIJA 5:525 D	2005	22.990	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5:525DXSEN0N	2004	21.990	AVT. KLIMA	ČRNA
CITROEN XANTIA 2,016VISX	1998	2.490	KUMA	KOV. T. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HUI EXCLUSIVBDG4		9.490	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2000	7.090	KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ. E 270 COI	2002	10.990	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAVAN 270 COI	2003	17.990	XENON ♦ NÄVI	ČRNA
MITSUBISHI GALANT 2,0	999/2000	5.290	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
ŠKODA FABIA 1,4	2005	0.990	KUMA	KOV.SREDRNA
VW GOLF V 2,D TDI	2004	12.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,0 TDI NÄVI	2000	18.990	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1,9 TDI TREND UNE	2003	12.990	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
TOYOTA YARIS 1.3 WT¡	2002	0.290	KUMA	KOV.SREDRNA
£
REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 1/2007 u.p.b.) naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo rednih volitev v državni zbor,
ki bodo v nedeljo, 21. septembra 2008,
so razgrnjeni volilni imeniki.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6, v času uradnih ur, do 6.9.2008.
Vse državljane, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Ptuj in bodo na dan glasovanja, 21.9.2008, dopolnili 18 let, pozivamo, da pregledajo splošne volilne imenike. Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča na katerem ima pravico glasovati;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan v času uradnih ur Upravne enote, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je 6.9.2008.
mag. METOD GRAH NAČELNIK
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo, telefon 041 312 621.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BELE kokoši, 4 kg, po 3,60 €/za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM KOKOŠI nesnice, stare
1	leto, ter jarkice, stare 18 tednov. Inf. na tel. 031 740 644 in
02	790 03 51.
PRODAM več črno-belih bikcev, starih od 5 dni do 1 meseca. Informacije na telefon 041 753 727.
PRODAM luščeno koruzo in pšenico. Tel. 031 652 922.
PRODAM traktor Zetor 77 45 v zelo dobrem stanju. Tel. 031 527 341.
PRODAM odojke, težke od 25 do 35 kg. Tel. 031 542 318.
PRODAJAJO kokoši nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, po ceni 1 €, vsak dan od 16. ure dalje. Če jih kupite 10, dobite 1 kokoš brezplačno. Majda Vogrinec, Skorba 56 b.
NEPREMIČNINE
PRODAM štirisobno starejše stanovanje, 129 m2, v bloku v centru Ptuja. Tel. 051 348 278.
POSKOČNIH
1.	VRT-Klopotec
2.	GAŠPERJI - Gašperji to smo mi
3.	LIPOVŠEK - Bodoča mamica
4.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
5.	GORSKI CVET - Ko po toči se zvoni
6.	VIHAR - Ko trenutek sreče mine
7.	NOVI SPOMINI - Ko muzikant ne zdrži doma
t
POP 7 TOP
1.WERNER-Padla	si na tla
2.	ELA-Sem in tja
3.	MANCA ŠPIK - Que sera sera
4.	PREPIH - Playa de la Portorož
5.	PIJAMAS - Nočno kopanje
6.Ans.	ŠTRK-Berem te
7.	SPEV-Pel bi zate
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glasovnice poiljite na dopUnlcah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Ilajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Ančka Vaupotič Majski vrh 5 2284 Videm
RAZNO
OPREMO ZA TRGOVINO s tekstilom, igračami, čevlji, spominki ipd. prodamo. Informacije na tel. 02 251 89 26.
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nl2|e od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
I NOVATO A, Milena prepotnlk ».p, Phtova ulica 19le, 2250 PTUJ
VSAK CSTRTSK OS 20.00 URI
Ji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu.
V SPOMIN Jožefe Kuri
IZ DRBETINCEV 32
23. julija mineva 5 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Skozi življenje boriti si se znal, a v tihem večeru mnogo prezgodaj za vedno si nam zaspal.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 22. julij pred enim letom, ko smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Ivan Petrovič
MEDRIBNIK 20, CIRKULANE
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekla, le tiho si odšla, nam pa vsem si zapustila vse tegobe tega sveta.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 42. letu nenadoma zapustila naša draga žena, mama in sestra
Anica Rižnar
IZ ROTMANA 14, JURŠINCI
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 23. julija 2008, ob 17. uri na juršinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico danes, v torek, ob 12. uri.
Žalujoči: mož Brane, sin David ter brata Tonček in Franček z družinama
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN Viktorju Doklerju
Z MESTNEGA VRH 68
17. 7. 1946 - 21. 7. 2007
Večno hvaležni za tvojo dobroto in ljubezen v duši bogati, da smo smeli biti in bomo ostali.
Tvoji najdražji
Ptuj • (Ne)varnost v ptujskih diskotekah?
Škodljivost laserskih žarkov v diskotekah
V Rusiji je zaradi laserskih žarkov, ki jih uporabljajo predvsem večje in sodobnejše diskoteke, več deset mladih oseb med rave zabavo oslepelo. Nas je zanimalo, kako je za varnost pred laserskimi snopi poskrbljeno v ptujskih diskotekah.
