■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
8918«98,e»l04!3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Hajdina • Bomo dočakali še en maj za Megalaxio?
O Stran 3
Po naših občinah Markovci • Strpnost, ustvarjalnost in kmečka logika
O Stran 6
Črna kronika Ptuj • "Naredil bi vse, da bi lahko čas zavrtel nazaj..."
O Stran 32
Ptuj, sreda, 29. aprila 2009
letnik LXII • št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Od praznika do praznika
Prijetne prvomajske pocitnice!
Potem ko smo v ponedeljek proslavili dan upora proti okupatorju, so konec tedna pred nami prvomajski prazniki, šolarji pa se že tako in tako ves teden veselijo na prvomajskih počitnicah.
Nogomet • Ptuj je spet v modrem
O Stran 15
27. april, dan upora proti okupatorju, smo v mestni občini Ptuj že v soboto proslavili z osrednjo slovesnostjo ob Lackovi domačiji v Novi vasi ter s tradicionalnim pohodom po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar (na posnetku), kjer so nato praznovanje zaokrožili z letos že 11. brigadirskim srečanjem. Konec tedna pa se nam obetajo še trije praznični majski dnevi, saj bomo proslavili mednarodni praznik dela.
Zaradi posledic recesije in težav v gospodarstvu bodo letos mnogi ostali kar doma ali pa bodo praznike preživeli v svojih počitniških hišicah, v družbi s prijatelji in znanci, ob prvomajskem kresovanju. Zagotovo pa bo tudi letos prijetno in veselo, saj se je pričela sezona piknikov v naravi, zadišalo bo po domačih dobrotah z žara. Navsezadnje pa ne gre prezreti dejstva, da je cvetoči maj od nekdaj mesec ljubezni in rož. Želimo vam prijetno praznovanje!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Rokomet • Jeruzalem do zmage
O Stran 16
Cirkulane • Iz sejne sobe
Pomračitve ...
Nedolgo za tem, ko so se o podpori enemu izmed dveh ravnateljskih kandidatov za OŠ Cirkulane-Zavrč izrekali završki svetniki, so na isto temo razpravljali tudi v cirkulanskem občinskem svetu. In po pričakovanjih kandidat, ki je dobil podporo završkega občinskega sveta, v luči znanih trenj okoli razdelitve skupnega osnovnošolskega zavoda, ki si ga želi občina Zavrč, ni mogel dobiti podpore v Cirkulanah.
Ormož • Merila za
¿i	^ n ■
"nase" in
vase
kadre
"Procedura je mati demokracije"
Minuli četrtek so se ormoški svetniki sestali na 6. izredni seji občinskega sveta. To je bilo potrebno zaradi tega, ker so bile nekatere točke vezane na rok, v katerem mora občinski svet odločiti. Poleg projekta izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ki ga je bilo potrebno ministrstvu predložiti v najkrajšem času, so morali v roku 20 dni podati tudi mnenje o kandidatu za ravnatelja v dveh primerih.
Sicer je tudi cirkulanski občinski svet, tako kot završki, oba kandidata, Janka Marini-ča in Ivana Hercoga (mimogrede, Hercog se je rodil in OŠ obiskoval v Cirkulanah), povabil na osebno predstavitev, nato pa jima je bilo posta-
vljenih nekaj vprašanj. In ne glede na - nepristranskemu opazovalcu - enakovreden nastop obeh kandidatov, se je cirkulanski svetniški zbor brez razprave večinsko odločil za podporo Ivanu Hercogu.
O Stran 8
Najbolj vroča je bila točka glede podaje mnenja v primeru izbire ravnatelja v OŠ Velika Nedelja. Prijavilo se je sedem kandidatov, ki naj bi po trditvah predsednika Kviaza Branka Šumenjaka vsi izpolnjevali razpisne pogoje. Kviaz se je po njegovem poročilu s tremi glasovi za in
dvema proti odločil, da poda pozitivno mnenje le kandidatki Irmi Murad. Odločitev je utemeljil s tem, da gre za kandidatko iz domačega okolja in da se je v preteklosti menda vedno zavzemal za domače kadre.
Slavko Kosi je pri tem Šumenjaka spomnil, kako se je on »zavzemal« za domače kadre v primeru Zdravstvenega doma Ormož, kar pa je Šume-njak očitno že uspel pozabiti. Način odločanja je svetnico Ano Pevec spodbudil k temu, da je od Šumenjaka zahtevala, da ji pove, po kakšnih kriterijih so vendar predlagali ome-
njano kandidatko, saj razpisne pogoje izpolnjujejo vsi in gre torej za enakovredne kandidate. Po njenem mnenju bi morali dati pozitivno mnenje vsem kandidatom oziroma povedati, po kakšnih kriterijih so dali pozitivno mnenje le eni. Ker je bil izražen sum, da so se svetniki za kandidatko odločili predvsem po politični pripadnosti, kandidatka je namreč aktivna članica N.Si, je Šumenjak povedal, da je občinski svet politični organ in da kot tak lahko sprejema le politične odločitve.
O Stran 5
Foto: SM
Foto: VKI
Slovenija • K tretjemu svežnju vladinih ukrepov za izhod iz krize
Neodvisni sindikati predlagajo svoje rešitve
Poleg Svobodnih in drugih sindikatov so svoje predloge k ukrepom in prilagoditvam ekonomske politike zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v državi k tretjemu svežnju vladinih ukrepov predlagali tudi Neodvisni sindikati Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: "Ukrepati je treba čim prej, zato predlagamo sprejem predlaganih sprememb zakonov po hitrem postopku!"
Kot je pojasnil predsednik Neodvisnih sindikatov Rastko Plohl so vladi predlagali več zakonskih sprememb, ki jih je po njihovi oceni treba sprejeti čim prej, torej po hitrem postopku: »Med kratkoročnimi ukrepi ekonomske politike za blaženje posledic krize predlagamo svoj koncept politike ohranjanja delovnih mest in programov zaposlovanja, pri čemer predlagamo vladi čimprejšnji sprejem Zakona o socialnem podjetništvu, ki bo omogočil čimprejšnje odpiranje tako imenovanih socialnih trgovin. Na področju politike zagotavljanja socialne varnosti med občani predlagamo takojšni sprejem Zakona o enkratni solidarnostni pomoči vsem, ki so socialno ogroženi, in teh je žal vse več.
Poleg tega predlagamo sprejem Zakona o univerzalnem temeljnem dohodku, prav tako po hitrem postopku predlagamo popravek Zakona o minimalni plači in minimalni pokojnini, ki naj
Uvodnik
bo vezana na življenjsko košarico, pri čemer naj se doda še znesek minimalne pokojnine.
Predlagamo popravek Zakona o dohodnini, z dvigom splošne olajšave do meje, ki bo zadostna, da se izključijo iz sistema obdavčitve prejemniki do 1000 evrov mesečne plače. Predlagamo tudi ponovno uvedbo eno-stebrnega sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja (zavarovalnice samo nadstan-dardni paket).
Po hitrem postopku je treba sprejeti popravek Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kjer predlagamo podaljšanje prejemanja denarnega nadomestila za ves čas brezposelnosti. Predlagamo tudi popravek Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, z obvezno delitvijo dobička zaposlenih v višini 10 %, izenačitev vrednosti dela in kapitala ter uvedbo nove oblike lastnine, to je znanja in delovnih sposobnosti, za kar je potreben
tudi popravek ustave.
V popravku Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji predlagamo princip avtomatizma pri terjatvah upnikov in stečajnega pravnika, da zaposlenim v stečaju ne bi bilo treba vlagati zahtevkov za vrnitev terjatev iz stečajne mase, saj bi bilo to avtomatsko urejeno. Enako predlagamo tudi za jamstveni sklad.
Poleg tega pa predlagamo tudi subvencioniranje izdelkov slovenskih podjetij, kajti če Nemčija subvencionira nakupe svojih avtomobilov, zakaj ne bi Slovenija za zaščito svojih delovnih mest s subvencioniranjem uveljavljenih izdelkov naših velikih poslovnih sistemov.«
Ob vsem tem imajo Neodvisni sindikati Slovenije svoje predloge tudi v strukturni prilagoditvi ekonomskih in socialnih politik, o čemer je na področju investicijskega zagona Rastko Plohl povedal: »Prepričani smo, da je iz obstoječega kaosa čim prej treba vzpostaviti nov zagonski ciklus in poleg izvajanih državnih investicij, to je že zaključujočega avtocestnega programa, začeti pospešeno prenovo in izgradnjo osta-
■ v^
Zagotovo ostaja Josip ... Broz Tito (nekdanji voditelj ^^ ^ jugoslovanskih I komunistov in nekdanje jugoslovanske države) še naprej nekakšna mistična in v marsičem idealizirana (in nedotakljiva) osebnost predvsem tudi po zaslugi nekaterih nerazsodnih in s sovraštvom nabitih "ocenjevalcev" njegovega življenja in dela. Bolj ko nam vsiljujejo, tudi s skonstruiranimi resnicami in celo lažmi, zgolj nekakšno njegovo "zločinsko" podobo, bolj se tudi tisti, ki so znali in znajo Tita presojati v vsej njegovi celovitosti, zatekajo zgolj v nekakšno njegovo splošno obrambo in jim
-	v danih razmerah - ni kaj posebej mar za kakšno podrobnejšo analizo ali kritično oceno posameznih njihovih ravnaj. O Titu
-	pa tudi o nobeni zgodovinski osebnosti - se ni mogoče pogovarjati brez ustreznega poznavanja temeljnih dejstev in dogodkov, ki so za kakršnokoli sodbo odločilnega pomena. Pa tudi ne brez minimalne stopnje tolerance in spoštljivosti, pripravljenosti slišati tudi druga mnenja. Prav to pa smo pri Titovih "kritikih", pravzaprav kar sovražnikih, v zadnjih Trenjih na POP TV izrazito pogre-
le infrastrukture, predvsem energetskega ter elektro gospodarstva, gradnjo in obnovo vodnih in drugih objektov ter elektrarn na osnovi lastne surovinske baze, gradnjo ekoloških gospodarskih objek-
šali. Sicer pa takšen slog nastopanja že ni več samo problem posameznih sodelujočih, ampak predvsem tudi voditeljskih meril in uredniške politike ter njenega odnosa do gledalcev. Po kakšnih kriterijih prihajajo pred televizijske ekrane tako rekoč vedno isti "publicisti", "zgodovinarji" itd., ki sami sebe proglašajo za vrhunske "neodvisne razsodnike" in marsikdaj tudi očitno brez trohice slabe vesti posiljujejo gle-dalstvo z različnimi "resnicami". Vsekakor pa je tokrat "publicist" Boštjan Turk kar sam poskrbel za lastno diskvalifikacijo in (samo)osmešenje, ko je dejal, da Tita ni sprejemal nihče po svetu. S tistim, ki je pripravljen javno izjavljati kaj takšnega, zagotovo nekaj ni v redu ... Da ne bo pomote: na Titovem pogrebu se je zbralo 209 delegacij iz 127 držav. Prišli so predstavniki držav, vlad, zunanji ministri, šefi strank in različnih političnih gibanj - z vseh kontinentov. Tito je ob svojem grobu zbral na enem mestu najvplivnejše politike različnih političnih opcij. Tito se je v svojem življenju srečeval z najbolj odločilnimi politiki Vzhoda in Zahoda, marsikdaj je bil edini, ki se je lahko tako rekoč hkrati pogovarjal z liderji držav, ki so si bile sovražne, ki so jih ločevale globoke ideološke ločnice.
tov, kot so termična obdelava odpadkov, vodnih čistilnih objektov, izgradnjo podjetij za proizvodnjo osnovnih življenjskih izdelkov, lesne industrije, kmetijstva s prehrambeno industrijo in po-
Boštjan Turk je govoril, da so Tita zavračali Rossevelt (ameriški predsednik), De Gaulle (francoski predsednik) in Churchill (britanski predsednik). Seveda je v tako rekoč vseh odnosih velikih političnih in državnih voditeljev zaslediti različna nihanja, obdobja izrazite naklonjenosti, a tudi trenutke napetosti, nesporazumov in nerazumevanja. Vse to je treba jemati kot celoto še posebej, če služi za dajanje odločilnih vrednostnih sodb o posameznih osebnostih in dogajanjih. Turk ima vsekakor prav, ko govori o prvotnih Churchillovih rezervah in dvomih glede Tita (še v času druge svetovne vojne), hkrati pa "pozablja", da je bil prav Churchill tisti, ki je Tita (po njegovem razhodu s Stalinom) skupaj z britansko kraljico sprejel in gostil v Londonu kot prvi zahodni voditelj. Churchill je konec koncev Tita tudi zasebno obiskal v Dubrovniku. Tokrat je imel Churchill že nad devetdeset let... Vse to seveda še zdaleč ni najbolj pomembno, vsekakor pa govori o nečem, kar bi verjetno Boštjan Turk svojim Tv gledalcem rad zamolčal ali prikazal drugače.
Seveda se pa o Titu marsikaj govori. Nobene potrebe ni, da bi se zdaj po toliko letih preprosto razdelili na tiste, ki v njem vidijo samo dobro, in tiste, za katere je zgolj "zločinec". Nobene potrebe ni po idealiziranju, pa tudi ne po kriminaliziranju za vsako ceno. Bolj ko se kdo trudi z njegovim
dobnega v smislu: čim večje samooskrbe in neodvisnosti od drugih.
Le na tak način bomo z udeležbo domačih podjetij, ki bodo sodelovala in nastajala, dosegli odpiranje novih delovnih mest in polno zaposlenost, poleg tega pa preprečili odliv denarja v tujino in posledično najemanje kreditov zaradi pomanjkanja denarja v državi zaradi neracionalne ekonomske zasnove in pretiranega uvoza izdelkov, ki bi jih lahko izdelovali sami.
Po podatkih ki so javno objavljeni, ima Slovenija le še samo osem odstotkov ob-delovanih kmetijskih površin, medtem ko naj bi bilo povprečje teh v Evropi okoli 25 odstotkov. V Sloveniji pridelamo le še 60 odstotkov svoje, lastne hrane, omenjena pridelava pa še naprej strmo pada. Žal uvažamo velik del potrebne električne energije, ki bi jo lahko proizvedli sami, in podobno. Posebno skrb pa je potrebno nameniti ohranitvi javnega vzgojno-izobraževalnega, šolskega in zdravstvenega sistema, ohraniti ali celo razširiti pa je potrebno tudi javno dobro,« je prepričan Rastko Plohl.
M. Ozmec
enostranskim (in tendenčnim) prikazovanjem, bolj ga odmika iz realnega sveta in pači njegovo objektivno podobo. Tisti, ki danes pri Titu odkrivajo samo negativno, preprosto dokazujejo pomanjkanje (demokratičnega) posluha za pošteno razpravo o preteklosti in sedanjosti. Bolj kot o Titu, govorijo pravzaprav o sebi. Mržnja in strah, ki ju sejejo v zvezi s Titom, zagotovo nista prava pot za celovito in kritično ocenjevanje Tita. Vsekakor je značilno, da je bilo še v času Titovega življenja izrečenih in napisanih več različnih, tudi kritičnih in vsestranskih ocen o njem, kot pa jih zmoremo zdaj. Samo malo natančnejši vpogled v dokumentacijo nekdanjih slovenskih političnih in državnih forumov bi še tako neveščemu "opazovalcu" ali "zgodovinarju" prepričljivo razkril, da tedanja politika še zdaleč ni povsem nekritično sprejemala marsičesa, kar je bilo povezano s Titom in njegovimi odločitvami. Prav tako bi lahko videl, da so v tedanjem Titovem jugoslovanskem političnem vodstvu potekale neštete ostre in zapletene debate, kjer Tito preprosto ni bil zgolj tisti, ki je lahko kar naprej kar tako ukazoval. Vse skupaj je bilo veliko bolj kompleksno. Morda bi bilo kdaj brez Tita laže, marsikdaj pa je bil Tito tisti, ki je na koncu poskrbel za odločilne premike in ukrepe. Tudi glede položaja Slovenije v Jugoslaviji.
Jak Koprive
Katastrofe, ki opozarjajo
Svetovna gospodarska in finančna kriza sta se zajedli v vse pore našega življenja in dela. Države se različno spopadajo z njo, nekatere pa še vedno cincajo. V Sloveniji pravih ukrepov po prepričanju nekaterih naj še ne bi bilo, trenutno so še vedno gasilske narave, čeprav so že vsi tako ali drugače napisani ter preizkušeni v praksi. Tudi ni jasne vizije gospodarskega, političnega in socialnega razvoja. Kmalu bo v javnosti tudi tretji sveženj ukrepov, morda ga lahko pričakujemo bolj optimistično, ker "sedaj težave tudi nazorno vidimo," je povedal predsednik slovenske vlade na osrednji proslavi ob dnevu upora proti okupatorju.
Kot da ne bi bila dovolj že svetovna kriza, je sedaj udarila še prašičja gripa. Izbruhnila je sicer čez lužo, a so prve primere zabeležili tudi že v Evropi. Virus ima podobne simptome kot navadna gripa. Znova seje pokazalo, da stoodstotne zaščite ni nikjer, zato je potrebno biti nenehno previden. Kot so povedali odgovorni, se virus prenaša s stikom s prašiči ali z okoljem, kjer se virusi nahajajo, lahko pa tudi s stikom z okuženo osebo. Tudi prenos virusa s človeka na človeka so že potrdili. Cepiva proti tej bolezni še ni. Vsem, ki so si prvomajske praznike omislili čez lužo, odsvetujejo potovanje. Opozorila so prišla iz državnih institucij, v molk pa so se ovile turistične agencije, ki o nevarnostih prašičje gripe na svojih internetnih straneh še ne poročajo.
Prašičja gripa je lahko velik udarec za svetovni turizem oziroma za 80 odstotkov vseh dejavnosti, ki so z njim povezane. Ker so navade železne srajce, je ilu-zorno pričakovati, da se bodo turistični tokovi čez noč ustavili, da ljudje ne bodo več potovali, le varnost bodo še bolj kot doslej postavljali na prvo mesto. Brez vseh teh potovanj bi planet umrl.
Katastrofe, ki si sledijo druga za drugo, vedno znova opozarjajo in sporočajo. Zato bi se veljalo zamisliti nad vsem, kar počnemo, in začeti delati drugačne korake, takšne, ki bodo prijazni do vseh ljudi tega sveta, ne samo tistih, ki jim nobena kriza ne pride do živega. Morda pa človek potrebuje katastrofe, da bo dosegel tudi miselno in siceršnjo preobrazbo v odnosu do okolja in sočloveka.
Majda Goznik
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Hajdina • Osemnajsta seja sveta občine
Bomo dočakali se en maj za Megalaxio?
Hajdinski svetniki so na 18. seji, ki je bila 23. aprila, razpravljali o 22 točkah dnevnega reda. Potrdili so zaključni račun občine za leto 2008, začeli razpravo o novem odloku o priznanjih občine Hajdina, sprejeli pravilnik o protokolarnih obveznostih občine in pravilnik o protokolarnih obveznostih ob jubilejnih svečanostih ter potrdili nekatere sklepe v zvezi s financiranjem Zveze kulturnih druStev občine Hajdina in Športne zveze občine Hajdina. Na tokratni seji sveta občine Hajdina so potrdili tudi investicijski program za gradnjo prvega otroSkega vrtca v občini, za katerega so projekt sprejeli že oktobra lani.
Na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v RS so bili uspešni, v program investicij v vrtcih so se uvrstili na prvo mesto. Trenutno je v predšolsko vzgojo vključenih okrog 100 otrok, ki obiskujejo vrtce v drugih občinah. Prvi hajdinski vrtec, ki ga bodo zgradili v bližini osnovne šole, bo imel pet oddelkov za 110 otrok in igrišče. Graditi naj bi ga začeli že letos, odprli pa predvidoma v začetku novega šolskega leta 2010/2011. Prvi hajdinski vrtec bodo zgradili v okviru javno-zasebnega partnerstva, koncesije gradnje v obliki BTO (zgradi, prenesi v last, upravljaj), pri čemer bo upravljanje trajalo deset let. Gre za prvi projekt, ki se bo v Sloveniji izvajal v obliki koncesije gradnje. Javno naročilo bodo izvedli v maju letos, končano naj bi bilo v treh mesecih. Od zasebnega partnerja v projektu pričakujejo sofinanciranje investicije v 25-odstotkih, država bo prispevala nekaj manj kot 40 odstotkov. Kot je povedal hajdinski župan Radoslav
Simonič, je zanimanje veliko, v tem času imajo gradbeniki zaradi recesije tudi manj dela. Javno naročilo bo tudi pokazalo, kdo so interesenti in kaj ponujajo. V okviru konkurenčnega dialoga bodo izbrali najugodnejšo ponudbo, odločila bodo merila kakovosti. »Ker smo s projektom koncesije gradnje na področju predšolske vzgoje pionirji v državi, bomo morali biti toliko bolj previdni v vseh postopkih gradnje,« je ob odločitvi za javno-zasebno partnerstvo pri tej gradnji, ker se občina za ta projekt ob obilici drugih projektov, ki jih izvaja, ne more dodatno zadolžiti, je še povedal hajdinski župan. Izbrani zasebni partner bo moral prevzeti večino poslovnih tveganj, ki izhajajo iz projekta.
Dela občina v Skodo svojih občanov?
Civilna iniciativa dela Zgornje Hajdine, ki jo predstavlja Štefan Kirbiš, je zbrala podpise 24 občanov, ki nasprotujejo gradnji gostinskega lokala v njihovem bivalnem okolju.
Prvo peticijo zoper gradnjo so napisali februarja letos. V njihovi bližini želi Jakob Murata iz Podlož v občini Majšperk zgraditi poslovno-stanovanjski objekt. V njem naj bi bil tudi gostinski lokal, gradnji katerega pa nasprotujejo predvsem zaradi problemov, ki se pojavljajo okrog gostinskih lokalov. Z gradnjo tega lokala pa bi se bistveno spremenila kvaliteta njihovega bivalnega okolja, predvsem pa bi bil skaljen njihov nočni mir. Prepričani so, da je njihova peticija skladna s 5. in 7. členom odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta - Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Hajdina, ki ga je svet občine Hajdina sprejel 22. oktobra leta 2007. S tem odlokom je naselje Zgornja Haj-dina opredeljeno kot občinsko središče s stanovanjsko-kmeč-kim poselitvenim območjem. Dovoljene pa so še tudi nekatere druge dejavnosti. Prizadeti občani pričakujejo, da se bodo pri izdaji soglasja upoštevali sprejeti prostorski akti Občine Hajdina. Hajdinski župan je v zvezi s peticijo odgovoril, da se
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so se gradnje prvega vrtca v občini lotili na pionirski način, v okviru modela javno-zasebnega partnerstva, koncesije gradnje.
Foto: Črtomir Goznik
Občani dela Zgornje Hajdine nasprotujejo gradnji gostinskega lokala na Zgornji Hajdini, čeprav v trikrat zavrnjenem gradbenem dovoljenju sploh ni govora o lokalu, temveč o gradnji prostorov za kratkoročno nastanitev (hotelska stavba).
občani, ki so jo podpisali, zmotno sklicujejo na prostorskou-reditvene pogoje za območje občine Hajdina, v njih pa ni prepovedi za gostinsko dejavnost, lahko le zahtevajo, da dejavnost ni moteča. Občina tudi ni tista, ki izdaja gradbeno dovoljenje in tudi nima pristojnosti izdati soglasja za gradbeno dovoljenje, daje le soglasje za priključitev na infrastrukturne objekte, ki jih upravlja. Odgovor občine Hajdina na peticijo je njene podpisnike presenetil, ker so pričakovali podporo za svoja prizadevanja. Vztrajali bodo naprej, ker je ves upravni postopek pri pridobivanju gradbenega dovoljenja potekal po nevsakdanjih poteh, za kar imajo argumente. »Najjasnejši je ta, da je bilo gradbeno dovoljenje trikrat izdano in trikrat zavrnjeno s strani Ministrstva za okolje in prostor, ker je UE nepravilno izdala gradbeno dovoljenje. Pričakujemo, da občinski svet ne bo podlegel zunanjim posredovalcem in sprejemal sklepov v škodo svojih občanov,« je osnovni argument podpisnikov peticije. Svetniška razprava njihovih pričakovanj ni izpolnila. Ponovili so tisto, kar jim je občina že odgovorila. Tudi odbor za varstvo okolja in urejanje prostora, ki ga vodi Ivan Brodnjak, je temeljito razpravljal o peticiji. Ugotovil je, da Občina Hajdina v tem primeru ni stranka v postopku in v tej zadevi ne more podati drugačnega mnenja, ker je vse »določeno« v Odloku o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta.
Kaj bodo člani tima Megalaxie povedali na majski seji?
Na dnevnem redu so imeli hajdinski svetniki tudi informacijo o stanju na projektu Me-galaxie na Zgornji Hajdini. Pričakovali so, da se bo seje udeležil direktor projekta Iztok Smaka, vendar se je opravičil.
V dopisu se je zahvalil, da je bil tim Megalaxie povabljen na sejo sveta občine, vendar se vabilu žal ne morejo odzvati, ker ravno v tem času zaključujejo dogovor s finančnimi institucijami. »Veseli nas, da vam lahko povemo, da smo uspeli premagati težave, ki so nas zadrževale v zadnjem letu in da bomo že v maju letos polno nadaljevali s projektom Megalaxie. Z veseljem pa se bomo na vašo željo udeležili naslednje seje sveta občine, na kateri vam bomo predstavili novosti v projektu in njegovem razvoju ter odgovorili na morebitna vprašanja,« so še med drugim zapisali. Podžupan občine Hajdina Janko Merc, ki tudi vodi občinsko komisijo za projekt Megalaxie, pa je dal pobudo, da občina pozove lastnika zemljišč, na katerih je predvidena gradnja Megalaxie (bivša separacija), da se porušijo in odstranijo ostanki betonske konstrukcije objektov separacije, ker kazijo videz tega dela občine.
Občani Hajdine so nezadovoljni, ker splošna in zobozdravstvena ambulanta, ki imata prostore v občinski stavbi, nista odprti toliko, kot bi želeli občani, ki zaradi tega stresajo jezo na občinsko upravo, župana in svet občine. Na sejo so zato povabili direktorico jZ ZD Ptuj Metko Petek Uhan, ki pa se seje zaradi službene odsotnosti, v Ljubljani je bila seja o novem načinu financiranja v zdravstvu, ni udeležila. Prišla pa je vodja OE Zobozdravstvo Tatjana Tantegel, dr. med., spec., ki je pojasnila, zakaj splošni zdravnik in zobozdravnik nista prisotna toliko ur, kot bi Hajdinčani želeli. Župan Radoslav Simonič je povedal, da bodo morali potegniti tudi nekatere neljube poteze, če se stanje ne bo v kratkem spremenilo. Povedala je, da se trudijo zagotoviti kvalitetno zdravstveno storitev ne glede na vse probleme, ki se pojavljajo; eden od vzrokov je tudi pomanjkanje zdravnikov. Ne glede na vse
pa so v tem trenutku prisotni več kot so ekonomsko upravičeni glede na število opredeljenih občanov in glavarinski količnik. Splošna ambulanta bi morala imeti 2000 opredeljenih pacientov, ima jih 1180, zobozdravstvena ambulanta bi morala imeti najmanj 1900 opredeljenih, ima pa jih 896. Že po prvem maju bo lahko zdravnica v splošni ambulanti za Hajdinčane delala več, ker ji ne bo več treba delati v ambulanti v Vidmu, julija pa se s porodniškega dopusta vrača tudi zobozdravnica, tako da bo lahko zobozdravstvena ambulanta odprta pet dni v tednu, doslej je zobozdravnik delal pri njih štirikrat na teden. Potrebno pa je tudi vedeti, da se v zobozdravstvo uvaja glavarinski sistem, zato bo slika še težja, ker jim po novem zavarovalnica reže kruh samo po glavah.
Motoristi vse bolj predrzni
Slavko Burjan, ki vodi tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Haj-dina, je opozoril tudi na problematiko vožnje motoristov na območju Hajdoš, ki je že imela prve neljube posledice. Prišlo je namreč do fizičnega obračuna med njimi in domačini, ki so jih opozarjali, da ne morejo in ne smejo voziti po tamkajšnjih njivah. Motoristi so postali zelo predrzni, z izgradnjo obka-nalske ceste so dobili še novi hitrostni poligon. Na svetu za preventivo bodo o teh problemih razpravljali takoj po prvomajskih praznikih, potrebno bo preventivno delovati, da ne pride do najhujšega, opozarja Burjan. Svetniki občine Hajdi-na so sklenili, da bodo o tem problemu obvestili Policijsko postajo Ptuj, da bodo le-ti poostrili nadzor v Hajdošah. Postavili bodo tudi napisne table z opozorili, da bi se v prihodnje izognili neljubim dogodkom.
MG
Ptuj • Ob dnevu upora proti okupatorju
»Vemo, da svobode ni brez boja in žrtev!
«
Ob domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju je bila v soboto, 25. aprila, dobro obiskana osrednja slovesnost ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju; slavnostni govornik, državni poslanec Dejan Levanič, je med drugim poudaril, da je že čas, da se usmerimo v prihodnost in da se nehamo prepirati zaradi preteklosti, obsodil pa je tudi vse medvojne in povojne zločine.
Predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ptuj dr. Mitja Mrgole je v pozdravnem nagovoru udeležencem slovesnosti izrazil posebno veselje, da so se borcem, članom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever Maribor in Kluba brigadirjev Ptuj letos pridružili še člani novoustanovljenega Društva generala Maistra iz Ptuja. Ob tem je poudaril, da je dan upora proti okupatorju naš skupni praznik, ki ga je potrebno ohranjati v spomin in opomin vsem rodovom Slovencev, saj brez odločnega upora v usodnih trenutkih odločitve zagotovo ne bi dosegli tega, kar imamo danes, samostojno Slovenijo.
Osrednji slavnostni govornik je bil letos najmlajši poslanec državnega zbora Dejan Levanič, ki je poudaril, da smo z uporom in
osvobodilnim bojem našega naroda v času druge svetovne vojne, ki ga je organizirala in povezovala Osvobodilna fronta, ne le osvobodili svojo domovino, ampak prispevali pomemben delež tudi k skupnemu boju in zmagi zaveznikov zoper nacifašizem, na kar smo in moramo biti vsi ponosni.
»Upor je imel za cilj osvoboditev domovine, pa tudi spremembe nedemokratičnega in nesocialnega družbenega reda v Kraljevini Jugoslaviji. Tudi po osvoboditvi se vsa pričakovanja niso uresničila v celoti, kljub temu pa je večina ljudi ta čas doživljala kot čas uveljavljanja in spoštovanja dela, enakopravnosti in solidarnosti, kot čas napredka, enakomernejšega razvoja vse Slovenije in njene nacionalne ter mednarodne uveljavitve,« je dejal Dejan Levanič, med drugim pa je pomembne odločitve naroda aktualiziral: »Slovenci vemo, da svobode
ni brez boja in žrtev; niti leta 1941, niti leta 1991 ne. V obeh primerili se je slovenski narod uprl in v obeh primerili je bila priborjena svoboda, dejanje svobodomiselnih in nacionalno zavednih Slovenk in Slovencev. Zato ne smemo dovoliti, da bi se zaradi aktualnih političnih interesov zgodovina potvarjala, poraženci pa razglašali za zmagovalce. Čas je, da se usmerimo v prihodnost in da se nehamo prepirati zaradi preteklosti. To ne koristi nikomur, predvsem pa ne tistim, ki jih še danes spremlja bolečina ob izgubi svojih najbližjih.«
Levanič je govoril tudi o pomembnosti partizanov: »Naj bo jasno za vselej, partizanski boj je bil domoljuben boj; brez njihovega poguma verjetno danes ne bi živeli v takšni Sloveniji. Njim smo lahko hvaležni in v njihovo čast praznuje vsa Slovenija. Naj bo jasno tudi to, da je treba obsoditi vse vojne in povojne zločine, da je treba žrtvam postaviti spomenik, se jim
Foto: M. Ozmec
Slavnostni govornik je bil najmlajši poslanec državnega zbora, Ptujčan Dejan Levanič.
ustrezno pokloniti, spoštovati zgodovino in se iz zgodovine tudi nekaj naučiti,« je med drugim dejal Levanič.
Že dan pred omenjeno slovesnostjo so delegacije bor-
Udeležence slovesnosti ob domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka je nagovoril dr. Mitja Mrgole, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB.
Foto: M. Ozmec
Poleg Pihalnega orkestra Ptuj se je z ubranim petjem predstavil pevski zbor KUD Musica.
cev, brigadirjev in veteranov položile vence k nekaterim obeležjem NOB, na slovesnosti so položili venec tudi v spominski sobi narodnega heroja Jožeta Lacka, nekaj pa so jih položili še k spominskim obeležjem na poti v Ki-car. Slovesnost so s partizanskimi koračnicami kulturno obogatili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, z odlomki revolucionarnih pesmi slovenskih avtorjev gledališka igralka DPD Svoboda Ptuj Urška Vučak ter z ubranim petjem pevski zbor KUD Musica pod vodstvom Roberta Feguša.
Potem ko je ob zaključku spominske slovesnosti vsem udeležencem in občanom MO Ptuj zaželel prijetno praznovanje še župan mestne
občine Ptuj dr. Štefan Če-lan, so se borci, brigadirji in njihovi somišljeniki podali na 13. spominski pohod v Kicar, s katerim so počastili še 32-letnico delovanja ptujskega Kluba brigadirjev. Po pohodu pa so se vsi skupaj zbrali še v prostorih gasilskega doma v Kicarju, kjer so proslavili 11. praznik brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Na pomembnost mladinskega prostovoljnega dela v povojni izgradnji domovine in pozneje je v slavnostnem govoru opozoril Marko Potočnik, podpredsednik Kluba brigadirjev Ptuj, nato pa so druženje brigadirjev vseh generacij nadaljevali ob obujanju spominov in s tovari-škim srečanjem.
M. Ozmec
Prejeli smo
Še en odgovor na članek: Želi Tofenik za sabo porušiti Ormož
Kljub odločitvi, da z gospodom Vilijem Trofenikom ne bom več javno polemiziral, se moram tokrat žal oglasiti, da obranim strokovno integriteto občinskih uslužbencev, ki jih je v zadnji številki Štajerskega tednika z dne 21. 4.2009gospod Trofenik grobo napadel. Zdi se mi namreč nesprejemljivo, da gospod Trofenik kot politik s svojimi časopisnimi prispevki ne prizanaša niti strokovnim delavcem ormoške občinske uprave. Poudarim naj, da gre za strokovne, poštene in kodeksu javnih uslužbencev zavezane delavce, ki so enako dobro delali pod njegovim vodstvom, kot delajo sedaj pod mojim vodstvom. In če so pri tem še nekoliko mlajši, je to seveda prej prednost kot ovira, ker niso obremenjeni z zamerami, ki bremenijo najin odnos in ki ga žal, kot izgleda, ni možno preseči.
Strokovni sodelavci občinske uprave kot tudi sam bi z
veseljem raje osebno spregovorili s poslancem o aktualnih problemih, ki pestijo občino Ormož in naše prebivalce, ter o skupnih možnostih sodelovanja v dobrobit razvoja lokalne skupnosti. Kot že večkrat doslej gospoda poslanca ponovno vabim k sodelovanju in dialogu. Občina namreč potrebuje pomoč vlade in poslancev, ne pa nasprotovanja in neodobravanja smelo zastavljenih načrtov ter o tem polemiziranja v javnosti.
Prav tako bomo v občinski upravi izredno veseli, če bo država z ustreznimi ukrepi pospešila črpanje evropskih sredstev ter hkrati poiskala tudi možnosti za to v lokalnih skupnostih. Sedaj se namreč soočamo s pomanjkanjem finančnih sredstev (med drugim tudi zato, ker dalj časa čakamo na povračilo založenih sredstev) in bo morala vlada čim hitreje odgovoriti, kako v občinah premagati te probleme, če želimo izpeljati sedanjo finančno perspektivo.
S spoštovanjem!
Alojz Sok, župan občine Ormož
Volitve 2009
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik objavlja obseg, pogoje in način predstavitve kandidatov, strank in list za evropske volitve 2009.
Uredništvo si bo v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevalo za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov, strank oziroma list. Objavili bomo sezname kandidatov, pripravili pogovore z nosilci posameznih list, ko se bodo predstavljali v Spodnjem Po-dravju, in poročali o drugih dogodkih v zvezi z volitvami.
Volilni oglasi
Štajerski tednik vabi vse kandidate, politične stranke, liste, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate, liste ali stranke. Ob tem poudarja-
mo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da
je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, izdajatelj, ki je odgovoren za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo, pa ima pravico objavo oglasa zavrniti, o čemer obvesti naročnika.
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati, njihovi zakoniti predstavniki ali predstavniki strank in list, novinarji in bralci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika. Kandidatom, strankam in listam, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo. Ptuj, aprila 2009
Jože Šmigoc, _ odgovorni urednik Štajerskega tednika
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 23. aprila 2009 Štipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje:
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV
za poslovno leto 2009.
Štipendije so namenjene za sofinanciranje:
-	podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat)
-	projektov (znanost, gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, kultura, šport)
Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni namen projekta ali študija takšen, da bo doprinesel k vsesplošnemu razvoju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
Prijava za razpis mora vsebovati:
-	izpolnjen prijavni list (glej razpis na spletni strani: www.trstenjak. org)
-	priporočila lokalnih skupnosti
Vsa priložena dokumentacija kandidatov naj bo predstavljena kratko, jasno in jedrnato.
Opomba: vse dodatne informacije po telefonu 041 704 079 ali e-mailu:dusan.gerlovic@siol.net.
Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, ter kandidati iz občin, ki so plačale članarino.
Prijavo za razpis je potrebno oddati s priporočeno pošto, najkasneje do 30. maja 2009 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA - razpis 2009, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana. Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2009, bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 30. septembra 2009. Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2009.
Ormož • Merila za »naše« in »vaše« kadre
»
Procedura je mati demokracije
«
Minuli četrtek so se ormoški svetniki sestali na 6. izredni seji občinskega sveta. To je bilo potrebno zaradi tega, ker so bile nekatere točke vezane na rok, v katerem mora občinski svet odločiti. Poleg dokumenta investicijskega projekta Izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ki ga je bilo potrebno ministrstvu predložiti v najkrajšem času, so svetniki morali v roku 20 dni podati tudi mnenje o kandidatu za ravnatelja v dveh primerih.
Najbolj vroča je bila točka glede podaje mnenja v primeru izbire ravnatelja v OŠ Velika Nedelja. Prijavilo se je sedem kandidatov, ki naj bi po trditvah predsednika Kviaza Branka Šumenjaka vsi izpolnjevali razpisne pogoje. Kvi-az se je po njegovem poročilu s tremi glasovi za in dvema proti odločil, da poda pozitivno mnenje le kandidatki Irmi Murad. Odločitev je utemeljil s tem, da gre za kandidatko iz domačega okolja in da se je v preteklosti menda vedno zavzemal za domače kadre. Slavko Kosi je pri tem Šume-njaka spomnil, kako se je on »zavzemal« za domače kadre v primeru Zdravstvenega doma Ormož, kar pa je Šume-njak očitno že uspel pozabiti. Način odločanja je svetnico Ano Pevec spodbudil k temu, da je od Šumenjaka zahtevala, da ji pove, po kakšnih kriterijih so vendar predlagali omenjano kandidatko, saj razpisne pogoje izpolnjujejo vsi in gre torej za enakovredne kandidate. Po njenem mnenju bi morali dati pozitivno mnenje vsem kandidatom, oziroma povedati, po kakšnih kriterijih so dali pozitivno mnenje le eni. Ker je bil izražen sum, da so se svetniki za kandidatko odločili predvsem po politični pripadnosti, kandidatka je namreč aktivna članica N.Si, je Šumenjak povedal, da je občinski svet politični organ in da kot tak lahko sprejema le politične odločitve. Bogomir Luci se z njim ni strinjal, saj je v predlogu videl politikantstvo, predlagal je, naj dajo vsem pozitivno mnenje, koga pa bodo imeli za ravnatelja, pa naj odločijo na velikonedeljski šoli. Z njim se je strinjal tudi Miroslav Tramšek, ki je predlagal, da se glasuje tudi o ostalih kandidatih, vendar se to ni zgodilo. Povedal je tudi, da proti
omenjeni kandidatki nima nič, saj sta bila sodelavca in njeno delo pozna, sporen pa je način, na kateri ji politični prijatelji poskušajo zagotoviti ravnateljsko mesto. Sporna ni kandidatka ali njeno delo, sporna je pot, ki so jo ubrali v občinskem svetu. Tramšek je povedal, da je procedura mati demokracije in da jo je kot tako treba spoštovati in ne delati po svoje. Temu se je pridružil tudi Slavko Kosi, ki je povedal, da nihče ni rekel niti besede o kandidatki, le o postopku.
Zlatan Fafulič je bil prepričan, da so pripadniki desne opcije v občinskem svetu naredili svojikandidatki s svojim načinom medvedjo uslugo, saj so jo postavili v dvomljiv položaj, kot da ji dejansko po politični liniji urejajo ravnatelj ski stolček. Po njegovem mnenju je zatajil svet zavoda OŠ Velika Nedelja, ki bi moral zožiti ponudbo kandidatov.
Stanko Podgorelec je opozoril, da jih je svet šole zaprosil za »izdajo obrazloženega mnenja o kandidatih ki izpolnjujejo pogoje«. Tega pa Kvi-az ni predlagal, saj so ob pozitivnem mnenju za Muradovo povzeli le razpisne pogoje. Na koncu jih je od 18 prisotnih 11 glasovalo za podporo Irmi Murad za ravnateljico OŠ Velika Nedelja, dva proti, pet pa jih ni glasovalo.
V tekmi med N.Si in Zares ta kratko potegnejo zaposleni?
Večkrat je bilo v razpravi tudi slišati, da naj odločanje prepustijo svetu zavoda, saj njihovo mnenje ni zavezujoče in svet zavoda lahko odloči tudi mimo njih, oziroma na koncu mora svoj pristanek h kandidatu za ravnatelja dati
Bogomir Luci je proti koncu seje ormoški občinski svet primerjal z butalskim parlamentom. To je župana Alojza Soka tako razjezilo, da je Lu-ciju prepovedal uporabo besede Butalci, saj je bil mnenja, da s tem žali svetnike, med katerimi je veliko šolanih ljudi. Natančneje svojega razmišljanja, po katerem naj bi šolane ljudi očitno bolj zabolelo, če jih kdo primerja z Butalci, ni razložil.
