Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K.‘ Jednote.
48. števili*«.
Joliet. Illinois*. f>. novembra leta 190f>
Letnik ZSL"V
REPUBLIKANCI
ZMA60N0SNI.
V državi New York znani Hearst propadel, guvernerjem izvoljen Hughes.
SMULSKI JE SIJAJNO ZMAGAL.
Demokrat je pridobili v kongresu 21 sedežev.
Washington, 6. nov. — Predsednik je danes odpotoval v Oyster Bay oddat svoj glas. Nocoj se vrne sem-1 kaj, da bo tu v navzočnosti več prija-I teljev sprejemal volitvena poročila.
Washington, D. C., 7- nov. — Kolikor se tiče kongresnih volitev samih, štetje še ni popolnoma končano. Gotovo izvoljenih je 211 republikancev in 163 demokratov, dočim so iz 16 volilnih okrajev poročila še nepopolna. Po doslej znanem izidu so demokratje pridobili 21 sedežev, ki so jih poprej zasedali republikanci, namreč 2 v Illinoisu, po en sedež v Indiani, Iovvi, Nebraski, New Yorku, North Carolini in Wisconsinu, 4 sedeže v Missouriju, 3 v Ohiu, 3 v New.Jerseyu in 5 v Penn-sylvaniji. A republikanci so pridobili tretji distrikt v Kentucky, pa to je, kolikor doslej znano, njih edina pridobitev.
Hearst propadel.
( New York, 7. nov. — Po dosedanjih neuradnih poročilih je republikanec Hughes izvoljen guvernerjem države New York z večino 54>oi6 glasov, k čemur je pripomniti, da iz 196 volilnih okrajev poročila še niso dospela. Hughes je sprejemal volitvena poročila doma v krogu svoje družine. Ko se je prepričal, da je izvoljen, je rekel novinarjem, ki so čakali nanj : “Zado-! voljen sem, a naj bo moja večina tudi kakršnakoli, svoje velike odgovornosti ! sem si popolnoma svest.” Hearst — i znani časnikar, demokrat in milijonar j — ni do pozne ure opustil upanja. Ob ! 2. uri pa je izjavil, da je poražen, in je ! dostavil, da je ljudstvo newyorško I sklenilo, pustiti na vladi republikance. Šele ob 5. uri davi se je izkazalo, da je Chanler, ki so ga demokratje in neodvisni postavili za urad podguver-I nerja dobil mnogo več glasov, nego I Hearst. Vsi ostali demokratski kandi-datje za državne urade so bili mnogo I pred Hearstom. Ker znaša, njihova I večina v Greater New Yorku povprečno 140,000 glasov, ni nemogoče, da ; republikansko večino v deželi še premagajo. Izid volitve kaže, da je raz-i prtija med McGarrenom in Hearstom zadnjemu zlomila vrat. McGarren je ; svojim pristašem ukazal, Hearsta črtati, a za ostale demokratske kandidate glasovati. Ti so dobili 30,000 glasov več nego Hearst in ko bi bili ti glasi, ki so pripadli Hughesu, oddani za Hearsta, potem bi bil izid drug.
Rudarski poslanci.
Philadelphia, Pa., 7. nov. — Demokratje so pridobili pet sedežev v kongresu. Združeni rudarji ameriški (United Mine Workers of America) bodo imeli dva zastopnika v kongresu in pol tucata istih v postavodajstvu. Ti so bili obenem kandidatje na demokratskem volilnem listu. Rudarska zastopnika v kongresu bosta Thomas
D.	Nicholls, distriktni predsednik, in pa William B. Wilson, tajnik in blagajnik.
Poljak Smulski izvoljen.
Chicago, 111., 8, nov. — Popolni izidi torkove volitve kažejo ogromno zmago republikanskega tiketa za county, mesto in državo. John F. Smulski, < republikanski kandidat za državnega blagajnika, je izvoljen z večino 126,-000 glasov; dobil je namreč nad 340,-000 glasov, a njegov nasprotnik demokrat Piotrowski 214,603 glase.