V kraju blizu Moskve se je pred kratkim zgodila nepričakovana tragedija. Mladina, željna zabave, je med plesanjem v eni izmed tamkajšnjih diskotek na prostem doživela šok. Zaradi laserskih žarkov, ki so švigali med glasbenim festivalom, je oslepelo več kot deset mladih oseb, poškodovano očesno mrežnico pa ima več kot trideset ljudi. Do neljubega dogodka je prišlo potem, ko so laserske snope, ki naj bi osvetljevali in okraše-vali nebo, usmerili v publiko. Kot poročajo ruski mediji, je močan dež prisilil tamkajšnje organizatorje, da zabavo premestijo pod velik šotor. Uporabljeni laserji pa so se najverjetneje odbijali in zadevali očesno mrežnico prisotnih. Ruski zdravniki so sporočili, da imajo poškodovanci opekline na mrežnici in vidne brazgotine. Nekatere osebe imajo uničenih kar osemdeset odstotkov vida.
Bi se na Ptuju lahko zgo-
dilo kaj podobnega?
Obiskali smo dve večji in najpogosteje obiskani diskoteki na Ptuju in se pozanimali, ali med zabavo mladih uporabljajo laserske žarke. Zaposleni v Askari Clubu, d.o.o., so povedali, da bliskajoče svetlobe oziroma laserskih žarkov ne uporabljajo in jih nikoli tudi niso. Menijo, da je navadna barvna osvetljava dovolj za popestritev vzdušja. Poudarjajo, da se mladi ne pritožujejo nad pomanjkanjem teh vizualnih efektov in da so po tako odmevnem dogodku v Rusiji zadovoljni, da žarkov nimajo. V diskoteki Super Li na Ptuju so zaposleni povedali, da sicer med vikendi uporabljajo laserske žarke, saj le-ti popestrijo celotno dogajanje in zabavo v diskoteki. Poudarjajo pa, da se moč svetlobe laserja prilagaja velikosti prostora in zato ni potrebna nikakršna bojazen pred poškodbo vida. Laserji so zmontirani na takšno višino, kjer žarki direk-
Foto: internet
V Sloveniji je mnogo diskotek, kjer uporabljajo laserske žarke.
tno ne dosegajo oči ljudi, saj bi lahko bili v nasprotnem primeru nevarni.
Ines Selic
*

r
\
^ * i
Foto: internet
V ptujskih diskotekah naj ne bi bilo škodljivih laserskih žarkov.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Jakob (25.) lep, bo Božič mrzel, 22/11 a obilna jesen to je znano ljudem.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji tudi še pretežno oblačno. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem okoli 26 stopinj C. V sredo in četrtek bo prevladovalo spremenljivo vreme. V sredo bo sprva delno jasno, popoldne in v četrtek pretežno oblačno. Ob morju bo povečini suho, drugod, predvsem v vzhodni polovici države, bo občasno deževalo.
Javni poziv stranke Zelenih
V javnosti pričakujemo konkretne rezultate preiskave!
Okoljski strokovnjaki opozarjajo, da se ob sežiganju gum sproščajo strupeni plini. V zrak se sproščajo velike količine rakotvornih snovi. Zaradi požara je zrak na širšem območju močno onesnažen, zdravje ljudi pa ogroženo. Velik problem so dioksini, furani in težke kovine. Dioksini in furani sodijo med najhujše znane strupe, ki že v izjemno majhnih količinah delujejo mutageno in karcenogeno, v Sloveniji pa jih še niti meriti nismo začeli!
Zeleni Slovenije želimo pomagati, da bodo posledice požara v opuščeni gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju pod nadzorom in bo v nadalje zagotovljena polna varnost, ko gre za živeče na širšem območju Spodnjega Podravja. Po uradnih podatkih je požar obsegal500 metrov širine in 150 metrov dolžine, gume pa bi naj bile naložene približno 6 metrov visoko.
V ta namen pa morajo odgovorne državne (in tudi lokalne!) službe najprej ugotoviti, kdo je kriv za požig, kaznovati kršitelje v skladu z zakonom in zagotoviti ukrepe, s katerimi bodo podobni dogodki v prihodnje preprečeni. Na tem primeru bomo Zeleni Slovenije spremljali učinkovitost pristojnih služb in ugotovili, v kakšni meri je Slovenija sposobna zaščititi zdravje ljudi in žive narave ter usposobljena za izvajanje osnovne naloge »zelene davčne reforme« - onesnaževalec naj plača!
Ne gre samo za požar in povzročitelja, gre za posledice nenadzorovanih izpustov v zrak in tla, ki bodo lahko imele dolgoročne posledice na zdravje ljudi. Podoben požig se je zgodil v lanskem letu na isti lokaciji, ne da bi ugotovili krivce. Zrak na tem območju je zaradi delovanja industrijskih gigantov že do sedaj precej onesnažen. Tudi podtalnica Dravskega polja, sredi katere leži občina Kidričevo, velja za alarmantno onesnaženo zaradi pesticidov in herbicidov.