Je pa zato Luci vprašal, kaj je narobe s kandidatko Marjeto Meško: »Je priletela z Lune, ne zna slovensko ali pa se je morda zamerila ženi katerega izmed ormoških politikov?« S tem je očitno ciljal na dejstvo, da je v vrtcu zaposlena žena Branka Šumenjaka. Za konec pa je razmejil še dobre in slabe politike. Slabi po njegovem mnenju vso svojo energijo vlagajo v to, da iščejo priložnosti, kdaj bi se lahko komu maščevali.
»Odločitve, sprejete v občinskem svetu, so politične odločitve,« je bil kategoričen predsednik Kviaza Branko Šumenjak, ki se je, kot sam trdi, že v preteklosti boril za domače kadre na vodilnih mestih.
še minister. Svet je sestavljen iz devetih članov - trije so predstavniki ustanovitelja, trije zaposlenih in trije predstavniki staršev. Predstavniki levice v občinskem svetu so bili mnenja, da bi si tam politični somišljeniki morali najti in zagotoviti večino, kar pa naj bi bilo mogoče, saj so v tem svetu člani trije svetniki - Branko Šumenjak, Valerija Kolenko in Jožef Cajnko. Dogodki prihodnjih dni so pokazali, da to očitno le ni tako
preprosto. Istočasno s sejo občinskega sveta je namreč potekala predstavitev kandidatov svetu staršev. Kot mi je v petek povedal predsednik sveta Mirko Šerod, je starše na podlagi tajnega glasovanja najbolj prepričal kandidat Bojan Macuh, ki je prejel večino glasov 19-članskega sveta staršev.
Vendar s tem zapletov še zdaleč ni konec. Kot je sporočil sedanji ravnatelj Boris Skok, ki se čuti dolžan va-
rovati zakonitost, naj bi pri preštevanju glasov staršev prišlo do napake. Prisotnih je bilo namreč le 15 od skupno 19 članov. Pravilnik pa govori, da je pri tajnem glasovanju treba dobiti večino glasov članov sveta in ne le prisotnih članov na seji. Po njegovem tolmačenju torej starši, ki so v osmih primerili glasovali za Bojana Macuha in v enem za Irmo Murad, niso dali podpore nobenemu, saj nobeden ni prejel več kot polovico glasov od 19. Kako se bodo odločili predstavniki staršev Edita Kumer, Leonida Šumenjak in Branko Šerod na glasovanju sveta zavoda, je torej nemogoče napovedati. Predstavniki zaposlenih v svetu zavoda pa so Darja Ko-vačec (predsednica sveta), Tea Vernik Trofenik in Marija Kolenko Trop. Tudi one niso dobile navodil svoje baze, kako naj glasujejo, saj zaposleni na sestanku niso dali podpore nobenemu kandidatu. Slišati je, da bi v samem kolektivu imeli za ravnatelja najraje enega izmed domačih učiteljev, ki pa zaradi čudnega spleta okoliščin ni uspel zadostiti razpisnim pogojem. Svet zavoda naj bi se sestal 5. maja in zanimivo bo videti, kako se bodo odločili.
Zadeva pa bi morda utegnila imeti tudi politično ozadje, morda pa gre le za slučajnost. V uredništvo smo dobili po elektronski pošti sporočilo, v katerem med drugim piše, da »sta g. Macuh in ga. Murad dejavna tudi na političnem področju, zato se zastavlja vprašanje, ali bo o prihodnosti OŠ Velika Nedelja odločala politika ali pa se bodo upoštevale
želje zaposlenih. Torej kdo bo močnejši N.Si, ZARES ali volja zaposlenih?«
Zaradi govoric brez mnenja
Pri naslednji točki, prav tako podajanju mnenja o kandidatki za ravnateljico, pa je prišlo do povsem drugega razpleta. V pripravljenem sklepu je bilo že zapisano, da se daje Marjeti Meško, kandidatki za ravnateljico Vrtca Ormož, pozitivno mnenje. Vendar je Branko Šumenjak, predsednik Kviaza, povedal, da naj bi tik pred odločanjem izvedeli, da naj omenjena kandidatka, ki se je edina prijavila na razpis, po sicer nepreverjenih informacijah ne bi dobila pozitivnega mnenja zaposlenih. Kar 78 % zaposlenih naj bi menda glasovalo proti njej. In to je tako zaskrbelo Kviaz, da so se odločili predlagati občinskemu svetu, da z odločanjem počakajo in se o zadevi podrobneje pozanimajo. Pri tem Meškovi ni pomagalo niti to, da je domačinka. Nepomembno je bilo tudi to, da z občino dobro sodeluje, kot je povedal župan. Med svetniki je bil tudi član sveta zavoda (Slavko Kosi) in oče otrok, ki obiskujejo vrtec (Martin Hebar). Oba sta poudarila, da takšne stvari slišita prvič in da česa takega nista opazila. Kandidatka ni dobila pozitivnega mnenja kolektiva, tako kot tudi Muradova, a razlika je bila v sklepu občinskega sveta očitna. Ena je dobila pozitivno mnenje sveta, druga pa ne.
Viki Klemenčič Ivanuša
Miroslav Tramšek (skrajno desno) in Ana Pevec največ vesta o primernosti kandidatke za ravnateljico OŠ Velika Nedelja, saj so bili sodelavci. Zato o njenih profesionalnih kvalitetah nista dvomila. Motila ju je dvomljiva procedura.
Foto: vki
Foto: vki
Markovci • Praznovali deseti občinski praznik
Strpnost, ustvarjalnost in zdrava kmečka logika
Osrednje slovesnosti ob letošnjem markovskem občinskem prazniku so se v petek, 24. aprila, v novi večnamenski dvorani udeležili tudi evropska poslanka Ljudmila Novak ter župani in predstavniki sosednjih občin. Markovski župan Franc Kekec je v slavnostnem nagovoru poudaril, da so bodočnost uspešnega življenja v občini predvsem strpnost, ustvarjalnost in zdrava kmečka logika.
Foto: M. Ozmec
Dobitniki letošnji najvišjih občinskih priznanj in plaket v družbi z županom Francem Kekcem (desno) ter direktorico občinske uprave Marinko Bezjak Kolenko.
»Praznujemo 11 let samostojne občine in 10. občinski praznik in imamo kaj pokazati, saj smo v teh letih doživeli občuten napredek na vseh področjih. Zato sem zadovoljen z našim skupnim delom in upam, da je zadovoljnih tudi večina občank in občanov,« je v slavnostnem nagovoru poudaril župan Franc Kekec. A bolj kot nazaj se je treba ozreti v prihodnost, je menil ter ob tem dodal, da občina Markovci zagotovo ni med tistimi, ki so povzročili recesijo, saj se niso nikoli zadolževali prek svojih možnosti, »tajkunstvo« in vrednote samo krutega kapitala pa morajo po njegovem mnenju postati zgodovina.
Med pomembnejšimi nalogami, ki čakajo občino Markovci, je izpostavil izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki ga že pridno gradijo, končali pa naj bi ga v naslednjih štirih letih. Prihodnje leto naj bi zaključili prvo večjo komasacijo kmetijskih zemljišč v občini Markovci, prepričani pa so tudi, da bo hitra cesta Hajdina-Ormož skozi občino Markovci potekala po južni varianti, ob robu Šturmov-cev, saj se z njo strinja velika večina krajanov in sosednje občine. Sicer pa se je zavzel za ohranjanje čistega okolja in narave ter za večji poudarek zagotavljanju obnovljivih virov energije, za uspešno skupno prihodnost življenja v občini pa so po njegovem prepričanju potrebni predvsem strpnost, ustvarjalnost in zdrava kmečka logika.
Ob prazniku je župan Franc Kekec zatem izročil najvišja
letošnja občinska priznanja. Listino občine Markovci so prejeli Marjan Kelenc iz Stojncev za aktivnosti na področju gasilstva, športa in kulture, Osnovna šola Markovci za uspešno delo na področju predšolske in šolske vzgoje in izobraževanja ter Ključavničarstvo Konrad Zemljarič iz Zabovcev za razvoj obrti in podjetništva. Plaketo občine Markovci so prejeli Milan Gabrovec iz Bukovcev za vsestransko aktivnost in uspešno delo v Folklorni skupini Antona Jožeta Štrafela Markovci, kjer deluje že 23 let, Janez Črešnik iz Borovcev za uspešno delo v vaškem odboru ter na področju gasilstva in lovstva ter Anton Kekec iz Nove Vasi pri Markovcih za uspehe in aktivnosti na področju podje-
tništva in gasilstva. Za častno občanko občine Markovci so posthumno razglasili Terezijo Maroh iz Zabovcev za njeno izjemno delo na področju razvoja in ohranjanja ljudskega petja in vaške kulture. V imenu pokojne matere je listino o nazivu častne občanke sprejela njena hčerka Matilda Vogrinec, ki je ob zahvali poudarila, da je bila mama poštena in zavedna Slovenka ter predvsem tudi dobra in skrbna mati, zato so nanjo še posebej ponosni.
Markovčanom je ob prazniku čestitala evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je ob tem izrazila svoje prepričanje, da se recesija in revščina občanov v eni najbogatejših občin ne bo tako dotaknila, ker ve, da so tu doma pridni in delovni ljudje. V imenu
vseh županov sosednjih občin se je praznični čestitki pridružil poslanec državnega zbora Franc Pukšič in ob tem opozoril še na svoja videnja rešitve nekaterih aktualnih političnih in gospodarskih dogajanj v domovini.
Z bogatim kulturnim programom, ki sta ga povezovali učenki osnovne šole Mar-kovci Katja in Jessika, so osrednjo slovesnost ob 10. občinskem prazniku popestrili godba na pihala občine Markovci pod taktirko Helene Bezjak, Moški pevski zbor Markovci pod umetniškim vodstvom Srečka Zavca ter malčki in vzgojiteljice vrtca v Markovcih, ki so se predstavili s projektom Markovci, moj kraj, v katerem so z igro, pesmijo in plesom prikazali vse pomembnejše običaje in kmečka opravila v občini.
V okviru letošnjega občinskega praznovanja je bila že v četrtek, 23. aprila, v novi markovski večnamenski dvorani proslava ob dnevu šole, v soboto, 25. aprila, so v tej dvorani pripravili večer folklore, na katerem so se s celovečernim koncertom nocoj predstavili člani domačega Folklornega društva Antona Jožeta Štrafela Markovci z gosti iz KUD Otona Župančiča Vinica, folklorno skupino Kulturnega društva Cirkulane ter Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci. Sklepna prireditev pa je bila tudi letos na markovo nedeljo, 26. aprila, ko so se v velikem številu zbrali še na dopoldanski maši v cerkvi svetega Marka s tradicionalnim žegnanjem.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Odprli zunanje bazene
Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj so letošnjo letno kopalno sezono pričeli 25. aprila. V sklopu odprtja so potekale številne aktivnosti, med njimi kolesarski sejem z Juretom Robičem. Vodo v olimpijskem bazenu, ogreta je na 27 stopinj Celzija, so kot prvi preizkusili plavalci PK Olim-pija, ki že leta in leta v tem času trenirajo na Ptuju. Terme Ptuj so v zadnjih letih postale pomembno plavalno središče, kjer se dogaja tudi največji plavalni miting v Sloveniji in kjer trenira slovenska plavalna reprezentanca pred velikimi tekmovanji. Letos bodo organizirali tudi dva plavalna tabora s Petrom Mankočem in njegovim trenerjem. V letošnji kopalni sezoni, v kateri pričakujejo okrog 150 tisoč kopalcev, bodo poskrbeli tudi za druge odmevne zabavne in družabne dogodke.
MG
Ptuj • Druga starorimska poroka
Foto: Črtomir Goznik
Na zunanji terasi GH Primus je v soboto potekala rimska poroka kot ena od tradicionalnih hotelskih prireditev v okviru rimskih zgodb. Kot drugi par starorimske poroke sta si večno zvestobo obljubila Saša Krajnc iz Lahoncev, 25-letna profesorica sociologije, in 25-letni Mitja Bek iz Lovrenca na Dravskem polju, ki zaključuje študij fizike in filozofije. Na poroki, ki je bila darilo Term Ptuj, se je zabavalo 120 svatov. Del medenih tednov bosta mlada zakonca užila tudi v enem od treh predsedniških apartmajev.
MG
Žetale • Mesec knjige na osnovni šoli
Foto: Polona Gojkošek
V aprilu je kar nekaj dni, ki so povezani s knjigo in z branjem. In zato so ob 2. aprilu, svetovnem dnevu mladinske književnosti, 20. aprilu, dnevu slovenske knjige, in 23. aprilu, svetovnem dnevu knjig, na žetalski osnovni šoli posvetili še več časa knjigi in branju. Sedmošolce so v okviru projekta Rastem s knjigo peljali v Splošno knjižnico Ivana Potrča na Ptuju. Tam so si ogledali knjižnico, vsak učenec pa je v dar dobil knjigo Ervina Fritza Vrane. 2. aprila so izvedli akcijo Beremo skupaj - prvo šolsko uro so v vseh razredih posvetili branju. Prav tako je 2. aprila na šoli za učence od 2. do 5. razreda potekalo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. 23. aprila pa so zaključili branje za Bralno značko in v goste povabili pisatelja Ivana Sivca.
Lidija Šešerko
Ptuj • Milan Zver, nosilec liste SDS za evropske volitve
Bitka se bo bila okrog
domačih, nacionalnih tem
Stranka SDS stavi na zmago na letošnjih evropskih volitvah. Nosilec liste na volitvah, ki bodo 7. junija, je podpredsednik stranke in nekdanji minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Povedal je, da se je za kandidaturo odločil na podlagi strankine analize o tem, kdo oziroma katera ekipa bi imela največjo podporo javnosti.
»Mislim, da imamo močno ekipo. To je tudi eden izmed razlogov, zaradikaterihupam, da bomo letošnje evropske volitve dobili. Na njej so trije ministri, ki so v lanskem letu celo vodili Svet EU, posamezne formacije sveta. Pomeni, da smo si pridobili veliko izkušenj. Na listi je tudi sedanja evropska poslanka, zelo znan nekdanji poslanec, pa predstavnik mlade ekipe v stranki. Ekipa je res močna in konkurenčna, ki lahko zmaga. Volitve bodo nedvomno pokazale tudi to, kaj si volivci mislijo tudi o sedanji slovenski vladi. Prve volitve so vedno neki test, ki povedo, ali je ljudstvo zadovoljno z obstoječo vlado ali ne,« je na kratko SDS-ovo evropsko ekipo predstavil nosilec liste dr. Milan Zver.
Kandidati za letošnje evropske volitve so bolj ali manj znani. Nekateri analitiki ocenjujejo, da je vaš najnevarnejši tekmec sedanji evropski poslanec Lojze Peterle. Kako pa vi ocenjujete svoje tekmece?
»Naš glavni konkurent je Pahorjeva Socialna demokracija. Ankete kažejo, da se bo glavni boj odvil med Pahorje-vo in Janševo stranko. Upam pa, da bo zmagala naša stranka. Pahorjeva stranka ima nekatere kadrovske težave, ker pobirajo in nabirajo kader za listo zunaj stranke. V naši stranki v tem trenutku kadrovskih težav nimamo, za evropske volitve bi lahko sestavili več ekip.«
Na kaj boste stavili v volilni kampanji?
»Naša prednost je dobra ekipa, na drugi strani pa se ne bo mogoče ogniti notranjih političnih tem. Bitka se bo dobila okrog tem, ki so značilne domače, nacionalne, čeprav se bo tudi veliko govorilo o skupnih evropskih politikah, o skupnih evropskih perspektivah, interesih, vprašanjih okolja, ekologije, nove gospodarske paradigme, ki mora priti, izhod iz krize je globalno vprašanje, tudi evropsko, ne samo nacionalno. Lahko pa, da bodo eno ključnih vprašanj sosedski odnosi, še posebej s Hrvaško. Skratka, to so vprašanja, ki bodo po mojem mnenju v
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Milan Zver: »Za evropske volitve imamo močno in konkurenčno ekipo, ki lahko zmaga.«
središču teh polemik in debat. Mi smo pripravljeni na ta soočenja, dobro delamo, pripravljamo se, vsi člani naše evropske liste se pripravljamo na različna soočenja. Poskušamo tudi predvideti vprašanja, ki se bodo pojavljala v času volilne kampanje. Ni pa se mogoče ogniti tudi vprašanjem o vinjetah, izbrisanim, to so vroče teme. Lahko, da se bo odprla še tudi kakšna nova afera kot pred vsakimi volitvami. Ne glede na vse lahko rečem, da smo na te volitve dobro pripravljeni po vsebinski plati.«
Lahko po petih letih članstva v EU že rečemo, da smo postali enakopravni člani te skupnosti?
»Enakopravnost je vedno relativen pojem. Če bi mi kdo pred 25 leti govoril, kaj vse čaka Slovenijo, samostojna država, demokracija, integracije, članstvo v Natu, članstvu v EU, bi mu težko verjel. Danes ne samo, da smo postali članica EU, smo tudi enakopravna članica, to nam zagotavlja status, ampak celo več, celo smo predsedovali
Lista SDS za evropske volitve:
Milan Zver, podpredsednik stranke, dr. Romana Jordan Cizelj, podpredsednica SDS, Dragutin Mate, nekdanji minister za notranje zadeve, Zofija Mazej Kukovič, nekdanja ministrica za zdravje, Mirko Za-mernik, nekdanji poslanec, Bernarda Ronutti, ekonomistka, in mag. Anže Logar, mednarodni tajnik SDS.
EU, kar pomeni, da smo vplivali na oblikovanje skupne evropske politike. Bili smo sicer enakopravni z drugimi, naš vpliv v EU je bil bistveno večji, kot bi nam po območju in številu prebivalcev pripadal. Mislim, da smo postali tudi prepoznavni, postali akter tudi svetovne politike, ko smo vodili evropsko politiko. Predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je bil hkrati tudi predsednik sveta EU, je vodil evropske delegacije na različnih sestankih z drugimi regijami po svetu, z Ameriko, Japonsko, Rusijo, Južno Ameriko. Pri tem se je Slovenija uveljavila tudi na svetovnem prizorišču, ne samo v okviru EU, kjer pa smo vodili tudi posamezne skupne politike in tiste, ki niso skupne, ki pa zahtevajo še več koordinacije in dela. V času predsedniko-vanja svetu EU je Slovenija doživela enega od svojih vrhuncev, ki je po svoje na žalost neponovljiv. Če se bo spremenila Lizbonska pogodba, je to neponovljiva zgodba, na katero bi morali biti Slovenci malo bolj ponosni.«
Kaj žene bivšega ministra za šolstvo in šport v evropsko politiko?
»Zdaj sem, kot bi človek rekel v športnem žargonu, prosti igralec. Ker nisem član parlamenta, nisem član vlade, imam v politiki proste roke. Kandidatura za evropske volitve mi ustreza, me mika. Tudi na tem področju bi rad nekaj
naredil. Gre tudi za osebni in zanimiv odziv.«
Dr. Milan Zver je kritičen do dela nove vlade. Pravi, da se preveč ukvarja sama s seboj, manj pa z vsebino, iskanje izhoda iz krize bi jo moralo zaposlovati 24 ur dnevno. Ljudje v teh kriznih časih ne bi smeli izgubiti zaupanja v temeljne stebre moderne politike. Kaj hitro bi se lahko našel kakšen »auf biks« politik, ki bi te razmere lahko izkoristil. Kar zadeva pisanje nove Bele knjige za področje šolstva, je mnenja, da je pomembna šolska politika, ne pa bela ali kakršnakoli že knjiga. Trenutno ga zelo zaposluje delo pri knjigi Dvajset pomladi SDS. Leto 2009 je sploh zanimivo leto, saj mineva tudi dvajset let Demosa. Slab mesec pred evropskimi volitvami se bo zgodil tudi kongers SDS-a, ki bo predvsem vsebinsko naravnan. Pod geslom Slovenija zmore več bodo vzeli pod drobnogled krizo in možne izhode iz nje.
MG
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu
Kljub temu da so minuli teden poslanci zasedali na 5. redni seji, so dogajanja na seji ostala nekoliko v senci. Teden se je pričel s presenetljivimi policijskimi obiski na več naslovih, končal pa s hudo razpoko v koaliciji, ki naj bi jo povzročili spori okrog NLB. Seveda se nadaljuje tudi preiskava o aferi Patria. Prvak opozicije pravi, da je afera Patria kriva, da je na volitvah zmagala SD, vendar se nekateri s to trditvijo ne strinjajo. V tej zadevi je vsekakor vedno bolj jasno, da bo zadeva Patria zamajala stolček generalni državni tožilki.
Odmeven je bil obisk okrog 60 policistov in kriminalistov v Luki Koper, ki so pozno v noč pregledovali in odnašali najrazličnejšo dokumentacijo. Razlika med sedanjimi preiskavami in protitaj-kujnskimi preiskavami prejšnje vlade je, da so pri zadnjih preiskavah gledalcih TV Slovenija pogrešali neposreden prenos. Vsekakor bo hitro jasno, kaj se bo zgodilo, in poznavalci pravijo, da je namen sedanjih preiskav enak, kot je bil namen prejšnjih. Saj poznate pregovor: »Tresla se je gora...«
Verjetno marsikateremu varčevalcu NLB v lanskem letu ni bil jasen novi slogan banke »Vem zakaj«. Verjetno sedaj vsem postaja jasno in na to vprašanje je več odgovorov. Prvi je zato, da si je lahko Marjan Kramar izplačal milijonsko nagrado, drugi zato, da je možno Laščanom podaljšati posojilo v višini 140 milijonov evrov. Tretji odgovor na vprašanje: »Vem zakaj?« je najbolj verjeten in najbolj krut. Zato, da bomo vse to ponovno plačali davkoplačevalci.
V ozadju zapleta z Laščani ali Boškom Šrotom je vsekakor še zgodba z »Najboljšim sosedom«, saj so Laščani že pred časom napovedali, da ga bodo prodali. V javnost je pricurljala novica, da je resen kupec hrvaški Agrokor, kar je verjetno najslabša možnost glede na odnose med državama. Da spomnim, zgodba z »Najboljšim sosedom« se vleče že iz časov Janševe vlade, ko ga je ta zaradi kupčkanja z deleži medijev prodala sedanjemu lastniku. In če bo delež Mercatorja res kupil hrvaški Agrokor, bo res prišel do izraza slogan podjetja: »Kupili so nas najboljši sosedi.«
Vsekakor smo minuli teden slišali zelo zanimivo izjavo poslanca Zares Alojza Posedala, ki je na vprašanje, zakaj bi se 41 poslancev v predlagani parlamentarni preiskavi o posojilih NLB in NKBM osredotočilo na Istrabenz in Pivovarno Laško, odgovoril: »Če želiš prestaviti prevelik kup gnoja, se ti vile zlomijo.« Vsekakor zanimiva in resnična izjava, s katero bi bilo mogoče komentirati še kakšne druge politične dogodke ali stanje v državi.
Vedno glasneje se govori tudi o možnosti predčasnih volitev, vendar je tudi do teh zapletena pot. Borut Pahor lahko zahteva glasovanje, kot je to storil njegovpredhodnik v letu 2007 in glasovanje o zaupnici izkoristil za obračun z nepokornimi novinarji. Drugače pa je, če se premier odloči za odstop, kar pomeni, da ne bo poskušal iskati novih koalicijskih partnerjev ali vladati z manjšinsko vlado. Če nobena druga stranka ne bi bila pripravljena prevzeti vodenja vlade, bi sedanji vladi, ko bi se z odločitvijo seznanil DZ, prenehal mandat, do nastopa nove bi morala opravljati tekoče posle. Parlament bi se moral razpustiti. Na osnovi akta o razpustitvi bi moral predsednik države razpisati predčasne volitve, in sicer v roku od 40 dni do dveh mesecev po razpustitvi državnega zbora. Torej najprej bi lahko volili v dopustniških mesecih.
Seveda bi s tem davkoplačevalci veliko pridobili, saj bi po zakonu o poslancih veljalo za poslance zdajšnjega sklica in ministrsko ekipo, da so še leto dni upravičeni do nadomestil plače, ne glede na to, da so funkcijo opravljali le nekaj mesecev.
Vsekakor pa je recesija v naši državi velika in je udarila tudi med poslance, tako varčuje tudi ptujski poslanec, ki si stanovanje deli s poslanskim kolegom.
Victor Šala
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Cirkulane • Iz sejne sobe
Politične in nepolitične pomračitve v občini
Nedolgo za tem, ko so se o podpori enemu izmed dveh ravnateljskih kandidatov za OŠ Cirkulane-Zavrč izrekali završki svetniki, so na isto temo razpravljali tudi v cirkulanskem občinskem svetu. In po pričakovanjih kandidat, ki je dobil podporo završkega občinskega sveta, v luči znanih trenj okoli razdelitve skupnega osnovnošolskega zavoda, ki si ga želi občina Zavrč, ni mogel dobiti podpore v Cirkulanah.
Sicer je tudi cirkulanski občinski svet, tako kot završki, oba kandidata, Janka Mariniča in Ivana Hercoga (mimogrede, Hercog se je rodil in OŠ obiskoval v Cirkulanah), povabil na osebno predstavitev, nato pa jima je bilo postavljenih nekaj vprašanj. Najbolj zanimivo ju je, vsakega posebej seveda, kajti v sejno sobo sta bila povabljena posamično, izprašal svetnik Jože Klinc, ki so ga zanimale tri zadeve; prvič, kako bi se kot ravnatelj odzval na zahtevo po razdružitvi šole, drugič, kakšno ima stališče do cene šolskih prevozov oz. če je pripravljen kaj storiti v smeri znižanja stroškov, in tretjič, ali naj se šola vključi v projekt eko šol. Podobno kot predstavitev svojega videnja dela ravnatelja so bili tudi odgovori obeh kandidatov zelo podobni; namreč, da si razdružitve ne želi noben od njiju in tudi ne vidi razloga zanjo, da pa se tudi noben temu ne bi posebej zopersta-vljal, če bi že bila takšna večinska volja, glede prevozov sta bila oba mnenja, da se je pač treba držati zakonodaje, da pa sta tudi pripravljena sklepati vzdržne kompromise glede velikosti avtobusov in varnih poti v šolo. Glede eko šole pa je Hercog menil, da je to širok projekt, ki se začenja že v vrtcu, Marinič pa,
Cirkulanski svetniki so se ob bolj in manj resnem prerekanju svetnika Lesjaka in župana Jurgca okoli organizacije lastnih šolskih prevozov (tudi) dodobra nasmejali.
da je projekt zelo dober, da pa je njegova slabost v tem, ker je treba simbole ekošole plačati, kar zlasti za šole v degradiranem območju gotovo ni dobra stvar.
Ne glede na - nepristranskemu opazovalcu - enakovreden nastop obeh kandidatov, se je cirkulanski svetniški zbor brez razprave večinsko odločil za podporo Ivanu Hercogu.
Cirkulane, žal, nimajo Eifflovega stolpa ...
Druga zanimiva točka zadnje seje je bilo sprejemanje Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja ali po domače: obravnava predpisov, koliko sploh lahko še svetijo luči po Cirku-lanah; mišljena je predvsem javna razsvetljava. Po uredbi, ki naj bi začela veljati že lani za vso državo, so v Cirkula-nah že presegli mejne vrednosti; najbolj pri osvetljevanju javnih objektov, zlasti cerkve sv. Barbare v centru. Po nekaterih izračunih naj bi bili Cirkulančani glede na število prebivalstva celo rekorderji v jakosti razsvetljave na prebivalca.
Bolj kot dejstvo, da bodo morali zmanjšati jakost osvetlitve in zamenjati žarnice v javni razsvetljavi, je svetnike
razburil deveti člen uredbe, ki govori prav o razsvetljavi kulturnih spomenikov. Župan Janez Jurgec je povedal, da osvetlitev njihove osrednje cerkve za nekaj desetkrat presega dovoljene vrednosti, poleg tega pa naj bi lahko bili po novem zakonu objekti osvetljeni le od zgoraj navzdol in ne obratno. Svetnika Milan Žumbar in Mirko Letonja sta vse prisotne z županom vred sicer prepričevala, da je ta člen uredbe še sporen, saj naj bi se za kulturne spomenike pripravljal popravek, vendar brez vidnega uspeha; župan je namreč povedal, da če je res tako, potem si cerkev lahko zadrži sedanjo jakost osve-
Ljutomer • Upravna enota v letu 2008
Od 1. marca letošnjega leta UE Ljutomer kot načelnica vodi mag. Darija Mohorič. Po odhodu Tomislava Nemca na predsedniško mesto uprave Darsa sta kot vršilca dolžnosti načelnika UE Ljutomer vodila Mohoričeva in Stanislav Modlic, konec januarja letos pa je bila med sedmimi kandidati izbrana za načelnico UE Ljutomer.
Kljub temu da ni bila celotno lansko leto v Ljutomeru,
je po pregledu opravljenega ocenila lansko leto kot uspešno. »Program dela je bil realiziran v vseh bistvenih točkah, prav tako pa je bila dosežena večina temeljnih kvantitativnih ciljev, in sicer glede zadovoljstva strank, zadovoljstva zaposlenih ter družbeno odgovornega in učinkovitega dela. Splošna ocena zadovoljstva strank je 4,53, kar je za 0,06 točke slabše od povprečja v Republiki Sloveniji. Na
Načelnica UE Ljutomer mag. Darija Mohorič
podlagi analize ankete ugotavljamo, da smo po ocenah doživetja strank ponudili strankam več od njihovih pričakovanj,« je delo v lanskem delu strnila Mohoričeva, ki je že v lanskem letu pričela izvajati ukrepe zniževanja stroškov v javni upravi. Kljub temu da je sistemiziranih 30 delovnih mest, ob odhodu dveh uslužbencev v pokoj niso dodatno zaposlovali, temveč so zapolnili mesti z notranjimi prerazporeditvami.
V lanskem letu od 6358 zadev niso rešili le ene zadeve v zakonitem roku, povprečen čas reševanja upravnih zadev v dnevih od popolne vloge do izdaje odločbe pa je bil manj kot dva dni. Prav tako je bil povprečen čas reševanja upravnih zadev v dnevih od vloge do rešitve, vključno z opravljeno vročitvijo, 2,69 dneva, kar je tudi v skladu s planom, ki znaša 3 dni.
»V primerjavi z letom 2007 se je v letu 2008 zmanjšalo število upravnih zadev za okoli 13 odstotkov. Zmanjšanje je ugotovljeno predvsem
Jožef Klinc je najprej dodobra izprašal oba ravnateljska kandidata, potem pa še pošteno lopnil po mizi, ko je šlo za vprašanje osvetlitve domače cerkve v središču občine: »Kako pa po kriterijih te uredbe potem mislijo osvetliti Eifflov stolp? S 180-kilovatno žarnico?!«
Stranke so bile zadovoljne
Upravna enota (UE) Ljutomer deluje na območju občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Gre za območje, ki meri 178 kvadratnih kilometrov, na njem pa živi 18.436 prebivalcev v okoli 5500 gospodinjstvih.
na upravno notranjih zadevah, in sicer na področju skrajšanih upravnih postopkov. Razlog za tako zmanjšanje je zaradi že urejenih dokumentov, kot so osebne izkaznice in potne listine, v letu 2007. Na področju okolja in prostora pa se je število zadev v primerjavi z letom 2007 povečalo,« ugotavlja Mohoričeva. Na ljutomerski upravni enoti beležijo tudi za dobrih 10 odstotkov manj drugih upravnih nalog, kot so izdaja izpisov iz matičnih knjig, potrdila iz uradnih evidenc, spremnice neustekle-ničenega vina, prijave zalog vina in druge. Teh nalog so lani opravili 18650.
Na področju denacionalizacije sta na ljutomerskem območju ostali odprti dve zadevi. Ena še ni rešljiva zaradi nerešenega predhodnega vprašanja državljanstva, v drugi pa stranka ni zadovoljna s ponujeno odškodnino. Gre za 18 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je ljutomerski hipodrom.
Niko Šoštarič
tlitve, vendar občina tega ne bo več plačevala, pač pa le še do meje, ki jo dovoljuje uredba.
To je na noge dvignilo Klin-ca: »Če je zdaj to tako striktno, me prav zanima, kako bodo uredbo spoštovali drugje po državi, pa tudi po Evropi! Kako pa mislijo potem osvetliti Eifflov stolp - s 180 W svetilko, kot pravi predpis?! Se bomo šli tega zatemnje-vanja samo v Cirkulanah ali povsod?!"
Jurgec je bil mnenja, da bodo uredbo morali spoštovati vsi, so se pa v cirkulan-ski sejni sobi tudi zamislili, kako bo res potem izgledala osvetlitev recimo ptujskega gradu, ne le pariške znamenitosti ...Klinc je potem še navrgel, da si osvetlitve cerkve ni želela cerkev, ampak so jo pred mnogimi leti, tudi z brigadirsko akcijo, izvedli kar sami občani v želji, da se pač tudi cirkulanski ponos ponoči vidi daleč naokoli.
»Ženska, avto in avtobus niso za posojanje!«
Tretjič je potem še zanimivo zaropotalo okoli predstavitve kalkulacij lastnih šolskih prevozov, ki jih je pripravila občinska uprava. Po izračunih naj bi vsi letni stroški za enega šoferja in en avtobus znašali med slabih 38.000 in dobrih 43.000 evrov, odvisno od velikosti avtobusa. Večji avtobus naj bi stal okoli 130.000 evrov, manjši (minibus) pa približno pol manj, kar ni vračunano v letne stroške. Takšna optimistična kalkulacija je tokrat hudo ujezila Rajka Lesjaka, zaposlenega pri Veo-lii, ki je spet naštel celo vrsto razlogov, zakaj to ne bo šlo skozi; češ da marsikaj še ni upoštevano, da kje bo avtobus parkiran, pa kaj bo delal šofer in avtobus preko počitnic, pa kaj se bo zgodilo v primeru okvare ali bolniške, pa kako bodo usklajevali jutranje in popoldanske čase prevozov otrok itd. Župan je Lesjaku
sicer pritrjeval, hkrati pa se mu tudi muzal, da se prav vse lahko reši, če se le hoče, tako kot rešuje tudi Veolia; da tudi zdaj avtobus stoji vse prej kot na kakšnem urejenem parkirišču, ko ne vozi, da bo dovolj posla tudi čez poletje, ko so aktivna društva, pa tudi z jutranjimi prevozi otrok ne bi smelo biti težav, saj »danes itak tri četrtine otrok pripeljejo v šolo starši« ... Poudaril pa je še, da je občini v interesu, da izpelje prevoze tudi samo za 5000 evrov ceneje, ni treba, da je cifra razlike višja, in še dodal, da konec koncev lahko avtobus tudi »posojajo«, ko ali če ne bo imel dovolj dela doma.
Lesjaka pa so vse navedbe župana le še bolj jezile in je kljub že vsesplošnemu hihi-tanju svetniškega zbora nadaljeval z gromovitim torpedi-ranjem: »Ob vsem, kar sem že povedal, da niste upoštevali v kalkulaciji, se morate zavedati, da so tu še kazni za prekrške! In te so za firmo blazno visoke, veliko višje kot za šoferja!« Pa še nekaj je povedal Lesjak, kar v celoti marsikdo ni vedel: »Veste, ženska, avto in avtobus niso za posojanje!« Jurgec ga je pri tem (nekoliko dopolnjenem) reku gladko in hitro postavil na spolzki teren: »A res?! Potem avtobus, ki ga voziš pri Veolii ti, stoji, ko si na dopustu ali na bolniški?!«
Vedno bolj neresna debata se je le začela približevati koncu z bolj resnimi mislimi, ki jih je povzel Klinc: »Ta tema okoli dragih šolskih prevozov je stara že skoraj toliko kot občinska samouprava. Nobena občina, kljub temu da so to že poskušale, še tega ni izvedla in verjetno obstajajo zelo dobri razlogi, zakaj ne. Pozanimajte se pri teh občinah, zakaj jim ni uspelo!« Župan je vse skupaj zaključil z besedami, da so lahko Cir-kulane nekje tudi prve, da pa tudi nikjer ni še nič sklenjeno in sprejeto, saj je odprt razpis za šolske prevoze in bodo že videli, kako in kaj vnaprej.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Videm • Koncert mladinskega pevskega zbora Osti jarej
Štiri leta mladi
V soboto, 25. aprila, se je v telovadnici Osnovne šole Videm pri Ptuju odvijal koncert 4 leta mladi, ki ga je pripravil Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej ob svoji četrti obletnici delovanja.
Foto: Simeon Gönc
Ostijarejevci so ponosno zarezali v torto za 4. rojstni dan zbora in si zaželeli uspešno glasbeno udej-stvovanje tudi v bodoče.
Mlade pevke in pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej (MeMPZ Osti jarej) so obiskovalcem koncerta postregli s pestrim programom. V prvem delu so izvedli nekaj priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki so sestavljale program projekta Glasbene razglednice, s katerim se je MeMPZ Osti jarej predstavil 8. novembra 2008 v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, nato pa še v Žižkih v Prekmurju in februarja letos tudi v hotelu Primus na Ptuju. V drugem delu, kjer jih je na klavirju spremljala Lidija Žgeč, pa so se predstavili z zabavnimi skladbami, ki jih pripravljajo za projekt »Thank you for the Music«.
V goste so tokrat povabili zanimivo žensko vokalno skupino Evterpe iz Žižkov, ki so v marsičem podobne osti-jarejevcem. Evterpe, kar pomeni glasbene muze, sestavljajo mlade pevke, ki izvajajo raznolik program ter jih prav tako druži ljubezen do petja in glasbe, vodi pa jih Tjaša Žalik, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani.
Ostijarejevci so se na kon-
certu ob svoji 4. obletnici delovanja spomnili svojih začetkov. Prva pevska vaja MeMPZ Osti jarej je pred štirimi leti potekala prav v osnovni šoli v Vidmu. V času svojega delovanja se je zbor, ki je začel delovati zaradi želje peščice mladih iz Vidma po druženju ob skupnem petju, močno povečal, saj se je število njegovih članov od prvega koncerta, ko je štel 18 članov, po štirih le-
tih delovanja podvojilo. Tako sedaj zbor sestavlja 36 mladih pevk in pevcev, katerih povprečna starost je 22 let. Pri delu jih bolj kot tekmovalnost vodi želja, da svojim poslušalcem približajo tako slovenske ljudske in umetne pesmi kot tudi tuje pesmi in pesmi iz sveta zabavne glasbe. Vse od začetka je njihov vodja Dejan Rihtarič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani. Njiho-
vo nemoteno delovanje je ves ta čas omogočala Občina Videm. MeMPZ Osti jarej najdete tudi na spletu na naslovu www.ostijarej.com.
V štirih letih svojega delovanja so ostijarejevci doživeli marsikaj zanimivega. Na vajah, ki potekajo predvsem ob koncu tedna, je vedno sproščeno in dobro vzdušje, pohvalijo se lahko tudi z dobrodelnostjo, saj so v tem času izvedli dva dobrodelna koncerta, posebej ponosni pa so še na nastopa v Veliki dvorani Slovenske filharmonije, kamor so bili povabljeni na Revijo študentskih pevskih zborov in na kar nekaj uspešnih koncertov.
Ostijarejevci pa seveda nikakor ne mislijo počivati, saj že pripravljajo projekt Thank you for the Music, ki ga bodo premierno izvedli 11. julija v amfiteatru ptujskih Term, ko bodo obiskovalcem postregli z glasbeno poslastico zabavnih skladb različnih glasbenih stilov ob spremljavi projektnega orkestra, skratka, to bo dogodek, ki ga ne smete zamuditi.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
MeMPZ Osti jarej je zelo prepoznaven tudi po svojih zanimivih oblekah, ki jih je kreirala priznana ptujska umetnica in koreografinja Stanislava Vauda Benčevič.
i
Ptuj • Ohranimo Zemljo, naš edini dom
Dijaki o ekološki osvescenosti
V sklopu projektnega tedna Ekonomske šole Ptuj so dijaki in učitelji pripravili vrsto aktivnosti. Tema, s katero se ukvarjajo že od začetka letošnjega šolskega leta in v sklopu katere so izpeljali že kopico dogodkov, je ekološka osveščenost. Večmesečno učenje so strnili in prejšnji teden ob dnevu Zemlje pokazali, kako sami dojemajo ekologijo in kako lahko bolje poskrbimo za svoje okolje.
Izjemno pestro dogajanje, posvečeno varovanju narave, so dijaki obeležili še s prireditvijo ob dnevu Zemlje. S pomočjo mentorjev Marjane Rajh, Lee Arsič, Barbare Bezjak in Vesne Trančar so pripravili referate o onesnaževanju okolja, ogledali so si film Neprijetne resnice, obiskali regionalni center za odlaganje odpadkov Cero Gajke Ptuj, se sprehodili po gozdni učni poti, izvedli terenske vaje ter ugotavljali čistočo in pitnost vode. Med pomembnejšimi dogodki projektnega
tedna je bilo tudi predavanje predstavnice Greenpeacea Slovenije mag. Nine Štros. Ta je predstavila pomen in delovanje Greeenpeacea, kar nekaj vprašanj o delovanju omenjene organizacije pa so imeli tudi dijaki. V celoletnem projektu Ohranimo Zemljo, naš edini dom, ki ga vodita učiteljici Ekonomske šole Sonja Mlinarič in Blan-ka Potrč, so sodelovali dijaki vseh letnikov. Za varovanje narave so pokazali veliko mero zanimanja.
Dženana Bečirovič
Dijakom je delo organizacije Greenpeace predstavila mag. Nina Stros.
Foto: DB
Od tod in tam
Ljutomer • Dr. Lukšič nagovoril Ljutomerčane
		
		
■flgf« M^^^L		
	- pH	
Foto: NS		
Občina Ljutomer in Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer sta pripravila slovesnost ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela. V dodobra napolnjeni ljutomerski kinodvorani je v kulturnem programu nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, navzoče pa nagovoril minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. »Potem ko smo Slovenci različnih generacij pripeljali nalogo do popolne osamosvojitve in leta 1991 razglasili neodvisno Republiko Slovenijo ter jo leta 2004pripeljali v Evropsko unijo, je čas, da si nalijemo čistega vina. Glede slovenskega osvobodilnega boja in glede tega, ali smo res naredili vse najbolje. In prvo zrcalo si moramo nastaviti že glede obdobja slovenske tran-zicije. Ta je poleg dobrih strani prinesla tudi veliko slabega. Denacionalizacija je številne kose slovenske zemlje spravila v roke predvojnih veleposestnikov in v roke tujcev. Namesto da bi narodno bogastvo ostalo v rokah najbolj veščih upraviteljev, so ga dobili tisti, ki imajo v tej družbi druga poslanstva in nobenega interesa, da bi premoženje uporabili za dvig kakovosti življenja vseh ljudi. Tranzicijsko obdobje je doseglo vrh z managerskimi prevzemi, ki so pripeljali do tega, da so socialne razlike med nami,«je med drugim izpostavil dr. Lukšič.