Uniforma v Ameriki.
Newport, R. J., 6. nov. — V tukaj-1 šnjcm višjem sodišču se je danes | obravnavala tožba mornarja F. J. Bu- j enzla proti igralni družbi “Newport Amusements Association”. Tožitelj zahteva odškodnine za to, ker se mu je zaradi njegove uniforme zabranil vhod na plešišče tožene družbe. Predsednik Roosevelt se je strinjal z vlogo take tožbe in je priložil' ^za stroške $100. Odvetnik tožiteljev je kazal na to, da se tu ne gre samo za odškodninsko tožbo. Odločiti se mora tudi o tem, ali se more moški, ki nosi uniformo, zato prisiliti k temu, da pohaja samo slaba in razupita zabavišča. Po ustavi so vsi ljudje enakopravni, niti pleme niti kožna barva ne pripušča razlikovanja. Če pa isto pripušča obleka, potem ima črnec več pravice nego beli vojak. Proti temu dokazovanju je tožena družba navajala, da ima pravico, take ljudi zavrniti, ki so ji neza-željeni. Znano je, da so bili mnogi vojaki in mornarji že zločinci, predno so stopili v vladno službo. Razun tega je čisto kriva misel, smatrati vsacega, ki nosi uniformo, za posvečeno osebo, za domobranca. Sodnik si je pridržal razsodbo.
RAZNE NOVICE IZ AVSTRO-OGRSKEGA
Nadvojvoda Oton, drugi sin mlajšega brata cesarjevega, je baje umrl.
AMERIŠKEGA MESA HOČEJO.
Izključene stotnije.
Washington, D. C., 7. nov. — Predsednik je stotnije B., C. in D. 25. pešpolka (črnopolten) s sramoto izobčil iz armade. Ta čin,, ki je v ameriški zgodovini brez primera, je bil posledica necega nastopa v mestu Brownsville, Tex. V noči 23. avgusta namreč so streljali vojaki imenovanih stotnij v pijanosti skoz okna več meščanov, ustrelili enega in ranili drugega. Med potem uvedeno preiskavo so poskušali vojaki, braniti krivce in njih imena zatajiti. Nato je ukazal brigadir izključiti celi batalijon in predsednik je sedaj ukaz potrdil. Dotični vojaki niso samo izključeni iz armade, marveč jim je tudi zabranjeno, spet vstopiti ali doseči kako civilno oskrblje-nje. “Državljani ameriške Unije,” je rečeno v priporočilu, “morajo biti na jasnem o tem, da so vojaki njihovi zaščitniki ter ne njih sovražniki in napadalci.”
Šentjanška železnica, volilna reforma in drugo.
Vlak oropan.
Gallup, N. M., 6. nov. — Ko je vzhodno vožeči osebni vlak št. 1 Santa Fe-železnice danes tu stal na tiru, so vdrli trije z revolverji oboroženi moški v vagone in prisilili potnike, držati svoje roke kvišku. Uplenili so več sto dolarjev v gotovini in več torb in površnikov od potnikov, nakar so utekli. Železniški uradniki so bili tačas v obednici.
Strašna smrt.
• New York, 6. nov. — Patrik Dolan, delavec v žitnici tvrdke Wm. Baird Co. v Brooklynu, je padel v žitno za logo, ki je bilo v nji 3000 bušljev žita. Počasi se je pogrezal in zaduševal, obupno klicaje na pomoč. Sodelavec Pietro Avazio ga je zagledal v stiski in mu vrgel vrv, katere se je Dolan tako silno prijel, da je potegnil še reševalca v žito. Drugi delavci so na povratku od kosila slišali obupne klice, a ko so se približali, sta nesreč neža že izginila v žitu. Sedaj so hitro potegnili zapornice od odprtin, skozi katere se žito izklada. Vsulo se je na cesto in ž njim delavca. Dolan je bil že mrtev. Avazio morda okreva.
—Grocerijski prostori v najem. A. Nemanich.
Zvišana plača.