Odgovorni iz policijske uprave opravljajo preiskave, v javnosti gotovo pričakujemo konkretne rezultate preiskave lanskega in letošnjega požara ter tudi učinkovito akcijo pristojnih inšpekcij.
Zeleni Slovenije najodločneje nasprotujemo nadaljnjemu obratovanju podjetja AP na tej lokaciji in predlagamo, da se po temeljito izvedeni sanaciji takoj ustavi kakršnokoli dejavnost tega podjetja na tej lokaciji, kjer je že drugič prišlo do požara.
Zahtevamo, da se čim prej omogoči ustanovitev neodvisne strokovne komisije, ki naj oceni dosedanje posege v ta prostor in določi potrebne postopke za sanacijo stanja.
Pozdravljamo jasno stališče civilne sfere in posameznikov, ki izražajo podobne zahteve.
Od ministrstva za okolje in prostor pričakujemo jasno informacijo, kakšno soglasje je bilo podjetju AP dano zvezi z dejavnostjo v tej gramoznici in kako so izvajali nadzor ter monitoring, še posebej po lanskem prvem požaru na isti lokaciji. Ali so bili res izpolnjeni vsi pogoji za izdajo dovoljenj in kdo je izvajal monitoring? Kako je bil zagotovljen učinkovit in ustrezen strokovni nadzor po lanskem požaru?
S podpisom izjavljam, da smo odločno proti nadaljnji dejavnosti na območju gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju.
Hkratipozivamo Ministrstvo za okolje, Zavod za zdravstveno varstvo, pristojne inšpekcije in policijo, da učinkovito opravijo svoje delo in nam čim prej poročajo o rezultatih!
ZELENI SLOVENIJE
Osebna kronika
Rodile so: Monika Ver-dnik, Padeški Vrh 14 a, Zreče - Korino; Nataša Želježič, Tomšičeva 14, Slovenska Bistrica - Izo; Irena Klinc, Bukovci 16, Markovci - Jaka; Lidija Mohorko, Jurovci 14, Videm - Laro; Irena Sarič, Sovretova pot 39, Ptuj - Luka; Nataša Junkar, Vid Ivanuševa 7 a, Rogaška Slatina -Martina; Božena Cvetko, Mezgovci ob Pesnici 71, Dornava - Sama; Sandra Flamiš, Vrtna ul. 1, Miklavž na Dr. polju - Tejo; Suzana Pleh, Lešnica 4, Ormož - Evo; Aleksandra Matijaško, Orešje 154, Ptuj - Iva; Petra Potisk, Formin 8 b, Gorišnica - Klaro Lio; Xia Xiaoping, Vrtnarska pot 4, Ptuj - dečka; Marija Kozel, Bukovci 21, Markovci - Ino; Ne-venka Kondrič, Hlapon-ci 36, Juršinci - Sanjo; Petra Starkl, Rimska ploščad 16, Ptuj - Vida; Jožica Klemenčič, Gode-marci 51, Mala Nedelja
-	Valentino.
Umrli so: Ana Smolar, roj. Horvat, Gabrnik 18, roj. 1932 - umrla 9. julija 2008; Janez Her-tiš, Apače 22, roj. 1928
-	umrl 10. julija 2008; Marija Korenjak, roj. Bezjak, Slatina 11, roj. 1962 - umrla 10. julija 2008; Janez Donaj, Nova vas pri Markovcih 52, roj. 1932 - umrl 11. julija 2008; Elizabeta Pučko, roj. Žmauc, Sa-kušak 73, roj. 1924 -umrla 11. julija 2008; Katarina Kolednik, roj Zavec, Brezovec 94, roj. 1920 - umrla 12. julija 2008; Alojz Brodnjak, Gorišnica 24, roj. 1923
-	umrl 12. julija 2008; Janez Voelkner, Stojnci
73	a, roj. 1931 - umrl 14. julija 2008; Anton Kojc, Podlehnik 76/b, roj. 1946 - umrl 14. julija 2008; Jožef Horvat, Zgornje Jablane 15, roj. 1935 - umrl 15. julija 2008; Štefan Vidovič, Slatina 60 a, roj. 1947
-	umrl 16. julija 2008; Elizabeta Štrucl, roj. Sa-kelšek, Sedlašek 94, roj. 1932 - umrla 17. julija 2008.
Poroke v UE Ptuj: Mitja Krajnc, Lancova vas
74	a, in Gabriela Galun, Hajdoše 78 f; Maks Te-tičkovič in Aleksandra Me sarič, Hrastovec 5 a; Borut Šegula, Juršinci 48, in Suzana Plejnšek, Rucmanci 30; Marjan Maroh in Mateja Kova-čič, Majski Vrh 37a; Igor Unuk, Zgornje Jablane 35, in Ivana Pristavec, Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor; Ivan Šegula, Dornava 136 e, in Sevil Rustamova, Krivujrog, Ukrajina.
Poroke v UE Ormož:
Marko Trop, Ivanjkovci 4 a, in Anita Lubej, Ce-rovec Stanka Vraza 3.