NŠ
Ljutomer • 35 let vinogradniškega društva
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer praznuje letos 35-letnico. Ob prisotnosti slovenske vinske kraljice Karoline Kobal in ljutomerske vinske kraljice Sanje Klenar so pripravili slovesnost, na kateri so podelili številna priznanja. Za 35-letno aktivno delo v društvu sta priznanji dobila Franc Štrakl in Franc Žličar, ob 15-letnici ocenjevanja vina v Ljutomeru pa so bili odlikovani:prof. dr. Slavica Šikovec, mag. Anton Vodovnik, mag. Slavko Žalar, Cvetka Sakelšek in Terezija Štrakl. »Naše društvo je bilo ustanovljeno kot prvo v Sloveniji. Ponosni smo, da se je z dopolnjenim imenom in razširjenim programom ohranilo do 35-letnega jubileja,« se začetkov spominja mag. Žalar, ki je ljutomersko društvo vodil med letoma 1974 do 1989 in od 2000 do 2008. Vmes je bila predsednica društva Cvetka Sakelšek, od lanskega leta pa društvo vodi Miran Torič.
NŠ
Piran • Na Solinarskem prazniku
Na Solinarskem prazniku, ki so ga ta konec tedna pripravili v Piranu, sta letos sodelovali tudi dve skupini s Ptujskega. Organizatorji so namreč povabili folklorno skupino Bolnišnica pri DPD Svoboda Ptuj in tamburaški orkester Kulturnega društva F. Prešerna iz Vidma. Obe skupini sta popestrili prireditev, ki je na Tartinijev trg privabila številne domačine in turiste, ki so v prazničnih dneh prišli na oddih na slovensko obalo.
jš
Foto: NS
Foto: JS
Podravje • Z volilnega občnega zbora KZ
Marjan Janzekovic ostaja direktor
S soglasno podporo vseh delegatov, ki so se konec prejšnjega tedna udeležili občnega zbora ptujske Kmetijske zadruge, je bilo vodenje zadruge za naslednja štiri leta ponovno zaupano dosedanjemu direktorju Marjanu Janžekoviču, prav tako je bil za predsednika upravnega odbora ponovno izvoljen Marjan Hergan, nadzorni odbor pa bo poslej vodil dosedanji podpredsednik Ivan Svržnjak.
»Zelo sem vesel druge zaupnice, ker to potrjuje, da smo ta štiri leta delali dobro,« je po glasovanju najprej povedal Janžekovič in še dodal, da novega programa za naslednje mandatno obdobje pravzaprav ni, ampak bodo nadaljevali delo po že vpeljanem načrtu: »Seveda je treba prevedriti krizo, sicer pa bomo nadaljevali z vsemi začetimi naložbami ter se lotili tistih, ki so že bile planirane. Osnovna naloga KZ je uspešno poslovanje še naprej, potrebno je slediti novim trendom, ne pa capljati za njimi, ker to pomeni nazadovanje. Dejstvo je, da postajamo največja kmetijska zadruga v Sloveniji, morda je trenutno še ena pred nami, in če hočemo naprej po tej poti, potem je potrebno izkoristiti vse priložnosti. Letos ne bo
lahko, gotovo ne bomo tako uspešni kot prejšnje leto, a glede na poslovanje v prvih štirih mesecih smo lahko optimisti.«
Cena gnojil bo še padala
Krizo nedvomno čutijo tudi v KZ, česar Janžekovič ne zanika, najbolj na področju prodaje repromateriala oz. gnojil, ki se je letos prepolovila: »Kmetje so pri nakupih gnojil zelo racionalni, letos bodo črpali zaloge iz zemlje, ki je v glavnem dobro pognojena. Računamo, da bo cena gnojil še padla do naslednje pomladanske setve 2010 in takrat bo treba nadomestiti pomanjkanje gnojil od letos.«
Sicer se pa po besedah Marjana Hergana in tudi Ivana Svržnjaka vsi v zadrugi za-
vedajo, da bodo letos, vsaj po prvih napovedih, precej nizke tudi cene žitaric: »Kljub temu sklepanje petletnih pogodb z našimi člani, ki so se izkazale kot zelo dobra poteza, tečejo nemoteno. Seveda se bomo v zadrugi potrudili, da bo cena žitaric glede na stanje na trg čim višja; tudi lani nam je uspelo, da smo imeli celo najboljšo ceno na slovenskem trgu.«
Svržnjak pa je ob tem opozoril, da so cenovne škarje med gnojili in pridelki še vedno prevelike: »Cene kmetijskih pridelkov konstantno padajo, cene gnojil pa še ne in to je lahko velika težava za kmete!«
1,6 milijona evrov za naložbe
Marjan Hrgan, stari in novi
Tekmovanja se je skupaj udeležilo 20 tekmovalcev in tri tekmovalke, tako profesionalnih gozdnih delavcev kot lastnikov gozdov, v tekmovalnih nastopih pa jih je spremljalo in bučno navijalo veliko obiskovalcev.
Kot vedno so se tekmovalci in tekmovalke pomerili v petih obveznih in eni izbirni disciplini; med obveznimi so bile precizni rez, kombinirani rez, zasek in podžagova-nje, kleščenje in kot zadnja obvezna še atraktivno podiranje droga na balon, kot neobvezna disciplina pa je
bil prikaz menjave verige in obračanje meča. Na koncu je strokovna komisija razglasila zmagovalce po posameznih tekmovalnih disciplinah, skupnega posamičnega zmagovalca ter najboljše ekipe. Posebnih presenečenj med najboljšimi ni bilo.
Med posamezniki si je letos zlati pokal prižagal Toni Butolen, drugi je bil Viki Žerak, tretji pa Slavko Širec. Med tremi dekleti pa je letos največ točk zbrala Veronika Furman, druga je bila Kristina Štajnberger, tretja pa novinka Brigita Stojnšek.
predsednik upravnega odbora, je še poudaril, da se v KZ nameravajo zelo natančno držati pripravljenega gospodarskega načrta, poudarek bodo dali predvsem na čim boljšo organizacijo odkupa in prodaje izdelkov svojih članov, za naložbe so v štiriletnem obdobju predvideli približno 1,6 milijona evrov, za redno vzdrževanje pa okoli 65.000 evrov.
Med večjimi naložbami, ki jih v KZ nameravajo izpeljati letos, je zaključek izgradnje kmetijske in špecerijske trgovine v Majšperku, takoj
zatem bo sledila ureditev podobne trgovine v Bukovcih. »Trenutno smo tudi v fazi dokončanja del na sedežu firme, sledi obnova fasade in ostrešja na stavbi v Kremplje-vi ulici, še nekaj podobnih obnovitvenih del je v planu in manjša posodobitev delovnega in avtomobilskega parka.« Napovedi za preureditev oz. rešitev objekta v Podlehniku, kjer si občina in zadruga glede (so)lastništva stojita nasproti na sodišču, pa direktor Janžekovič ne daje: »Menim, da smo zdaj z novim občinskim vodstvom
vendarle na dobri poti, da se zadeva premakne z mrtve točke. Dejstvo je, da če se bomo še dolgo pogovarjali, se ne bomo imeli več o čem pogovarjati, ker je stavba v zelo slabem stanju in propada. Zemljišče je nesporno naše, verjamem pa, da bomo z občino v doglednem času našli rešitev v obojestransko zadovoljstvo. Vrednost objekta, ki je bila jabolko spora, je itak vedno manjša; jasno je, da je stavbo treba podreti, kar bo pa tudi nekaj stalo,« je povedal Janžekovič.
SM
Zetale • 11. gozdarsko tekmovanje
Spet so zmagali Cepini
Strojni krožek Žetalanec je zadnjo aprilsko nedeljo skupaj s ptujsko izpostavo Zavoda za gozdove organiziral tradicionalno, že enajsto gozdarsko tekmovanje, ki so ga tudi letos popestrili še z razstavo in prikazom delovanja sodobnih gozdarskih delovnih strojev ter kotlov na lesno biomaso.
Ekipno prvo mesto, zlati pokal in prehodni zlati pokal Haloz pa si je s precejšnjim naskokom že drugo leto zapored prižagala ekipa Cepini iz Že-tal, druga je bila ekipa Sekači, tretja pa ekipa profesionalnih gozdnih delavcev z Gozdnega gospodarstva Maribor.
Zmagovalna ekipa Cepini v sestavi Toni Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajnberger se bo udeležila tudi letošnjega državnega prvenstva v Gornji Radgoni, kjer bo zastopala celotno mariborsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
SM
Novo vodstvo Kmetijske zadruge Ptuj, predsednik NO Ivan Svržnjak, direktor Marjan Janžekovič in predsednik UO Marjan Hergan, sicer napoveduje slabše leto, kot je bilo lansko, a naložbe naj bi vseeno tekle po predvidenih planih.
Podlehnik • Četrto ocenjevanje vin
Letos višja kakovost
Letos je Turistično društvo Podlehnik že četrtič zapovrstjo organiziralo ocenjevanje vinskih vzorcev domačih vinogradnikov. Petčlanska strokovna komisija je ocenila 47 vinskih vzorcev, rezultati pa so dokazali, da se kvaliteta iz leta v leto dviguje.
Letošnja zmagovalna, ekipa 11. gozdarskega tekmovanja je ekipa domačinov pod imenom Cepini: Toni Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajnberger (skrajno desno je župan Anton Butolen, prvi z leve pa Janez Vogrinc, ki sta podeljevala pokale in praktične nagrade).
Vzorcev je bilo sicer na letošnjem ocenjevanju nekaj manj kot lani, ko so jih vinogradniki prinesli 60; razlog za to pa je po mnenju predsednika TD Podlehnik Milana Vidoviča predvsem v lanski toči, ki je klestila tudi po Halozah, deloma pa tudi v izjemno lepem vremenu zadnjih dni, ki je marsikoga »odpeljalo« v druga potrebna dela, ne pa v vaško dvorano na ocenjevanje. »Vsekakor pa smo z vzorci prinesenih vin lahko zelo zadovoljni, saj so dosegali višje ocene kot lani, pa tudi povprečna ocena je višja. To je gotovo rezultat rednih ocenjevanj, ki smo jih uvedli, pa tudi rednih delavnic in izobraževanj za naše vinogradnike,« je še povedal Vidovič.
Strokovno komisijo, ki je vina ocenjevala, so sestavljali: Miran Reberc in Terezija Me-ško s ptujskega KGZ, Simona
Hauptman z mariborskega KGZ, Jurij Cvitanič in predsedujoči Andrej Rebernišek, prav tako s KGZ Ptuj, ki je o vinih povedal: »Nedvomno kakovost vin narašča, res pa je, da so še vedno opazne težave pri t. i. bekserjih; gre za to, da marsikdo še vedno premočno žvepla mlada vina!« Po oceni Hauptmanove iz leta v leto po kakovosti izstopajo zlasti so-vinjoni, a ne le po kakovosti, ampak tudi po količini. Tako letos lahko pohvalimo številne sovinjone z izjemno aromatiko in vinskimi cveticami.«
Od skupno prinesenih in ocenjenih 47 vzorcev je bilo 15 zvrsti s povprečno oceno 17,67; štirje šiponi s povprečno oceno 17,99, en zeleni silva-nec z oceno 18,23; en ranfol z oceno 18,17; sedem sovinjonov s povprečno oceno 18,12; pet renskih rizlingov s povprečno
oceno 18,19; sedem rumenih muškatov s povprečno oceno 18,07; štirje traminci s povprečno oceno 18,34; en laški rizling (izbor) z oceno 19,10 in en ranfol (izbor) z oceno 18,33.
Slovesna podelitev priznanj z nastopi ljudskih godcev in pevcev je bila v podlehniški vaški dvorani minuli petek zvečer. Podeljenih je devet priznanj za sodelovanje, bronastih priznanj letos ni bilo, zato pa je bilo podeljenih 16 srebrnih in kar 22 zlatih priznanj. Za izredno presenečenje letošnjega leta pa je gotovo poskrbel vinogradnik Franc Pajnkiher z vrhunskim vinom laški rizling - jagodni izbor, s katerim je dosegel oceno kar 19,10, hkrati pa je Pajnkiher tudi lastnik visoko nagrajenega ranfola pozne trgatve (brez konkurence na tokratnem ocenjevanju), ki mu je komisija dodelila oceno 18,33.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Podpisali pogodbo za komasacijo Dravsko polje III
Do konca prihodnjega leta komasiranih še 575 ha zemljišč
Direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha in župan občine Kidričevo Jože Murko sta v torek, 21. aprila, v Kidričevem slovesno podpisala pogodbo o izvedbi obsežne komasacije Dravsko polje III, ki predvideva združitev in funkcionalno ureditev 575 hektarjev intenzivnih kmetijskih zemljišč na območju petih katastrskih občin v občini Kidričevo.
V občin Kidričevo že več let uspešno izvajajo komasacije kmetijskih zemljišč na Dravskem polju. Potem ko so že uspešno zaključili komasacijski kompleks Dravsko polje I, kjer so združili 420 hektarjev kmetijskih zemljišč, kompleks Dravsko polje I a s 23,7 hektarja zemljišč in kompleks Dravsko polje II, v katerem so komasirali 486 hektarjev kmetijskih zemljišč, se bodo v letošnjem letu lotili še obsežnega kompleksa komasacije Dravsko polje III, ki zajema največ, kar 575 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Za izvedbo omenjenega projekta je Občini Kidričevo že v začetku letošnjega leta uspelo pridobiti nepovratna sredstva na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva - podukrep št. 1: komasacije in infrastrukture. Za izvedbo pripravljalnih del in komasacije Dravsko polje III na obsežni površini 575 hektarjev je Občini Kidričevo uspelo pridobiti 528.654 evrov nepovratnih sredstev. Na javnem razpisu za izvedbo komasacijskih del pa je za najugodnejšega ponudnika izbrala Geodetski za-
vod Celje, s katerim so v torek slovesno podpisali pogodbo o izvedbi del.
Kot je pojasnil župan Jože Murko, so v Občini Kidričevo pristopili k izvajanju komasacij že v letu 1999, ko je bilo za skupno prek 1500 hektarjev intenzivnih kmetijskih zemljišč predvideno reševanje oziroma združevanje v več fazah. V občini so si s svojimi organi vseskozi zelo prizadevali za pravočasno pripravo projektov ter izpolnitev pogojev za pridobitev sredstev za izvedbo komasacij, istočasno pa so tudi sami prispevali izdatna finančna sredstva za ureditev cestne infrastrukture oziroma za lastno udeležbo.
Komasacijsko območje Dravsko polje III sicer obsega dele katastrskih občin Pleterje, Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju in Apače v občini Kidričevo, oziroma 1169 zemljiških parcel. Po dejanski in namenski rabi gre za kmetijska zemljišča, o čemer priča podatek, da je znotraj komasacijskega območja kar 740 GERK-ov s povprečno velikostjo 0,7 hektarja in imajo predvsem rabo 1100, torej gre za njive in vrtove.
Komasacijsko območje gle-
Foto: M. Ozmec
Pogodbo za komasacijo Dravsko polje III sta podpisala direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha (levo) in župan občine Kidričevo Jože Murko.
de na razdrobljeno in razpršeno parcelno strukturo na območju, ki je zelo primerno za kmetijsko pridelavo, predstavlja še ne optimalno izkoriščen kmetijski potencial. Zemljišča znotraj tega območja so že sedaj namenjena kmetijski pridelavi, saj so zanjo zelo ustrezna. Gre za kombinacijo ravninske-
ga območja z rodovitno zemljo in ugodnih podnebnih razmer, vendar pa kmetijska obdelava in pridelava nista optimalni, zato so se odločili za izvedbo komasacijskih postopkov, s čimer se odpirajo možnosti za učinkovitejšo kmetijsko pridelavo, pri čemer pa se še naprej ohranja krajinska identiteta,
oziroma posebnost Dravskega polja.
Bistveni cilji urejanja kmetijskega prostora s komasacijo na območju Dravsko polje 3 je predvsem izboljšava ekonomske učinkovitosti kmetijske proizvodnje na do sedaj razdrobljenih in razpršenih obdelovalnih površinah na
enega uporabnika. S tem bodo dosegli občutno zmanjševanje stroškov kmetijske pridelave ter tudi povečanje proizvodnje posamezne kmetijske kulture. Zaokroževanje kmetijskih zemljišč enega lastnika pomeni tudi lažje reševanje neurejenih lastniških vprašanj, ureditev primernejših parcel za kmetijsko obdelavo zaradi zaključenih postopkov denacionalizacije, ureditev stanja predvidenih infrastrukturnih objektov oziroma poti za optimalno obdelavo in dostop do zemljišč, pa tudi ureditev močnega namakanja in drugih agro ukrepov na komasiranem območju.
Vsa potrebna sredstva za sofinanciranje investicije v višini 634.385 evrov Občina Kidričevo zagotavlja z nepovratnimi sredstvi v višini 828-654 evrov ali 100 odstotkov vseh upravičenih stroškov v okviru ukrepa komasacije in infrastruktura. Občina Kidričevo pa je kot investitor skladno s pogoji razpisa zagotovila tudi celotnih 20 % vrednosti za plačilo davka na dodano vrednost. Komasacija Dravsko polje III naj bi bila po predvidenih načrtih izvedena do konca leta 2010.
M. Ozmec
Ptuj • Vino Ptuj 2009
Štirje šampioni in osem prvakov
Letošnje, že 19. ocenjevanje vin, ki ga vsa leta tradicionalno pripravlja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), se je minuli petek zaključilo s slovesno podelitvijo priznanj, med katerimi je bilo kar 78 zlatih, kar je svojevrsten rekord.
Letos se je strokovna komisija poskusila in ocenila skupno 143 vzorcev, ki so jih večinoma prinesli vinogradniki s Haloz in Slovenskih goric, na povabi-
lo DVSH pa se je odzvalo tudi osem vinogradnikov; skupno se je tako s svojimi vini pomerilo 84 vinarjev.
Najboljši med najboljšimi, ki
so si zaslužili nazive šampionov, pa so bili letos po doseženih ocenah naslednji vinogradniki: naziv šampiona vin rednih trgatev med mirnimi in suhimi vini
je prejela kmetija AS Arnečič iz Cirkulan z laškim rizlingom (18,14), Milan Šoštarič iz
Braslovč z renskim rizlingom (18,48) je domov odnesel naziv šampiona za posluha vina rednih trgatev, naziv šampion vin posebnih trgatev med polsladkimi mirnimi vini je letos pripadel Bojanu Lubaju iz Kidričevega za laški rizling izbor
(18,86), četrti naslov šampiona in v kategoriji sladkih vin posebnih trgatev pa je pripadel Vinogradništvu Cvitanič iz
Gorišnice za šipon suhi jagodni izbor (19,52).
Letošnjim šampionom je posebej čestital Vladimir Korošec, ki je med drugim povedal: »Mi, slovenski vitezi vina, verjamemo v revitalizacijo vinogra-
Nazive prvakov sort si je letos pripelo osem vinogradnikov: Bojan Lubaj, Milan Šoštarič, Franc Ma-roh, Marjan Bezjak, Zvonko Arnečič, Mirko Sušec, Jakob Svenšek in Franc Kekec.
Za kulturni pridih slovesne prireditve so poskrbeli Mladi veseljaki z odličnim petjem.
dniškega področja, veseli smo izjemne smelosti in vztrajnosti tukajšnjih vinogradnikov, zato danes čestitke prav vsem, ki so dosegli žlahtna priznanja!«
Bakhusove kipce, delo akademskega kiparja Viktorja Goj-koviča, so šampionom podelili cirkulanski župan Janez Jurgec, markovski župan Franc Kekec in ptujski podžupan Mirko Ke-kec, za kulturni utrinek med uradnim delom prireditve pa je letos poskrbelo res ubrano petje Mladih veseljakov.
Prvaki posameznih sort pa so letos postali: v kategoriji zvrsti Vina Lubaj iz Kidričevega, med renskimi rizlingi Milan Šoštarič iz Braslovč, med laškimi rizlingi Franc Maroh iz Vidma, v kategoriji sivih pino-tov Marjan Bezjak iz Gorišnice, naziv prvaka med šardoneji je prejela kmetija AS Arnečič iz Cirkulan, prvak med sovi-njoni je postal Mirko Sušec iz Ptuja, med rumenimi muškati je naziv prvaka prejel Jakob Svenšek iz Lovrenca na Dravskem polju, naziv prvaka med traminci pa si je pripel marko-vski župan Franc Kekec.
Nagrajenci so svoje letošnje slovesno druženje po stari navadi zaključili v kleti minorit-skega samostana, kjer je bila pokušina vseh nagrajenih vin, zraven pa tekla seveda še beseda o tem in onem.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z dirigentom Dragom Kleinom
»Samo strogi dirigenti so lahko dobri«
Pred natanko 40 leti se je Drago Klein, ki je takrat študiral pozavno, začel ukvarjati s tamburico. Z leti se mu je tako vsadila v srce, da se ji je povsem posvetil in danes sočasno vodi kar tri tamburaške orkestre. Med drugim tudi majšperškega in cirkovškega, ki sta na letošnjem državnem tekmovanju ponovno blestela.
Foto: DB
Drago Klein, umetniški vodja tamburaških orkestrov Cirkovce in Majšperk
Tednikova knjigarnica
Prvomajska
»Zvok tamburice me je prevzel že zelo zgodaj. Leta 1969 sem začel pri ptujskih tambu-raših in takrat sem se osredotočil na žico. Ta mi je vedno veliko pomenila, zato sem vsa ta leta vztrajal,« se svojih tamburaških začetkov spominja Klein. Že leta 1975, ko je v Cirkovcah nastal tambura-ški orkester, je Klein prevzel vlogo umetniškega vodje. Tja je prišel na pobudo ustanoviteljev orkestra, Antona Brgleza in Mare Urili. Čeprav je takrat dopolnil šele osemnajst let, je pobudo sprejel in v Čirkovcah se je začela nova tamburaška zgodba, ki je izjemno hitro napredovala. Najbrž tudi zato, ker so se zmeraj radi razlikovali od drugih, ker so zvokom tamburice zmeraj dodajali še druge inštrumente in so v svojih kombinacijah brez strahu eksperimentirali.
V desetletjih vodenja je cir-kovški orkester dosegal izjemne ocene, mnogo nastopal ter prejel kopico nagrad in priznanj. Kleinov najljubši uspeh je uvrstitev na državno tekmovanje tamburaških orkestrov v Osijeku.
Kljub temu da je bil orkester izredno uspešen, ga je Klein leta 1984 prenehal voditi. K Cirkovškim tambura-šem pa se je po nekaj letih oddiha vendarle ponovno vrnil. »Imamo res izjemen orkester. Zelo so pridni, požrtvovalni, pridno hodijo na vaje, kar se nenazadnje vidi tudi na dobrih koncertih,« pojasnjuje Klein. Vse to pa se odraža tudi na rezultatih in ocenah, ki jih dobivajo na različnih tekmovanjih. Na letošnjem državnem tekmovanju, ki je potekalo v Črnomlju, so se ponovno odlično odrezali in domov prinesli srebrno priznanje, le tri odstotke točk jim je zmanjkalo, da bi v rokah imeli celo zlato. Med drugim so na tekmovanju zaigrali
tudi pesem, ki jo je skladatelj Tomaž Habe v moderni različici namenil ravno Tambura-škemu orkestru Cirkovce, Ob obali. Svoj nastop so Cirkov-čani popestrili tudi s tolkali in solistko Laro Brglez.
V zasedbi danes prevladujejo mladi glasbeniki, orkester sestavlja 25 tamburašev, najmlajša med njimi pa je stara komaj 14 let.
Pred petimi leti začel še eno izjemno zgodbo
Pred petimi leti pa je svoj tamburaški orkester dobil tudi Majšperk. Izjemno mlada in zagnana skupina tam-burašev je začela ustvarjati in se je z zvokom tamburice kaj hitro začela predstavljati tudi publiki.
»To mi je bil velik izziv, saj smo morali začeti povsem od začetka. Ravno zato sem se tako veselil zlata na državnem tekmovanju. Dokazali smo, da smo skupaj sposobni to narediti in biti med petimi najboljšimi v državi,« je povedal Klein.
Čeprav je pet let precej kratka doba, so mladi maj-
šperški tamburaši pokazali, da se je za uspeh vredno potruditi. Najmlajši član orkestra šteje šele 12 let, a kot kaže, so svojo mladost glasbeniki odlično izkoristili in jo obrnili sebi v prid, kot da bi v zvok žice vpeli delček sebe in svoje mladostniške zgodbe.
»Mladi so resnično pokazali zanimanje za tamburico in pridno delajo. Moti pa me, da se ti otroci zelo slabo nagrajujejo. Že neštetokrat sem predstavil svoje stališče o tem in vsaj za državna priznanja bi jih nekako morali nagraditi. Čeprav me imajo v Ljubljani vrh glave, jim bom še vedno težil, ker sem prepričan, da si ti orkestri zaslužijo del kolača. Za kulturo je na razpolago precej denarja, a vse ostaja v ljubljanski regiji. Ti otroci delajo, žica ima v sebi poseben čar, je vtkana nit v življenju, ki ustvarja lep zvok. Tambu-rica zna pritisniti na dušo človeka, če znaš igrati nanjo. Mlade moram prepričati, jim pokazati, kaj tamburica zmore, zato je pomembno, da nadaljujejo to tradicijo,« je še pojasnil Klein. Prepričan je, da je za delo z mladimi treba imeti ubran nastop, saj so zelo razgledani in pametni.
»Samo strogi dirigenti so lahko dobri«
Eden izmed ključev uspeha, kako orkester povzdigniti med najboljše v državi, pa je po Kleinovem mnenju tudi strogost. »Na vajah sem povsem drugačen človek kot sicer. Samo z redom in disciplino dosegam, kar dosegam. Vsi dobri dirigenti so strogi. Včasih sem res grozen, po končani vaji pa smo dobri prijatelji, lahko igramo nogomet ali počnemo karkoli drugega,« je še dodal Klein, čigar taktika se, sodeč po rezultatih, še kako dobro obnese.
Klein, ki je svojo pot umetniškega vodje začel z vodenjem Tamburaškega orkestra Cirkovce, s katerim sodeluje še danes, in nadaljeval z Maj-šperčani, pa trenutno deluje še v tretjem orkestru: Petrovih tamburaših iz Šempetra pri Celju. Kot mentor uvaja mlade tamburaše, dirigentsko taktirko pa je predal Ne-žiki Zagoričnik. »Ponosen sem, da so tudi tu vtkane niti mojega srebra. Nekaj dni smo bili na pripravah in smo tudi pridno delali. Vesel sem, če lahko pomagam mladim, če so le pripravljeni delati,« je še pojasnil Klein.
Kot pravi, je včasih vodenje treh skupin kar težko delo, saj je potrebno veliko usklajevanj. A ne vaje, ne nastopi in potovanja mu ne predstavljajo bremena, saj je to tisto, kar rad počne. Veliko tudi potuje, saj mednarodna sodelovanja med glasbeniki vedno pomenijo tudi nove izkušnje. Klein pravi, da največ sodelujejo z Bosanci in Srbi. Po drugi strani pa veliko delajo tudi s Hrvati, od katerih kupujejo veliko večino svojih precej dragih instrumentov.
Dženana Bečirovič
.	•'.ms.iJk' «G-J
Foto: arhiv JS KD
Tamburaški orkester Cirkovce je prejel srebrno priznanje.
je naslovil pesem pesnik, pisatelj, prevajalec Kajetan Kovič (rojen 1931 v Mariboru) in jo najdemo v Prazničnem koledarju (Ilustriral Borut Pečar. Izbrala in uredila Marija Kovačič in Leopold Suhodolčan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.):
Tu pri nas je že pomlad, vsemu hudemu je kraj, dal roko bo bratu brat za veseli prvi maj!
Da bo delo šlo od rok, da bo rodovitno polje in otroci lahkih nog, lahkih nog in dobre volje!
Saj nam polje kruha da, kruha za vse želje, saj nam delo srečo da, srečo in veselje!
In zato, ker je pomlad, ker je hude zime kraj, dal roko bo bratu brat za veseli prvi maj!
Ilustracija današnje Knjigarnice pa je delo odličnega ilustratorja, slikarja Milana Bizovičar-ja (1927-2006 v Ljubljani) za davno, a še danes imenitno slikanico Prvi maj (Prežihov Voranc. Uredila Kristina Brenkova. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961. Cicibanova knjižnica.) O tem, kakšno je bilo življenje nekoč, bi si morali dandanes več prebirati, odrasli in otroci, morda vas pritegne odlomek iz navedene slikanice, ki si jo lahko izposodite v bližnji knjižnici:
Bilo je takrat, ko sem še backe pasel pod Uršljo goro.Vsako jutro mi je po ušesih zvonila pona-rodela Vodnikova pesem:
Ob štirih zjutraj gori vstanem / in ženem bicke past. / Oh, kako bom sirotej bicke pasov,/ ko mam še komaj sedem let.
Treba je bilo vstati ob zori in napasti bicke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas:«Halo, sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonce še dolgo ne bo nad Pohorjem. Če bi tega ne storil tako urno, bi mi bila iz postelje pomagala očetova težka roka.
Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do postelje in ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala: »Pet minut še ga pustim, saj je sirotej...«
Čez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo že slišal prvikrat, toda sem se vedno potajil . Ne potajite se in veselo praznujte 1. maj!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Posvet o prostovoljnem delu
Prostovoljstvo je način življenja
Izjemno požrtvovalno in nesebično delo prostovoljcev predstavlja pomemben prispevek h kvaliteti življenja - tako tistega, ki takšno delo opravlja, kot tistega, ki njegovo pomoč sprejema. Svoje izkušnje s takšnim načinom dela so prejšnji teden predstavljali mladi prostovoljci. Med njimi so bili tudi taki, ki so stari šele 14 let, delo prostovoljcev pa opravljajo že leto ali dve.
Posvet o prostovoljstvu, ki ga je prejšnji teden pripravil Center interesnih dejavnosti Ptuj, je k sodelovanju privabil kakšnih 20 mladih prostovoljcev. Med njimi so bili osnovnošolci, dijaki in študentje, pa tudi starejši, ki imajo izkušnje na različnih področjih dela. „Pozitivno je že dejstvo, da nekomu pomagam," je povedala ena izmed prostovoljk, s podobno trditvijo pa so predstavitev svojega dela pričeli tudi drugi prostovoljci. Čeprav so njihove izkušnje precej raznolike, je vsem skupno to, da jih želja po pomoči drugim tako premami, da prostovoljstvo enostavno postane način življenja.
Največ prostovoljcev, ki so se udeležili posveta, pomaga varovancem v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava ter Domu upokojencev na Ptuju. Dela, ki jih opravljajo, so zelo različna, od tega, da berejo, se pogovarjajo, starejše tudi učijo brskati po internetu, pa vse do tega, da hodijo po nakupih. „Enostavno učiš se življenja," je o prostovoljstvu povedala 14-letna Urška, učenka Osnovne šole Olge Meglič in prostovoljka v Domu upokojencev. Njena izkušnja, ki je bila ena izmed najbolj pretresljivih, je zanimiva tudi zato, ker je doživela eno najtežjih stvari, ki se prostovoljcu lahko zgodijo: smrt osebe, ki jo je obiskovala. Čeprav se je s tem težko spopadla, pa je tak način dela nadaljevala. „Čeprav sem stara 14 let, vem, kaj hočem," je še dejala Urška.
Zanimivo izkušnjo je predstavila tudi nekoliko starejša prostovoljka, ki na Centru za socialno delo pomaga osnovnošolcem z učnimi težavami.
S precej drugačno problematiko je prostovoljce seznanila Kristina Vujnovič iz Ka-ritasa Sv. Jurija na Ptuju. Kot je dejala, se pri njih soočajo s problemom pomanjkanja podmladka. Vujnovičeva je posvet prostovoljcev izkoristila, da jih povabi v Karitas, če bi jim želeli kakorkoli pomagati.
Izkušnja prostovoljke iz Francije
O nekoliko drugačni obliki prostovoljnega dela je na posvetu spregovorila Francozinja Aurelie Aguettaz. Prostovoljka, ki bo v ptujskem Centru interesnih dejavnosti preživela eno leto, dela na različnih področjih. V Slovenijo je prišla preko evropske prostovoljne službe EVS, katere delo je Aurelie predstavila. Z regionalno sodelavko Nevenko Gerl sta predstavili pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za opravljanje prostovoljnega dela v državah Sveta Evrope v okviru omenjenega programa. EVS je odprt
Svojo izkušnjo je predstavila prostovoljka Aurelie Aguettaz.
za mlade od 18. do 30. leta starosti, ki imajo jasno zastavljen projekt, na katerem bi v neki državi želeli delati. „Po-membno je biti potrpežljiv," je o tem, kako najti ustrezno organizacijo, povedala 21-letna Francozinja. Sama je prošnje naslovila na kar 15 različnih organizacij, kar niti ni tako veliko, saj je mladih, ki bi želeli leto dni preživeti v kateri izmed evropskih držav, ogromno. „Na CID dobimo dnevno vsaj eno prošnjo
Izkušnje mladih prostovoljcev so različne, vsem pa je skupno to, da so si pridobili veliko novega znanja.
za opravljanje prostovoljnega dela. Največ mladih, ki bi želeli priti k nam, je iz Turčije," je pojasnila Gerlova.
Aurelie, ki je polovico svojega bivanja na Ptuju že preživela, je z delom na CID zelo zadovoljna. CID kot podporna organizacija za EVS mladi prostovoljki zagotavlja pridobivanje izkušenj na različnih področjih. Doslej je že delala na Sončku, Sožitju, pomaga mladim pri učenju francoščine, sodeluje pa tudi pri pripravi in izvedbi različnih CID-ovih prireditev. Naziv projekta, ki je mladi prostovoljki zagotovil enoletno bivanje v Sloveniji, je Mladinski center kot prostor medkulturnega učenja. 12. junija bo Aurelie pripravila francoski večer, na katerem bo predstavila prepoznavne značilnosti in jedi svoje države. Na Ptuju mlada Francozinja, sicer po poklicu frizerka, ostaja do oktobra, tudi po izteku prostovoljnega dela v Sloveniji pa namerava naprej razvijati neprofitne programe z mladimi.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Knjižni dnevi
Moja izbira je Disko kraljica
Pred 13 leti je UNESCO 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Tudi ptujska Knjižnica Ivana Potrča ga vsako leto obeleži. Letos so izpeljali knjižni sejem, pripravili razstavo in literarni večer, na katerem sta se predstavila dva zanimiva pisatelja: Romana Potočnik in Silvester Vogrinec.
Roman Moja izbira je na literarnem večeru predstavila Romana Potočnik (levo).
Namen prireditve Slovenski dnevi knjige, ki poteka od leta 1997, je širjenje in populariziranje bralne kulture. Sočasno na ta dan na Ptuju zmeraj poteka več dogodkov. Eden izmed teh je knjižni sejem, ki ga je letos na dvorišču ptujske knjižnice pripravila Marija Jur-gec. Naprodaj so bile knjige s posebnim popustom knjigarn Mladinske knjige, Bukvice, založbe Rokus, Pomurske založbe, Tehniške založbe Slovenije in založbe Buča.
Pestro pa je bilo tudi v študijskem oddelku, kjer je Robert Filipič pripravil razstavo z naslovom Slovenske splošne knjižnice se predstavijo.
Vrhunec knjižnih praznikov pa je bil literarni večer, na katerem sta se predstavila pisatelja Romana Potočnik in Silvester Vogrinec. Mlada pisateljica se je s knjižničarjem Vladimirjem Kajzovarjem pogovarjala o svojem prvencu, romanu Moja izbira, medtem ko je Vogrinec predstavil roman Disko kraljica.
Knjižne praznike pa so nekateri izkoristili tudi drugače, v vseh oddelkih knjižnice so namreč bralce v četrtek oprostili plačila zamudnin in stroškov opominov, novim članom pa so podarili enoletno brezplačno članarino.
Dženana Bečirovič
Svet je majhen
Na sončni strani se mraci
Vedno hitreje se bližajo evropske volitve. SDS uporablja taktiko starega rimskega generala: čaka. Dovolj je, da naredi zelo malo in pridobi glasove, ker njihov neposredni tekmec SD dela dovolj napak, da nasprotniku ni potrebno veliko dokazovati. Janez Janša od notranjega poraza ni zamenjal kadrov, ni sprožil nobenega notranjega ali piarovskega prestrukturiranja in bližajoči se kongres stranke verjetno ne bo prinesel nobene kopernikanske revolucije.
Edina stranka, ki nenehno pripravlja teren za končen naskok, in želi s tem okrepiti svojo pozicijo, je Zares. V trenutku najhujše svetovne gospodarske krize zadnjih sedemdeset let je Gregor Golobic, ki smo mu prepisovali takšen plan v časovnem obdobju leta in pol, sprožil pravi »blitzkrieg«. Hiter napad, izredno natančno pripravljen, na vse ključne vozle slovenskega gospodarstva. Golobic je izkoristil krhkost Pahorjeve pozicije za to, da pridobi kontrolo nad energetskim, telekomunikacijskim in finančnim sektorjem.
Imenovanja Veselinoviča na čelo Nove Ljubljanske banke s strani predsednika vlade, česar ni mogel prebaviti, seje populistično rešil z grožnjo izstopa iz vlade, in ker je predsednik NLB-ja na koncu popustil, je nadaljeval kot tank. in zahteval še odstop celotne uprave, v kateri seveda sedi še »stara garda«, ki se mora zamenjati z bolj naklonjenimi člani.
Kar se dogaja, je nedopustno. Veselinovič je sponud-bo odpovedi izkazal vso svojo majhnost in pomanjkanja karakterja. Z prestrukturiranjem Srotovega posojila je naredil dobro banko. To so popolnoma normalne operacije. Pivovarna Laško ni slab člen našega gospodarstva in z njim banka - institucija, ki posluje na trgu zato, da ustvarja dobiček - nima v tem primeru nobenega tveganja. Prestrukturiranje prinese banki samo večji zaslužek.
Kako lahko politika odloča o avtonomnih poslovnih odločitvah nekega podjetja? Kako je možno, da predsednik NLB, ki je ravnal popolnoma pravilno in v skladu tako z zakonom kot s pravili dobrega gospodarstva, nima dovolj poguma, da to javno pove in Slovenijo vrne v normalen gospodarski tok, kjer bo zaupanje in poslovanje med bankami in komitenti temelj celotnega gospodarstva in ponovno uravnoteženo vzpostavljeno?
Golobičev duh, ki ga je Pahor poskusil omejiti v kadrovanju z ustanovitvijo KAS-a, je zbežal iz stekleničke. Izkoristil bo vsak trenutek zmedenosti, da ponovno vzpostavi svojo mrežo in si s tem zagotovi naslednje desetletje oblasti, ne glede na katastrofalne posledice, s katerimi se bo moralo soočiti naše gospodarstvo, ki se že tako in tako v tem trenutku nepripravljeno spopada s svetovno recesijo.
Takšna drža je izredno nedržavotvorna. Pristop kaže popolno nezanimanje za dejansko stanje v državi in jasen pohlep po oblasti. Po zasedanju stolčkov, ustvarjanju nove zmagovalne mreže. Udarec za naš sistem, ki ga v tujini že dlje časa ocenjujejo za nezanesljivega, nejasnega in neprivlačnega zaradi razdelitve slovenskega prostora »po političnih tolpah« ter neučinkovitega sodnega sistema, bo nepopravljiv.
Način prevzema oblasti na žalost za našo malo državico ni nič novega. Golobič močno izkorišča zgodbico o sestanku v kabinetu Janeza Janše, v katerem naj bi si prisotni razdelili Mercator. Mogoče. A Janša - in tega ne pišem v njegovo obrambo -je samo nadaljeval zapuščino, načine, tihe dogovore obnašanja, ki jih je pridobil s strani šestnajstletne vladavine Liberalne demokracije Slovenje, torej natančno Gregorja Golobiča.
Kaj želi GG? Kje je njegova krhka točka ? Kdaj se bo ustavil? Vsi mu priznamo taktično sposobnost, intelektualno pripravljenost, a sam verjetno živi v zavedanju, da ni popularen. Ni priljubljen med ljudmi. Mogoče poskuša nabirati populistične točke, ampak v trenutku, ko bo nekdo pokazal dovolj poguma in pameti, da se mu upre, se bo »blitzkrieg« ustavil. Dokler mu nihče ne bo pokazal mišic, bo nadaljeval val uničevanja, zamenjav, prevzema kontrole nad državo in Borut Pahor bo lahko ponovno prevzel svojo nedolžno vlogo lepega govorca, Janez Janša pa dolga leta čakal na vrnitev na oblast. Slovenija je na poti v preteklost. Ne bom se čudil, če se bodo podjetniki, povprečni državljani in vsi tisti, ki ne prenesejo več takšnega stanja v svoji državi, raje preselili v tujino, prenesli lastništvo in tako finančni kot intelektualni kapital čez mejo ter za vedno odpisali sončno stran Alp s svojega zemljevida. Že zdaj je na tej strani gorovja precej temno. Mrači se. Postajamo črna luknja sredi sodobne Evrope.
Laris Gaiser
Foto: DB
Ljubljana • Dijaška nacionalna konferenca
»
Nepovprečen dijak«
Prejšnji teden se je v prestolnici odvijala prva dijaška nacionalna konferenca, ki jo je organizirala Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Njen namen je bil združevanje slovenskih srednješolcev v skupno razpravo na temo »Nepovprečen dijak«.
Predsednik Dijaške organizacije Slovenije je Ptujčan Andrej Cuš.
Foto: DB
Dijaki so konferenco izkoristili kot priložnost za razpravo o njihovih pravicah, možnostih nadaljnjega študija in zaposlitve po koncu izobraževalne poti. Sočasno s predavanji in razpravami so potekale tudi različne delavnice, na katerih so dobili napotke, kako se pri-
praviti za izvedbo določenega projekta in kaj je potrebno za njegovo uspešno izvedbo.
DOS, ki je letos prvič organiziral tridnevno dijaško nacionalno konferenco, je k sodelovanju povabil dijake iz različnih srednjih šol in gimnazij po Sloveniji. Tridnevnega
dogajanja, ki se je zaključilo v nedeljo, potekalo pa je v prestolnici, se je udeležilo okrog 30 dijakov iz različnih koncev Slovenije.