Reading, Pa., 6. nov. — “Reading Iron Company” naznanja, da hoče svo jo plačilno lestvico izpremeniti in uvesti splošno zvišanje. Zvišala je tudi cene svojim izdelkom. Zvišanje plače bo v korist 3,000 delavcem.
Lakota na Kitajskem.
Šanghai, 4. nov. — Misijonarji poročajo o veliki lakoti v severnem delu pokrajine Kiangju v osrednjem Kita-ju. Pravijo, da 10 milijonov ljudij umira za lakoto. Krajevne oblasti branijo ljudem, zapustiti krajino, a ničesar ne store, da bi jim priskrbele živeža. Bati se je resnih izgredov.
Francoski škofi avstrijskim.
Dunaj, 4. nov. — Na pismo avstrijskih škofov francoskim je odgovoril v imenu francoskih škofov kardinalu Gruscha kard. Richard s sledečim pismom: Vaša eminenca! Pismo Vaše eminence v imenu na Dunaju zbranih škofov me je zelo ganilo, ko sem ga čital. V težkih izkušnjah, ki obiskujejo francosko cerkev, smo močni, ker ostanemo združeni pod papežem Pijem X., ki ga zelo ljubimo in spoštujemo. Osobito nas pa osrčujejo in tolažijo ljubeznive simpatije naših častitljivih bratov ostalih katoliških narodov. Globoko sem bil ganjen, ko sem čital obljubo, naših avstrijskih bratov, da se hočejo vedno nas spominjati v svojih molitvph in žrtvah. O pismu Vaše eminence sem takoj obve stil vse francoske škofe. Nikdar ne pozabim, da sva sedela skupaj v kon-klavu pri volitvi papeža Pija X.”
Dunaj, 7. nov. — Govorica se je tu razširjala, da je nedavno nevarno oboleli nadžupan dr. Karl Lueger umrl. Vest o smrti se je kmalu izkazala kot neresnična. Gotovo pa je, da je bolnik v jako nevarnem stanju.
Budimpešta, 6. nov. — Radi neprijaznih izrazov v mnogih angleških časopisih so ogrski državni poslanci opustili nameravano potovanje v London.
Dunaj, 6. nov. — Zastopniki avstrijske mesarske zveze so danes prosili ministra za poljedelstvo, naj dovoli uvoz mesa iz Združ. držav in drugih dežel, da se pokrije primanjkanje, ki je nastalo po zaprtju srbske meje. Poroča se, da je minister odklonil zahtevo mesarjev.
Berolin, 6. nov. — Novi avstro-ogr-ski minister za vnanje zadeve baron Aehrenthal je semkaj dospel, in sicer na posebno povelje cesarja Franca Jožefa, da se predstavi cesarju Viljemu in državnemu kancelarju knezu Buelowu (!).
Nova trozveza?
Berolin, 5. nov. — Poročila o novi tvoritvi trocesarske zveze se tu naj odločneje zanikajo. Ruski minister za vnanje zadeve Izvolskij je pa na svojem posetnem potovanju dosegel prijazno sporazumljenje z Nemčijo in Avstrijo o perečih glavnih vprašanjih. Z nemško pomočjo se je zboljšalo tudi razmerje med Avstrijo in Italijo, ki je bilo v zadnjih mesecih skrajno napeto vsled nezaupanja na Italijanskem glede avstrijskih namer v balkanskih državah.
“Tuja država”.
Dunaj, 5. nov. — Ogrski prvi mini ster Wekerle je vzbudil z neko opaž ko v državnem zboru največjo pozornost. Z ozirom na vest, razširjeno iz Dunaja, da obstaja med krono in ogr sko koalicijo tajna pogodba, po kateri se zadnja zavezuje, privoliti v zvišanje števila ogrskih novincev (rekrutov) je dr. Wekerle opomnil, da ne more nobena tuja država zahtevati objav-Ijenja pogodbe med krono in koalicijo. S “tujo državo” je mislil seveda Avstrijo. Dunajsko časopisje ogorčeno zavrača zlobni izraz.
Nadvojvoda Oton mrtev?