Med zanimivimi temami, ki so jim srednješolci v okviru omenjene konference lahko prisluhnili, je vsekakor pre-
davanje o dijakovih pravicah, predstavila pa sta jih Inšpektorica za šolstvo Božena Kokolj in v. d. varuha dijakovih pravic Matija Renčelj.
»Razpravljajo se je tudi o šolskih dijaških skupnostih in njihovi organiziranosti, osrednja delavnica pa je bila namenjena organizaciji projektov na šoli.
Dijaki so izdelali že zastavljen projekt, ga vsebinsko dodelali ter napisali projektni načrt. Delavnica je namenjena temu, da se dijaki naučijo organiziranja posameznih projektov,« je pojasnil predsednik DOS Andrej Čuš. Zadnji dan konference, ki je potekala od petka do nedelje, so posvetili izobraževanju po končani srednji šoli. Dijakom so svetovali, kaj storiti, da bodo bolj zaposljivi, predavali so o bolonjski reformi ter o pomenu neformalnega izobraževanja. »S to konferenco smo dijake želeli spodbuditi k aktivnejšemu delovanju, tako v šolskih klopeh kot tudi pri drugih družbenih vprašanjih na lokalni ali državni ravni,« je še dodal predsednik DOS Andrej Čuš.
Dženana Bečirovič
Ormož • 17. regijsko srečanje mladih raziskovalcev
Bistroumi z odličnimi predstavitvami
Minuli petek je v bilo prostorih Osnovne šole Ormož še bolj bistroumno dogajanje kot sicer, saj je potekalo 17. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije za osnovne in srednje šole.
V Ormožu je potekalo srečanje iz področij kemije, biologije, ekologije, matematike, tehniških področij, ekonomije, sociologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, slovenskega jezika, psihologije, pedagogike, interdisciplinarnih in drugih področij. Sodelovalo je skupno 95 raziskovalcev s 45 nalogami. Pri njihovem delu jih je spremljalo 58 mentorjev, naloge pa je ocenjevalo 19 recenzentov. Danes (24. 4.) se bo na Ptujski Gori predstavilo še 24 mladih raziskovalcev, ki so pripravili 11 nalog s področja etnologije in turizma. Skupno se bo tako letošnjega srečanja mladih raziskovalcev udeležilo 119 raziskovalcev s 56 nalogami - 47 osnovnošolskimi in 9 srednješolskimi. Rezultati sre-
čanja v Ormožu so že znani in podeljeno je bilo 18 zlatih, 16 srebrnih in 10 bronastih bistro-umov. Na državno srečanje pa se uvrsti 13 nalog, po ena naloga iz posameznega področja za osnovne in srednje šole.
Vodja projekta dr. Aleksandra Pivec je mladim v imenu organizatorja ZRS Bistra Ptuj čestitala za odlične naloge in opozorila na pozitivne značilnosti, za katere bi želeli, da jih raziskovalci nadgradijo, in negativne, ki naj bi služili kot koristno opozorilo za izboljšanje dela. Izpostavila je zelo dober izbor tem, ki so aktualne, izhajajo iz domačega okolja in lahko dobijo končno aplikacijo v domačem okolju. Predstavitve nalog so bile po mnenju dr. Pivec zelo kvalitetne in v veliko
Priznanja sta podelila gostitelj dr. Bojan Burgar, ravnatelj OS Ormož, ki je bil tokrat tudi v vlogi recenzenta in vodja projekta dr. Aleksandra Pivec.
primerih prekašajo kakovost pisnih izdelkov, kjer bi se bilo treba malo bolj potruditi, ker
včasih pisni izdelek ni zadostoval potrebnim kriterijem. Med že tradicionalnimi pomanjklji-
vostmi je dr. Pivčeva omenila, da pogrešajo večje število nalog s področja naravoslovja in tehnike, kar pa seveda ne pomeni, da bi bilo treba zmanjšati število nalog s področja družboslovja in humanistike. Opazili so tudi, da je majhno število srednješolskih nalog, zato bodo veseli vsake spodbude, kaj naj kot organizator še naredijo, da bodo spodbudili večji odziv mentorjev in mladih raziskovalcev srednješolcev. Med standardnimi tehničnimi napakami je izpostavila slabo in pomanjkljivo citiranje. »Ni pomembno, na kakšen način, ampak potrebno je citirati. Kasneje boste zelo užaljeni, če bo kdo uporabil izsledke vašega znanstvenega dela, ne da bi ga citiral,« jih je opozorila vodja
projekta. Tudi pri anketah bi se bilo treba pravilno lotiti obdelave le-teh, pri tem pa bi morali večjo vlogo odigrati tudi mentorji, saj raziskovalci tega sami še ne zmorejo. Iz ankete je potrebno potegniti izsledke, ki presegajo statistično izračunavanje pozitivnih in negativnih odgovorov.
»Naj ustvarjanje novih spoznanj in koristi za vedno ostane del vašega zanimanja in truda, saj sta ustvarjanje novih spoznanj in koristnost teh spoznanj čudovita vsebina življenja. Z odločitvijo za raziskovalno udejstvovanje se namreč odmikate od vsakdanje povprečnosti in stremite v odličnost. Odličnost ni nič bolj naporna od povprečnosti, pri tem pa vam ponuja mnogo več. Za uspeh je pomembno imeti dobro idejo, nekaj novega, edinstvenega. Še pomembneje pa je, da znate ljudi okrog sebe prepričati, da imate prav, da pričnejo verjeti v vas in vaše ideje ter da vas pri tem podprejo,« je mladim v raziskovalno popotnico položila dr. Aleksandra Pivec. Viki Klemenčič Ivanuša
Poljčane • 200 let šolstva v kraju
Stezice preteklosti za krila prihodnosti
Številne aktivnosti ob praznovanju dvestoletnice šole v Poljčanah so potekale od lanske jeseni in doživele vrhunec na letošnji prvi pomladni dan, na osrednji proslavi, posvečeni temu visokemu jubileju šolstva v kraju.
Na proslavi so sodelovali otroški in mladinski pevski zbor, »Šomoštri« - vokalna skupina OŠ Poljčane, učenci obeh prvih razredov, mlajša in nekoliko starejša otroška folklorna skupina, skupina za sodobni ples, Rožice - učenci drugega a- in tretjega a- in b-razreda, učitelji šole ter nekdanji učenci. Program sta povezovala Špela Šurbek, učenka šole, in nekdanji učenec Leon Lojze Zamuda. Da je bila poljčanska športna dvorana ob tej priložnosti nabito polna, ni potrebno posebej govoriti. Med prisotnimi so bili ob številnih krajanih, nekdanjih učencih in učiteljih še mnogi drugi, tudi po službeni dolžnosti. Kot častni gost je bil navzoč pesnik in rojak Kajetan Kovič.
Začelo se je pred šolo z dobrodošlico godbe na pihala KUD Janka Živka Poljčane, nadaljevalo z nizkim preletom letala, ki je nekajkrat zakrožilo
nad šolo, ter sprejemom ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča. Po pogovoru z županom Stanislavom Ko-vačičem in ravnateljico šole mag. Francko Mravlje je bil šolski minister za kratek čas navzoč na osrednji proslavi. Uvodne besede v pozdrav gostom in vsem, ki so se zbrali
na svečanosti v počastitev visokega jubileja šolstva v kraju, je povedala ravnateljica šole, ki je med drugim omenila ravnatelje od leta 1920 dalje. Šolski minister je ob sprehodu skozi zgodovino slovenskega šolstva dejal, da dvestoletnica šolstva v kraju ni samo velik dan za Polj-čane, temveč tudi za Slovenijo.
O šoli in šolstvu govoril tudi župan Stanislav Kovačič, do
nedavnega ravnatelj te šole. Seveda je uvodoma namenil nekaj besed častnemu gostu Kajetanu Koviču, nekoliko razočaran pa je bil zaradi nenadnega odhoda šolskega ministra. Ko se je dotaknil usta-noviteljstva, je omenil, da ima
to tudi svojo dolžnost in občina Poljčane se tega zaveda, saj daje za osnovno šolo toliko, kot če bi v Ljubljani za to namenili 18 milijonov evrov. Prav zaradi tega pričakuje posluh vlade in podporo šolskega ministra, ko bodo morali šolo nadgraditi.
V imenu Zavoda za šolstvo je prisotne pozdravil Iztok
Ravnateljica mag. Francka Mravlje je spregovorila uvodne besede ob visokem jubileju šolstva v kraju.
Ob koncu so »veliki« in »mali« nastopajoči zapeli skupno pesem.
Hrastar. Sonja Žitnik je popestrila program s predstavitvijo zadnjih petih ravnateljev šole in njihovim potomcem izročila listino. Za pokojnega ravnatelja Borisa Plošinjaka jo je prejela žena Jelka. Listino sta prejela tudi še edina živeča bivša ravnatelja Alojz Mesarič in Stanislav Kovačič. Sedanji ravnateljici magistrici Francki Mravlje se je za uspešno vodenje šole posebej toplo zahvalil učiteljski kolektiv.
Proslavo so sklenili s špansko pesmijo, ki so jo pod vodstvom mag. Dane Krajnc zapeli vsi nastopajoči.
Obiskovalci so si v avli šole lahko ogledali fotografije, ki zrcalijo preteklost, in številne tekste, vredne, da jih preberejo, saj povedo veliko ne samo o zgodovini šolstva v Poljčanah, temveč o preteklosti krajev pod Bočem in ob reki Dravinji.
Vida Topolovec
Foto: vki
Rokomet
Jeruzalem do zmage s serijo 9:1
Stran 16
Nogomet
Kidričani naleteli na močan odpor Zagorja Stran 16
Dnevi kolesarjenja
»Ljubezen do kolesarjenja je prva«
Stran 17
Rokomet
Istrabenz premočan za Gorišnico
Strani 17
Miki Prstec
»Atletika in trobenta sta mi rešili življenje«
Stran 20
Mini rokomet
OŠ Ormož državni prvak za sezono 2008/09
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Maribor 2:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Semler (18), 1:1 Tavares (32), 2:1 Zilič (79) Labod Drava: Jozič, Prejac, Grižonič (od 72. Kurež), Žilic, Andelkovič, Drevenšek, Čeh, Semler, Zilič (od 90. Lalovič), Kelenc, Da Silva (od 46. Kronaveter). Trener: Adnan Zildžovič.
Maribor: Pridigar, Džinič, Mejač (od 46. Popovič), Tavares, Plut (od 77. Jelič), Tomažič-Šeruga (od 46. Mezga), Samardžič, Filekovič, Volaš, Školnik, Nilton. Trener: Darko Milanič.
Rumeni kartoni: Grižonič (32), Lalovič (93); Tomažič-Šeruga (30), Popovič (63), Filekovič (91)
Nogomet • 1. SNL
Zadnji ugnal prvega ...
Tudi 31. krog ni dokončno odgovoril na vprašanja o končni uvrstitvi pri vrhu in na dnu. Ptujčani, ki so v zadnjih dveh krogih igrali z dvema prvourščenima ekipama, so iz teh tekem odnesli stoodstotni izkupiček, kar si ptujski navijači niso upali predstavljati niti v sanjah. A zgodilo se je! Po tekmi je tudi Darko Milanič podal realno oceno tega fenomena: »Liga je tako izenačena, da moraš tudi na tekmi s slabše uvrščenimi ekipami prikazati veliko boljšo igro od tekmeca, da bi lahko odnesel celoten izkupiček. Predvsem je potrebno izkoristiti več priložnosti, kar pa nam na Ptuju ni uspelo.« Trikrat jim je, četrtič pač ne, bi lahko dodali k temu, saj so vijoličasti na treh medsebojnih tekmah z Dravo v tej sezoni dvakrat zmagali, enkrat pa remizirali.
Dravaši pa tudi s tretjo zaporedno zmago niso zapustili zadnjega mesta, za kar sta poskrbela Primorje in Koper: prvi so z golom Teinoviča ugnali Nafto, drugi pa so Ljubljančanom na Bonifiki nasuli tri zadetke.
Naslednjo priložnost za pobeg z dna bodo varovanci trenerja Adnana Zildžoviča iskali v soboto v Novi Gorici, kar pa bo vse prej kot lahka naloga. Zaradi kartonov bo tokrat manjkal Marko Grižonič, vračata pa se Ogu John in Filipovič. Goričane v sredo, 29. 4., čaka še povratni dvoboj polfinala pokala Slovenije proti Kopru (prva tekma 2:4 za Koper), kar je lahko tudi eden od pomembnih faktorjev pred sobotnim prvenstvenim obračunom. A brez taktiziranja, prosim: samo s popolnim angažiranjem vseh igralcev na igrišču (tudi tistih, ki bodo vstopili s klopi) je možno priti do pozitivnega rezultata in nadaljevanja serije zmag.
Do konca prvenstva je še šest krogov in zagotovo bodo visoko motivirana moštva v boju za obstanek presenetila še kakšnega višjeuvrščenega tekmeca. Na voljo je še 18 točk ...
Jože Mohorič
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	30	15	1	14	59:37	56
2. MIK CM CELJE	30	14	8	8	44:30	50
3. RUDAR VELENJE	30	14	4	12	39:34	46
4. HIT GORICA	30	13	5	12	47:46	44
5. DOMŽALE	30	10	12	8	36:32	42
6. INTERBLOCK	30	11	7	12	45:43	40
7. NAFTA	30	10	9	11	31:41	39
8. LUKA KOPER	30	7	11	12	32:43	32
9. PRIMORJE	30	6	12	12	29:44	30
10. LABOD DRAVA	30	8	5	17	34:45	29
PARI 31. KROGA - SOBOTA, 2. 5. ob 17.00: Luka Koper - Primorje, Interblock - Rudar Velenje; ob 18.00: MIK CM Celje - Nafta; ob 20.00: HiT Gorica - Labod Drava, Maribor - Domžale.
Strelci zadetkov za Labod Dravo: 6 zadetkov: Borut Semler; 5 zadetkov:
Sead Zilič; 4 zadetki: Marko Drevenšek, Rok Kronaveter; 3 zadetki: Aleš Čeh, Da Silva, Ogu John; 2 zadetka: Senad Tiganj, Denis Halilovič; 1 zadetek: Doris Kelenc.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 30. krog
Ptuj je spet v modrem!
V nedeljo so nogometni navijači na širšem ptujskem in mariborskem območju prišli na svoj račun, saj je bil na sporedu štajerski derbi med Labodom Dravo in Mariborom. Ta je po pričakovanjih na ptujski Mestni stadion privabil veliko število gledalcev; zbralo se jih je okoli 2500. K temu je potrebno dodati dejstvo, da je bil na Sportklubu neposredni prenos tekme. Oba trenerja nista imela na voljo vseh igralcev, saj sta zaradi kartonov pri domačinih manjkala Ogu John in Filipovič, pri gostih pa Pav-lovič, Kljajevič in Bačinovič, zaradi poškodbe pa še Mihelič. Kljub temu sta lahko sestavila konkurenčni enajsterici, saj je Zildžovič na klopi npr. pustil Kronavetra in Horvata, Milanič pa Popoviča, Mezgo in Jeliča.
Vodstvo Laboda Drave, Tavares izenačil
Tekmeca sta že na začetku tekme pokazala, da si želita popolnega izkupička, saj sta začela zelo poletno. Gostje so prvi zapretili s strelom Niltona v 2. minuti, domačini pa so takoj pričeli s tesnim pokrivanjem po celotnem igrišču. Obe ekipi sta veliko poskušali s prodori po obeh bokih, pri Ptujčanih je prednjačil Grižonič, ki je v 10. minuti lepo podal do Ziliča, ta pa je "s škarjicami" poskušal atraktivno prelisičiti Pridigarja, ki pa je žogo le odbil v kot. Z enako mero so minuto kasneje
Foto: Črtomir Goznik
Trenutek odločitve: Sead Zilič (Labod Drava, modri dres) je z glavo preusmeril žogo mimo Marka Pridigarja v gol - 2:1! Razplet akcije opazujeta mariborski kapetan Elvedin Džinič in Borut Semler.
vrnili gostje (Filekovič, Tava-res), slednji pa ni zadel gola. V naslednjih minutah sta Niton za goste in Kelenc za domačine poskušala z močnimi streli od daleč, ki pa niso prinesli spremembe rezultata. Do te pa je prišlo v 18. minuti, ko je Drevenšek lepo podal iz kota, na pravem mestu pa je bil spretni Semler, ki je mimo Džiniča žogo zabil v nebranjen del gola - 1:0. Ptujčani so tudi v naslednjih minutah obdržali pobudo; v 25. minuti je Drevenšek poskusil s prostega strela z več kot 30 metrov, Pridigar pa je odlično ubranil. V teh trenutkih
rahle terenske pobude domačinov pa so gostje izenačili: po dolgi podaji v kazenski prostor je Volaš preskočil vse domače branilce in podal do Tavaresa, ki je iz bližine žogo silovito poslal pod prečnik - 1:1. To je bil tudi končni rezultat prvega polčasa, čeprav smo še naprej spremljali dinamično tekmo. To so znali ceniti tudi navijači obeh ekip, ki so vseh 45 minut glasno vzpodbujali svoji ekipi. Med domačini so izstopali Semler, Da Silva in Grižonič, tudi ostali igralci pa so dodali svoj delež k dobri nogometni predstavi.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je po vstopu v igro v drugem polčasu sodeloval pri vseh nevarnih akcijah svoje ekipe; bil je tudi podajalec pri odločilnem zadetku.
V igro Kronaveter ...
Kljub privlačni igri z veliko borbenosti pa sta oba trenerja ob polčasu opravila tri menjave: v igro je stopil Kronaveter pri Dravi (rahla poškodba Da Silve) in Popovič ter Mezga pri gostih. Ptujčani so odlično odprli drugi polčas, saj so najprej zapretili s prostim strelom Kronavetra, nato pa se je nekaj minut kasneje po odlični podaji Kronavetra Kelenc znašel sam pred Pridigarjem, spet pa je bil uspešnejši Mariborčan. Ta obramba je dala gostom novih moči, saj so nekaj minut nizali nevarne napade, iz katerih pa niso znali iztržiti vodstva. V vmesnem času je Kronaveter, ki je sodeloval pri vseh nevarnih akcijah Drave, iz prostega strela z žogo oplazil prečko, nato pa so imeli gostje spet dve pravi priložnosti: najprej nezanesljivosti Joziča, ki je izpustil žogo, ni znal kaznovati Mezga (morda je dišalo po enajstmetrovki, a je sodnik Čeferin le zamahnil z roko), v 69. minuti pa je Školnik s pravo "bombo" zatresel prečko; trener Darko Mi-lanič in športni direktor Zlatko Zahovič na klopi Maribora sta se lahko samo nemočno prijela za glavo ... Kot se običajno zgodi v takšnih primerih, je gol padel na drugi strani: Kronave-ter je iz drugega poskusa lepo podal v sredino, tam pa je bil na pravem mestu Zilič, ki je žogo z glavo preusmeril mimo vratarja v gol - 2:1.
Nadaljevanje na strani 16.
Rokomet • MIK 1. A SRL (m) - liga za obstanek
Nadaljevanje s strani 15.
Čeprav je bilo navijačev v vijoličastem vsaj toliko kot domačinov, pa je na Mestnem stadionu v tem trenutku vendarle donelo Drava, Drava ... V zadnjih 15 minutah so gostje poskušali preobrniti rezultat, vendar so se tega lotili z visokimi podajami pred gol, kjer pa so bili domačini dovolj zbrani in so ustavljali vse njihove poskuse. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti Drevenška, Andelkoviča in Ži-
liča, ki so bili neprekosljivi v zračnih dvobojih, ter vse ostale igralce domače ekipe, ki so se borili do zadnjega atoma moči. V 90. minuti je bilo mogoče po dolgem času opazovati navijače Drave, ki so z aplavzom v slačilnico pospremili Ziliča, s katerim precej časa niso bili zadovoljni. V zadnjih dveh tekmah je dosegel dva pomembna zadetka in bo do konca prvenstva zagotovo eden adutov trenerja Zildžoviča.
Jože Mohorič
»Drava je zadela v pravem trenutku«
Darko Milanič, trener Maribora: "V zanimivi tekmi, polni priložnosti, smo prevečkrat zgrešili. V trenutkih, ko smo imeli pobudo in smo hitro prehajali v napad, bi enostavno to morali izkoristiti. Ker tega nismo storili, smo bili kaznovani s porazom. Dravi čestitam za zmago."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "To je bila prava nogometna poslastica pred razpoloženimi navijači obeh moštev. Bilo je kopico priložnosti na obeh straneh, na srečo pa smo jih mi izkoristili več. V določenih delih tekme smo imeli težave, vendar smo vzdržali. Čestitam mojim igralcem za prikazano igro."
Zlatko Zahovič, športni direktor Maribora: "Videli smo zelo kvaliteten derbi, v katerem bi lahko zmagala tako ena kot tudi druga ekipa - tokrat je bila srečnejša Drava. Mi smo svoje priložnosti zapravili, Drava pa je zadela v pravem trenutku in zmagala. Želim jim vse najbolje v končnici prvenstva! Že to, da so premagali prvouvrščeno ekipo, pove, da si Ptujčani ne zaslužijo zadnjega mesta. Rad bi še povedal, da se ekipa Maribora na Ptuju vedno počuti odlično, lepo smo sprejeti, imamo veliko navijačev in zato so takšne tekme prava reklama za slovenski nogomet."
Borut Semler, igralec Laboda Drave: "Zmaga proti Mariboru je dobra za našo samozavest, nikakor pa še ni odločilna. Še bolj pomembno je, da bi takšno igro ponovili proti našim neposrednim tekmecem za obstanek. S Filekovičem sva imela na igrišču precej dvobojev, v katerih mu nikakor nisem pustil, da bi me vrgel iz tira. Po tekmi sva si segla v roke in oba nadaljujeva po svojih poteh."
Nogomet • 2. SNL
Močan odpor Zagorja
Zagorje - Aluminij 2:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vozel (12), 2:0 Krajnc (45), 1:2 Djokič (46), 2:2 Kraj-cer (8l), 2:3 Lenart (83)
ALUMINIJ: Zajc, Jovič, Topolovec, Krajcer, Lenart, Milec, Medved (od 60. Morsi), Šimenko (od 54. Grbec), Letonja, Djokič, Bakovič (od 88. Krajnc). Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so si na gostovanju v Zagorju pri za-dnjeuvrščeni ekipi 2. SNL lepo »popestrili« nedeljsko popoldne, saj so za zmago trepetali do zadnjih minut. Delno opravičilo je lahko to, da so igrali brez Rajka Rotmana in Andreja Dugolina (kazen rumenih kartonov) zaradi poškodbe pa
V 22. krogu so imele ekipe iz vrha prvenstvene razpredelnice kar precejšnje težave, da so prišle do zmage oziroma točke (vodeča Olimpija je bila v tem krogu prosta). Kidričani so z zmago v Zagorju ponovno prišli do drugega mesta. Tudi Krajnčani so do točke v Krškem prišli srečno in spretno v zadnjih trenutkih srečanja. Mura 05 je še drugič zapored remizi-rala na domačem igrišču, zaradi česar ni izničila zaostanka za Triglavom in Aluminijem. Tokrat je presenetil Livar v Črnomlju, kjer je ugnal domačo Belo krajino. Po katastrofalnem jesenskem delu prvenstva so v Ivančni Gorici dokončno naredili veliki korak naprej in so si sedaj praktično že zagotovili obstanek v drugoligaški konkurenci.
REZULTATI 22. KROGA: Zagorje - Aluminij 2:3 (2:0), Krško - Triglav 2:2 (2:0), Mura 05 - MU Šentjur 2:2 (0:l), Bela krajina - Livar 1:2 (1:1). V tem krogu je bila prosta Olimpija.
1.	OLIMPIJA 21 14 5 2 48:16 47
2.	ALUMINIJ 21 11 3 7 50:35 36
3.	TRIGLAV GOR. 21 10 6 5 37:29 36
4.	MURA 05 21 8 8 5 47:34 32
5.	KRŠKO 22 7 8 7 34:37 29
6.	LIVAR 22 6 9 7 27:33 27
7.	MU ŠENTJUR 22 6 8 8 27:41 26
8.	BELA KRAJINA 22 5 7 10 22:34 22
9.	BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18
10.	ZAGORJE 22 2 7 13 16:51 13
ni nastopil prvi vratar Kristjan Lipovac (prvič je za člansko vrsto nastopil mladinski vratar Denis Zajc). Zagorjani, ki nimajo več realnih možnosti za obstanek, so taktiko prilagodili svojim zmožnostim: gostom so prepustili pobudo, sami pa so čakali na svoje redke priložnosti iz nasprotnih napadov. Na ta način so dvakrat izkoristili tisto, kar so jim gostje iz Kidričevega ponudili, ter povedli z 2:0. Še posebej boleč je bil za goste drugi gol, ki so ga prejeli v zadnjih trenutkih prvega polčasa. Trener Bojan Špehonja je imel v odmoru zagotovo veliko povedati svojim varovancem ...
Že v prvi minuti nadaljevanja je Branimir Dokič iz prostega strela znižal izid. Nogometaši Aluminija so imeli še naprej terensko pobudo, žal pa (pre)sla-bi zaključek v konici napada. Dolgo so neuspešno prebijali obrambni zid Zagorja, končno pa v zadnjih desetih minutah tekme le strli odpor žilavih in borbenih domačinov. Najprej je rezultat izenačil iz prostega strela kapetan Marko Krajcer, dve minuti kasneje pa je po lepem predložku Martina Mi-leca žogo v mrežo zabil Matej Lenart in postavil končni izid tekme - 2:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Matej Lenart (Aluminij)
Jeruzalem do zmage s serijo 9:1
Jeruzalem - Krka 32:24 (16:16)
Jeruzalem: G. Čudič, Marin, Belec; Budja 1 (1), Korpar 1, Krabonja 4, Melnjak 10, Kovačič 1 (1), Bezjak 3, Radujkovic, B. Čudič 7 (4), Ivanu-ša 1, Sok, Žuran 4, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik
Krka: Kostevc, Kisovec, Markelc; Flajs 2, Samaržija, Kosaber, Teraš, Pekolj, Marušič 3 (1), Mirnik 2, Rojc 3, Cvikl 5, Szabo 4, Hotko 4, Klobčar 1. Trener: Iztok Adamčič
1. A SRL - liga za prvaka
REZULTATI 3. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 28:29 (17:15), Gorenje - Slovan 30:28 (16:15), Trimo Trebnje - Prevent 31:23 (14:10).
1.	GORENJE	3 3 0 0 39
2.	CIMOS KOPER 3 2 0 1 39
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 1 0 2 31
4.	SLOVAN	3 2 0 1 25
5.	TRIMO TREBNJE 3 1 0 2 25
6.	PREVENT	3 0 0 3 20
Liga za obstanek
REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 32:24 (16:16), Merkur - Ribnica Riko hiše 41:34 (21:19).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 3	2	0	1 23
2.	JERUZALEM ORMOŽ 2	2	0	0 20
3.	MERKUR 2	2	0	0 15
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE2 0	0	2	10
5.	KRKA 3	0	0	3	3
Foto: Stanko Koze
Ormožani so si odločilno prednost priigrali na začetku drugega polčasa (na sliki je Rok Žuran, modri dres, Jeruzalem Ormož).
Izključitve: Jeruzalem 10; Krka 18 minut.
Rdeči karton: Korpar - 39 (3 x 2); Mirnik - 51 (3 x 2).
V sila povprečni predstavi obeh ekip so Ormožani na začetku 2. polčasa po zaslugi serije 9:1 ušli na prednost osmih golov (25:17). Gostje niso do-
segli zadetka kar 14 minut in so po porazu na Hardeku vse bližje izpadu iz 1. A-lige. Pri Jeruza-lemčkih so bili solidni Melnjak, Krabonja in vratar Belec, pri gostih si le težko kdo zasluži pohvalo. Trener Saša Prapot-nik je dal priložnost za igro tudi mlajšim igralcem in Budja
Rokomet • 2. SRL (m) - končnica
Dravaši v dodatne kvalifikacije
Zlatorog Celje -Drava 36:26 (18:12)
DRAVA: Kelenc 1, Mesarec 4, Ha-lilovič 6, Bogadi 2, Bračič 2, Predika-ka, Oder, Ivančič 9, Hebar 1, Pučko 1, Dokša, Ferk, Lukaček, Pisar, Lu-skovič, Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Na srečanju zadnjega kroga, ki so ga rokometaši ptujske Drave odigrali v Celju proti vodečemu moštvu in novemu 1. B-ligašu, ni bilo nobenega presenečanja. Točke so ostale doma in ob tem porazu in zmagi Sevnice v Hrastniku Ptujčanom sedaj preostaja kvalifikacijsko srečanje za morebitno napredovanje. Domačini so hitro povedli 4:1, nato pa so Ptujčani še uspeli rezultat izenačiti ob polovici prvega polčasa na 9:9. Toda v nadaljevanju je sledilo nekaj neuspešnih napadov, kar je bilo dovolj za vodstvo Celjanov s šestimi zadetki razlike.
V drugem polčasu so doma-
čini kontrolirali potek igre in rezultata ter svoje vodstvo zvišali na deset zadetkov. Gostje so uspeli nekoliko znižati, vendar so tokrat morali priznati premoč svojim gostiteljem iz Celja.
Velika Nedelja -Arcont Radgona 26:29 (14:15 )
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Erik Meško, Cimerman 1, Kaučič, Oreš-nik, Hanželič 3, Horvat 2, Bezjak, Ve-selko 7, Kneževič 1, Škripec 5, Pre-ac, Marcel Meško,Tušak, Kumer 4, Denis Zorec. Trener: Samo Trofenik.
Na zadnji tekmi sezone so rokometaši Velike Nedelje v domači dvorani zabeležili poraz in tako še enkrat razočarali svoje navijače. Že na začetku tekme se je videlo, da so gostje prišli v Veliko Nedeljo odločeni, da zmagajo. Po izenačenem začetku tekme je domačim
sicer uspelo v 16. minuti povesti za tri zadetke, in sicer 9:6, vendar je bil že v 20. minuti rezultat izenačen na 11:11. Izenačen rezultat je bil značilen za celi prvi polčas, saj nobeni ekipi ni uspelo povesti za več kot en zadetek.
Tudi drugi polčas je bil zelo podoben prvemu, saj prednost nobene ekipe ni bila večja kot en gol vse do 40. minute, ko so domači povedli 19:17. Domačini so imeli krizne trenutke v obdobju od 40. do 42 minute, ko z igralcem več niso dosegli zadetka, ampak kar tri prejeli. Rezultat je bil nato do 56. minute še večkrat izenačen, nato pa so gostje kaznovali napake domačih in na koncu zasluženo zmagali z rezultatom 26:29.
Pri gostih je potrebno pohvaliti celo ekipo za borbenost, pri domačih pa vratarja Preaca in Kovačca, ki sta skupaj obranila 17 žog (2 x 7 m.)
Danilo Klajnšek
ter Kovačič sta to izkoristila za dosego svojih prvih 1. A-liga-ških zadetkov. Vratar Marin je tudi zbral prvi dve obrambi v elitni druščini.
V sredo, 29. aprila, Jeruzalem gostuje v Škofji Loki pri Merkurju.
UK
2. SRL (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 10. KROGA: Zlatorog Celje - Drava 36:26, Dol TKI Hrastnik - Sevnica 24:32, Kranj - Cerklje 28:30.
1. ZLATOROG CELJE	10	9	0	1	18
2. SEVNICA	10	8	0	2	16
3. DRAVA	10	6	1	3	13
4. DOL TKI HRASTNIK	10	3	2	5	8
5. KRANJ	10	1	1	8	3
6. CERKLJE	10	1	0	9	2
2. SRL (od 7. do 12. mesta)
REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja - Arcont Radgona 26:29, Dobo-va - Brežice 32:31. Rezultata Mokerc Ig - Radovljica nismo prejeli.
1.	DOBOVA	10 6 1 3 13
2.	MOKERC IG 9 6 0 3 12
3.	VELIKA NEDELJA 10 5 0 5 10
4.	ARCONT RADGONA 10 5 0 5 10
5.	BREŽICE 10 4 1 5 9
6.	RADOVLJICA 9 2 0 7 6
Rokometaši Velike Nedelje so osvojili končno 9. mesto v 2. SRL.
Tenis
Blaž Rola zmagal na OP Brežic
Ptujski teniški igralec Blaž Rola (le-ta sedaj tekmuje za TK Branik Maribor), je od 25. do 27. aprila nastopal na članskem odprtem prvenstvu Brežic.
Blaž je bil na turnirju 2. nosilec in je v prvih dveh krogih oddal svojima tekmecema vsega eno igro. Šele v četrtfinalu se je moral za zmago prvič pošteno potruditi, saj je 6. nosilca, Koprčana Marka Laziča, premagal 6:4, 7:6(4). V polfinalu je odpravil še 4. nosilca, klubskega sotekmovalca Janoša Žibrata, s čimer si je zagotovil finalni nastop. Tam ga je čakal 3. nosilec, Mitja Zajšek (ŽTK Maribor), ki je v polfinalu izločil 1. nosilca, Miha Mlakarja (Slovan Ljubljana). Blaž je tudi finalni nastop opravil suvereno in si z zmago 6:3, 6:3 zagotovil 160 točk za člansko lestvico TZS. Martin Kraljič (TK Terme Ptuj) je izpadel v 1. krogu glavnega turnirja - premagal ga je Gašper Laznik (ŽTK Maribor).
JM
Rokomet • 1. B SRL
Istrabenz premočan za Gorišnico
Moškanjci Gorišni-ca - Istrabenz plini Izola 27:32 (15:15)
Moškanjci Gorišnica: Žuran, Petek 3 (2), Zorli, Štorman, Šoštarič, Valenko, Preac, Lozinšek 3, Golob 1, Cvetko, Vincek 2, Dimec 1, Peček 2, Horvat, Korez 7, Špindler 8 (1). Trener: Vlado Hebar.
Gostitelji so na začetku tekme kaj hitro povedli, toda prednost je zaradi slabe igre v obrambi kmalu skopnela. Gostom je kar petkrat uspelo rezultat izenačiti, kljub temu da so Gorišničani imeli dve minuti kar dva igralca več na igrišču. Tik pred odhodom na odmor so gostje z zadetkoma Čosiča in Pahorja ponovno poravnali rezultat na 15:15.
V nadaljevanju so gostitelji dovolili gostom, da so prevzeli pobudo, tako da se je rezultat »lomil« vse do 38. minute. Takrat so domačini zapravili nekaj napadov oz. jih je vratar gostov ubranil, s tem pa svoji ekipi omogočil vodstvo s tremi zadetki prednosti (19:22). To razliko so do konca tekme postopoma še povečevali ter na koncu zasluženo slavili. Pri tem je bila odločilna globoka
Kasaštvo
1. B SRL
REZULTATI 22. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Istrabenz plini Izola 27:32, Ajdovščina - Grosuplje 28 :26, Alples Železniki - Mitol Sežana 31:29, Grča Kočevje - Radeče MIK Celje 24:28, Sviš Pekarna Grosuplje - Krško 28:36, Šmartno 99 - Klima Petek Maribor 33:32.
1. KRŠKO 20	18	1	1	37
2. PETEK MARIBOR 20	18	0	2	36
3. ŠMARTNO 99 20	13	4	3	30
4. GRČA KOČEVJE 20	9	3	8	21
5. ALPLES ŽELEZNIKI 20	9	2	9	20
6. GROSUPLJE 20	9	1	10	19
7. AJDOVŠČINA 20	9	0	11	18
8. RADEČE CELJE 20	7	2	11	16
9. PEK. GROSUPLJE 20	7	1	12	15
10. ISTRABENZ IZOLA 20	6	3	11	15
11. MITOL SEŽANA 20	3	1	16	7
12. MOŠKANJCI-GOR. 20	3	0	17	6
conska obramba Izolčanov, s katero so dobro onemogočali domačine. V drugem delu sta nekoliko pregrobo igro dovoljevala tudi sodnika Gregorc in Kos. Tekmo si je ogledalo približno 100 gledalcev.
Do konca prvenstva čakata Gorišničane še dve tekmi (Grosuplje v gosteh in Ajdovščina doma), v katerih morajo za podaljšanje upanja na obstanek vsaj enkrat zmagati.
anc
Pet zmag za KK Ljutomer
Na drugi tekmovalni prireditvi letošnje kasaške sezone se je na ljutomerskem hipodromu pred okoli 1000 gledalci zvrstilo šest dirk. Nastopilo je 47 kasačev (3- do 14-letnikov), ki so se pomerili na 2100 metrov dolgi stezi z avtostartom. Najuspešnejši so bili predstavniki KK Ljutomer, ki so kar petkrat slavili zmago, najhitrejši čas (1:15,5) pa je bil dosežen v mednarodni dirki, kjer je med šesterico tujih kasačev odlično nastopil domači Inter, saj je z Dušanom Zorkom osvojil 3. mesto.
REZULTATI: 1. dirka, zaslužek do
500 evrov: 1. Play Catch (Zorko, Ljutomer) 1:22,1, 2. Jum (Hrovat, Ljubljana) 1:22,3, 3. Rambo (B. Seršen, Ljutomer) 1:22,5. 2. dirka, zaslužek
do 2.500 evrov: 1. Dlgedo (Ja. Sa-gaj) 1:18,6, 2. Lady Luna (Hanžeko-vlč) 1:19,0, 3. Florela (S. Seršen, vsl Ljutomer) 1:19,0. 3. dirka, zaslužek do 4.500 evrov: 1. Prince November (Osterc, Ljutomer) 1:19,2, 2. Nilson MS (Dollnšek, Ljubljana) 1:19,2, 3. Fljosa (B. Slana, Ljutomer) 1:19,6. 4. dirka, zaslužek do 8.000 evrov: 1. Parls Dream (Krlstl, Ljutomer) 1:17,9, 2. Lucky Fonz (Kosec, Komenda) 1:18,0, 3. Rokl (Puhar, Ljutomer) 1: 18,0. 5. dirka, zaslužek do 15.000 evrov: 1. Leonldas OZ (Hanžekovlč) 1:18,2, 2. La Luna (J. Slavlč, oba Ljutomer) 1:18,6, 3. Jo HV (Gregorc, Domžale) 1:18,8. 6. dirka, z mednarodno udeležbo: 1. Mellby Quantas (Osolnlk, Posavje Krško) 1:15,5, 2. Lester (Ja. Sagaj, Slov. gorlce Lenart) 1:16,2, 3. Inter (Zorko, Ljutomer) 1:16,8.
Niko Šoštarič
Mali nogomet • DMN Lenart
SUPER A1-liga
Rezultati 14. kroga (Voličina):
KMN Sv. Ana ml. - ŠD Selce 7:3 (3:1), ŠD Zavrh - Orfej 12:4 (5:1), KMN Torpedo 05 - ŠD Trnovska vas 10:6 (4:3), KMN Sv. Trojica Legija - KMN Remos Gradb. Anžel 5:4 (2:2), ZGD Slik. B. Goričan - KMN Mobicom 11:3 (6:1).
1.	TORPEDO 05 14 11 1 2 96:52 34
2.	SLIK. GORIČAN 14 10 1 3 90:48 31
3.	ŠD SELCE 14 9 3 2 69:53 30
4.	KMN REMOS 14 8 1 5 72:71 25
5.	KMN MOBICOM 14 7 0 7 83:88 21
6.	SV. TROJICA-L. 14 5 3 6 54:65 18
7.	SV. ANA ml. 14 5 1 8 68:71 16
8.	ŠD ZAVRH 14 4 3 7 53:62 15
9.	TRNOVSKA VAS 14 4 0 10 52:71 12
10.	ORFEJ 14 0 1 13 44:100 1
Zerjavcl - DMNR Sand. FAZ VARTOM
1:3 (0:2), SD Vltomarcl - SND	Old boys ml. 5:6 (2:1).
1.	DESTRNIK-VIRT. 13 11 0 2 97:51	33
2.	CERKV. LOTOS 13 8 0 5 67:69	24
3.	M-T. LORMANJE 13 7 2 4 71:39	23
4.	OLD BOYS ml. 13 5 2 6 58:70	17
5.	VITOMARCI 13 5 2 6 70:67	17
6.	PERNICA ml. (-1) 13 5 1 7 83:100	15
7.	SAND. FAZ -V. 13 4 2 7 53:76	14
8.	SD ZERJAVCI 13 2 1 10 30:57	7
B-liga
A-liga
Rezultati 13. kroga (organizator je bila ekipa ŠD Cerkvenjak LOTOS ml.): ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠD Pernica ml. 1:7 (0:4), ŠD Destrnik-virtuozi - M-trgovina Lormanje 1:9 (0:5), ŠD
Rezultati 13. kroga (organizator je bila ekipa Rdeči vragi): Rdeči vragi - KMN Benedikt 6:2 (2:1), ŠD Pernica veterani - KMN Sv. Trojica II 5:2 (1:1), KMN Sv. Trojica - KMN Cerkv. Gostišče pri Antonu ml. III 10:4 (5:1).
1.	SV. TROJICA 13	10	2	1	110:44	32
2.	RDEČI VRAGI 13	9	0	4	71:49	27
3.	BENEDIKT 13	8	1	4	82:60	25
4.	PERNICA V. (-1) 13	6	1	6	64:55	18
5.	CERKV. ml.III (-3)13	2	1	10	38:88	4
6.	SV. TROJICA II 13	1	1	11	26:95	4
Zmago Šalamun
Dnevi kolesarjenja v Termah Ptuj
»
Ljubezen do kolesarjenja je prva«
Terme Ptuj so pretekli konec tedna v sodelovanju s kolesarskim centrom Bike EK pripravile tako imenovane Dneve kolesarjenja. Uvod v štiridnevno dogajanje je predstavljalo petkovo popoldansko kolesarjenje s turističnim vodnikom mimo zgodovinskih znamenitosti Ptuja. Sledil je večerni pogovor z ekstremnim kolesarjem Juretom Robičem v klubu Gemina XIII ter ogled njegovega filma iz najtežje in najdaljše ultramaratonske dirke preko Amerike - RAAM 2008. Pogovor z Robičem, ptujskim ekstremnim kolesarjem Zvon-kom Hasemalijem in članom moštva drugega slovenskega ekstremnega kolesarja Marka Baloha Andrejem Petrovičem je vodil Jože Mohorič, center Bike EK pa je pripravil modno revijo kolesarskih oblačil, ki so jo popestrile plesalke skupine Dance 2 express. V soboto se je v Termah prireditev nadaljevala s kolesarskim sejmom in predstavitvijo koles znamke Scott, z dobrodelno akcijo za otroke, ki bolehajo za cerebral-no paralizo (v okviru zveze Sonček) ter predstavitvijo enega izmed najmlajših športov, imenovanega SKIKE. V nedeljo in v ponedeljek so v Termah pripravili še dva kolesarska izleta. "Želimo postati kolesarska destinacija in se kot taka tudi predstavljati celotni Sloveniji. Mislim, da na Ptuj prihaja mnogo kolesarjev, želeli pa bi, da se vsako leto k nam vračajo. Mesto vidimo predvsem kot destina-cijo za družinsko kolesarjenje. Mislim, da je Ptuj poznan kot kolesarsko mesto predvsem preko močnega kolesarskega kluba, tudi rekreativnega kolesarjenja, in to so dobri temelji za delo v prihodnosti. Želeli pa bi si tudi, da bi se uredila infrastruktura, kar se tiče kolesarskih poti. Pripravljeni smo sodelovati z lokalnimi oblastmi in ostalimi turističnimi udeleženci in menimo, da bi na tak način zagotovo lahko dosegli napredek," je povedal vodja projekta Marko Kremžar iz ptujskih Term.
23 ur kolesarjenja, 1 ura spanja - 9-krat!
Glavna zvezda letošnjih pr-
Jure Robič (desno) in Andrej Petrovič sta povedala veliko zanimivih ske dirke na svetu - iz RAMM-a.
Foto: Črtomir Goznik
podrobnosti iz najtežje kolesar-
vih kolesarskih dni je bil zagotovo štirikratni zmagovalec najtežje ekstremne kolesarske dirke na svetu. Jure Robič za 4800 kilometrov potrebuje devet dni, od tega dnevno 23 ur kolesari in le eno uro spi. Za tekmece je slovenski vojak pretrd oreh. In kako na svojo za marsikaterega "navadnega smrtnika" norost gleda sam. "Ko prvič gledam te posnetke na platnu, lahko rečem, da me kar zvije. Na kolesu se ti dogaja marsikaj, iz druge perspektive je povsem drugače. Ja, je bil kar šok prvič, drugič, ampak potem pa gre. Sicer pa vse, kar je noro, je relativno. Za vsakega navadnega smrtnika, ki se v
svojem življenju ne premakne od pisalne mize ali iz kavča, je to mogoče res tako. Ampak določeni ljudje, ki se veliko ukvarjajo s športom ali veliko vlagajo v postranske dejavnosti v svojem življenju, morda ne gledajo tako. Za njih je mogoče le nekaj nenavadnega. Nekomu, ki mu uspe študirati osem ali več ur na dan, na primer pravo, poznam nekaj prijateljic, pa jaz zanje rečem - to je noro!, ekstremno, saj tega jaz ne bi zmogel niti v sanjah," je povedal Robič. Vojak (zaposlen v športni enoti SV) in kolesar združuje ljubezen in delo. Brez volje, predanosti, srčnosti, odrekanja in dela teh uspehov
Jure Robič z Mojco Sagadin
Foto: Matija Brodnjak
Foto: Matija Brodnjak
V okviru Dnevov kolesarjenja v Termah Ptuj je potekala tudi dobrodelna akcija z mamljivimi nagradami pokroviteljev (glavno nagrado - kolo Scott - je prispeval kolesarski center Bike-ek). Organizatorji so zbrali skoraj 500 evrov prostovoljnih prispevkov, ki so jih podarili Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček.
zagotovo ne bi bilo, osnova pa je: "Ljubezen do kolesarstva. To je moj način življenja že zelo dolgo časa, priznam, da je to ena vrsta zasvojenosti. Čeprav je služba težka, jo imam rad in zato bom še vztrajal nekaj let. Zdaj sem na višku svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti. Vsako leto, ko sem prišel domov z RAAM-a sem rekel, da ne grem več. Letos ne bom rekel nič, ker sem pojedel že preveč zarečenega kruha. Junija grem po peto zmago in upam, da mi bo uspelo. Pa ne delam tega, ker bi rad podiral rekorde ali prestavljal mejnike, ampak izključno zato, ker rad to počnem," je še dejal Robič.
Krajši trening: 180 km po Štajerski in Prekmurju
In svojo ljubezen do športa je dokazal že naslednje jutro, ko sta s Hasemalijem sedla na kolo in opravila zanju krajši trening: 180 kilometrov po Štajerski in Prekmurju, vse do Goričkega in nazaj na Ptuj. Popoldne so se oba in še okrog 50 drugih kolesarjev udeležili dobrodelnega enournega kolesarjenja za Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček.
V Termah pa so v času sobotnega sejma pripravili tudi nekaj za radovedneže, za tiste, ki vedno radi poskusijo nekaj novega. Seznanili ste se lahko s povsem novo športno panogo, imenovano skike. Beseda je zloženka, saj ta šport vključuje elemente teka na smučeh, kolesarjenja, nordijske hoje in ro-lanja. "Skike je športna panoga, ki je v Sloveniji prisotna manj kot dve leti. Trenutno je pri nas osem trenerjev in okrog 200 ljudi, ki se ukvarjajo s tem športom, v tem kratkem času pa tudi že organiziramo tekme v okviru slovenskega pokala. Mislim, da je to super zadeva za tiste, ki bi radi tekli na smučeh tudi v poletnem času. Prednost pred rolerji je v tem, da so v gumah zračnice, zato se lahko peljemo tudi po makadamu, kolovozu ali po utrjeni travi. Uporabljamo palice, zato je intenzivnost precej visoka, deluje pa kar okrog 90 odstotkov vseh telesnih mišic," je povedal trener skikea Igor Uranjek.
Uroš Gramc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Stojnčani močnejši od Kovinarja iz Stor
3. SNL - vzhod: visoka zmaga Stojncev
Nogometaši Stojncev so v nedeljo zaigrali zelo dobro proti Kovinarju iz Štor, ki je doslej edini še lahko nekako spremljal vodečo Dravinjo iz Slovenskih Konjic. S takšno igro so zabeležili odmevno domačo zmago. Praktično vso delo so opravili v prvem polčasu, ko so dosegli tri zadetke, v drugem delu so svojo prednost le še povečali.
Dravinja iz Slovenskih Konjic pa igra svojo igro in v tem je ne more nihče zaustaviti. Sedaj imajo Konji-čani velikih deset točk prednosti, tako da je osvojitev prvega mesta postala le še stvar tehnike. V soboto so po dolgem času tudi nogometaši iz Črenšovcev našli nekoga, ki so ga lahko premagali in to so bili nogometaši iz Rogatca. Veliko bolj zanimiva bo borba za obstanek, saj zraven odpisanih trgovcev iz Šmarja pri Jelšah vedno bolj toneta Paloma in Čarda. REZULTATI 21. KROGA: Stojnci
-	Kovinar Štore 4:0 (3:0), Črenšovci
-	Mons Claudius 5:1 (1:0), Dravinja Kostroj - Koroška Dravograd 4:1 (2:0), Paloma - Simer šampion 0:3 (0:l), Trgovine Jager - Čarda 2:2 (0:1), Tehnostroj Veržej - Šmartno 1:1 (0:0), Malečnik - Odranci 0:1 (0:0).
1.	DRAVINJA KOS. 21 18 1 2 54:9 55
2.	KOVINAR ŠTORE 21 14 3 4 41:24 45
3.	DRAVOGRAD 21 13 2 6 46:25 41
4.	ODRANCI 21 11 5 5 36:22 38
5.	ŠMARTNO 21 11 3 7 51:46 36
6.	MALEČNIK 21 10 3 8 39:35 33
7.	STOJNCI 21 9 3 9 42:37 30
8.	SIMER ŠAMP. 21 9 3 9 33:38 30
9.	TEHNO. VERŽEJ 21 7 6 8 35:36 27
10.	ČRENŠOVCI 21 3 9 9 24:39 18
11.	MONS CLAUD. 21 6 0 15 24:51 18
12.	ČARDA 21 4 5 12 30:44 17
13.	PALOMA 21 5 2 14 23:46 17
14.	TRGOV. JAGER 21 3 3 15 26:52 12
STOJNCI - KOVINAR ŠTORE 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Fridauer (23), 2:0 Janžekovič (33), Rižnar (45), 4:0 Golob (67)
STOJNCI: Starčič, Zagoršek, Ko-kot (od 82. Kolar), Klinger, Golob, Janžekovič, Fridauer, Turkuš (od 76. Meznarič), Strelec (od 80. Pernek), Rižnar, Nežmah. Trener: Robert Te-žački.
Štajerska liga: črni dan za vodeče Zreče in Pesnico
Devetnajsti krog v Štajerski ligi je bil precej presenetljiv, saj sta vodeče Zreče in Tehnotim Pesnica izgubila. Prvi so nepričakovano klonili v go-steh proti Peci v Črni na Koroškem, Tehnotim Pesnica pa v Slovenski Bistrici. In ravno slednji z dobrimi in uspešnimi igrami vedno bolj ogrožajo vodeči dvojec, do katerega jih loči samo še pet točk. V Gerečji vasi sta si v lokalnem derbiju točki razdelila domača Gerečja vas in Podvinci, v Ormožu pa domači nogometaši in gostje iz Rogaške Slatine. Pomembno točko v borbi za obstanek so osvojili nogometaši iz Bukovcev v Rušah, kjer so jih do zmage ločile samo tri minute.
REZULTATI 20. KROGA: Holermu-os Ormož - GIC Gradnje Rogaška 1:1 (0:1) LKW Jack Gerečja vas - Podvinci 1:1 (0:1), Pohorje - Bukovci 1:1 (0:1), Peca - Zreče 2:0 (0:0), AHA EMMI Bistrica - Tehnotim Pesnica 4:2 (2:0), Jarenina Šentilj - Šoštanj 1:2 (1:1), Brežice - Partizan Fram 4:0 (2:0).
HOLERMUOS ORMOŽ -GIC GRADNJE ROGAŠKA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Drobne (31), 1:1 R. Mlinarič (73) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder,
Kolarič, R. Mlinarič, Prapotnik, Gori-čan, Piberčnik (od 82. Srša), Zidarič, Mihalič (od 60. Borko), Novak, J. Mlinarič, Jerebič. Trener: Aleš Jurčec.
LKW JACK GEREČJA VAS -PODVINCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 D. Petrovič (10), 1:1 J. Sagadin (67)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Kokot, Železnik, J. Sagadin, R. Sagadin, Medved, Gerečnik, Čeh, Veber (od 65. Košnik), D. Hertiš, M. Hertiš (od 46. Kaisesberger). Trener: Ivan Zajc.
PODVINCI: Vesenjak, Toplak, Še-bela, Bratec, S. Kupčič (od 86. Plohl), Lah, Petek, B. Kupčič, R. Petrovič, Belšak, D. Petrovič (od 89. Šeruga). Trener. Igor Vorih. POHORJE - BUKOVCI 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Meznarič (19), 1:1 Muzlovič (87)
BUKOVCI: Jurgec, Meznarič, Ko-rez, Majer, Kozel, Kokot, Antolič, Habrun, Mulej (od 86. Vajda), Plohl, Kodrič. Trener:Milivoj Jamnik.
Pesničani ponovno na vrhu
V ponedeljek so nogometaši v Štajerski ligi odigrali zaostali 14. krog. Največ zanimanja je bilo za derbi prvih dveh v Pesnici, kjer so domačini premagali Zreče in jih prehiteli na vrhu prvenstvene razpredelnice. Na gostovanjih so bili uspešni nogometaši iz Gerečje vasi, ki so premagali zadnjeuvrščeno ekipo Šentilj-Jarenina in Podvinci, ki so premagali Partizan Fram. Slabo pa so se odrezali Bukovčani v Šoštanju, kjer so visoko izgubili, neuspešni pa so bili tudi Ormožani proti Peci.
REZULTATI 14. (ZAOSTALEGA) KROGA - ODIGRANO V PONEDELJEK): Holermuos Ormož - Peca 2:3, AHA EMMI Bistrica - Pohorje 0:2, Jarenina Šentilj - LKW JACK Gerečja vas 0:1, Partizan Fram - Podvinci 0:3, Šoštanj - Bukovci 6:0, Brežice - GIC Gradnje Rogaška 0:2, Tehnotim Pesnica - Zreče 2:1
1.	TEH. PESNICA	20 13	2	5	50:22	41
2.	ZREČE	20 12	3	5	44:18	39
3.	POHORJE	20 11	4	5	37:30	37
4.	AHA BISTRICA	20 10	4	6 30:25	34
5.	GIC ROGAŠKA	20 10	3	7	42:32	33
6.	GEREČJA VAS	20 8	7	5	39:28	31
7.Š0ŠTANJ	20 9 4 7 43:34 31
8.	PODVINCI 20 8 4 8 42:36 28
9.	HOL ORMOŽ 20 7 7 6 39:37 28
10.	PAR. FRAM 20 6 8 6	39:39 26
11.	PECA 20 8 2 10	31:44 26
12.	BUKOVCI 20 5 5 10	35:46 20
13.	BREŽICE 20 3 5 12	28:58 14
14.	ŠENTILJ-JAR. 20 0 2 18	16:63 2 HOLERMUOS	ORMOŽ	- PECA
2:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Terbovšek (3), 0:2 Brdnik ( 49), 0:3 Piko (79), 1:3 L. Mlinarič (78), 2:3 D. Mlinarič (89)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder (od 46. Borko), Kolarič, Druzovič, Prapotnik, Goričam, Piberčnik ( od
STRELCI: 1:0 Pribožič (23), 2:0 Klokočovnik (29), 2:1 Lah (32), 3:1 Trunkl (60), 3:2 Fridauer (89. z 11 m)
2. liga MNZ Ptuj: hat-tricki Zupaniča, F. Fridla, Goloba in Novaka
REZULTATI 16. KROGA: Hajdoše
-	Markovci 0:1, Lovrenc - Zgornja Polskava 4:1, Spodnja Polskava -Slovenja vas 1:9, Zavrč - Tržec 10:0, Grajena - Podlehnik 2:1, Leskovec
-	Makole 1:0.
Foto: Črtomir Goznik
Robert Janžekovič in Peter Rižner (oba Stojnci) sta prispevala vsak po en gol k zmagi svoje ekipe.
80. Srša), Zidarič, Mihalič, Novak, L. Mlinarič, Jambriško. Trener: Aleš Jurčec.
ŠENTILJ JARENINA - LKW JACK GEREČJA VAS 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Gerečnik (27. z 11
m)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Kokot, Železnik, J. Sagadin, R. Sagadin, Medved, Gerečnik, Miha Lešnik, Veber (od 46. Kaisesberger), D. Hertiš ( od 85. Miha Lešnik), M. Hertiš ( od 46. Košnik). Trener: Ivan Zajc.
PARTIZAN FRAM - PODVINCI
0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 R. Petrovič (31), 0:2 B. Kupčič (65), 0:3 Belšak (86)
PODVINCI: Vesenjak, Toplak ( od 77. Kuserbanj), Šebela, Lah, Petek, B. Kupčič, Bratec, Modrič, Brumen ( od 66. Novak), R. Petrovič ( od 88. Plohl), Belšak. Trener: Igor Vorih. ŠOŠTANJ - BUKOVCI 6:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Koca (22), 2:0 Ge-gič (37), 3:0 Andrič (61), 4:0 Linič (82), 5:0 Andrič (85), 6:0 Linič (90)
BUKOVCI: Jurgec, Meznarič, Ko-rez, Majer, Kokot, Antolič ( od 74. Janžekovič), Habrun, Mulej, Plohl, Vajda ( od 67. Roškar), Kodrič. Trener: Milivoj Jamnik.
1. liga MNZ Ptuj: Boč veča prednost
REZULTATI 16. KROGA: Gorišni-ca - Hajdina 1:3, Boč - Rogoznica 3:1, Oplotnica - Videm 3:2, Središče - Skorba 1:0, Pauman Pragersko -Apače 2:5, Cirkulane - Dornava 3:0.
1.	BOČ	16 14 2 0 54:13 44
2.	VIDEM 16 11 3 2 52:14 36
3.	OPLOTNICA 16 11 3 2 37:17 36
4.	APAČE 16 12 0 4 39:20 36
5.	P. PRAGERSKO 16 8 1 7 31:32 25
6.	GORIŠNICA 16 6 1 9 26:42 19
7.	HAJDINA 16 5 2 9 24:36 17
8.	SKORBA 16 5 1 10 23:40 16
9.	SREDIŠČE 16 5 0 11 20:32 15
10.	ROGOZNICA 16 4 1 11 25:36 13
11.	DORNAVA 16 4 0 12 16:42 12
12.	CIRKULANE 16 3 2 11 23:46 11 BOČ - ROGOZNICA 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Drosk (24), 2:0 Pinter (50), 2:1 Štulec (61), 3:1 Habjan (74)
SREDIŠČE - SKORBA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Sakelšek (17) PAUMAN PRAGERSKO - APAČE 2:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Verlak (3), 0:2 Pre-dikaka (4), 1:2 Novak (7), 1:3 Brun-čič (18), 1:4 Fruk (71. iz 11m), 2:4 Novak (78), 2:5 Predikaka (89)
CIRKULANE - DORNAVA 3:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Plemeniti (3), 2:0 Plemeniti (84), 3:0 Plemeniti (88) GORIŠNICA - HAJDINA 1:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Mar (5), 1:1 Krajnc (6), 1:2 Flajsinger (12), 1:3 Pacher (84)
OPLOTNICA - VIDEM 3:2 (2:1)
1. ZAVRČ	16 16		0	0	107:12	48
2. MARKOVCI	16 11		1	4	45:35	34
3. SLOVENJA VAS	16	9	1	6	36:26	28
4. PODLEHNIK	16	8	3	5	29:20	27
5. ZG. POLSKAVA	16	6	4	6	37:35	22
6. TRŽEC	16	7	1	8	41:41	22
7. GRAJENA	16	6	3	7	29:33	21
8. HAJDOŠE	16	4	5	7	17:27	17
9. MAKOLE	16	5	2	9	19:33	17
10. LOVRENC -1	16	4	4	8	20:36	15
11. SP. POLSKAVA 16		4	3	9	29:53	15
12. LESKOVEC	16	2	1 13		13:71	7
SPODNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 1:9 (0:6)
STRELCI: 0:1 Zupanič (17), 0:2 Sakelšek (21), 0:3 Sakelšek (23), 0:4 Zupanič (24), 0:5 Lenart (34), 0:6 Šmintič (45), 0:7 Zupanič (62), 1:7 Vidrih (64), 1:8 Šmintič (81), 1:9 Lenart (85) ZAVRČ - TRŽEC 10:0 (6:0) STRELCI: 1:0 Golob (20), 2:0 F. Fridl (31), 3:0 Čeh (32), 4:0 F. Fridl (40), 5:0 I. Fridl (43), 6:0 Golob (45), 7:0 Golob (60), 8:0 F. Fridl (84), 9:0 Čeh (85), 10:0 Juričinec (90) LESKOVEC - MAKOLE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Haunholter (51) HAJDOŠE - MARKOVCI 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Horvat (66) LOVRENC - ZGORNJA POLSKAVA 4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Novak (16), 2:0 Ivančič (21), 2:1 Mesiček (25), 3:1 Novak (53), 4:1 Novak (86)
GRAJENA - PODLEHNIK 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Bele (29), 1:1 Petrovič (64), 2:1 Bračič (72)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 17. KROGA: Dornava - Stojnci Korant 1:2,	Leskovec
-	Markovci 1:3, Tržec - Videm 3:3, Bukovci - Grajena 0:1,	Gorišnica
-	Podvinci 4:0. Ormož je bil v tem krogu prost.
1.	STOJNCI KOR. 16 13 1 2	57:17 40
2.	VIDEM 15 12 2 1	64:16 38
3.	GORIŠNICA 16 8 5 3	28:17 29
4.	ORMOŽ 15 7 3 5	34:15 24
5.	TRŽEC 16 5 5 6	29:35 20
6.	GRAJENA 15 6 2 7	25:33 20
7.	PODVINCI 15 6 2 7	31:42 20
8.	DORNAVA 15 5 4 6	20:27 19
9.	MARKOVCI 15 5 2 9	25:46 17
10.	LESKOVEC 15 3 2 10	20:34 11
11.	BUKOVCI 16 1 0 15	9:60 3
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 13. KROGA: Apače
-	Prepolje 3:1, Hajdina - Polskava 3:2, Pragersko - Zgornja Polskava 3:4, Boč - Lovrenc 2:0, Podlehnik
-	Skorba 3:1.
1. HAJDINA	13 11		2	0	56:16	35
2. ZG. POLSKAVA	13	8	2	3	40:19	26
3. BOČ	13	8	1	4	25:15	25
4. SKORBA	13	7	2	4	35:27	23
5. LOVRENC	13	7	2	4	22:23	23
6. PRAGERSKO	13	5	3	5	32:35	18
7. POLSKAVA	13	5	2	6	22:27	17
8. PODLEHNIK	13	4	1	8	18:32	13
9. APAČE	13	1	1	11	11:34	4
10. PREPOLJE	13	1	0 12		13:46	3
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 31. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Primorje, Interblock - Rudar Velenje; SOBOTA ob 18.00: MIK CM Celje - Nafta; SOBOTA ob 20.00: Maribor - Domžale, HIT Gorica - Labod Drava.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Aluminij - Krško; NEDELJA ob 17.00: MU Šentjur - Bela krajina, Olimpija - Zagorje, Triglav Gorenjska - Mura 05.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: Ptuj - Maribor (nedelja ob 16.30), Rudar Škale - Dornava (sobota ob 16.30), Pomurje - Krka, Slovenj Gradec - Senožeti.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
26. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05 (sobota ob 16.30), Maribor
-	Aluminij (nedelja ob 15.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
26. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05 (sobota ob 14.30), Maribor
-	Aluminij (nedelja ob 13.00).
LIGA U -14 VZHOD
26. KROG: NŠ Poli Drava - Dravograd (sobota ob 11.00), Maribor
-	Aluminij (nedelja ob 11.00).
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Kovinar Štore - Paloma, NEDELJA ob 17.00: Mons Claudius - Malečnik, Odranci - Tehnostroj Veržej, Šmartno - Trgovine Jager, Čarda - Stojnci, Simer šampion
-	Dravinja Kostroj, Koroška Dravograd - Črenšovci.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00:Cirkulane - Gorišnica, Apače
-	Središče, Rogoznica - Hajdina; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Oplotnica, Videm - Boč; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Pauman Pragersko.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Hajdoše, Makole
-	Grajena, Slovenja vas - Lovrenc; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Zavrč; NEDELJA ob 17.00: Tržec - Spodnja Polskava; SREDA 6. 5. ob 17.00: Zgornja Polskava - Markovci.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 18. KROGA - SREDA ob 17.30: Podvinci - Bukovci; PETEK ob 17.30: Grajena - Tržec, Videm - Leskovec, Markovci - Dornava, Stojnci Korant - Ormož.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 14. KROGA - SREDA ob 18.00: Prepolje - Podlehnik. PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Skorba - Boč, Lovrenc - Pragersko, Zgornja Polskava - Hajdina, Polskava - Apače.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Končnica - NEDELJA ob 19.00, v ŠD Center Ptuj; Mercator Tenzor Ptuj - Celjske Mesnine.
Danilo Klajnšek
Lokostrelstvo
Vse v zlato!
Z lokostrelskim pozdravom »VSE V ZLATO!« se je 18. 4. 2009 pričelo 15. odprto lokostrelsko tekmovanje Združenja slovenskih častnikov v Ankaranu. Lokostrelska ekipa OO ZSČ Ptuj se je udeležila omenjenega tekmovanja že štirinajstič zapored. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip, v katerih je nastopilo 30 lokostrelcev iz organizacij Zveze slovenskih častnikov. Konkurenca je bila zelo močna, saj so bili med tekmovalci tudi člani državne lokostrelske reprezentance in reprezentance Slovenske vojske.
Ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj je tokrat osvojila odlično 5. mesto v ekipni razvrstitvi, kar je zelo dobra ekipna uvrstitev glede na močno konkurenco. Za ekipo OO ZSČ Ptuj sta že štirinajsto leto zapored pod mentorstvom stotnika Darka Skoka tekmovala še stotnik Marjan Kokol in štabni vodnik Robert Tement.
V posamični razvrstitvi je 1. mesto osvojil Cveto Florjanič iz ZSČ Novo mesto s 167 krogi in 23 centi, 2. mesto sta z enakim rezultatom osvojila Jože Oberstar in Uroš Krička iz ZSČ Ljub-ljana-1 s 164 krogi in 20 centri. Naši lokostrelci so dosegli
mm m
> ".^.J- vi
naslednje rezultate: 11. mesto stotnik Marjan Kokol s 156 krogi in 12 centri, 14. mesto štabni vodnik Robert Tement s 154 krogi in 13 centri ter 19. mesto stotnik Darko Skok s 144 krogi in 7 centri.
Prav tako se stotnik Darko Skok in višji vodnik Robert Te-ment pripravljata za udeležbo na lokostrelskem tekmovanju, ki bo potekalo v okviru prvenstva Slovenske vojske v Novem mestu.
Dosežen uspeh lokostrelske ekipe je za Območno združenje slovenskih častnikov Ptuj velika motivacija za nadaljnje delo in povod za udeležbo na omenjenem že tradicionalnem lokostrelskem tekmovanju v Ankaranu v letu 2010.
UR
Supermoto
Suvereni Uroš Nastran
i: Stanko Kozel
Tekmovalci v supermotu so v Hajdošah pred lepim številom gledalcev prikazali atraktivne vožnje.
Nedelja je na kartodromu v Hajdošah minila v znamenju motorjev, saj je domači AMD Ptuj organiziral prvo dirko za državno prvenstvo v Supermotu. Na otvoritvi nove sezone so prireditelji pričakovali več dirkačev, vendar je tudi 26 nastopajočih v dveh kategorijah prikazalo dobre in atraktivne vožnje, v katerih so lahko uživali tudi številni gledalci. Dodatna zanimivost je bila vožnja po delu tribune, kjer so bile postavljene ovire. Seveda so gledalci najbolj uživali pri »skakalnici«, kjer so videli visoke in dolge skoke.
V razredu Open je bil Uroš Nastran iz AMD Sitar racing team s svojo Husqvarno 550 dvakrat prepričljivo prvi. Njegovi najbližji tekmeci na stezi so za njim zaostali skoraj za pol kroga (več kot 20 sekund). V kategoriji Amater je prvo dirko dobil Žiga Pungartnik iz AMD Trebnje, drugo pa Simon Loš-
dorfer iz ŠD HMC Team-a.
Tekmovanje so odlično in brez napak organizirali prizadevni člani AMD Ptuj, ki sedaj svoje misli in pa delo usmerjajo k prireditvi karting dirke.
REZULTATI - S AMATER: 1. DIRKA: 1. Žiga Pungartnik (AMD Trebnje), 2. Simon Lošdorfer (ŠD HMC Team), 3. Gašper Knific (Enduro klub Koper); 2. DIRKA: 1. Simon Lošdorfer (ŠD HMC Team), 2. Žiga Pungartnik (AMD Trebnje), 3. Gašper Knific (Enduro klub Koper). SKUPNO: 1. Simon Lošdorfer 47, 2. Žiga Pungartnik 47, 3. Gašper Knific 40 točk
REZULTATI S - OPEN: 1. DIRKA: 1. Uroš Nastran (AMD Sitar Raving Team), 2. Aleš Hlad (Bolgarija), 3. Jernej Gomboc (Štern Racing Team); 2. DIRKA: 1. Uroš Nastran (AMD Sitar Racing Team), 2. Aleš Hlad (Bolgarija), 3. Jernej Gomboc (Štern Racing Team). SKUPNO: 1. Uroš Nastran 50, 2. Aleš Hlad 44, 3. Jernej Gomboc 40 točk.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Slovenskogoriška liga •
ŠD Destrnik prvak SGSL 2009
Šahovska ekipa Športnega društva Destrnik je letošnji zmagovalec Slovenskogoriške šahovske lige.
Rezultati: 7. turnir (28. 3. pri Urbanu): Šahovska sekcija Spuhlja - Šahovski klub Urban 6:2, Športno društvo Dornava - Občina Sv. Tomaž 6:2, Športno društvo Juršinci - Občina Sv. Andraž 8:0, Športno društvo Destrnik (prosti). Končni vrstni red:
Športno društvo Destrnik 11 točk (39,5: 8,5), Šahovska sekcija Spuhlja 9 (31:17), Športno društvo Juršinci 9 (30,5:17,5), Športno društvo Dornava 7 (25,5:22,5), Šahovski klub Urban 4 (22:26), Občina Sv. Andraž 2 (7,5:38,5) - 1, Občina Sv. Tomaž 0 (10:36) - 1.
Šahovska sekcija pri Športnem društvu Juršinci je ob zaključku Slovenskogoriške šahovske lige organizirala simultanko. Na turistični kmetiji Amur v Bodkovcih jo je odigral šahovski velemojster G. Mohr, ki je tudi selektor Slovenske šahovske reprezentance. Velemojster Mohr je proti igralcem SGŠL dosegel 16 zmag in 3 remije. Remizirali so: T. Kukovec (ŠD Juršinci), F. Vidovič (ŠS Spuhlja) in A. Lajh (ŠD Juršinci).
Anton Lajh
Mini rokomet • Zaključni turnir DP za osnovnošolce
OŠ Ormož državni prvak za sezono 2008/09!
V Kopru je potekal zaključni turnir državnega prvenstva v mini rokometu 2008/09 pod imenom - Rokomet, moja igra. V letošnji sezoni je nastopilo kar 3000 rokometašic in ro-kometašev, kar je za rokomet v Sloveniji rekordno število. Tudi zaključni turnir v športni dvorani na Bonifiki je odlično uspel, zbralo se je okoli 500 udeležencev, ki so prikazali zelo kakovosten rokomet, kar je lepa popotnica za prihodnost slovenskega rokometa. Med osnovnošolkami je na zaključnem turnirju nastopilo 16 ekip, med osnovnošolci pa 24.
Med osnovnošolci so največ prikazali Ormožani, ki so z iz-
Rezultati OŠ Ormož: pred-tekmovanje: OŠ Ormož - OŠ Livade Izola 17:12, OŠ Ormož - OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje 17:10, OŠ Ormož - OŠ Metlika 15:9; četrtfinale: OŠ Ormož - OŠ Trebnje 18:7; polfinale: OŠ Ormož - OŠ Franceta Prešerna Ribnica 15:9; finale: OŠ Ormož - OŠ Antona Aškerca Velenje 20:12.
Mladi rokometaši OŠ Ormož so v Kopru postali državni prvaki za sezono 2008/09.
jemnimi predstavami osvojili naslov državnih prvakov v mini rokometu 2008/09. Ormožani so iz tekme v tekmo igrali bolje in zasluženo osvojili naslov državnih prvakov. Za naslov državnega prvaka so Ormoža-
ni ob lepi gol razliki 102:59 nanizali šest zmag.
Za OŠ Ormož so v Kopru nastopili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Tilen Kosi, Timon Grabovac, Rene Plavec, Gašper Horvat, Nino Ulaga,
Strelstvo • 1. turnir lige z VK
Ptujčani vzpodbudno v novo sezono
V soboto se je v organizaciji SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem pričelo tekmovanje v letošnji poletni sezoni streljanja s pištolo in revolverjem velikega kalibra, v kateri prvič nastopajo tudi ekipe iz tujine, med slovenskimi klubi pa se bodo tekmovanj znova udeleževali tudi člani SK Ptuj. Liga bo potekala po enakih pravilih veljavnega Pravilnika kot v lanski sezoni, edino novost pa predstavlja
točkovanje uvrstitev posameznikov in ekip, ki bo na koncu določilo novega prvaka in ne več seštevanje krogov.
Otvoritev sezone v streljanju s pištolo je odlično uspela aktualnemu prvaku Borisu Peršaku iz ekipe SK Maribor I, ki je s 193 krogi tesno šele po zadnji seriji s 96:95, premagal domačina Andreja Brunška iz Rečice. Tretje mesto je osvojil Emil Fekonja iz SD Elite
team Dravograd s 188 krogi, prenovljena ekipa SK Ptuj pa je dosegla sledeče uvrstitve: najboljši med posamezniki je bil novinec v ekipi Alojz Ra-ušl, ki je s 172 krogi osvojil 33. mesto, Franc Simonič je s 170 krogi pristal na 38. mestu, Zlatko Kostanjevec pa je s 166 krogi osvojil 42. mesto. V ekipnem seštevku s pištolo je uvodno zmago ravno tako dosegla ekipa aktualnih prvakov
Kolesarstvo • KK PP
Tudi KK Perutnina Ptuj del pokala Alpe Adria
V torek je bila v Celovcu tiskovna konferenca, kjer so tri dežele: Slovenija, Avstrija in Italija s svojimi regijami predstavile pokal Alpe Adria v kolesarstvu, ki šteje za dečke, mlajše mladince in mladince. V pokalu Alpe Adria se točkuje trinajst dirk, med katerima sta tudi dve dirki v Sloveniji, in sicer dirka na Ptuju, katere organizator je
Kolesarski klub Perutnina Ptuj, in dirka v Kranju.
Štiri regije, avstrijska Koroška in Štajerska, italijanski Videm in Slovenija, so se pretekle mesece dogovarjale o načinu izvedbe tekmovanja in
izpopolnjevale pravilnik.
Tomaž Poljanec iz Kolesarskega kluba Sava Kranj je povedal: "Veseli smo, da je tudi Slovenija postala del pokala Alpe-Adria, ki bo prispeval k razvoju kolesarstva, predvsem na področju mladine. Upamo, da bo ta pokal prerasel v lepo mednarodno kolesarsko tekmovanje mladih." Samo Glavnik iz Perutnine Ptuj, pa dodaja: "Tukaj ne gre samo za šport, temveč tudi za turizem, ki je pomemben del pokala Alpe-Adria kot tudi prijateljstvo med deželami. Šport te tri dežele povezuje. Skozi šport,
skozi kolesarstvo bodo mladi na ta način spoznavali tudi nove dežele in nove prijatelje, seveda pa je pomembno predvsem to, da se bodo na dirkah primerjali tudi z vrstniki iz drugih držav."
Kolesarski klub Perutnina Ptuj bo že naslednji mesec, 17. maja, priredil kolesarsko dirko za dečke, mlajše mladince in mladince, ki bo štela za pokal Slovenije in pokal Alpe Adria. Takrat bomo Ptujčani lahko spet spremljali pravi kolesarski spektakel, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih.
Marjan Kelner
Martin Hebar, Nejc Zidarič, Matej Niedorfer, Renato Kozel, Luka Voljč, Lan Voršič, Kristjan Petek, Gašper Hebar in trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
UK
iz SD Policist Maribor I, ki je s 551 krogi komajda ugnala domačo ekipo Dušana Pože-nela s 550 krogi, tretje mesto so s 545 krogi osvojili strelci SK Maribor I, Ptujčani pa so vzpodbudno začeli tekmovanje tudi v ekipnem delu, kjer so s 508 krogi dosegli 13. mesto in že takoj na začetku rezultatsko presegli najboljšo uvrstitev iz lanske sezone.
V streljanju z revolverjem VK je dvojno zmago potrdila ekipa Policista iz Maribora, ki je bila tudi tukaj srečno z dvema krogoma prednosti in skupnimi 568 krogi boljša od domačinov, med posamezniki pa so popolno trojno zmago dosegli domači strelci iz Rečice, najboljši med njimi pa je bil Nenad Vignjevič s 193 krogi. Strelci SK Ptuj tokrat niso nastopali v tej disciplini.
Simeon Gonc
Foto: Marjan Kelner
Predstavniki treh dežel v pokalu Alpe-Adria, med njimi je tudi Samo Glavnik (spodaj, drugi z leve).
Rokoborba •
Uroš Hlebec tretji na Madžarskem
Rokoborski klub KD Finančna točka Ljutomer se je udeležil zelo močnega tekmovanja v Sarvarju Madžarska), kjer je nastopilo 266 tekmovalcev iz petih držav (Avstrija, Srbija, Slovaška, Madžarska in Slovenija). Najodmevnejši rezultat je s 3. mestom dosegel Uroš Hlebec (do 66 kg), 5. mesto pa sta osvojila Tomaž Kodela (do 46 kg) in Miha Štampar (do 55 kg).
Kasaštvo •
Uspeh naših kasačev v tujini
Na avstrijskem hipodromu Krieau je 3-letni žrebec Amazing Dream v navezi Franc Zorko (lastnik) - Jože Sagaj (voznik) zmagal (kilometrski čas 1:20,2), na kasaških dirkah v italijanskem Trstu pa je kobila Gazza D'asolo, ki je v lasti Zvonka Osterca iz Kri-ževcev pri Ljutomeru, osvojila 2. mesto (1:18,7).
NŠ
Foto: UK
Miki Prstec • Športnik in glasbenik
»Atletika in trobenta sta mi rešili življenje
«
Če ga boste vprašali, na katero zmago v svojem življenju je najbolj ponosen, vam bo iskreno in brez oklevanja odgovoril, da je njegova največja zmaga zmaga nad boleznijo. Miki, kot ga ljubkovalno kličejo Ptujčani, je športnik, katerega srce bije v ritmu »mu-zike«. Njegovo življenje je bilo vedno razpeto med dve strasti, med atletiko in glasbo. S svojo trobento je ob-norel Nemčijo, ustanovil je uspešno glasbeno skupino Karavan's, ki je v slovenski glasbeni prostor izstrelila dve glasbeni zvezdi, Nušo Derendo in duo Platin. Miki še danes velja za atletsko športno ikono bivše Jugoslavije in Balkana. Bil je tako rekoč nepremagljiv. Svojo ljubezen do športa uspešno prenaša na mlade rodove, saj je zaposlen kot športni pedagog. Rad ima otroke. Na jesen življenja se je predal veteranstvu, ki mu izpolnjuje življenje, še vedno rad piha v trobento, a njegova največja ljubezen je vnukinja Ana, s katero v teh dneh korajžno čofotata po ptujskih bazenih. Težko ga je ujeti, a ga je povsod polno. Miki je človek, ki kljub vsem bremenom, ki jih je moral premagati, zna iskreno uživati življenje.
Ves čas ste razpeti med glasbo in šport. Kam segajo korenine vaše ljubezni do glasbe?
Če pobrskam po svojem otroštvu, lahko rečem, da je bila glasba vedno del naše družine. Oče je bil vojni muzikant in mama je rada pela. Otroci smo imeli glasbo v krvi. Starša sta nas vpisala v glasbeno šolo, tako da smo danes vsi glasbeno izobraženi. Sestra se je učila igranja harmonike, brat je igral klarinet, jaz pa sem izbral trobento. Moški del družine je igral pri Ptujski godbi na pihala. Sam sem želel nadgraditi osnovno glasbeno znanje, zato sem se vpisal v Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, paralelno pa sem obiskoval še Srednjo tehnično šolo. V tistem času sem sodeloval pri Ptujskem plesnem orkestru in raznih drugih glasbenih skupinah. Leta 1972 sem spoznal svojo ženo Mileno. Tudi sama je bila glasbenica (pevka) in skupaj sva nadaljevala najino glasbeno pot. Kasneje je žena opustila svojo pevsko kariero in se posvetila vzgoji najine hčere Andreje, sam pa sem zaplaval v profesionalne vode. Sprva sem igral v nemški skupini Grenzland Kvintet. V tistem času mi je bila prioriteta predvsem skrb za družino in igranje je nudilo dober, a garaško prislužen denar. S priigranim denarjem nama je uspelo ustvariti prijeten dom za najino družino. Sprva sem mislil, da bo moja glasbena kariera samo kratkotrajna, toliko, da si družina finančno opomore, a profesionalizmu sem ostal zvest kar enajst let. Ljubezen do glasbe ne bo nikoli zamrla, zvest ji bom do konca. Še danes občasno igram. Pro-fesionalizem je zelo naporen, saj smo imeli v enem letu prek 200 glasbenih nastopov, včasih tudi večkrat dnevno. Po dvelet-
nem igranju v nemški skupini Grenzland Kvintet sem ustanovil svojo lastno skupino, ki sem jo poimenoval Karavans. S skupino smo igrali po Nemčiji in počasi prevzeli vse obveznosti nemške skupine Grenzland Kvintet. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so nas zasipali z angažmani. Gostovali smo v Švici, Avstriji, Nizozemski, Luksemburgu, Liechtensteinu, ZDA in celo na Japonskem.
V skupini Karavan's je zasijalo nekaj danes znanih glasbenih zvezd, kot sta duo Platin in Nuša Derenda. Zaupajte nam kakšen drobec iz vaše zakladnice spominov.
Ja, tudi Nuša Derenda in njen mož Frenk sta igrala v ansamblu Karavans. Nuša je pela, Frenk pa je igral harmoniko in klaviature. Največja ironija je bila, da takrat še nista bila poročena in sta želela ovekovečit ljubezen s poroko. Žal smo bili Karavansi tako zasedeni, da enostavno nismo našli prostega termina za njun usodni DA. Skoraj vsi vikendi in prazniki so bili zatrpani, igrali smo tudi na prvi november (smeh). Na koncu nam je le uspelo najti prost dan v maju, mesecu ljubezni, vendar šele čez dve leti. Nuša je po poroki rodila sina in nismo vedeli kako bi uskladili njeno materinstvo in pevsko kariero. Problem smo rešili tako, da je na nastope hodila z mamo, ki je pomagala pri otroku, kajti Nuša je pela do odhoda v porodnišnico in je bila takoj po porodu spet na odru. Čez dve leti je rodila drugega sina in se odločila za samostojno pevsko pot v Sloveniji. Naše poti so se razšle, občasno smo še zaigrali skupaj, a vedno redkeje. Podobno je bilo tudi s Simonom in Diano iz Dua Platin. Simon je v skupini Karavans igral kitaro, po odhodu Nuše smo iskali novo pevko in tako je Simon spoznal svojo Diano, s katero sta kasneje nadaljevala svojo samostojno glasbeno pot.
»Ni bilo računalniških igric, otroci smo se igrali Rav-barje in žandarje«
Zraven glasbe ste se ukvarjali tudi s športom. Nam lahko opišete začetke vaše športne poti, ki je naposled rodila vrhunskega atleta?