Dunaj, 1. nov. — [Drugi sin mlajšega brata cesarjevega, nadvojvode Karola Ludvika, nadvojvoda Oton je umrl danes v starosti 40 let po dolgoletni bolezni, ki ga je zadnje mesece docela potrla. Nadvojvoda Oton je bil rojen v štajerskem Gradcu. Njegov starejši brat nadvojvoda Franc Ferdinand je prestolonaslednik avstrijski. Oton se je oženil v starosti 21 let s princezinjo Marijo Jožefo Saško, sestro sedanjega Saškega kralja Avgusta in zapušča dva sina, Karola Frančiška in Maksimilijana, od kate rih prvi po zakonu stopi na prestol po sedanjem nasledniku Frančišku Ferdinandu. Poslednji dve leti se je Oton vsled bolezni popolnoma zdržal družabnega in vojaškega življenja (To brzojavko smo posneli po češkem listu “Katolik”, Chicago, 111., z dne 6. nov. Čudno, da je niso donesli drugi časopisi. Op. por.)
Oropali banko.
La Salle, lil., 5. nov. — “Farmers & Miners Bank” v Laddu je bila danes popoludne oropana. Pomožni blagajnik J. J. Hurley je bil sam v banki ko sta vstopila dva moška in vprašala uradnika, ali ima kaj drobiža. Koj nato sta potegnila svoja revolverja in mu velela, držati roki kvišku. Potem sta mu zapovedala, podati se v zadnjo obo, kjer sta ga zvezala in mu zamašila usta.. Vzela sta vso gotovino, ki sta jo mogla najti, in utekla. A pregledala sta $130 v zlatu in večjo svoto srebrnega denarja. Uplenila sta baje okoli $7000, drugi trde. da celo do $20,000. Tatvino so odkrili uro pozneje.
Sheridan, 111., 6. nov. — Roparja iz Ladda sta bila sinoči tu. Bržkone sta se odpeljala v Chicago.
Godci štrajkajo.
Dunaj, 5. nov. — V kraju Mako na Ogrskem je izbruhnila posebna stavka, Godci-ciganje ne marajo več igrati ker jih krčmarji preslabo plačujejo. Drže tako trdno skupaj, da jih ne morejo dobiti hotelirji po nobeni ceni.
Cesar za volilno reformo.
Dunaj, 24.okt.—Cesar je danes sprejel v avdijenci vse ministre enega za drugim. Cesar je vsem ministrom najodločneje naročal, naj skrbe, da se te žave, katere dela odsek za volilno re formo, premagajo in da se volilno re forma na vsak način izvede.
Šentjanška železnica.
Dunaj, 24. okt. — Danes se je v za devi šenjanške železnice vršilo posve tovanje v železniškem ministrstvu.Na vzočen je bil železniški minister Der schatta, dalje posl. dr. Šušteršič, Šu kije, Povše, ki je zastopal kranjsko deželo in referenti ministrstev. Do lenjske železnice je zastopal baron Schwegel. Naprava te železnice je prišla sedaj v odločilni stadij, ker je tudi železniški minister izjavil, da ho če zgradbo pospeševati. Težave so le še v finančnem ministrstvu, vender je upati, da se vplivu poslancev “Slovan ske zveze” posreči, tudi te težave pre magati.
Ute-Indijanci.
Butte, Mont., 3. nov. — Iz Sheri-dana, Wyo., se poroča, da se je med vojaškimi oblastmi in Ute-Indijanci vr šilo daljše posvetovanje. Indijanci so zahtevali novih lovskih okrajev ter da jim se spomladi dovoli, vrniti se v dolino Powder Riverja.
Sherman, Wyo., 3. nov. — Indijanci se vrnejo v Fort Meade, S. D., kjer jih bo vlada preživljala. Medtem odpotujeta glavarja Red Cap in Black Whiskers v Washington, da predložita predsedniku Rooseveltu svoje pritožbe. Indijanci bodo korakali v spremstvu 6. konjiškega polka v South Dakoto. Svoje orožje obdrže, dokler ostanejo mirni.