Ob vstopu v šolo so mi zdravniki zaradi šuma na srcu
Foto: Črtomir Goznik
Miki Prstec: »Ko sem prvič zbolel za rakom, se sploh nisem zavedal nevarnosti, saj se je vse zgodilo kar čez noč. Ljudje so bili prestrašeni, nekateri so me kar odpisali, jaz pa niti pomislil nisem, da bi se poslovil od tega sveta.«
svetovali ukvarjanje s športom. V tistem času sem se spogledoval z gimnastiko, nogometom, rokometom ... Otroštvo in mladost sem preživljal na Ptuju, ki je nudil našteto možnosti za zabavo in šport. Mladi smo se veliko družili in ni bilo toliko negativnih vplivov kot danes. Lepe spomine imam na našo reko Dravo. Otroci smo se zgodaj naučili plavati, podili smo se po obdravskih ulicah, znali smo se igrati na samosvoj način. V tistem času ni bilo računalniških igric, otroci smo se igrali Ravbarje in žandarje, Indijance in kavboje in nič ni bilo narobe, če si popil malo vode iz Drave pod železniškim mostom. To so bile osnove moje kasnejše športne poti. S tekanjem po ulicah smo se naučili osnov gibanja, ki je tako pomembno pri atletiki. Z atletiko sem se prvič srečal preko akcije Obilo športa za vse. Ob vstopu v šolo sem tako treniral gimnastiko, nogomet, rokomet, sodeloval sem v partizanskem mnogoboju, plezanje, streljanje, plavanje in atletiko. Pri atletskih disciplinah partizanskega mnogoboja je bilo potrebno doseči določen rezultat, ki je prinašal največje število točk (10 točk). Dosegal sem same
Foto: Črtomir Goznik
Miki Prstec: »Svojo srečo sem našel v vnukinji Ani. Skupaj obiskujeva šolo plavanja oziroma privajanje dojenčice Ane na vodo. Čaka naju še veliko dela.«
desetke (tudi moji športni kolegi) in tako smo postali ekipni prvaki takratne Jugoslavije. Atleti ptujskega TVD-Partizana smo nadaljevali s treningi in bili ves čas v sami špici tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji in v širšem merilu.
Kot uspešen atlet ste v sedemdesetih v mladinski in članski konkurenci osvojili kar 50 naslovov slovenskega državnega prvaka v različnih disciplinah. Leta 1973 ste bili štirikratni jugoslovanski mladinski prvak. Sanjali ste o OI, a leta 1976 se vam po spletu nesrečnih okoliščin ni uspelo uvrstiti na OI v Montrealu. Kako je to dejstvo vplivalo na vašo nadaljnjo športno pot?
Atletska kariera se je zame razvijala sanjsko vse do OI leta 1976. Osvojil sem vse, kar se je osvojiti dalo. Postal sem prvak Slovenije, prvak Jugoslavije in prvak Balkana. Bil sem mladinski in članski reprezentant Slovenije, Jugoslavije, finalist EP Atene 1975. Za nastop na OI v Montrealu mi je zmanjkalo 0,6 sekunde in to je bil največji poraz, s katerim sem se soočil. V tistem času sem bil študent Športne fakultete. Ta poraz me ni odvrnil od športne poti, a razočaranje in trpki priokus je ostal. V tem času se je rodila moja hči Andreja, ki je nekoliko ublažila razočaranje nad športnim rezultatom. Uspešno sem zaključil študij, se poročil in se zaposlil kot športni pedagog.
Zaposlili ste se kot športni pedagog v Osnovni šoli Kidričevo. Imate poseben čut za otroke, imajo vas radi. Kaj vam pomeni poklic pedagoga?
Kot športni pedagog sem si vedno prizadeval, da bi otrokom privzgojil ljubezen in pozitiven odnos do športa. Zavedam se, da so otroci danes drugačni, da je njihovo otroštvo drugačno od otroštva, ki sem ga imel sam. Veliko časa preživijo za računalniki, TV-zasloni, v zaprtih prostorih in
nimajo urejenih osnovnih prehranjevalnih navad. Nesmiselno se mi zdi, da bi otroka silil k športnemu udejstvovanju. Želim, da otroci resnično vzljubijo gibanje, da sami pridejo do spoznanja, da jim šport nudi kvaliteten način življenja. Najbolj me osreči, ko vidim, kako moji bivši učenci, zdaj že odrasli trimčkajo po kidričevskih gozdnih poteh, takrat vem, da so moja prizadevanja padla na plodna tla. Da mi je kot pedagogu uspelo.
»Kljub kemoterapijam sem tekmoval in pihal v trobento«
Pri sedemindvajsetih letih vas je življenje postavilo pred težko preizkušnjo. Zboleli ste za rakom. Bolezen ste premagali, a življenje vas je pri petdesetih ponovno preizkušalo, saj se je vaša bolezen ponovila. S kakšnim orožjem ste se bojevali proti nevidnemu sovražniku v vašem telesu? Je prav šport tisti, ki je iz vas izoblikoval borca?
Ko sem prvič zbolel za rakom, se sploh nisem zavedal nevarnosti, saj se je vse zgodilo kar čez noč. Ljudje so bili prestrašeni, nekateri so me kar odpisali, jaz pa niti pomislil nisem, da bi se poslovil od tega sveta. Športniki smo že v osnovi bolj vzdržljivi, saj smo navajeni na trenažno, stresno, nepredvidljivo in adrenalinsko življenje. To je bila vsekakor moja prednost, ki mi je pomagala preživeti. Tudi ko sem v drugo zbolel za
rete premagati vse ovire, ki vam jih na pot namenja življenje?
V bolnici sem ostal samo toliko časa, kolikor je bilo nujno potrebno. Tudi dan pred operacijo sem užival na atletskem tekmovanju. To mi je zelo pomagalo. Bil sem umirjen in prepričan v uspeh operacije. Če v nekaj verjameš, potem se to tudi uresniči. Marsikdo se je spraševal, zakaj se toliko trpinčim, da to, kar počnem, ni najbolj pametno. A danes jim lahko odgovorim, da je bila vsaka moja odločitev še kako pametna, saj mi je ta preusmeritev misli rešila življenje.
Športu ste predani tudi na jesen življenja, saj se udeležujete veteranskih športnih tekmovanj, kjer dosegate lepe rezultate. Lansko leto je v Ljubljani potekalo evropsko veteransko prvenstvo EVACS 2008, eno največjih tekmovanj v samostojni Sloveniji. To so posebne igre, saj jih prežemajo nostalgija, prijateljstvo in tekmovalni duh. Kaj vam pomeni športno vete-ranstvo?
Kot športni pedagog sem nenehno v gibanju. Sem v dobri formi, zato lahko nadaljujem svojo športno pot kot atletski veteran. Veteranstvo mi nudi druženje, potovanja in spoznavanje novih krajev, kulture in ljudi. Veteranstvo me osrečuje in izpolnjuje.
Vaš vzdevek Miki je bil vedno sinonim za drznost, dostopnost, strast do hitrih avtomobilov, enkratnost in samosvojost. Tako vas doje-
Ni skrivnost, da ste posneli glasbeno ploščo skupaj z razvpitim bivšim hrvaškim nogometnim selektorjem Ottom Baričem. Od kod ideja, ki je rodila to zanimivo glasbeno sodelovanje dveh športnikov?
Otto Barič je bil dolga leta nogometni trener v Salzburgu (Casino Avstrija Salzburg). Leta 1994 je svojo ekipo uspešno popeljal v finale cupa UEFA, kjer je igral z Milanom. Otto je velik veseljak. Na nekem koncertu smo skupaj igrali in peli, bilo je zelo zabavno. Tako se je porodila zamisel o sodelovanju in še pred finalom smo posneli skupni glasbeni CD. Otto je profesionalec, zato mu ni bilo težko preživeti noči v glasbenem studiu, kjer smo snemali material za CD. Na finalni tekmi smo na Dunaju imeli koncert, ki je bil zmagoslavni, saj smo bili še mesece po tekmi na skoraj vseh glasbenih lestvicah. FC Milano je zmagal z 1:0.
rakom, je bil šport moja rešilna bilka. V drugo je bil tumor precej trdovraten, saj je bil skrit pod ledvico. Dvakrat sem bil pri zdravniku in je bil rezultat vedno v mejah normale, šele CT je pokazal za pest veliki tumor. Moj moto je bil, da nadaljujem z normalnim življenjem in upoštevam navodila svojega onkologa. Tudi tokrat sem naredil skrben plan svojih športnih in glasbenih aktivnosti. Če se je le dalo, sem se udeleževal atletskih veteranskih tekmovanj. Kemoterapije so me precej zdelale, zato je bilo sodelovanje na tekmovanjih in pihanje v trobento za telo pravi šok. A to me je rešilo. Atletika in trobenta sta bili moja terapija, ki mi je rešila življenje.
Samo dan pred operacijo ste se pogumno udeležili veteranskega tekmovanja v avstrijskem Welsu. Ob devetih naslednjega dne pa so vas že sprejeli v bolnišnici, kjer vas je čakala zahtevna operacija. Ali je bil Wels samodokazovanje, da zmo-
mamo drugi. Kako se vidite sami?
Hmm. Težko se ocenjujem. To oceno prepuščam času in ljudem. Bralcem Štajerskega tednika dajem možnost, da me spoznajo prek besed in dejanj. Vsak naj si ustvari svoje mnenje in stališča.
Vaša življenjska pot je polna vzponov in padcev. Premagali ste bolezen, športne konkurente, prepustili ste se svojim strastem in uresničevali svoje sanje. Je za prihodnost ostal še kak izziv, ki ga imate namen premagati?
Svojo srečo sem našel v vnukinji Ani. Skupaj obiskujeva šolo plavanja oziroma privajanje dojenčice Ane na vodo. Čaka naju še veliko dela. Julija planiram svetovno atletsko prvenstvo na Finskem. V septembru me čaka balkansko atletsko veteransko prvenstvo v Turčiji in oktobra svetovne veteranske igre v Avstraliji. Veselim se vseh novih izzivov.
Aleksandra Jelušič
Nagradno turistično vprašanje .
V znamenju prvomajskih prireditev
Prireditveni prostor Rance ob Ptujskem jezeru bo osrednje prizorišče ob letošnjem prvem maju.
Svoje vrste so strnili številni organizatorji, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Območna organizacija Ptuj, Klub ptujskih študentov Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Turistično društvo Ptuj, Zavod za šport in MO Ptuj.
Prvomajske prireditve bodo pripravili že na predvečer delavskega praznika s skokom padalcev, osrednjo proslavo ob prvem majem s tradicionalnim kre-sovanjem, slovesnostjo ob 5. obletnici vstopa Slovenije v EU, slavnostni go-
Foto: Črtomir Goznik
Učenci JVIZ Destrnik-Trnovska vas so bili opazni tudi za zaključku letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava, prejeli so posebno nagrado.
Piše: Uroš Zajdela • V Senegalu (5.)
Sveto mesto Touba
Po obilnem zajtrku v vasici Toubu-kuti sva se odpravila do bližnje regionalne ceste, kjer je moč ujeti lokalni transport v smeri Kaolack, vmesni postaji do svetega mesta Touba. Poslovila sva se od vaških pobalinov. Prvi sončni žarki so ravno premagali pozlačen savanski horizont, senegalski vojaki pa so polni ponosa »marširali« vzdolž najine poti. Ptički, ki se vsako leto izognejo pretirano hladni evropski zimi in se naselijo vzdolž Atlantske obale, so z glasnim petjem opozarjali na svojo prisotnost. V zgodnjih jutranjih urah je ob sprehajanju med lesenimi hiškami s slamnato kritino v idiličnem vaškem okolju svojevrsten pripetljaj spremljati prebujanje preostalega vaškega življa. Mimogrede, ura je že krepko presegala osmo uro zjutraj.
Zasebni avtobus Ndiage Ndiaye je le po nekaj minutah čakanja v prijetni senčki prisopihal izza ovinka, in še preden se je povsem ustavil, sta dva mlada fanta skočila, pograbila prtljago in naju v vsej vnemi potisnila na zadnje sedeže. Zadeva je v ironičnem smislu spominjala na postanek v boksu pri hitrostnih preizkušnjah dirkalnikov. Kljub temu da je proces najinega vzpenjanja vzel le nekaj trenutkov dragocenega časa, je voznik povsem besen "tulil" na mlada fanta zaradi njune počasnosti. Celoten pripetljaj je dobival nove razsežnosti s približevanjem in v določenem trenutku prehitevanjem drugega Ndiage Ndiaye. Prijazen gospod na sosednjem sedežu je zazrl najino začudenje in naju pomiril, češ: "Veste, ti fantje stavijo denar na to, kdo bo prvi prispel na cilj. Mi smo že navajeni," je zaključil v mirnem tonu, medtem pa je najino prtljago metalo na vse smeri. Zaradi neumnega in otroškega tekmovanja so
V Senegalu, razen Mouride bratstva, prevladujeta še bratstvo Xaadir (Qadriyya), čigar korenine izhajajo iz področja Mavretanije in je najstarejša religiozna združba v Senegalu, ter bratstvo Tijaan (Tijaniyya) z alžirskim poreklom, ki je sicer najštevilčnejše, saj po neuradnih podatkih premore kar štiri milijone vernikov, pa vendar v organizacijskem in ekonomskem smislu ne dosega Mouride bratstva. Razen omenjenih je v Senegalu moč zaslediti številna manjša bratstva, saj obstaja med 16 in 18 tovrstnih religioznih združb (odvisno od sogovornika). Člani bratstev sledijo navodilom in naukom religijskih Maraboutov, ki so nosilci svete volje (BARAKA) ustanoviteljev bratstev ali prerokov. Marabouti podedujejo svoj družbeni položaj in naslov od svojega očeta, njihova naloga pa je predvsem učenje svojih privržencev o pomenu Korana ter učenje besed ustanoviteljev dotičnih bratstev.
vornik bo Aurelio Juri, poslanec evropskega parlamenta, dvigom evropske zastave v Evroparku, prvomajsko zabavo in prižigom kresa na Ptujskem jezeru.
Na Ranci bo živahno tudi prvega maja, kjer že nekaj let poteka prvomajsko druženje s športom, rekreacijo in zabavo. Za budnico pa bo že tradicionalno poskrbel Pihalni orkester Ptuj. Zreli vedež pripravlja rekreacijski pohod do Rance, kjer bodo začeli svoje aktivnosti tudi pohodniki, tekači in kolesarji. ŠD Panorama bo pripravilo spust s čolni. Na igrišču ob Ranci bodo na svoj račun prišli tudi odbojkarji, redne vožnje pa bo pričela ladja Čigra. Za ljubitelje vodnih športov bodo organizirali tudi rekreativne vožnje s čolni, kajaki, rancami, jadrnicami in motornimi čolni. Močni se bodo lahko preizkusili v vlečenju vrvi, na račun bodo prišli še ljubitelji aerobike. Skratka, kdor bo želel, bo lahko del prvomajskih praznikov preživel aktivno in s tem naredil tudi nekaj dobrega za svoje zdravje.
V Ljubljani je bila 23. aprila zaključna tržnica v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki je bil že 23. po vrsti. Na njej se je predstavilo sko-
raj 30 slovenskih osnovnih šol, zlate z regionalnih tržnic in tiste, ki so jih s svojimi predstavitvami v okviru letošnje teme Voda - zdravje - izziv za prihodnost kot najbolj prepričljive izbrali obiskovalci v Mercatorjevih trgovskih centrih. Na zaključni prireditvi sta se s Ptujskega predstavili dve osnovni šoli JVIZ Destrnik-Trnovska vas s projektom Vodna dežela žabe Treze kot prejemnica zlatega priznanja na regijskem tekmovanju na Ptuju in OŠ Ljudski vrt s projektom o Ptujskem jezeru, ki je
po mnenju obiskovalcev Super mesta na Ptuju pripravila najboljšo turistično tržnico. Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so bili s svojim razmišljanjem o uporabi vodnega bogastva oziroma petih ribnikov za turistične potrebe prepričljivi tudi na zaključku festivala. Prejeli so posebno nagrado, potovanje v Piran »Z zabavo na plaži«, ki jo bodo izkoristili po dogovoru. Festival Turizmu pomaga lastna sta tudi letos pripravila Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Mateja Toplak, Stojnci 108, 2281 Markovci. Danes sprašujejo, koliko metrov je visoka sekvoja v Orešju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v GH Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 8. maja.
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na Veliko mošejo petega najsvetejšega kraja na svetu. Arhitekturna dovršenost, prepredena z evropskim gradbenim materialom. Na dan Grande Magal Touba privabi preko pol milijona vernikov.
nekateri potencialni potniki obstali ob cesti ter v nemoči prikazovali najrazličnejše geste. Medtem je voznik ubral taktiko brezpotij, saj naj bil pridobil dragocen čas. Odločil se je za skrajni manever z nepoznanimi posledicami, saj je regionalna cesta na vsaj 60 centimetrov višji platformi. Potniki so v tišini spremljali dogajanje, vsako prigovarjanje namreč ni obrodilo sadov, saj se je končalo z besedami: "Ali želiš izstopiti? Tudi prav." Ja kdo za vraga pa želi izstopiti v nepregledni savani? Na višku adrenalinskega dogajanja se je zgodba razpletla, saj je naš nasprotnik in verjeten "krvnik" zavil k leseni zgradbi v potrebi po dolivanju goriva.
Vsi smo si globoko oddahnili.
V mestu Kaolack sva zelo srečno ujela Ndiage Ndiaye v smeri Touba. Sicer precej skeptična zaradi predhodne izkušnje sva se zavihtela nanj. Pozno zvečer sva prispela v Toubu, ki pa na najino veliko presenečenje ne premore prenočiš. Z vso prtljago sva se odpravila v deset kilometrov oddaljeno vasico Mbacke in se končno predala spancu.
Mesto Touba
Kljub temu da mogočna stavba skupne zahodnoafriške denarne valute, pred katero se gnete nepregledna množica raznolikih stojnic, potrdi tezo o Dakarju, kot finančni in ekonomski prestolnici tega dela sveta, pa vendarle vsak korak na domačem dvorišču dokaj ironično odseva njegovo podrejenost mestu Touba. Tam namreč domuje najvplivnejša religijska bratska organizacija, imenovana Mouride, katere član je prav tako politična ek-selenca v osebi skrajnega monoteistič-nega predsednika Abdoulaye Wade. Religijsko bratstvo Mouride odloča o ekonomskih in gospodarskih usmeritvah države, hkrati pa se v mestu Touba kopiči ogromna zakladnica državnega denarja. V Senegalu se pogled skorajda ne more izogniti najrazličnejšim religijskim simbolom z logotipom To-ube, pa naj si bo na vaseh ali v urbanih središčih. Tako rekoč povsod je moč občutiti neverjetno gravitacijsko silo tega najsvetejšega islamskega kraja
Zahodne Afrike. Religijski tok širokih ljudskih množic je tudi naju naplavil v smeri te svetosti.
Sveto mesto Touba je največji romarski islamski kraj Zahodne Afrike, saj na dan spomina vrnitve Cheikh Bambe iz pregona (leta 1907) privabi nekaj sto tisoč romarjev iz celotne regije. Touba je poznana predvsem po famozni Veliki mošeji v središču mesta. Še preden pa se podaš v to senegalsko svetost, je potreben postanek pri "obmejnih" se-negalskih policistih, ki ti predstavijo pravila vedenja in postopanja. Zanimivo, ampak v ožjem središču mesta senegalski varnostni organi nimajo kompetenc, saj celotno politiko, med drugim tudi varnostno, odreja Veliki Marabout (imam). Posledično se pred roko pravice v Toubu skrije veliko število barabinov. Okolje in ljudje v nobenem trenutku ne vzbujajo razodetja, da smo v petem najsvetejšem muslimanskem kraju na svetu. Sprehod po peščeni, nasmeteni in izrazito tržno usmerjeni ulici, le redko namreč lahko zaslediš tolikšno število stojnic in lokalnih trgovcev, te končno pripelje pred hram duhovne čistosti, intelektualne dovzetnosti in religijskega univer-zuma Mouridi bratstva. Temelji velike mošeje, kjer se danes med drugim na-
haja grobnica preroka Cheikh Bambe, so bili položeni šele leta 1926. Sprva namreč francoska kolonialna oblast ni imela posluha za besede preroka Mohameda, ki je obiskal Bambo v sanjah in mu naložil gradnjo Zahodnoafriške "Meke", a so se ob pomoči Bambe pri novačenju senegalskih fantov v francosko vojsko za časa prve svetovne vojne naposled le omehčali. Velika mošeja je danes ponos celotnega Senegala.
Kljub dejstvu da se venomer poskušam izogniti "kvazi" vodičem, pa takšna stavba z izjemnim duhovnim in zgodo-vinsko-kulturnim pomenom zahteva dobrega lokalnega znalca. Knjige in drugi prospekti ti preprosto ne pričarajo v zadostni meri veličine in slave islamskega relikvija. Velika Mošeja v Toubi, po besedah vodiča z izjemno velikimi sončnimi očali, letno privabi čez milijon romarjev. Osrednji minaret, ki označuje grobnico Bambe in dominira mestu, se dviga 90 metrov k Alahu. "To je središče našega univerzuma," pripoveduje mouride vodič. Sicer pa mošeja v skladu s tradicijo ne bo nikoli prav povsem dokončana, saj vsak nov marabout doprinese delček k njeni slavi in s tem za venomer zapiše svoje ime v zgodovino Mouride bratstva.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Notranjost mošeje je obdana z italijanskim marmorjem, zato je hoja, kljub izredno visokim zunanjim temperaturam nadvse prijetna. Verjamem, da tudi molitev v času neznosnih opoldanskih temperatur.
Kaj bomo danes jedli
SREDA
kruhov narastek*, solata ČETRTEK
dušeno mleto meso z zelenjavo, njoki,
solata
PETEK
krompirjeva solata, ocvrte ribje palčke SOBOTA
ričet s prekajenim mesom, marmeladne
palačinke
NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, goveji medaljoni v parmezanovi skorjici**, pečen krompir, solata PONEDELJEK
govedina v solati, črn kruh TOREK
bučkine polpete, solata
*Kruhov narastek
1 štruca belega kruha (1 dan starega), 4-5 jajc, 3 dl mleka, 300 g šunke, 300 g sira, 150 g šampinjonov v slanici, 4-5 žlic sesekljanega peteršilja, 1 čebula, sol, poper, vegeta. Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na
maslu ali olju, da postekleni. Dodamo pe-teršilj in premešamo. Zmes naj se ohladi. Kruh narežemo na kocke. Jajca zmešamo z mlekom ter prelijemo čez kruhove kocke. Mleko dolivamo po potrebi, zmes naj bo takšna, da se kocke kruha ohranijo še cele, ne da se preveč namočijo. Narežemo šunko, gobice in sir na koščke ter vmešamo s čebulo v kruhovo maso. Posolimo in po-popramo. Z maslom na debelo namažemo pekač, lahko ga tudi pomokamo ali uporabimo teflonskega. Zmes naložimo v pekač in pritisnemo ob dno, da se lepo poleže. Pečemo dobre 1/2 ure v pečici pri 180 stopinjah C.
**Goveji medaljoni v parmezanovi skorjici
4 goveji medaljoni (narežemo jih iz pljučne pečenke), 2 veliki žlici parmezana, 1/2 žličke čebule v prahu, malo vegete, malo soli, olje za ponev.
Parmezan, čebulo v prahu, vegeto in sol zmešamo na krožniku, da dobimo enakomerno zmes. Zrezke povaljamo v tej mešanici, da so z vseh strani »oblečeni« v parmezanovo zmes. Segrejemo malo olja v teflonski ponvi in na hitro zapečemo me-daljončke, da dobijo svetlo rjavo skorjico. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Krvodajalci M V vrtu
19. februar - Marica Vidovič, Dolena 19/c; Damjan Golob, Kicar 140/c; Jerneja Čeh, Juršinci 74/a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Emil Šterbal, Slovenja vas 1; Maksi-miljan Črnko, Selska c. 29; Branislav Svenšek, Žetale 105; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Boris Emeršič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Mirko Horvat, Podgorci 62; Boris Klinger, Borovci 3/a; Barbara Kokol, Skorba 19/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Edvard Lubec, Biš 43; Stanka Lah, Pongr-ce 15; Klementina Prevolšek, Tržec 2/b; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Katarina Holc, Zagorci 81; Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 22; Silvo Kocuvan, Vitomarci 4/a; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Miran Valenko, Draženci 10/b; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 15, Cerkvenjak; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Karina Pintarič, Zagor-ci 61/a; Igor Kvar, Ritmerk 1/a; Vlado Bedenik, Kočice 25; Tomaž Valenko, Senešci 73; Anton Gavez, Korenjak 11; Robert Merc, Ul. Jožefe Lackove 22, Ptuj; Miran Plejnšek, Rucmanci 30; Jože Mohorič, Slovenja vas 39/d; Fredi Kmetec, Podvinci 40.
23. februar - Majda Turk, Vintarov-ci 64; Barbara Vidovič, Slomškova 12, Ptuj; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Avguštin Ros, Plajnsko 7; Stanko Kur-bos, Videm pri Ptuju 28; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Janez Zavec, Zgornji Leskovec 9/b; Irena Gajšek, Placar 7; Andreja Gajšek, Žetale 99; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34/a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Boris Ilec, Gorca 81/a; Emil Pravdič, Rucmanci 6, Vojko Dražkovič, Staro-šince 34; Marjeta Pšajd, Bišečki Vrh 16; Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c; Tatjana Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Gregor Ljubič, Pacinje 27/a.
Tačke in repki
Izpah pogačice
Lastnika francoskega buldoga s Ptuja zanima, zakaj njegov kužek občasno šepa na eno od zadnjih nog. Ko začne šepati, šepa kar izrazito, vendar se še-panje drugi dan umiri in je vse v redu. Zanimivo je, da šepa včasih na levo, včasih na desno nogo. Nikoli ne šepa, kadar teče.
Obiskal je veterinarja, ki je dal kužku protibole-činske injekcije, vendar se simptomi ponavljajo.
Glede na anamnezo, ki jo je podal lastnik, in na pasmo, gre zelo verjetno pri kužku
francoskem buldogu za izpah pogačice. Pogačica je del kolenskega sklepa, ki med gibanjem drsi po posebnem žlebu po prednjem delu stegnenice. Funkcija, ki jo opravlja, je, da preprečuje drgnjenje mišičnih tetiv neposredno po kosteh kolenskega sklepa. Na hrbtni strani ima pogačica obliko črke V in s tem delom drsi po stegneničnem žlebu. O izpahu pogačice govorimo takrat, ko pogačica nima več stika s stegneničnim žlebom in med gibanjem ne drsi več po njem. Pogačica lahko iz stegneničnega žleba zdrsne
samo za kratek čas in se kasneje sama vrne vanj. Če ostane dalj časa zunaj in se med gibanjem ne pomika po žlebu, kužek kar izrazito šepa ali pa tačke sploh ne uporablja. Drži jo ali močno skrčeno ali popolnoma iztegnjeno in je ne uporablja. Izpah pogačice se lahko pojavi na eni ali obeh tačk. Bolezen je zelo pogosta pri majhnih pasmah, kot so mali koder, jorkširski terier, čivava, pekinžan, bostonski terier, francoski buldog, ja-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Rai-čeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
ponski čin in manjših mešan-cih. Najdemo pa jo tudi pri chow chowih, sharpejih in še nekaterih večjih psih.
Diagnozo postavimo s pal-pacijo kolenskih sklepov. Pri kužkih, kjer je pogačica trdno povezana s sklepom in izpade le ob večjem pritisku na sklep in živali samo občasno šepajo, zdravljenje ni potrebno. Ce se šepanje pojavlja prepogosto, lahko pride do poškodb samega sklepa zaradi izpadle pogačice. Takrat pride v po-štev zdravljenje, ki je izključno kirurško. Treba je poglobiti stegnenični žleb in s tem poskrbeti, da pogačica lepo zdrsi po njem. Uspeh pa na žalost ni vedno zagotovljen. Bolezen se deduje, kar pomeni, da gre za prirojeno bolezen, za to se nosilci bolezni izločajo iz reje.
Lastniku frenčija s Ptuja svetujem, da se oglasi v ambulanti, kjer bomo zelo hitro brez invazivnih diagnostičnih metod in RTG-slikanj postavili diagnozo oziroma izločili omenjeno bolezen kot vzrok šepanju pri njegovem kužku. Emil Senčar, dr. vet. med.
Vrt v cvetočem maju
Pričenja se najprijetnejši, prelestni pomladanski mesec, cvetoči maj. Maja, ko zacveti vsak grm, drevo, gredica in zelenica, je čas, ko vrtna narava na novo zaživi, ozeleni, s cvetjem pa preveva pomladni vonj. Ime mu izvira iz imena Maia, kot se je imenovala rimska boginja pomladi. V naših krajih se mu je udomačilo ime veliki traven, kar ponazarja že tako velik prirastek trave, da je primerna za prvi odkos sena, veliki traven pa tudi pomeni mesec bujne pomladne rasti. Kot cvetočemu mesecu pa so mu nadeta še poimenovanja: rožni mesec, rožni cvet, cvetnik, cvetnar ter binkoštnik.
V	vrtu meseca maja ni nič prezgodaj in nič še ni zamujenega za razne setve, posaditve, obdelavo in nego vrtnega rastja.
V	SADNEM VRTU v začetku meseca maja zaključuje cvetenje sadnega drevja. Venčni listi sadnega cveta, ki so s svojo barvitostjo privabljali čebele k opraševanju cvetov, odpadajo, v čašnih listih pa se prično razvijati plodiči. Drevesne krošnje so se med cvetenjem odele v listno zelenico, ki z osvajanjem hranil iz zraka in tal, dihanjem ter kroženjem vode po drevesu prevzema vlogo hranitelja ter pospeševalca rasti in razvoja vseh organov sadne rastline. Sadno drevo v obdobju najinten-zivnejše rasti in razvoja, to pa je v sredi pomladi do začetka poletja, potrebuje največ dejavnikov rasti: toploto, sončno svetlobo, zrak, obdelana in pognojena tla ter nego in varstvo pred boleznimi in škodljivci. Česar mu narava ne zadosti, mu je potrebno dopolniti z nego, dokler pa ni dovolj utrjeno, pa poskrbeti za njen zdrav razvoj.
Sadni škrlup je najnevarnejša glivična bolezen sadnega drevja. Mlade lističe, plodiče ter zelene poganjke ob optimalni toploti in vlažnosti okuži in se s svojim podgobjem naglo razrašča ter izčrpava zeleno celičje. Na listih ga opazimo v obliki črnih peg, na plodičih pa razpoke kot kraste. Napadeni listi prenehajo asimilirati, rast mladik se preneha, plodiči pa zakrnijo in segnijejo. Pred škrlupom sadno drevje zavarujemo s fitopatološkimi sredstvi, fungicidi z globinskim ali dotikalnim delovanjem, lahko pa si pripravimo naravni pripravek - pre-slični čaj, s katerimi škropimo, preden pride do okužbe. Za pripravo 10 litrov presličnega škropiva naberemo 1 kg sveže preslice, ki jo kuhamo 20 minut v 10 litrih vode. S kemičnimi, kakor z naravnimi pripravki škropimo v presledkih vsakih 7 do 10 dni, da zmeraj znova zavarujemo novi prirastek, ki je v tem času najbujnejši.
V	OKRASNEM VRTU še je čas za setve enoletnic in sajenje gomoljev ter korenik raznih cvetlic gomoljnic in trajnic. Sadimo nakaljene, ki bodo zgodnejše vzcvetele, ni pa zamujena saditev nekaljenih, če jih posadimo v dobro pripravljeno, zrahljano in ogreto zemljo, kjer bodo tudi kasneje sajene naglo dosegle svoj čas cvetenja. Gladiole sadimo v presledkih 10 dni, da ne bodo vzcvetele vse hkrati, še posebej, če jih uporabimo za rezano cvetje.
Vznikle posevke in nasade sprotno plevemo in odstranjujemo plevel, po potrebi jih redčimo, če so pregosti, prazna mesta pa dosajujemo, da bodo cvetlični nasadi uspevali v želeni skladnosti. Odcvetelo cvetje ter poškodovane liste odstranimo, da okuženi po glivicah gnilobe ne bi okuževali zdravih delov rastline. Po potrebi rastlinam postavimo oporo in jo nanjo privežemo, da jih zavarujemo pred poškodbami vetrov.
Forzicija, jasmin, okrasne robide, japonska kutina, juniperus ter podobne okrasne grmovnice, ki jih razmnožujemo na vegetativni način, meseca maja, ko so prešle v muževno stanje in so zato lahko upogljive, grebeničimo. Za grebenice izberemo krepke enoletne mladike, upognemo in zagrebemo za pedenj globoko v dobro pripravljeno humozno vrtno zemljo. Mladika, ki ostane povezana z materno rastlino, se bo do jeseni na upognini dobro ukoreninila in se razvila v novo sadiko.
V	ZELENJAVNEM VRTU na prosto sejemo kumarice, lubenice, bučke, fižol ter zelenjadnice za poletno uporabo. Ledeni možje se bodo kmalu odpravili na odhod, zato v naslednjih dneh že lahko presajamo sadike vseh vrst vrtnin, tudi tistih, ki so občutljive na hladno spomladansko vreme.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: L maja- Z maja
1-petek	2-sobota	3-nedelja é	4-ponedeljek li *
5-torek	6-sreda	7-četrtek S*	
Foto: ASV
sinov
Amerika postregla z vzpodbudnimi novicami (II. del)
Ker se politiki ^ na vsak način izo" f- J gibajo omenjanju besed »tiskanje denarja«, saj je vsakomur jasno, da to pripelje do inflacije z zamikom, se sedaj uporablja besedi »quantitative easing«, kar pa ni nič drugega kot tiskanje denarja, samo populacija tega še ne razume. Pojavljati so se začela resna opozorila o inflaciji, ki se lahko neustavljivo razširi, ko se ekonomija po svetu stabilizira. V ZDA se je namreč monetarna baza v lanskem letu povečala za 300 %, torej so natiskali 300 % več denarja, kot ga je bilo v obtoku prej. Problema z inflacijo seveda ni nikjer, saj premoženje in s tem masa denarja usiha, bo pa postalo hudo, ko se spet prične obdobje inflacije - torej povečevanja vrednosti nepremičnin, borze, surovin itd. Takrat se lahko zgodi, da bo zaradi prevelike količine denarja v obtoku cene izstrelilo v nebo. Vsega natiskanega denarja pa seveda ne bo možno spet potegniti iz obtoka, saj bi to svet pahnilo nazaj v depresijo. Zapleten scenarij torej, ki ga ni možno predvideti v naprej.
Zlato, opevana kovina, ki je v nakupe zvabila veliko ljudi pri vrednosti 1.000 dolarjev za unčo, je ob pozitivnih novicah iz borze upadla hitro in se spet giblje okrog vrednosti 900 dolarjev. Zanimiv pa je porast nafte nad 50 USD in kot kaže, se bo mogoče nafta padca nazaj pod 50 USD ubranila. Če se to v naslednjih mesecih izkaže za pravilno, lahko v tem že vidimo prve znake inflacije. Podražile so se tudi ostale surovine, kar je logično, saj so se pokazali morebitni prvi znaki, da se upad gospodarstev po svetu upoča-snjuje.
Borze bodo do resnejšega okrevanja verjetno še nihale, in kot sem že omenil, so tudi analitiki trenutno popolnoma razdvojeni. Optimisti pravijo, da je krize praktično konec in da se je že začelo, sicer počasno, obdobje okrevanja. Pesimisti pa so prepričani, da je ta zadnji skok borze le zatišje pred še enim resnim padcem na še nižje nivoje. Cena delnic naj bi po njihovem prepričanju (iz trenutnih nivojev) upadla še za polovico. Kolikor sem pregledoval tehnične analize trga, je žal to res možno, pa naj se zdi še tako nemogoče. Vseeno, preseneča-nja si sledijo skoraj vsak dan, pri čemer je jasno, da si vlade in centralne banke na vse možne načine prizadevajo težave rešiti. Čeprav si v teh časih kupujejo le čas, pa je le-ta pomemben faktor, preden se trgi stabilizirajo. Upajmo, da je tokratna rast borz le nakazala pomlad dolgoročnejšega trenda in ne zatišja pred nevihto!!
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Karma
Vprašanje: Zanima me le eno. Naj se še trudim za ohranitev odnosa s partnerjem, s katerim živiva skupaj in imava tudi dveletnega sina? Če lahko še glede šole, jo bom sploh kdaj dokončala?
Odgovor: Življenje včasih prinaša težke preizkušnje in odrekanja. Od časa do časa se mora sleherni človek umiriti in mora razmisliti o tem, kar vas veseli. Pretirano se zanašate na to, da morate trpeti za grehe prejšnjega življenja. Seveda je to neka teza, ki lahko deloma drži. Neposredno drži, da se morate držati nekih pravil in zakonov. Vsekakor je to neka zelo široka razprava. Iskati izgovore v prejšnjih življenjih je nekoliko smešna trditev in nima nobene vloge z realnostjo. Resnica je, da se duša večkrat utelesi in da ima vsakič svojo nalogo, ki jo mora izpolniti. Pri tem gre za zelo zapleten
proces, ki preprostemu človeku ni povsem razumljiv. Osebno menim in pri tem me podpirajo tudi planeti, da so prejšnja življenja lahko tudi izgovor in da na podlagi tega pometate pod preprogo zelo pomembne stvari, s katerimi se nočete ali ne morete soočiti. Vsak dan se morate zavedati tega, da ste ljubljeno bitje in da imate svojo legendo, ki se lesketa kot biser in od vas je odvisno, ali se bodo tudi v prihodnosti. Preteklost je sestavni del vsakega posameznika in jo je potrebno v celoti sprejeti. Sin vaju je z možem povezal in vam v prenesenem pomenu kaže luč, ki vodi iz teme. S srčnim izvoljencem se boste morali
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mipišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
v bodoče več pogovarjati in na pravilen način reči bobu bob. Nikoli ne smete dvomiti v ljubezen, kajti je nekaj zelo svetega. Poglejte, šolo boste tudi naredili, toda v tem primeru imate sami v rokah škarje in platno. Pravzaprav je tako, da se ne smete bremeniti s tistim, česar nimate, ampak poiskati možnosti, da v osnovi postane bolj spontani. V vsaki priložnosti lahko najdete navdih in tako postanete boljši in bolj zadovoljni s tistim, kar vam iz dneva v dan ponuja življenje. Predstavljate se, da je vsak dan seme sreče, ki ga morate skrbno negovati, da bo nekoč zrasel v močno voljo. Če boste znali biti povezani s svojo družino, se bodo stvari odvijale po ključu hitro in učinkovito. V življenju vam želim veliko modrosti, dobre volje in harmonije. Kajti vsak trenutek je edinstven!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Imeti mamo pomeni imeti nekoga, ki te brezpogojno sprejme, ne glede na to, kdo si. Ljubezen, objem, skrb, zadovoljstvo, sočutje, vse to dobi svoje razsežnosti v tem edinstvenem odnosu med mamo in hčerko. Do adolescence je ta odnos topel in zaznamovan z bližino in potrebo po objemu. V času otroštva si punčka želi: „Ko odrastem, mama, bom takšna kot ti, nikoli ne bom odšla od tebe." Ko pa deklica prihaja v puberteto, se ta stavek spremeni v: „Nikoli ne bom takšna kot ti." Saj deklica, ki odrašča, išče svojo identiteto, svobodo, neodvisnost, išče tisti del sebe, ki je drugačen od maminega. Koliko tega bo uspela vnesti v življenje, je odvisno od mamine sposobnosti videti hčerko kot drugačno od sebe, svojo in edinstveno. Iskanje svoje identitete se začne že s prvimi poskusi oblačenja, ko triletna punčka želi obleči, kar bo sama izbrala, kar lahko v mami vzpodbudi veliko sti-
ske in tesnobe. Mama, ki ve, da je takšno vedenje naravno in je odraz iskanja sebe pri otroku, se bo lažje sprostila in dala hčerki prostor, da raziskuje življenje.
„Kakršna mama, takšna hči!" Veliko žensk se zmra-zi ob tem stavku, saj se zelo dobro zavedajo, kako težko je zapustiti materin model in najti svojo pot v življenju. Kajti mama je edini model, ki ga hčerka ima in s to podobo odhaja v svet. Odmik od materinega modela pomeni za hčerko izgubo stika z materjo. Torej deklica, ki je odraščala ob depresivni in zavračujoči materi, ponotranji materin svet in doživi sebe kot nevredno ljubezni in toplega objema. Če je materina podoba o sebi okrnjena, jo bo hčerka ponotranjila, vzela nase in jo odnesla v svet ter jo vtkala v odnose, predvsem v odnos s partnerjem in otroki.
Mama je tista, ki da odgovor, kaj pomeni biti ženska, zato ima materin odnos do sebe zelo močan in globok vpliv na hčerkino identiteto. Hčerka najgloblje ponotranji tisti del odnosa z materjo, ki
Nič več ni sveto
Ljudem ni več nič sveto, vse želijo deliti z drugimi, tudi tiste trenutke, ki naj bi bili intimni, ki naj bi se tikali samo dveh, ki sta se odločila ustvariti družino. Kaj vodi takšne ljudi k temu, da jim ni več nič sveto, vprašuje Marjan iz Ptuja.
Težko rečem, kakšni motivi vodijo tiste, ki želijo tudi najbolj intimne trenutke dveh, ki sta se odločila ustvariti družino, podeliti z drugimi, ali bolje , opisati takšne trenutke tudi v javnosti.
Tisto, kar se dejansko tiče samo dveh in z ničemer ne posega v prostor drugih, nikogar ne ogroža, mora ostati samo med njima. Tako se namreč krepi medsebojno zaupanje in spoštovanje, kar je ob vzajemni ljubezni vsekakor temelj zdravega partnerskega odnosa.
Morda je v ozadju lastna negotovost, negativna samopo-doba, nespoštovanje samega sebe, čustvena nezrelost ali pa zgolj le navidezna ljubezen do partnerja, v resnice pa le nespoštovanje le-tega.
Kakor koli, menim, da so meje, ki jih je potrebno spoštovati, pa ne zaradi tabuizacije, temveč zaradi medsebojnega spoštovanja med partnerjema, medsebojnega zaupanja in ne nazadnje ljubezni. Te vrednote bi bilo potrebno privzgajati otrokom že v zgodnjih obdobjih osebnostnega razvoja ter seveda tudi stalno razlagati, kaj so meje v medsebojnih odnosih in pokazati sami, da te meje spoštujemo.
mag. Bojan Šinko
Tadejevznafcpsfcop
Zakonski in družinski center Midva
Kakšna boš, ko odrasteš?
Mama, enkratna in neponovljiva oseba v življenju hčerke in hkrati toliko notranje zavezujoča, da njen objem ostane zapisan za vse življenje. Ni močnejče vezi na svetu kot odnos mama-hči. Vsak odnos, ki ga bo hčerka gradila v življenju, bo zaznamovan z odnosom, ki ga je mama imela do hčerke. Kolikokrat se mama zagleda v svojo odraščajočo hčerko in se vpraša, le kakšno bo tvoje življenje, kakšna boš, ko odrasteš, boš srečna, boš našla zadovoljstvo v odnosu z moškim, ki ga boš izbrala, kakšne bodo tvoje poti v življenju?
	Ljubezen	Posei	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	O
Bit	vvv	©©	€€	OOO
Dvojčka	vv	©©©	€€	O
lat	v	©©©	€€€	OO
Lev	vvv	©	€€	OOO
Devica	v	©©©	€	OO
Tehtnica	vvv	©©	€€	O
Škorpijon	v	©©©	€€	OOO
Strelec	vv	©	€€€	O
Kozorog	vvv	©©©	€	OO
Vodnar	vvv	©©	€€€	OOO
Rièi	vv	©©©	€	OO
Velja za teden od 29. aprila do 4. maja - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
1 znak - slabo, 2 znaka
je najbolj boleč, kar lahko v življenju rezultira v depresijah in zavračanju sebe kot ženske. Punčka, ki je živela sicer ob topli in sprejemajoči materi, vendar je le-ta bila nenehno na dietah, saj ni zmogla sprejeti svojega telesa in svoje teže, bo materin sram in frustracije zelo močno čutila v času svojega odraščanja. Tudi sama bo svoje telo začela doživljati kot nekaj, kar ni v redu in sprejeto, polno sramu in gnusa. Zato bo mati, ki je samokritična in zavračajoča v sebi, v hčerki pustila sled nesprejetosti in nevrednosti.
Mama in hči imata zelo močen vpliv druga na drugo. Hčerka bo v materi prebudila vse tiste nezavedne speče vsebine, ki jih je mama prevzela od svoje mame. Tako se odnos mama-hči prenaša iz generacije v generacijo. To, kar je mama dobila in ponotranjila v odnosu s svojo mamo, bo sedaj nezavedno prenesla na svojo hčerko. Če je bila mati punčka, za katero mama ni nikoli imela časa, bo njena hčerka zelo iskala stik, kar ji bo ta mama zelo težko dala. V njej se bodo ponovno
prebudila vsa občutja odveč-nosti in napora, ki jih bo sedaj nezavedno projicirala na svojo hčerko s tem, ko jo bo doživljala, da je prezahtevna in prenaporna.
Ko si mama dovoli zadovoljiti hčerki potrebo po stiku in bližini, ki je sama ni imela in je pri njej ostala kot neza-polnjena vrzel, bo mati pozdravila svoj otroški svet, kar bo blagodejno vplivalo na odnos s hčerko.
Prav tako pa ima zelo velik vpliv na razvijajočo hčerkino osebnost odnos med staršema. Odnos, ki ga ima mama do očeta, bo hčerka direktno preslikala nase in ga odnesla v svoj zakon. Zato bo hčerka zelo težko presegla materin model odnosa z moškim, saj ji le-ta obljublja najgloblji stik z materjo, hkrati pa se hčerka boji materine zavisti, maščevanja in ljubosumja, če mati v svojem partnerskem odnosu ni našla sreče in zadovoljstva.
Vendar pa odnos mama-hči ni nekaj statičnega, je nenehno razvijajoč se, saj hčerka v mami prebuja nove poti ma-
terinstva in išče stik na svoj-ski način.
V Zakonskem in družinskem centru Midva na Ptuju
smo pripravili delavnice pod naslovom Moja mama, namenjene so vsem mamam, ki se srečujejo z vsakodnevnimi izzivi materinstva. Delavnice potekajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 18.00 do 19.30. Prijavite se lahko na 030/333-009 (24-urni odzivnik). Število je omejeno.
Sabina Stanovnik
spec. zakonske in družinske terapije
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
:k-k-k
Po dveh najavnih singlih - Štanga tanga in Kapo dol - je novi album velenjskega keramičarskega raperja 6packa Čukurja končno nared, obenem pa se v času tik pred izidom predstavlja z novim singlom En lep dan. Izid albuma bo 8. maja s promocijskim dogodkom v klubu Casino/Cabaret MOND v Šentilju. Naslov plošče je Gan-gsta Dilla Playa Gorilla, prinaša pa 10 novih pesmi. Med zanimivejšimi gosti sta Tulio Furlanič in Jurij Zrnec. Plošča je neke vrste parodija na slovensko glasbeno sceno in Čukurjevo glasbeno pot, ki prav letos zaokrožuje okroglih 10 ustvarjalnih let.
Zelo melodična in netipična hip hop plošča obenem predstavlja raznolikost Čukurjevega glasbenega okusa in ustvarjalnega izraza. Nekatere pesmi so tako tudi zelo globoke, ne bo pa manjkalo niti »Čukuzijeve zajebancije in velenskega slenga«, kot pravi sam. Za intro in outro je poskrbel mojster komedije Jurij Zrnec, ki zanimivo napove plošček ...
■k-k-k
Skupina 2Bprihaja iz Bele krajine, iz krajev, kjer je vse prepleteno z glasbo. Trije bratje, ki sestavljajo skupino 2B, se z glasbo ukvarjajo, odkar vedo zase, saj imajo glasbo praktično zapisano v genih. Gašper, Primož in Jernej so klasični rock trio, ki ne skriva svojih aspiracij, da postanejo del slovenske "kantavtorske" rock srenje. Prvi singelz albuma, ki je izšel v začetku pomladi, je naslovna pesem Frnikule.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MI2: PORNO ROMANTICA 9,,SAM|B;iyCAS: KJE SI TI 8. ANJA RUPEL: NISI MOJ 7. ADI SMOLAR: ZGUBU, ZGUBU 6. BB TEATER: OD TRNJA DO ZVEZD 5. TABU: NAMESTO SRCA 4. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 3. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 2. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
_
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Katja Fašink & Soulgreg
Katja Fašink po singlu in spotu Nikoli te dni predstavlja novo pesem Odhajam zdaj oziroma angleško različico I've Had Enough, ki sta jo »zakrivila« skupaj z vedno bolj priljubljenim in prepoznavnim izvajalcem Soulgregom.
Do sodelovanja je prišlo naključno, pravita oba izvajalca. »Soulgrega sem opazila na televiziji v videospotu in njegovo glasbeno ustvarjanje mi je bilo takoj všeč. Beseda je dala besedo in tako sva skupaj naposled posnela pesem. Odločila sva se za dve različici, slovensko in angleško, ravno zaradi prijateljev, ki jih imam po svetu in preko katerih bom poskusila kaj narediti tudi v tujini,« je povedala Katja.
Za pesem sta Katja Fašink in Soulgreg posnela tudi videospot v obeh jezikovnih različicah. Prav te dni pa izdelek prihaja na male ekrane. Snemanje je potekalo v
Foto: Internet
Katja Fašink
Filmski kotiček
Marley in Jaz
Vsebina: Mlada in zaljubljena mladoporočenca John in Jennifer se preselita na Florido, kjer si oba najdeta novinarske službe pri različnih časopisih. John je čustveno nedorasel moški, ki ga obliva groza ob misli na ustaljeno službo, družino in dom v predmestju, zato skuša z nakupom psička odložiti neizogibno. Psiček Marley je kot vsak mladiček sprva izjemno ljubek, a ko fant zraste, je pesem drugačna, saj postane izjemno radoživa mrcina z neskončno zalogo energije: prežveči, raztrga in polula vse, kar vidi. Johnov načrt se izjalovi, saj kljub psu Jennifer iz neznanih razlogov po vrsti rodi kar tri otroke. Velika družina, finančne težave in najbolj energičen pes na svetu ter neizživete želje Johna in Jennifer kmalu pripeljejo
Marley & Me
Igrajo: Jennifer Aniston, Owen Wilson, Eric Dane Režija: David Frankel Scenarij: Scott Frank in Don Roos po romanu Johna Grogana Žanr: drama Dolžina: 120 minut Leto: 2008 Država: ZDA
diskoteki Inbox, ves dan, vse do 5. ure zjutraj, pravzaprav povsem v znamenju dvojine: Katja je pesem posnela s Soulgregom, ki je tudi avtor skladbe, na ogled in poslušanje pa sta dve različici -slovenska in angleška. Prav zaradi ponavljanja vsakega kadra v drugem jeziku je bilo kar nekaj zamudnega dela, pa vendar bo izdelek na koncu še kako prav prišel pri Katjini nadaljnji promociji v Indiji, kamor se na povabilo prijateljice vrača še letos.
Kakšni pa so Katjini vtisi po snemanju drugega video-spota v karieri? »Bilo je precej mrzlo, še posebej pri kadrih, ki smo jih snemali zunaj, ka-
dre v avtu pa sta zaznamovala smeh in navdušenje. Z Gregom Bezenškom (Soulgregom) sva se kar nekajkrat do solz nasmejala, ker smo se ves čas hecali z ekipo. Miha To-zon je režiral, Anže Škrube, aktualni državni prvak, pa je naredil plesno koreografijo. Potrudil smo se maksimalno in odzivi so zaenkrat res dobri.«
Videospot na male ekrane prihaja v teh dneh, Katja pa obenem pričenja tudi z nastopi. Prvi v sklopu promocije novega singla in spota se je zgodil na nedavni prireditvi Miss športa.
MZ
na rob njunega odnosa...
Film se reklamira kot navadna romantična »komedija«, a je v resnici skoraj dve uri dolga drama, ki skozi življenjski cikel enega psa govori o življenjskem ciklu samskega moškega. Na prvi pogled se zdi, daje glavni junakpes Mar-ley, ki živcira vse prisotne, a je v resnici le katalizator za vse prikrite težave v zakonu glavnih junakov. Čeprav je film drama, pa ne smemo pozabiti, da je hollywoodska drama, saj so njune težave prikazane precej nežno in ovite v vato (z izjemo enega prizora) in se v tej maniri tudi brez večjih ovir odpravijo.
Vzporedno z odraščanjem Marleyja gledamo Johnovo umiranje samskega moškega, ki obupano opazuje, kako se zapirajo vrata med njim in njegovimi sanjami o potovanjih po svetu in pisanju fo-toreporterskih člankov, ki bi spremenili svet. Poosebljeni simbol teh njegovih želja je prijatelj Sebastian, ki - vedno obkrožen z lepoticami - počne točno to. Tako kot Marley odrašča, odrašča tudi John in na koncu, ko Marley umre, simbolično umre tudi mladi moški John, ki se takrat zave, da je družina nekaj najboljšega, kar se mu je zgodilo. Šele takrat Sebastiana prvič vidi
kot zgubo in ne več kot vzornika.
Film torej zdaleč ni romantična komedija, ampak se od ust do ust širi kot film za ljubitelje psov, z opozorilom, da je konec travmatičen. Jasno, umiranje človeka ne prizadene občinstva, umiranje psa pač. Čeprav bi lahko rekli, da je film namenjen tudi ljubiteljem psov, pa še zdaleč ni zgolj to. Dveurna drama ima dovolj izpiljen ritem, da se kljub svojemu relativno počasnemu tempu niti za trenutek ne vleče, čeprav po drugi strani ne premore ka-
kšnih vrhuncev ali padcev, ampak do konca zvozi z enako pripovedno hitrostjo. Med glavnima igralcema bi težko govorili o kakšni veliki kemiji, a za film takšnega kova niti ni potrebna, oziroma bi bila celo odveč. Sicer oba (dobra) komika, ki sijajno poživita peščico komičnih prizorov, sta v preostanku filma primerno resna. Film je sicer programiran za izvabljanje solz, a ker mu (deloma) to uspe dovolj dobro, mu ta morda preveč vidno zastavljen cilj zlahka odpustimo.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^
pifos podarto* RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* (Mabvi.SnuU, DctUii), ceiöfwsmegs ïmMje L883JR.Î upttbc as««
SC flfnülc í Spteirtíi na www tmîiÔjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç nšrotn^lo SC« ttH Iii iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiötij! 1,68 ÖÄ V vse «reje víw QCV CW pogodbe,V
je stonjn» ?u sedstu »tfjeipL p ir-oíno odrcpii tyM^ Odjwa. m «of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95. reWamapjeSsrnscity w,
ftmöi*. ¡l-fWV'i vatar&Ca ¡trm. Ig. psírta ??,73JDSix feara Mtob¿ isrgenp uiüw-a ponev In ne cthe ws pmiiNtgp"
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
DRŽAVA V
BRAZILIJI
OBOROŽENA TATVINA
SOLSKI SESTAVEK
SPOJ
DESNI PRITOK GANGESA
UMIRANJE (STARINSKO)
RDEČE KRVNIČKE
NIKOLAJ PIRNAT
NAS TEKAČ
(JURIJ)
ZORAN MADON
LADJEDELNICA
SVETOPISEMSKA DEŽELA
AMERISKA FILMSKA IGRALKA GARR
RUSJANOVO LETALO
MAKEDONSKO KOLO
KARMEN STAVEC
PRIPADNIK LJUDSTVA AETOV
MEDNARODNI FOND ZA POMOČ
VSEKANJE
PAVLE GREGORC
PONOVITEV BOLEZNI
REKA SKOZI BERLIN
SRBSKI TURBO PEVEC LUKAS
ANTIČNI ZADER
PEVEC (KAREL)
SRBSKI PISATELJ MATAVULJ
KOBALT
NAS IGRALEC (MATJAŽ)
MODEL DACIE, DŽIP
Ugankarski slovarček: AET = pripadnik filipinskega ljudstva Aetov; CVAR = slovenski gledališki igralec (Matjaž); IADER = antični Zader; OFIR = svetopisemska dežela; PETIOT = slabše vino, narejeno samo iz tropin, sladkorja in vode; RICI = slovenski tekač (Jurij); SPREE = reka, ki teče skozi Berlin; TUPAMAROS = pripadnik urugvajske mestne gverile.
■J6AQ 'isv 'oedjs '>mv 'eOuoisi
'e>jue!sno"| 'upojius 'asju 'oiuis '3d 's|ds 'so^j 'jspe| 's>l 'doj 's>j9|9} 'e>je|p '>jop 'isouAsds '>|9sa 'jouj 'ejns 'j^o 'zsuef 'epg 'oouj 'piy 'zv 'eous^ued 'osuspown 'ejnieisei :ouAejopoA :e)|uezjj>t 8) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04I3mhz
SOBOTA, 2. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zele-nik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajšek). 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Robin).
NEDELJA, 3. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00
do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 4. maj:
5.00 UVOD 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
TOREK, 5. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do
9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje).
SREDA, 6. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
ČETRTEK, 7. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja To-mašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PETEK, 8. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Raj-žajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
Horoskop
OVEN
Začetek maja bo pri vas zelo razburljivo in imeli boste veliko pozitivne energije in volje do življenja. Iz vas bo žarela neka magnetičnost, ki vam bo v pomoč pri ljubezni. Če ste samski, bo na kresni večer preskočila iskrica upanja. Previdnost ne bo odveč pri denarju.
Sn BIK
Prepevali boste veselo in vdano pesem o sreči. Kresni večer bo čas za razmislek o tem, kaj vas veseli in vam prinaša veselje. Čas, ki je pred vami, bo obarvan v mistične barve in slediti boste morali svoji intuiciji. Energija vam bo nihala. Vzemite si čas za počitek.
DVOJČKA
Označevala vas bodo izrazita delavnost, pridnost in marljivost. Deležni boste pohvale in priznanja. Morali se boste naučiti postaviti meje. Pri tem vam bo v pomoč srčni izvoljenec. Na žalost, ali pa na veselje, boste plesali po njegovem taktu. Trenutki svobode bodo redkost.
RAK
Odšli boste pogumno naprej. Edina stalnica so spremembe in vtem primeru boste napredovali. Uvideli boste novo srečo in harmonijo. Veliko boste razmišljali o službi in uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. V prostem času se odpravite v gozd.
LEV
Pridobili boste odlične iztočnice za osebno in duhovno rast. Pravzaprav boste naredili veliko in se soočili s tistim, kar ste nekoliko prej odlašali. Zelo pridni in aktivni boste doma in naredili boste prenovo v krogu družine. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo.
DEVICA
Vabila vas bo narava. Občutili boste notranjo osvoboditev in pogumno boste šli naprej. Pravzaprav boste postali zelo odgovorni in temeljiti, privlačile vas bodo tako spremembe kot tudi novosti. V vas se bo prebudil pustolovski duh, ki vam bo pokazal nova obzorja.
TEHTNICA
V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in vam podaril upanje. V oazi ljubezni se boste okopali v vodah čiste ljubezni. Določeni ljudje bodo odšli in prišli novi. Poglobite se v obveznosti na delovnem mestu in dosegli boste salomonsko rešitev. Spremljala vas bo romantika.
ŠKORPIJON
Maja se boste odločili in na pravilen način znali reči bobu bob. Pravzaprav se ne boste smeli obremenjevati s tistim, česar nimate. V pogledu službe bo zelo intenzivno in vaše misli bodo usmerjene v določeno točko. Telesu dovajajte dovolj vitaminov in mineralov v naravni obliki.
STRELEC
Tkali boste svojo nit usode. Postali boste nadvse ustvarjalni. Pomembno bo, da si boste znali prisluhniti in negovati svojega notranjega otroka. Čas ne bo namenjen hitenju. Na ustvarjalen način vnesite tiste spremembe, ki bodo nujne. Ljubezen in romantika gresta z roko v roki.
KOZOROG
Na razpotju življenja bo nujno, da pospešite svoj korak. Vsekakor bo čas namenjen tudi prijetnostim in kreativnostim. Dobro se boste znašli doma in v objemu tistih, ki jih imate radi. Najbolj aktivni boste doma in naredili boste lahko veliko in našli moč in voljo za naprej.
VODNAR
Jutra bodo nekoliko nemirna. Na kresni večer se vam bo izpolnila skrita želja. Seveda bo zelo spodbudno, da si pišete svoje občutke. Rast Lune bo spodbudila, da boste bolj prožni v pogledu poslovnosti. Pravzaprav je dejstvo, da bo čas namenjen tudi komunikaciji.
RIBI
Zvezde so prepričane, da boste znali poslušati intuicijo in slediti svojemu notranjemu smerokazu. Uspehi se lesketajo v pogledu denarja in finančnih uspehov. V ljubezni vam bo partner postavil meje in pravila. Z njim se ne boste strinjali, a zaradi miru mu boste dali prav.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vroča linija Radia Ptuj - vsak četrtek ob 18. uri.
KARAMBOL
ZRAK
KLARIČ
SILICIJ
POD
ALENKA RIBIČ
Gorišnica • 10 let ženskega gasilskega pevskega zbora
Ob jubileju koncert
Gasilska zveza Gorišnica dokazuje, da je v gasilstvo poleg požrtvovalnega prostovoljnega humanitarnega dela možno vnesti tudi kanček kulturnega duha.
V izredno akustični dvorani gasilskega doma v Mure-tincih je v petek, 17. aprila, potekal jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja Ženskega gasilskega pevskega zbora Gasilske zveze Gorišnica. S prijetnimi pevskimi gosti iz gasilskih vrst MoPZ PGD Zreče in MePZ Zbure ter ob zvokih diatoničnih harmonik Štajerskih frajtonarjev iz KUD Valentin Žumer Hajdo-še so jubilantke popestrile petkovo dogajanje v občini Gorišnica. Da je bilo vzdušje v dvorani še bolj veselo, so s skečem poskrbeli otroci iz Male vasi.
Uradno je ideja članic GZ Gorišnica o nastanku zbora z namenom, da popestrijo kulturne programe gasilskih prireditev, oživela 24. maja 1999. V sedanjem sestavu zbora poje 15 gasilk iz različnih prostovoljnih društev GZ Gorišnica: Lea Žnidarič, Sergeja Zebec, Nevenka Ča-gran, Monika Kelenc, Angela Hameršak, Danica Ambrož, Zdenka Ciglarič, Vladka Čer-nivec, Renata Petek, Marija Žiher, Helena Ciglar, Marija Kolarič, Suzana Ciglarič in Melita Bezjak.
Prva zborovodkinja Slavica Cvitanič je po dveh letih vodenja zbora predala taktirko Jani Kovačec, ta pa jo sedaj predaja Moniki Kelenc. Jani so se na jubilejnem koncertu pevke še posebej zahvalile, saj je bila vedno predana svojemu delu in je svojo izjemno pozitivno energijo prenašala tudi na njih. To se je zelo lepo odrazilo na odpetih pesmih. Repertoar
zbora pa sicer poleg slovenske ljudske in umetne pesmi obsega tudi tuje pesmi in njihove priredbe.
V obdobju desetih let je zbor v kroniki svojega delovanja zabeležil čez 100 nastopov. Ker so pevke mnenja, da »kdor poje, slabo ne misli«, se rade srečujejo na vajah in pravijo, da se bodo trudile še naprej, da bo zbor prepoznaven ne samo v domačem okolju, pač pa tudi povsod po naši lepi domovini. Do sedaj so nastopale na gasilskih prireditvah, kot so občni zbori in praznovanja prostovoljnih gasilskih društev, občni zbor domače gasilske zveze, Flor-janova maša in praznovanje ob dnevu gasilca. Redno se udeležujejo revije gasilskih pevskih zborov, ki vsako leto poteka v drugem kraju Slovenije. Preizkusile so se tudi že
na reviji malih pevskih skupin na Ptuju, od koder so se uvrstile na regijsko srečanje. Nekajkrat so bile na vseslovenskem srečanju pevskih zborov v Stični.
Na jubilejnem koncertu jih je s svojim obiskom počastil častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ki so ga bile pevke zelo vesele, saj jih je prav on v času svojega predsednikovanja vedno vzpodbujal, da vztrajajo pri svojem delu.
Ob tem svečanem dogodku je Sklad RS za kulturne in ljubiteljske dejavnosti Območna izpostava Ptuj podelil jubilejne Gallusove značke. Še posebej so pevke ponosne na Marijo Žiher, ki je prejela zlato Gallusovo značko, ter na Angelo Hameršak in Marijo Kolarič, ki sta za izjemno dolgoletno udejstvovanje v
Foto: arhiv GD
ljubiteljski glasbeni dejavnosti prejeli častno Gallusovo značko.
Svoj praznik so sklenile s podelitvijo zahval nastopajočim, pokrovitelju prireditve Občini Gorišnica, sponzorjem in vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi te prireditve. V Gorišnici so se tudi tokrat izkazali kot odlični gostitelji. Z večerjo, prijetnim in sproščenim skupnim druženjem so ob zvokih Štajerskih frajtonar-jev in ansambla Mokre sanje poskrbeli prav za vse obiskovalce koncerta.
Dvorana je bila polna, kar pevkam daje še nadaljnje vzpodbude za ustvarjanje v ljubiteljski kulturi in potrjuje dejstvo, da pesem zagotovo druži ljudi. Pa naj ostane še naprej tako.
Lea Žnidarič
Ivanjkovci • Dobrodelni koncert v osnovni šoli
Skupna pot nas druži
V petek, 3. aprila, smo izpeljali tradicionalen dobrodelni koncert Osnovne šole Ivanjkovci. Organizacijske moči združimo učenci 9. a-razreda, naši starši in vsi delavci šole. Najbrž nam uspe ravno zaradi tega, ker združimo moči tako široke možice ljudi, ki se med sabo posluša, upošteva in strmi k istemu cilju.
Z zornega kota učencev in staršev nam zraven bogatih izkušenj organizacije, ki pomeni predvsem veliko pro-
stovoljnega dela in iznajdljivosti posameznika, ter brez pogojene pripravljenosti, dobrodelni koncert prinese
Foto: arhiv OS
Utrinek s koncerta
še zmanjšanje finančnih obveznosti za učenje plesnih korakov, ki jih bomo prikazali na valeti, in za strokovno ekskurzijo. Že na začetku smo bili vsi navdušeni, saj je bila naša telovadnica polna. Pred šolo smo vsi nestrpno pričakovali vse nastopajoče, in ko so prišli, smo jih pospremili v prostore, kjer so se pripravljali na nastop. Najmlajši učenci naše šole so nam zapeli lepe, poskočne pesmice. V nadaljevanju pa so nas učenke mladinskega pevskega zbora popeljale v ritme mirne in malo bolj poskočne glasbe. Nato so na oder stopili klapa Lanterna in nam zapeli nekaj dalmatinskih pesmi. Koncert se je nadaljeval z nastopom plesne skupine Plegimo z Gimnazije
Ormož. Za plesno skupino sta nas Niki in Ana Rotar presenetili s svojimi poskočnimi pesmimi. Vsi so bili zelo navdušeni nad Alfijem Nipičem. Alfi nas je nasmejal z zabavnimi šalami in nam zapel nekaj svojih skladb. Za Alfijevim nastopom je zaigral harmonikar Timotej Novak, za njim pa so na oder priplesali plesalci folklorne skupine. Malo pozneje nam je zaigrala Monika Petek, s svojo harmoniko. Z domačo glasbo so nas zabavali Veseli Ptujčani in Interval. S pesmijo Sreča na vrvici nas je presenetila skupina Zetor bend. Z lepimi, domačimi pesmimi pa nas je zabaval ansambel Braneta Klavžarja ter Vitezi polk in valčkov. Močno smo zaploskali tudi napovedovalcu Petru Kiriču in ozvočeval-cu Srečku Hebarju. Na koncu smo na oder stopili učenci 9. a-razreda in se zahvalili vsem učiteljem naše šole, našemu razredniku, gospe ravnateljici in našim staršem za pomoč pri pripravi koncerta. Koncert smo lepo izpeljali in vsi smo bili zadovoljni. Manja Kosi in Sandra Šac, učenki 9. a, OŠ Ivanjkovci
Od tod in tam
Videm • Praznik knjig
Foto: arhiv OS Videm
Mesec april je praznični mesec knjig. Začel se je z 2. aprilom, ko se spominjamo rojstva največjega pravljičarja vseh časov H. CH. Andersena. V knjižnici OŠ Videm smo ves mesec posvetili knjigi veliko pozornosti. Izvedli smo pravljični maraton, na katerega se je prijavilo veliko pripovedovalcev pravljic. Učenci so si izbrali pravljico po lastni želji in jo pred poukom in po njem pripovedovali obiskovalcem knjižnice. Med pripovedovalci je bilo tudi veliko prvošolčkov. Odziv je bil izjemen, zato bomo maraton še ponovili.
(T. P.)
Podlehnik • Pastirski praznik
Foto: ZG
Po veliki noči, ko je zemlja žegnana, so včasih lahko otroci pričeli hoditi bosi, saj so jih težki in okorni čevlji žulili. Predvsem pa seje pričelo še s pašo, saj je bila zemlja že dovolj ogreta, pa tudi krme za živino je po navadi že zmanjkalo. Lepe dni v aprilu je izkoristil kmetovalec Štefan Fošnarič z družino in povabil čez trideset prijateljev na prvo spomladansko delo - pripravo pašnikov za drobnico. Med njimi je bil tudi domači župan. Aprilsko soboto so v Zgornjem Gruškovju pripravili že peti pastirski praznik. Na 20 ha so popravili in na novo postavili pastirja na strmih haloških bregačih, kamor bodo preselil 40 ovac, ki se bodo pasle do zime.
Zdenka Golub
Ivanjkovci • Nasmejal nas je Primož Suhodolčan
Petek, 3. aprila, je bil namenjen vsem mladim bralcem na OŠ Ivanjkovci. Učitelji smo to šolsko leto še posebej ponosni na svoje učence, saj je Bralno značko opravilo vseh 142 učencev. Tudi letos so razredi tekmovali, kateri bo prvi opravil Bralno značko. Letos je to že 17. oktobra uspelo učencem drugega razreda! Na šoli je precej navdušenih in pridnih bralcev. Letos je 7 učenk Bralno značko zaključilo že 2. septembra in s tem si je vsaka od njih prislužila pohvalo za najhitrejšo bralko in knjižno nagrado. Nagrajene učenke so bile: Teja Kosi (7. razred), Eva Ivanu-ša (7. razred), Barbara Mavrič (8. razred), Simona Kocjan (9. razred), Svetlana Korošec (9. razred), Katja Roze (9. razred), Anja Vajda (9. razred). Vsako leto se učenci devetih razredov potegujejo za naziv Zlati bralec. To je tisti učenec, ki je bral za Bralno značko vseh devet let šolanja. Letošnja generacija devetošolcev je očitno res nekaj posebnega, namreč, vseh 21 učencev 9. razreda je bralo vseh devet let in tako si vsi zaslužijo naziv Zlatega bralca. Cel razred bo povabljen v Ormož, kjer bodo prejeli pohvale in nagrade za ta uspeh. Prav posebno doživetje za učence in učitelje naše šole pa je bil prihod pisatelja Primoža Suhodolčana. Avtor slavnega junaka Petra Nosa in uspešnic, kot so Kolesar naj bo!, Košarkar naj bo! in Ranta vrača udarec je bil izredno navdušen nad sprejemom, ki so mu ga pripravili učenci šole.
Saša Črček
Opravičilo
Med nastopajočimi ansambli na humanitarni prireditvi ZA NAŠA SRCA, ki je 22. marca potekala v Večnamenski dvorani v Juršincih, je bil tudi ANSAMBEL INTERVAL. Le-ta mi je iz teksta o prireditvi izpadel, za kar se jim opravičujem!
Dragica Toš Majcen
Ptuj • Za večjo varnost motoristov
Koristno predavanje in vožnja na poligonu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj je v sodelovanju z avtošolo Prednost in moto klubom Kurent iz Ptuja v začetku aprila pripravil brezplačno usposabljanje za motoriste, ki se ga je udeležilo prek 130 voznic in voznikov motornih koles iz vse Slovenije.
Program usposabljanja je letos potekal v dveh delih, v prvem delu so motoristi iz raznih krajev Slovenije prisluhnili teoretičnih predavanjem v prostorih nove večnamenske dvorane v Spuhlji, v drugem delu pa so se preskusili še v vožnji po prometnem poligonu. Po uvodnem pozdravu in dobrodošlici glavnega organizatorja preventivnega usposabljanja Janeza Strelca iz Mestne občine Ptuj je okoli 130 motoristk in motoristov prisluhnilo preventivnim predavanjem Sebastjana Pi-berla, dr. splošne med., spec. Kot zdravnik je tudi sam motorist, zato je sokolege opozoril na vzroke in posledice padcev z motorji, na vzroke in posledice udeležbe motoristov v prometnih nesrečah ter na številne zanke in pasti pri vožnji. Na nujnost priprave motoristov na vožnjo, na vso potrebno varnostno in zaščitno opremo, ki jo potrebujejo, na tehniko vožnje ter nekatere tehnične značilnosti vožnje z enoslednimi vozi-
Foto: M. Ozmec
V teoretičnem delu so prisotni prisluhnili zdravniku Sebastjanu Piberlu in prometnemu inženirju Jožetu Škrilcu.
li pa je nato opozoril še Jože Škrilec, dipl. inž. prometne stroke, specialist. Oba predavatelja sta nato odgovarjala tudi na praktična vprašanja, ki so jih postavljali motoristi.
Drugi, praktični del usposabljanja pa je potekal na prometnem poligonu v Brstju, kjer so nekaj praktičnih nasvetov prikazali inštruktorji vožnje Dušan Pohovnika, Franc Krojs in Zvonko Osvald iz varne avtošole Španik, nato
pa so se v vožnji in različnih pogojih in reakcijah preskusili tudi sami motoristi. Posebno zanimanje je bilo za preskus sposobnosti hoje s posebnimi očali, ki s pomočjo elektronike simulirajo vinjeno stanje in stanje pod vplivom nedovoljene droge.
V lanskem letu je na slovenskih cestah umrlo kar 46 motoristov, med njimi tudi dva na območju policijske postaje Ptuj. Ker je s toplejšim
Foto: M. Ozmec
V novi večnamenski dvorani v Spuhlji se je preventivnega predavanja udeležilo okoli 130 motoristk in motoristov iz vse Slovenije.
vremenom na cestah spet vse več motoristov, jih pozivamo k doslednemu upoštevanju vseh cestnoprometnih predpisov, cestnoprometne signalizacije ter prometnih znakov
in tudi k skrajno previdni in ne prehitri vožnji!
Slovenski policisti so v dneh od 20. do vključno 28. aprila po vsej državi izvajali preventivno akcijo Hitrost -
počasneje je varneje! V okviru te akcije so pripravili tudi poostren nadzor preverjanja hitrosti voznikov vozil v cestnem prometu.
-OM
Ptuj • Vpisovali so v vojaško evidenco
Udeležba več kot 80-odstotna
Na območju Uprave za obrambo Maribor v teh dneh potekajo vpisi vojaških obveznikov v vojaške evidence, na katerih mlade fante seznanjajo tudi z vojaškimi poklici in možnostmi služenja vojaškega roka v Slovenski vojski. V tem tednu so omenjene aktivnosti izvajali tudi na območju Maribora, Slovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža.
Podlehnik • 6. prinčeva lipa
Z rokami, nogami, lopato in vinom
Kot je povedal Stanko Meglič, direktor uprave za obrambo Maribor, so z novo obliko vpisa v vojaško evidenco pričeli v letu 2004, oziroma leto dni po tem, ko so opustili obvezno služenje vojaškega roka, saj so tedaj prenehale tudi vse druge aktivnosti, ki so bile s tem povezane. Vendar v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti upravni organi, ki so pristojni za obrambne zadeve, vpise v vojaške evidence še naprej opravljajo, saj so te potrebne, saj bi ob morebitni resni ogroženosti Slovenije ponovno pričeli izvajati naborne
obveznosti in obvezno služenje vojaškega roka.
Vpise v vojaške evidence so začeli izvajati v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, kjer je vpis potekal od 6. do 10. aprila. Nadaljevali so z vpisom v vojašnici v Slovenski Bistrici, in sicer 14. ter 15. aprila, v vojašnici v Murski Soboti je potekal vpis od 6. do 11. aprila, v Ljutomeru
15.	in 17. aprila v prostorih hotela Jeruzalem, v Rušah
16.	aprila v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma, v Pesnici pri Mariboru 17. aprila, v Ptuju od 20. do 22. aprila v prostorih Gasilskega doma
Foto: M. Ozmec
V praktičnem delu so se udeleženci vpisa v vojaško evidenco lahko preskusili tudi v elektronskem streljanju z vojaško puško F 2000 S, ki jo uporablja slovenska vojska.
Ptuj, v Gornji Radgoni od 22. do 24. aprila v prostorih Pomurskega sejma, v Ormožu 23- aprila v prostorih Kluba veteranov vojne za Slovenijo, v Lenartu pa 24. aprila v prostorih tamkajšnje občine. V naslednjem mesecu pa bodo vpis v vojaško evidenco nadaljevali še v Beltincih, kjer bo vpisovanje 8. maja v prostorih kulturnega doma, ter v Lendavi, kjer bodo vpisovali 11. maja v prostorih tamkajšnje Upravne enote.
V Ptuju je izvajanje omenjenih aktivnosti v prostorih Gasilskega doma spremljal tudi Franc Predikaka, vodja ptujske izpostave Uprave za obrambo Maribor, ki je o poteku vpisa povedal: »Z odzivom vojaških obveznikov smo vsekakor zadovoljni, saj se je našemu povabilu odzvalo čez 80 odstotkov mla-deničev iz širšega območja upravne enote Ptuj, ki so bili rojeni v letu 1991. To so fantje, ki bodo postali polnoletni istočasno z našo državo Slovenijo.
Sicer pa je letošnja akcija potekala tako, da smo udeležence ob vpisu v vojaško evidenco seznanili tudi s pravicami in dolžnostmi v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti, z možnostmi za pridobitev štipendije, z možnostmi zaposlitve v Slovenski vojski, z možnostjo prostovoljnega služenja vojaškega roka ter
Foto: M. Ozmec
Vpise v vojaško evidenco je v Ptuju spremljal Franc Predi-kaka, vodja ptujske izpostave Uprave za obrambo v Mariboru.
tudi z možnostjo sodelovanja v pogodbeni sestavi Slovenske vojske.
V drugem, praktičnem delu pa smo mlade fante seznanjali tudi z oborožitvijo in opremo slovenskega vojaka-bojevnika 21. stoletja, kjer so si lahko ogledali tudi sodobno vojaško puško F 2000 S, ki je v uporabi v Slovenski vojski, na računalniški simulaciji pa so se z njo lahko preskusili tudi v elektronskem streljanju. Po želji so se lahko seznanili tudi z dejavnostjo in opremo soft-ball kluba Črni panter iz Majšperka, ob koncu pa so vsi udeleženci dobili še toplo malico.«
M. Ozmec
Če katera, potem bi morala dobro rasti šesta od desetih prinčevih lip, ki so jo zasadili na posestvu podlehniškega lovskega doma točno 22. aprila, na dan Zemlje. Pri sajenju so namreč vsak po svoje pomagali vsi najpomembnejši možje tega dogodka.
Tako je najprej prvo grudo zemlje naložil Zlatko don III. Podlehniški nato je podlehni-ški župan Marko Maučič zasipal in utrdil korenine kar z rokami za njim je zemljo z nogami poteptal aktualni karnevalski princ Vegan Turniški pl. Thurn iz Valsassina, zatem je z lopato pomagal še Branko Brumen, predsednik sveta princev karnevala in FECC, za konec pa je mlada lipa dobila še kapljico najboljših podlehniških vin.
Protokol zasaditve, ki sta ga med ostalimi spremljala tudi
ptujski župan Štefan Čelan in žetalski župan Anton Butolen, je bil s tem uradno končan, sledila je le še obvezna zdravljica in seveda malica, ki so jo pripravile članice podlehniškega društva podeželskih žena.
Zbrane na zasaditvi je nagovoril tudi župan Maučič, Zlat-ko don III. Podlehniški pa je prebral sporočilo za naslednje rodove, v katerem je zapisano, da so zasadili lipo povezovanja in sodelovanja, pod katero se bodo v prihodnje kovali novi načrti in prijateljstva ter ga nato s svojim posebnim prstanom zapečatil v steklenico, ki so jo zakopali pri koreninah.
Zdaj so na vrsti še štirje princi, ki svoje naloge zasaditve prinčevske lipe še niso opravili; med njimi je tudi prvi princ ptujskega karnevala.
SM
Tako so v Podlehniku zasadili šesto prinčevo lipo: župan Maučič z rokami, ob njem na levi princ Zlatko don III. Podlehniški (z lopato v rokah), ob njem pa še princ Vegan Turniški in Branko Brumen.
Foto: SM
Regata Ptujčanka • Iz dnevnika jadralne ekipe Radia-Tednika (I. del)
Pomorska saga o človeški vzdržljivosti
Takoj na začetku je treba povedati, da so nas organizatorji tradicionalne regate Ptujčanka že od prvega dneva pred osmimi leti, ko je bila izvedena prva regata v Biogradu, poučevali in polagali na dušo, da je to v prvi vrsti družabni in šele v drugi vrsti jadralno-tekmovalni dogodek. Tega smo se letos, potem ko je lani naša ekipa Radia-Tednika z odličnim jadranjem prinesla domov zlati pokal, tudi striktno držali ...
Kaj veliko izbire pa tudi, povedano čisto po resnici, nismo imeli. Naša jadrnica, ki jo je skiper najel po opisu preko telefona, se je sicer res čudovito lepo držala na vodi, imela je tudi že čudovito število let za seboj, bila pa je tudi čudovito velika, kar je zelo primerno za zabave, malo manj pa za tekmovalno jadranje.
Že po prvem startu med ostalimi manekensko lahkimi in vitkimi jadrnicami nam je postalo kristalno jasno, da bo z našo okorno, skoraj devet-tonsko »letalonosilko« nemogoče zmagati. Torej je ta cilj odpadel in potrebno je bilo najti novega.
Kako smo lovili ritke drugih jadrnic
Za začetek drugega tekmovalnega plova, potem ko smo v prvem vseeno uspeli prehiteti tri druge ekipe, se je kot prvi cilj postavilo nujno razprtje glavnega jadra. Čeprav je lastnik barke pred prevzemom zatrjeval, da so bila jadra na servisu in smo prvi, ki jih bomo uporabljali, se to ni izkazalo kot prednost. Ves moški del ekipe se je namreč s skrajno potrpežljivostjo in še bolj skrajno napetimi mišicami, potem pa še možganskimi kapacitetami, ukvarjal s tem, kako izviti in razpeti za-mečkano jadro, ki se je zažve-
čilo ob jamboru. V kontekstu teh naporov in obupavanj je šel mimo žvižg za start drugega plova in potem se nas je menda ob vseh naših molitvah in kletvicah usmilil Po-zejdon (ali pa kakšno bolj peklensko božanstvo), ker se je jadro le blagovolilo pokazati v vsej svoji ogromni veličini. In smo nekaj minut za ostalimi vseeno startali. Verjamem, da smo bili s kopnega videti malo »retardirani«, ampak ne dolgo! Ko je namreč zapihal močnejši veter, tam nekaj nad 20 vozlov, so se vseeno pokazale prednosti ogromnih jader in naš skiper, ki je bil po petih letih jadranja zgolj »na suhem« (kar je tudi priznal) letos prvič za krmilom, je našo letalonosilko nagnil do skrajnih meja, da so se jadra postavila skoraj vodoravno na morsko gladino. Da je bilo pri tem slišati nekaj škripanja ostarele jadrnice, rožljanja iz spodnjih kabin, kjer se je prevračalo vse, kar ni bilo pripeto, vmes je bilo slišati tudi kakšen krik ženskega dela ekipe, ki se je obešala na nasprotnem obodu palube ob ograji ter se pripravljala na neizbežen skok v vodo ob pričakovani prevrnitvi, verjetno ni treba pisati ... Se pa človek, kot vemo, hitro vsega privadi, sploh še, ko smo videli, da pridobivamo na hitrosti in da se nam riti zadnjih jadrnic hitro
Tako izgleda začetek »letenja« postrani ...
približujejo. Pa kaj približujejo, začeli smo jih prehitevati, in to kot po tekočem traku in v cilj smo pripluli kot deseti! Pa še dobro smo zadeli med obe ciljni boji, kar ni uspelo jadrnici pred nami in neverjetno zadovoljujoče je bilo poslušati (za spremembo) kletvice drugih, ki so se na vse mile viže obračali in obračali, da so končno uspeli usmeriti jadrnico v ciljno črto. Vau, če bi bile ciljne boje postavljene še malo dalje, bi bili med prvimi, verjamete?
Za kaj vse so uporabni jogurtovi tetrapaki
Roko na srce, je bilo pa »re-gatiranja« za prvi dan več kot
dovolj; izpluli smo namreč že malo po deveti zjutraj, v marino pa smo vsi izmučeni pripluli šele malo pred osmo zvečer. Naši »mornarji« so preklinjali, ker jih je bolel prav vsak centimeter organov, ki so jih morali neusmiljeno uporabljati po ukazih skiper-ja (mišljene so roke in noge z vsemi povezujočimi mišicami do vratu), mornarke pa smo se po skoraj enajsturnem postu brez WC-ja torpedirano hitro in brez besed izstrelile v najbližje sanitarije. Če ne veste: v času jadranja so namreč WC-školjke v jadrnici zaprte, zato lulanje ni priporočljivo, sploh ne ob hudih nagibih jadrnice, ker se lahko vsa vsebina izlije po kabini, kar nikakor ni prijetno. No,
če sva se midve z Moniko po tovrstnem sanitarskem postu počutili kot dve dvogrbi kameli, je naša najmlajša članica Sabina to rešila drugače; ko je bila stiska med jadranjem prehuda, je uspela nepotrebno vsebino mehurja lepo sprazniti oz. spraviti v velik jogurtov tetrapak. In čeprav so se moški potem še dneve spraševali, kako se to naredi (brez odgovora), smo potem pridno praznili in spravljali jogurtovo embalažo z zama-ški vred ... Po tako napornem dnevu kakšnih posebnih želja po zabavi med nami ni bilo; zelo uspešno smo še pospravili pice v nekaj sekundah, za kaj več pa ni bilo moči in nekaj minut zatem je naša jadrnica že drobno podrhte-vala v glasnem smrčanju do konca izmučenega moškega dela ekipe.
Nočna zgodba o zdravicah, trobentaču in Djamšiju
Sicer pa je tudi res, da smo morali najti vsaj približno povprečje med urami zabave, jadranja in počitka, ki je bilo pošteno narušeno v prid prvemu. Pri tem smo namreč podirali rekorde že pri prihodu; prvi plov je bil za nas (in še za številne druge ekipe) opravljen tako že prvi večer.
Zelo neprimerno bi namreč bilo, če ne bi nazdravili srečnemu prihodu v Biograd, pa nato srečnemu prevzemu jadrnice, seveda je treba nazdraviti še na srečanje starih mornarskih mačkov, pa na lepo vreme, na dober veter, na dober start, na nekaj sreče, pa ... vseh nujnih stvari se zdaj ne spomnim več, vem pa, da jih je bilo veliko in smo se morali res hudo žrtvovati, da smo zadostili vsem potrebnim zdravicam. Za konec je bilo treba nazdraviti še srečnemu hodu iz restavracije v marini, kjer se je dogajalo spoznavno in pozdravno srečanje, do barke, posebej čez t. i. pasare-lo - ozko prehodno desko, ki povezuje barko s pomolom, ki ga je naše celotno članstvo opravilo brez padcev v vodo, kar se nekaj članom ostalih posadk ni ravno najbolj posrečilo. Noč naj bi bila po tako obilnem nazdravljanju (do krepke druge ure zjutraj) mirna, a to so bile le pobožne želje. Poleg neznanega neutrudnega trobentača, ki se je do jutra vztrajno učil pihati Tišino, je za dodatne glasovne efekte skrbel še član ekipe s sosednje jadrnice z vzdevkom Djamši, ki se je do jutra zelo na glas navduševal nad južnjaško uspešnico Ja sam bolan ... A ne samo prvo noč, ampak kar vse noči po vrsti.
SM
Nadaljevanje prihodnjič
Foto sM Ko je zapihalo, se je jadrnica lepo nagnila, moški del ekipe pa je Po izjemno napornem maratonskem spoznavnem večeru je drugo preizkušal jakost svojih mišic in se do konca prvega jadralnega
jutro pred prvim resnim plovom še kako teknil močan zajtrk.
dne rekordno spotil.
Prehitevanje je bilo včasih hudo na tesno .
Sest sedmin naše ekipe ob prevzemu jadrnice (brez Danija, ki je pritisnil na sprožilec fotoaparata). No, takole pa se je na morju potem začelo zares.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
sreda • 29. aprila 2009
Zanimivosti, oglasi in obvestila
Štajerski	29
Žetale • Z okrogle mize o ogrevanju z lesno biomaso
Prireditvenik
Kako in kdaj je ogrevanje
Po uvodnem nagovoru župana Antona Butolena, ki je
povedal, da se v občini resno pripravljajo na ureditev skupinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso, v katerega naj bi bilo vključenih nekaj gospodinjstev v središču občine in javne stavbe (OŠ, bodoči vrtec, občinska zgradba, vaški dom, župnišče) ter predstavitvi dela agencije LEA s strani vodje Janeza Petka, je zbranim o najsodobnejših kotlih na bioma-so, ki jih na slovenskem trgu ponuja podjetje KWB, govoril Tomaž Rifelj; poudaril je, da gre za kotle z izjemno visokim izkoristkom, ki so povsem avtomatizirani, saj (lahko) zagotavljajo avtomatsko polnjenje, čiščenje in tudi odstranjevanje pepela, imajo pa tudi kontrolirano izgorevanje.
V Avstriji so sistemi skupinskega ogrevanja že dobra praksa
Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta pa je v svojem predavanju predstavila zanimiva koncepta energetskega pogodbeništva in biomasne logistične centre. Kot je povedala, gre za modele, ki so povzeti iz sosednje Avstrije in so se izkazali kot zelo dobri. »Pri energetskem pogodbeni-štvu gre za povezavo skupine kmetov, lastnikov gozdov, ki se povežejo v zadrugo ali pač na drugačen pravni način in najamejo ali zgradijo novo kurilnico ter investirajo v kurilno napravo, prevzamejo stroške celotne naprave za ogrevanje, vključno z gradbenimi stroški, stranka pa nima nobenih organizacijskih skrbi glede vzdrževanja naprave in ogrevanja. Ta skupina kmetov je odgovorna za delovanje, vzdrževanje in popravila, pogodbo pa je najbolje skleniti za dobo 15 let. Velikost teh sistemov se giblje večinoma med 50 in 300 kW.«
Krajnčeva je izpostavila dve možnosti tovrstnega pogod-beništva; slednje je pametno skleniti za ogrevanje posameznih večjih stavb (zlasti šol, trgovskih centrov, drugih večjih poslovnih stavb ipd.) ali pa za mikrosisteme (skupno ogrevanje manjšega zaselka, stanovanjske soseske, obrtne cone ipd.), v obeh primerih pa je Krajnčeva opozorila, da se investitorji naj izognejo morebitnemu predimenzioniranju sistema ogrevanja. »Dejstvo je tudi, da se les absolutno bolje prodaja kot lastni energent pogodbenikov v določenem sistemu ogrevanja kot pa prosto na trgu. V Avstriji se cena lesnih sekancev na en nasuti
kubični meter v energetskem pogodbeništvu giblje do 24 evrov, pri prodaji v večje naprave pa do 13 evrov.« V Sloveniji so sicer cene precej nižje, vendar pa lahko imajo kmetje-lastniki gozdov, ki bi se povezali in les prodajali za ogrevanje v okviru lastnega sistema, na cene precej velik vpliv.
Kranjčeva je posebej opozorila še na eno težavo, s katero se bodo gotovo srečevali prvi pogumneži, ki se bodo lotili omenjenih projektov: »To so administrativni postopki, ki naložbo zelo časovno zavlečejo. S tem so se od začetka dajali tudi v Avstriji, danes pa tam deluje že več kot 207 projektov energetskega pogodbeništva, od tega je kar 70 % projektov v lasti skupin kmetov ali lastnikov gozdov!«
Zanimivi tudi biomasni logistični centri
In medtem ko gre pri energetskem pogodbeništvu tako za dobavo biomase kot za ureditev sistema ogrevanja z njo, so biomasni logistični centri le oblika zbiranja in hranjenja ter dobave želene oblike ter količine lesa. Tudi ta model je v Avstriji že zaživel: »Namen teh centrov je predvsem mobilizacija potencialov lesne bio-mase ter oskrba lokalnega trga z njo, nadalje ponudba različnih lesnih goriv in varnost oz. zagotovljene redne dobave,« je razložila Nike Krajnc, nato pa predstavila enega izmed takšnih centrov v sosednji državi. »Če se odločate za izgradnjo takšnega centra, morate najprej raziskati potenciale in trajnost le-teh, nadalje koliko in kakšne so potencialne stranke in tudi koliko je konkurentov v okolju. Dobro je pridobiti eno večjo in več manjših strank, konkretno pa je pri nas več povpraševanja po sekan-cih in manj po polenih. Je pa druga zanka; namreč, sekalnih strojev je v Sloveniji že precej in niso dovolj izkoriščeni!«
Mačehovsko sofinanciranje energetskih projektov
Potem se je govorilo še o finančnih vidikih vseh omenjenih projektov; skupna ugotovitev je bila, da ima država do investitorjev na področju izrabe lesne biomase še precej mačehovski odnos; sicer je res, da obstajajo viri sofinanciranja tako na kmetijskem kot okoljskem ministrstvu preko raznih razpisov, vendar so
omejitve precej velike, tako, da tudi do 50 % sofinanciranje energetskih naložb na koncu (glede na razpisne zahteve) za naložbenika predstavlja le 10 do 15 % pokritja dejanskih stroškov, kot so povedali tisti, ki so to preizkusili. Teh je sicer bolj malo, saj je začetna investicija zelo visoka, povrne pa se čez več let. Konkretno se cene kotlov za posamična gospodinjstva, če gre za naložbo na ključ, ki zajema celovito prenovo kurilnega sistema v hiši, gibljejo od 11.000 evrov navzgor, kot je povedal Tomaž Rifelj: »Najcenejši so manjši kolti na drva; naložba s tem kotlom bo stala med 11.000 in 12.000 evrov. Sistem s ko-
V Sloveniji je eno uspešnejših podjetij, ki je že upravlja tri mi-krosisteme ogrevanja, podjetje Biomasa iz Luč. Iz praktičnih izkušenj je o tem govoril predstavnik David Špeh.
tlom na pelete bo zahteval do 15.000 evrov vložka, kurilni sistem s kotlom na sekance, brez zalogovnika, pa tudi do 20.000 evrov.« Za morebitno sofinanciranje ureditve ogrevanja na biomaso (oz. subvencioniranje z nepovratnimi sredstvi s prijavo na razpis) pa mora prijavitelj izpolnjevati še druge pogoje, kot je npr. zamenjava vseh oken na hiši z energetsko varčnimi, enako velja za fasado, ostrešje in druge gradbene elemente, zato na preteklih razpisih ni bilo več gneče. Na napovedan letošnji razpis pa se še vedno čaka ...
Pasti pri izvedbi
projekta
mikrosistema
Kljub temu je v Sloveniji kar nekaj kmetij, ki so ogrevanje z lesno biomaso že uspešno izvedle (med njimi so tudi tri kmetije iz Žetal), izjemno uspešno pa je tudi podjetje Bi-omasa iz Luč, ki je investiralo in zdaj tudi upravlja kar tri mi-krosisteme ogrevanja na lesno biomaso na področju Mozirja. David Špeh je zbrane na okrogli mizi iz lastne prakse opozoril na nekaj pasti pri izvedbi tovrstnih projektov: »Najbolje
Cetrtek, 30. april
z lesom najcenejše
Na okrogli mizi v žetalski vaški dvorani, kjer je bilo videti bolj malo udeležencev, je bilo minuli petek slišati veliko zanimivega o izrabi lesa kot energenta za ogrevanje, tako za individualna gospodinjstva kot za manjše (kolektivne) sisteme, ki povezujejo več objektov.
17.30 Grajena, pred domom krajanov, postavitev prvomajskega drevesa in zasaditev trte potomke iz mariborskega Lenta 19.00 Ptuj, prireditveni prostor Brodarskega društva Ranca, ob 5.
obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo 20.00 Grajena, pred domom Športnega igrišča, kresovanje -	Dornava, pri ribniku, kresovanje in proslava z ognjemetom
Petek, 1. maj
6.00
7.00 10.15
11.00
Ptuj, po četrtnih skupnostih Mestne občine Ptuj, Prvomajska budnica
Ptuj, zbiranje v Ljudskem vrtu, rekreacijski pohod do Rance Ptuj, Ranca, start rekreacijskih tekačev, pohodnikov in kolesarjev
Ptuj, Ranca, pričetek turnirja odbojke in pričetek vožnje s turistično ladjo Čigra
Dornava, Prvomajska budnica po vaseh občine Dornava
Sobota, 2. maj
Dornava, pri ribniku, prvomajsko tekmovanje za pokal FOOG
Nedelja, 3. maj
Polenšak, tradicionalna Florjanova nedelja vseh društev na Polenšaku
TV Ptuj
Foto: SM
Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta je zbranim prestavila zelo zanimive in uspešne oblike povezovanja kmetov v sosednji Avstriji, ki z lastno lesno biomaso skrbijo za kolektivno ogrevanje več objektov oz. tudi zaselkov. Kot je bilo slišati iz vrst poslušajočih, pa je v naši državi združevanje kmetov zaenkrat le teorija, nikakor pa (še) ne praksa ...
je, če se pogodba z uporabniki mikrosistema sklene za obdobje vsaj 15 ali 20 let, da sta zadovoljni obe strani. Čim manj naj se tudi gradi na rezervo; sistem mora biti polno izkoriščen, da je rentabilen, vedno pa se ga lahko dograjuje; torej nikakor ne predimenzionirajte izgradnje! Še posebej pa se zavedajte, da sama izgradnja mikrosistema lahko traja le štiri mesece, preden pa se boste prebili skozi vse projekte in soglasja, pa lahko traja tudi leto in pol! Prav tako priporočam, da se kupuje le preizkušena in profesionalna oprema!«
Ob koncu predstavitev so zbrani razpravljali še o rentabilnosti mikrosistemov ogrevanja v kontekstu cen energije; po izračunu, ki ga je dal Špeh, bi v povezanem sistemu ogrevanja štirih hiš s povprečno kvadraturo 170 m2 znašal letni strošek ogrevanja na eno hišo od 700 do 800 evrov. Strinjali so se, da je ogrevanje na lesno biomaso najrentabilnejše in najcenejše takrat, ko biomaso zagotavljajo kmetje oz. domačini, povezani v zadrugo ali kakšno drugo pravo obliko, žal pa, kot je dejal eden izmed udeležencev okrogle mize, je združevanje kmetov v Sloveniji zaenkrat le teorija, ne pa tudi praksa.
Predavanje je organizirala mariborska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije skupaj z žetalskim strojnim krožkom Žetalanec pod pokroviteljstvom Občine v okviru tedna gozdov in 11. gozdarskega praznika.
SM
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju. Javna tribuna Slovenske demokratske stranke. Ministrica za kulturo Majda Širca obiskala Ptuj. Nova Slovenija predstavlja svoje kandidate za Evropske poslance. 17. državno tekmovanje elektro šol Slovenije. Usposabljanje za življenjsko uspešnost na Ljudski univerzi Ptuj. Seznanjanje državljanov z vojaško dolžnostjo. Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Literarni večer v Knjižnici Ptuj. Razstava likovnih del italijanskih umetnikov. Ljubiteljska slikarka Cecilija Bernjak razstavlja na Ptuju. Drugi Porschejev mednarodni reli. Dominkova domačija v Gorišnici dobiva novi sijaj. S telovadbo in sproščanjem do več zdravja.
aiMiiiiiFiiiiiMimu
C 02/2280110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
3| GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
mena
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, LJubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

m® (mum
¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
XX
budilka
89,8 98,2 104,3 Mk
WWW.radÍO-ptu¡.S¡	JfbiluZajte nai tudi na ipietu.: u/u/w.radio-ptuj.ii
Foto: SM
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
sreda • 29. aprila 2009
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Mali oglasi
STORITVE
UGODNO NUDIMO MIZARSKE USLUGE: izdelava vhodnih vrat, oken, vrtnih garnitur, letev, balkonske ograje, stopnišč, notranje opreme iz masive ... Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak, tel. 02 761 01 74, 041 403 713.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 47B.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 6B a, Gorišnica. Tel. 041 4B7 037.
$0 •/
muume
j
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.

Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
NOVO! Spoštovani kmetje in pridelovalci vrtnin. Podjetje CALA, Branko Cajnko, s. p., PE-HD vrečke in folije, vam nudi in pripelje na dom črne PE-folije širine 1,20 m, 1,40 m ali dimenzije po vaših potrebah, in folijo za baliranje. Tel. 02 775 47 21 ali 041 676 634.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
PRODAM metrska drva z dostavo. Telefon 031 623 356.
PRODAM svinje, težke od 90 do 100 kg. Telefon 051 340 496.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM prekopalnik - dolžine 180, krožne brane - 28 diskov, prikolico za dve živali, rampo za nakladanje živine. Tel. 041 601 746.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
TRAKTOR Stayer 430, letnik 1972, prodam. Cena 2.500,00 €. Tel. 051 320 279.
PRODAMO čebele, roje na relaciji Ptuj- Lenart, in telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 02 757 4721.
RAZNO
RAZOČARANA 60-letna vdova iz tujine si želi najti osamljenega zdravega in veselega Slovenca - ne Hrvata - od 50 do 60 let brez obveznosti, nekadilca in ne pijanca z lastnim domom in osebnim avtom, finance niso problem, imam vse, kar si srce želi. Javi z lastno sliko pod šifro: "ZAUPANJE".
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi. Postanite dobro plačani honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročil za Slovenske novice in Delo. Vabljeni tudi mlajši upokojenci. Nudimo vam stimulativno plačilo in prijazno delovno okolje. Pisne prijave v 8 dneh: Delo, d. d., Stross-mayerjeva 26 a, 2000 Maribor, naročnine.
V UGLEDNI restavraciji v Gradcu - Avstrija - zaposlimo samostojnega kuharja. Urnik dela 5 dni + 2 dni prosto. Nočitev in hrana v hiši. Milena 0043/69910003289.
DOM-STANOVANJE
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za manjše. Telefon 041 916 368.
NEPREMIČNINE
V PTUJU PRODAM gradbeno parcelo, 14,B a. Telefon 031 684 07B.
VRELEC SREČE, d. n. o., Krimska 10, 1000 Ljubljana. Sporočamo vam, da se bom ponovno v vašem kraju nahajala dne 9. maja od 11. do 17. ure, denar ni problem - prostovoljni prispevki. Dobimo se v BARU LESAR, Gorišnica 54 a. Vedeževalka, bioenergetik, radiestezist, numerolog - prisoten, itd.
íPoítuíajis, nas. na itjztounzm íjiíztu!
RADIOPTUJ
tut, dfiletcc
www.radîo-ptu ¡.iï^)
—m
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
S1P
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
SREDA 29.4.
8.00 Oddaja Iz občine Hajdlna 18.00 SUPER Hm odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja iz občine Hajdina ČETRTEK 30.4. 8.00 Materinski dan v OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika občine Dornava PETEK 1.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših kra|ev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 2.5.
8.00 Oddala Občine Markovcl 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica -odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Markovcl 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja NEDELJA 3.5. 8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Iz občine Hajdlna 11.00 Koncert skupine Osti JareJ 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Kronika občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja PONEDELJEK 4.5. 8.00 Kronika Občine Videm - ponovitev 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Kronika Občine Markovci
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Božtjan Arnuâ s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
ti družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004 (T)	10.190,
BMW 320D	ČRNA	2001	7.790,
FIAT CROMA 1.9 MULTUET.5V	SREBRNA	2006	10.990,
FIAT PANDA 4X41.28V CLIMBING, 5V	SREBRNA	2008 (T)	9.990,
FIAT PUNT01.216V, 3V	SREBRNA	2003	4.190,
FIAT PUNTO 1.2,3V	RDEČA	2003	3.390,
FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,
FIAT SCUOO 2.0 JTD.5V	ZLATA	2008 (T)	22.500,
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003 (T)	7.990,
OPEL CORSA 1.3 DTI.3V	BELA	2006	6.490,1
RENAULT ESPACE 1.9 DCI,5V	T. SIVA	2004	9.590,1
SEAT IBIZA 1.4,5V	SREBRNA	2006	7.490,1
SKODA FABIA COMBI 1.4TDI 5V	SREBRNA	2007 (T)	9.490,1
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,1
VWPOLO 1.0,3V	RDEČA	1999	1.890,1
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
Spomladanske ugodnosti Adriatica Slovenke na Ptuju!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure, predstavništvo Ptuj,
Trstenjakova ul. 1, Ptuj
Več informacij na 02 780 68 00.
Bon A
v vrednosti
15 EUR
ob sklenitvi novega stanovanjskega zavarovanji
z letno premijo nad 70 EUR
Bon je unovöljiv cío 30.Çï.200i3
v vrednosti
15 EUR
Ob sklenitvi novega avtomobilskega zavarovanja
osebnega vo-zlla z. letno premijo od 200 EUR do 399 EUR ali
v vrednosti
20 EUR
ob sklenitvi novog? avtomobilskega zavarovanja
osebnega vozila z letno premijo nad 400 EUR
3on Jo nnoviljiv do 30 9.2009
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	STIL 5-Nasmehni se
2.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
3.	GORSKI CVET-Lovska
4.	BRATJE POUANŠEK- Lepi stari časi
5.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
6.	Ans. NAVEZA-Veselite se pomladi
7.	BARBARA in MARTIN JEHART- Moj dom je v rožah
ŠOPEK POSKOČNIH
Ime In priimek: Tel. številka:
1.	VICTORY-Mi mamo se fajn
2.	BRIGITA ŠULER - Druga liga
4.	SAŠA LENDERO - Kdo
5.	ALFI-Mix 1
5.	SKATER-Raketa
6.	KINGSTON - Čist en majhn radio
7.	MAJDA PETAN - Potuj z menoj
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
loiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@emaii.si
www.avtomiklavz.si
znamka	letnik	cena€	opr.	barva
ALFA ROMEO BRERA 2,4 M-JET	2006	19.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A41,9 Till KARAV.	2000	5.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
AUDI A6 2,5 TDI QUATTRO	2003	10.250,00	XSENON	KOV. MODRA
BMW520 i UMUZ. PUN	2000	6.580,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT CROMA 1,9 JTD MULUWAGON	2006	10.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1,2	2007	6.850,00	KUMA	SREBRN
FORD FOCUS C-MAX 1.8 TDCI	2006	8.960,00	KÜMA	SREBRN
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	6.980,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
OPEL COMB01,6	2003	5.490,00	KUMA	SREBRN
OPEL VECTRA 2,0 DT1 UMUZ.	2002	6.980,00	KUMA	BELA
OPAL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	7.700,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 1.6 HDI EXECUTIVE	2006	9.250,00	AVT. KLIMA	SIVA
Skoda fabia 1,4 tdi	2007	8.490,00	KUMA	BELA
TOYOTA COROLLA 1,4 D	2005	8.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW SHARAN 1,9 TDI	2002	9.100,00	AVT. KLIMA	KOV. M. ZELEN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 TDI	2005	14.599,00	AVT. KUMA	ČRNA
AUDI ALUI0A0 3,0 TDI D	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI 07 QUATTRO 3,01 DPF	2006	52.990,00	AVT. KUMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOUR. AVT. T1FTR. 2000		15.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5:520 i	1997	4.199,00	KLIMA 2 ZONSK	A KOV. SREBRNA
CITROEN C41.6 HDI	2006	11.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FIESTA FLAIR 1,25 i 1GV cnnn conic i k inri niriiDi	1997 m	990,00 i non nn	TONIR. STEKLA IfllUi	RDEČA mu unnnt
rUnU rUlUo l,D lUllrUlUHA 0PELASTRA2.0	ZUUD 2001	/.ÖÜU.UU 5.290,00	IU.IIHA STREŠNE SANI	Nil. MUUHA BELA
PEUGEOT 2061,41	2005	5.999,00	KLIMA	KOV. SV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH.	2005	14.490,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KUMA	KOV.SRERRNA
FIAT SCUDO VAN 2,0 JTD	2002	6.190,00	NEPOSKOD.	KOV.SREDRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen®	Oprema	Barva
OPEL ASTRA 1,6 KARAV.	1998	3.350,00	KLIMA	KOV. BELA
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIM.	1997	2.850,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.700,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	3.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.590,00	KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN XSARA 2,0 HDI UMUZ.	2001	4.790,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI UMUZ.	2001	8.900,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	7.850,00	AVT. D.KLIMA	KOV. M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI SELECTION	2002	6.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.290,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIV. KAR.	2001	5.980,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4i	2001	3.490,00	PRVA REG. 2002	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. UMUZ.	2002	7.500,00	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,4 MPI	2002	4.120,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT THALIA 1,416V FTT	2001	3.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VW NEW BEETLE 2,0 HIGHLINE	1999	5.680,00	KLIMA	RUMENA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDTI EDITION	2007	12.330,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	2.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI	2002	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA1,4 SE	1998	1.380,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01,8116V	2002	5.690,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR.	1999	4.390,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN C31,41 SX	2004	5.950,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 BASIS	1999	3.890,00	SERV0 VOLAN	KV0. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2009 (Uradni list RS, št. 5/09) ter v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnikom o postopku za financiranje kulturnih programov (Uradni list RS, št. 31/05) Občina Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Hajdina za leto 2009 (v nadaljevanju razpis)
1.	PREDMET RAZPISA: sofinanciranje programov in projektov s področja kulture v občini Hajdina za leto 2009. Razpisana sredstva so namenjena za redno dejavnost sofinanciranja programov in projektov društev, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost s področja kulture.
2.	RAZPISNA PODROČJA: Občina Hajdina sofinancira programe in projekte z naslednjih področij:
-	redna dejavnost
-	ljubiteljska kulturna dejavnost s področja glasbe, gledališča
3.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: na razpis se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	redno delovanje kulturnih društev in sekcij,
-	da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz občine Hajdina,
-	da ima program ali projekt pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zagotovljene druge vire financiranja,
-	da bo program ali projekt izveden v letu 2009.
4.	MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: za ocenjevanje posameznih programov in projektov bodo uporabljena naslednja merila:
-	točkovno ovrednotenje sekcij Kulturnih društev in skupin za leto 2009,
-	kakovost predloženega programa ali projekta,
-	preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije,
-	dosedanje delo in reference.
5.	ROK IZVEDBE: dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
6.	OKVIRNA VREDNOST RAZPISA je 14.702,00 € - redna dejavnost
7.	VSEBINA PRIJAVE: prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Če prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa, in sicer s strani pooblaščenih oseb sofinancerja. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane.
8.	ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS: prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 8. 5. 2009 na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44 a, 2288 HAJDINA z oznako: NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS KULTURA 2009 (na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj) ali jo do tega dne oddati na Občinski upravi Občine Hajdina, in sicer v času uradnih ur.
9.	IZID RAZPISA: o izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni. Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev.
10.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Občinski upravi Občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občinski upravi Občine Hajdina pri gospe Valeriji Šamprl na telefonski številki: 02/788 30 30. Prijava na razpis pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji in merili razpisa.
Radoslav Simonič župan občine Hajdina
VRTEC PTUJ
OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2009/2010.
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2009/2010 do 15. 5. 2009 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29, in sicer:
-	v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure,
-	v sredo od 7. do 17. ure in
-	v petek od 7. do 13. ure.
Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega leta do treh let (jasli) ali od treh do vstopa v šolo (vrtca) in kombinirane oddelke od 2 let do 4 let v naslednjih programih:
a)	dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različni poslovalni čas od 5.30 do 17.00,
b)	program dvoizmenskega vrtca (dopoldan in popoldan) v enoti Mačice, Potrčeva 9/a, in Narcisa, Raičeva 12,
c)	program za otroke s prilagojenim programom. Prijazno vabljeni!
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag.
Se težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
SPOMIN Cirilu Horvatu
IZ MOŠKANJCEV 1
Žalosten in boleč je spomin na 3. maj 2007, ko smo te za vedno izgubili.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečko.
Vsi tvoj najdražji
Na nebu hrepenenja, našega življenja, le ena sama zvezda nam žari, ljubezen naša tam živi!
(ati)
SPOMIN
Matjaž Samastur
IZ KVEDROVE 5, PTUJ 10. 2. 1986 - 30. 4. 2007
Tiha bolečina spremlja spomin, ko je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi sin.
Hvala vsem, ki pot vodi vas tja, kjer njegov dom rože krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Zelo, zelo te pogrešamo!
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina
te zbudila ni, ostala je le praznina, ki
hudo boli.
SPOMIN
27. aprila 2009 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica
Marija - Mimika Mar
IZ FORMINA 23
Hvala vsem, ki se je spominjate ob njenem preranem grobu.
Žalujoči: tvoji najdražji
Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznino, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Gabrovec
IZ VELIKE VARNICE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani. Še posebej se zahvaljujejo g. župniku Ediju Vajdu za molitev ob pokojni mami in cerkveni obred. Zahvala pevcem za lepo odpete pesmi, govorniku Janku Kozelu za ganljive poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse molitve in lepe misli, ki so bile in še bodo namenjene naši ljubi mami.
Njeni otroci, vnuki in pravnuki
www.radio-tednik.si
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Poldilite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Ptuj • Danilu Medvedu za umor bivše partnerke 18 let zapora
"Naredil bi vse, da bi lahko čas zavrtel nazaj ..."
Ob zaključku glavne obravnave zoper 33-letnega Danila Medveda iz Podgorcev je veliki senat Okrožnega sodišča na Ptuju obtoženca spoznal za krivega in mu za okruten umor nekdanje partnerke, 27-letne Marjetke Zemljič, prisodil 18 let zaporne kazni. Obsodba še ni pravnomočna, okrožna državna tožilka, ki je zahtevala 20 let zapora, je s sodbo zadovoljna, obtožencev zagovornik pa ne, zato je napovedal pritožbo.
Po tem, ko so v četrtem delu glavne obravnave v sredo, 22. aprila, še enkrat povabili k pričanju sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Andreja Pi-šca in direktorico ormoškega centra za socialno delo Darjo Nadelsberger Bene, so pred petčlanskim senatom Okrožnega sodišča v Ptuju, ki ga je vodila Okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, na predlog obrambe zaslišali še ormoškega policista Dušana Lebna.
Ko je obtoženčev zagovornik odvetnik Martin Graj policista vprašal, ali so v času pred kritičnim dejanjem na policiji sodelovali z ormoškim centrom za socialno delo, je Leben zatrdil, da so sodelovali ter da je ob nekem obisku celo povedal, da se zoper Marjetko Zemljič širijo obvestila zaradi suma zanemarjanja mladoletne osebe. Povedal naj bi mu, da je Marjetka privolila, da bodo pri njej opravili urinski test za prisotnost prepovedane droge, on pa naj bi jim povedal tudi, da zbirajo obvestila zoper Danila Medveda v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja nasilja v družini, zaradi česar mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja.
Ko ga je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec vprašala, ali mu je bilo znano, da je na centru za socialno delo potekal postopek za odvzem otrok, je pritrdil, nato pa se je v razpravo vključil obtoženi Danilo Medved, ki je policista vprašal, ali je vsebino nekega SMS-sporočila, ki naj bi potrjeval sum, da je Marjetka uživala mamila, poslal
na center. Leben pa mu je odgovoril, da je vsebino sporočila poslal na tožilstvo, center za socialno delo pa je o tem le obvestil. Danilo Medved je ob tem dodal, da mu je bila prepoved približevanja izrečena 2. novembra lani, že naslednji dan, 3. novembra, pa naj bi Marjet-ka nekomu poslala omenjeno SMS-sporočilo in ga zaprosila, naj ji priskrbi »travo«.
Ko je predsednica senata vprašala obtoženčevega zagovornika, ali še naprej vztraja pri zaslišanju kriminalistke, je ta odgovoril, da ne vztraja več, zahteval pa je še en dokazni predlog, vendar ga je predsednica senata zavrnila, saj je ugotovila, da je dejansko stanje že v zadostni meri pojasnjeno ter da je nesporno ugotovljeno, da je Marjetka uživala kanabis oziroma travo.
Tožilka zahtevala 20 let zapora
Zelo čustvena je bila v svoji sklepni besedi okrožna državna tožilka mag. Milenka Žigman, ki je obtoženemu Danilu Medvedu očitala, da je kaznivo dejanje izhajalo iz njegove ljubosumnosti do bivše partnerice Marjet-ke Zemljič, zaradi česar se ji je brezobzirno maščeval. Čeprav je vedel, da ima prepoved približevanja in da je bil leto dni pred tem že kaznovan, je pri izvršitvi okrutnega dejanja pokazal posebno vztrajnost, saj je v stanovanje vstopil tako, da je moral od zunaj splezati na balkon. Tudi pri izvršitvi dejanja
Foto: M. Ozmec
Pogled na razpravno dvorano tik pred izrekom sodbe; levo obtoženčev zagovornik, nato veliki senat okrožnega sodišča s predsednico Katjo Kolarič Bojnec, v ozadju pa okrožna državna tožilka mag. Milenka Zigman.
Foto: M. Ozmec
Danilo Medved je okrutno dejanje odkrito priznal in obžaloval: "Naredil bi vse, da bi lahko čas zavrtel nazaj ..."
je pokazal posebno okrutnost, saj je Marjetko zabadal po celem telesu, okoli 15-krat, tudi po tistem, ko je bila Marjetka še toliko pri sebi, da se je z njim začela pogovarjati.
Tožilka je povedala tudi, da je bila Marjetka na glavnih obravnavah prikazana kot ženska, ki ni najbolje skrbela za svoja otroka, vendar bi bilo treba upoštevati njeno zdravstveno stanje, saj v takem psihičnem stanju, kot je bila, ni mogla zanju skrbeti bolje. Žal pa v okolju, kjer je živela, tega še vedno ne razumejo in tudi Marjetkini svojci tega očitno ne razumejo. To, da je bilo njeno težko psihično stanje že dalj časa načeto, je razvidno tudi iz spisov. Teža storjenega kaznivega dejanja je po mnenju tožilke toliko hujša, saj ga je obtoženec storil v času, ko sta bila prisotna oba mladoletna otroka, ki sta ostala v stanovanju vse do prihoda socialne delavke. Tako je nedvomno, da sta otroka vse videla in spoznala, da sta svojo mamo za vedno izgubila, zato bo ta situacija ostala pri otrocih vse življenje, posledice pa so ne slutene.
Tožilko pa skrbi, ker se po tragičnem dogodku nihče ni zavzel za oba mladoletna otroka, niti toliko ne, da bi ju vzel vsaj začasno k sebi, vse do danes pa se nihče od svojcev ni odločil, da bi katerega od otrok vzel v rejništvo. Posebna okoliščina je
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Trijakov dan (1.) dežuje, dobro letino oznanjuje.
Danes bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju 14, najvišje dnevne od 10 do 15, ob morju do 18 stopinj C.
Obeti
V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še padavine, deloma plohe. Proti večeru bo dež ponehal. V petek bo povečini sončno, popoldne bodo posamezne plohe ali nevihte. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Topleje bo.
pri Marjetkini hčerki, ki je ostala brez obeh staršev in sedaj živi pri tujih ljudeh. Zanikala je tudi, da otroka ne bi dojela, kaj se je zgodilo, saj sta oba večkrat povedala, da je »ata ubil mamo«! Ob tem pa je menila tudi, da ni mogoče prezreti dejstva, da je bil storilec nasilen tudi do prejšnje partnerice, glede na vse to pa je sodišču predlagala, da Danila Medveda spozna za krivega in ga obsodi na 20 let zaporne kazni.
Ravnanje centra skrajno nestrokovno
Obtoženčev zagovornik odvetnik Martin Graj se s tem, kar je navedla tožilka, očitno ni strinjal. Med drugim je menil, da s strani obtoženega ni bil nakazan nikakršen nagib, da bo storil, kar je. Imel naj bi dokaze, da obtoženi tega ni želel storiti, da je želel zaščititi oba otroka ter poudaril, da se svojega dejanja zaveda in da ga obžaluje. Ni se strinjal, da so ga Marjetkini sorodniki opisovali kot izrazitega nasilneža, ravnanje delavcev Centra za socialno delo v Ormožu pa je označil za skrajno nestrokovno, kar naj bi zahtevalo ukrepanje. Ko je sredi lanskega leta Marjetka za 20 dni zapustila oba otroka in odšla v neznano, niso ukrepali, izjave nekaterih iz centra za socialno delo pa so po njegovem prepričanju nerazumne, motilo pa ga je tudi, ker sodišču zahtevanega gradiva niso dostavili v celoti.
Povsem drugače pa je ocenil delo policije, ki je po njegovem prepričanju ravnala korektno, tudi v predkazenskem postopku. Navedel je tudi mnenje izvedenca psihiatrične stroke, češ da je bil obtoženec v hudi duševni stiski, zato je izgubil kontrolo nad impulzi, saj je videl, da poleg pastorke leži napol gol moški. Zato je izrazil svoje trdno prepričanje, da ne gre za kaznivo dejanje umora, ampak za uboj na mah, ter da
mu bo sodišče upoštevajoč tudi vse druge olajševalne okoliščine izreklo kazen, nižjo od 10 let zapora.
Vstal je tudi obtoženi Danilo Medved in poudaril, da svoje dejanje obžaluje ter da tega, kar je storil, ne bo nikoli pozabil: »Naredil bi vse, da bi lahko čas zavrtel nazaj. A tudi sam ne morem živeti brez pomirjeval in uspavalnih tablet, zato ne drži, da sem zaradi storjenega dejanja ostal neprizadet ...«
Človeško življenje je nedotakljivo!
Vsi v razpravni dvorani so vstali, ko je predsednica velikega senata Katja Kolarič Bojnec objavila sodbo, v kateri je obtoženega Danila Medveda spoznala za krivega in ga v skladu z zakonodajo obsodila na 18 let zapora, pri čemer se šteje tudi pripor, v katerem je obtoženi od 15. decembra 2008. V obrazložitvi je predsednica senata poudarila, da je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo težke razmere v družini Ze-mljič - Medved ter dejstvo, da sta imela oba starša specifične osebnostne lastnosti, da sta se oba zdravila ter da sta bila oba obravnavana pri centru za socialno delo.
Ob tem je poudarila, da ni mogoče prezreti osnovnega človeškega apostolata, da je človeško življenje nedotakljivo. Sam način izvršitve dejanja je bil zelo krut, saj je bil storjen vpričo dveh mladoletnih otrok, ki bosta imela ta strahoten dogodek vse življenje pred očmi. Ob odmeri kazni pa ni mogoče spregledati tudi velike odgovornosti družbe, ki je v takem primeru dolžna organizirati tudi pravočasno skrb za mladoletne otroke.
Po zaključku glavne obravnave je okrožna državna tožilka mag. Milenka Žigman na novinarsko vprašanje, ali je s sodbo zadovoljna, odgovorila: »Sem zadovoljna, pritožila se bom samo, če bo v obrazložitvi sodbe podana kakšna bistvena
Osebna kronika
Rodile so: Helena Primic, Cesta v Mestni log 28, Ljubljana
-	Elo Noro; Suzana Osmanaj, Grajska ulica 10, Slovenska Bistrica - Ermala; Alojzija Franc, Repišče 13 a, Zg. Le-skovec - Ano; Metka Grdiša, Orešje 76, Ptuj - Ulo; Helena Petrovič, Repišče 1/b, Zg. Le-skovec - Tilna; Nina Godec Meško, Ob Grajeni 18, Ptuj
-	Filipa; Mateja Rozman Škor-janec, Ljutomerska c. 23, Ormož - Uršulo; Petra Marinič, Bresnica 85, Podgorci - Luka; Barbara Fijačko, Rimska ulica 12, Ptuj - Tilna; Mateja Belšak, Mezgovci ob Pesnici 4, Dornava - Žano; Tamara Matjašič, Velika Nedelja 4, Velika Nedelja - Sofijo; Barbara Cvetko, Slovenska ulica 47, Sv. Trojica v Slov. goricah -Pio; Julija Preac, Kraigherjeva ulica 26, Ptuj - Zojo.
Umrli so: Hilda Miško, Hardek 8, rojena 1925 - umrla 14. aprila 2009; Katarina Cebek, rojena Lozinšek, Draženci 76, rojena 1919 - umrla 13. aprila 2009; Terezija Velnar, Sko-librova ul. 12, Ormož, rojena 1928 - umrla 14. aprila 2009; Karolina Pučko, rojena Gojčič, Novinci 12, rojena 1936 -umrla 10. aprila 2009; Stanko Terbuc, Vičava 115, Ptuj, rojen 1923 - umrl 13. aprila 2009; Janez Pulko, Slovenja vas 44, rojen 1936 - umrl 15. aprila 2009; Antun Korenjak, Dolane 33, rojen 1929 - umrl 16. aprila 2009; Ana Strel, rojena Veit, Lovrenc na Dr. polju 83/a, rojena 1947 - umrla 22. aprila 2009; Terezija Čeh, rojena Janžekovič, Kukava 40, rojena 1938 - umrla 15. aprila 2009; Terezija Povo-dnik, rojena Zmazek, Stojnci 46, rojena 1919 - umrla 19. aprila 2009; Marija Gabrovec, rojena Kozel, Velika Varnica 128, rojena 1918 - umrla 20. aprila 2009; Marija Kozel, rojena Letonja, Dolena 15, rojena 1925 - umrla 14. aprila 2009; Marija Pihler, rojena Pu-kšič, Levanjci 24, rojena 1912
-	umrla 17. aprila 2009; Janez Potočnik, Čermožiše 29, rojen 1928 - umrl 17. aprila 2009; Janko Kovačec, Juršin-ci 16, rojen 1950 - umrl 22. aprila 2009; Marija Kmetec, rojena Krajnc, Selska c. 12, Ptuj, rojena 1925 - umrla 22. aprila 2009.
Poroke - Ptuj: Danijel Hanželič in Darja Belšak, Dornava 40. Stanislav Prapotnik, Zagrebška c. 88, Ptuj, in Cilka Vučak, Skorba 41/b. Franc Gavez in Valerija Koritnik, Grajena 16. Mitja Bek, Lovrenc na Dr.polju 112/a, in Saša Krajnc, Lahon-ci 50. Igor Gaber in Lidija Jur-gec, Rimska ploščad 16, Ptuj.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M.
kršitev kazenskega postopka.« Obtoženi Danilo Medved, ki je odhajal iz sodne dvorane v družbi dveh paznikov, s sklonjeno glavo, sodbe ni želel komentirati. Njegov zagovornik Martin Graj pa je dejal: »Odločitev sodišča terja pritožbo, sam sem trdno prepričan, da pravna kvalifikacija zagotovo ni takšna, kot je sodba.«
M. Ozmec