Strašna beda.
New York, 6. nov. — Napol mrtvo od lakote in vsled revmatizma popolnoma zapuščeno so včeraj našli Marijo Donnegan v isti sobi, ki je v nji ležalo truplo njene matere že tri dni. Svojo mater, že 84 let staro in že delj časa bolno, da je morala v postelji o-stati, je preživljala, kakor je mogla, V petek pa se je hčeri pripetila ne zgoda, da ni mogla več pomagati svo ji materi, ki je potem ufhrla. Šele sedaj, tretji dan po smrti svoje matere, se je mogla privleči do okna, da je zakli*"1*! na pomoč. Prepeljali so jo v bolnišnico.
GROF WITTE
V NEVARNOSTI?
‘Liga v pobijanje revolucije” obsodila bivšega prvega ministra baje na smrt.
UDAR RUSKIM SOCIALISTOM.
Tisočernikom namerava vlada volilno pravico.
vzeti
Cenj. naročnikom.
Bliža se konec letu in še preje XV, letniku Ani. Slovenca. Zato je primerno, da se spet enkrat obrnemo do naših cenj. naročnikov z .uljudno prošnjo, da pogledajo na svoje naročilne listke in se prepričajo, da H niso s svojo naročnino zaostali za več mesecev ali morda celo za par let. Vse take cenj. naročnike prosimo, da nemudoma poravnajo svoj dolg, ker jim sicer ustavimo nadaljnje pošiljanje A. S.	Upravništvo.
Palača v nevarnosti.
Pitsburg, Pa., 4. nov. —- Ogenj je pretil danes palači “Carnegie Institute”, ki je vredna $6,000,000 in je naj-krasnejše poslopje svoje vrste v Ameriki. Ogenj je nastal v kotlišču v pod-tličju vsled pokvarjenih električnih žic in je bil šele pogašen, ko je napravil škode $10,000. V glasbeni dvorani je bil ob izbruhu ognja koncert na orgije, a mnogi poslušalci so varno doseli i cesto.
Roosevelt v Panamo.
Washington, D. C., 8. nov. — “Mayflower” s predsednikom Rooseveltom na krovu je danes popoludne odplula v Panamo. Pred odhodom je zaklical s krova spremljevalcem: "Z Bogom! Grem, da vidim, kako napredujejo dela ob kanalu.” S predsednikom je odpotovala njegova soproga in večja družba.
Washington, 8. nov. — Med svojim obiskom na Panamski zemski ožini bo predsednik Roosevelt poizvedal tudi o pogojih, pod katerimi tamkaj dela 400 ameriških rokodelcev. Krši se jim baje osemurni delavnik.
Slovenci in državni proračun.
Dunaj, 12. okt. — V današnji seji državnega zbora je finančni minister imel skoro dveurni ekspoze o predloženem proračunu, Slovenci najmanj dobe. To, kar dobe Slovenci, se lahko našteje na prstih ene roke. Za zgradbo II. državne gimnazije je proraču-njeno obrok 29,000 K, vsa zgradba je proračunjena na 440,000 K. Nato je za Slovence par obrokov za mostove in regulacij rek ter cest. Za kranjslle Nemce je določeno posebno darilo: kočevska nižja gimnazija se z dnem 1. septembra 1907 poviša v višjo gimnazijo ter je za opravo določena še posebna vsota 2400 K. Za slovenske kulturne namene na Koroškem in Štajerskem v proračunu sploh ni ničesar, dočim dobe v Brucku na Muri Nemci novo realko ter se razširita nemški realki v Gradcu in Knittefeldu. Za celjske slovenske vzporednice je isto besedilo kot lani: da se določa vsota 20,000 K za zgradbo poslopja zunaj Celja.
Moskva, 7. nov. — Tu se je danes raznašala govorica, da je “Liga (zveza) v pobijanje revolucije” obsodila bivšega I. ministra grofa Witteja na smrt, ako se vrne na Rusko. Istej ligi se pripisuje umor. državnega poslanca Herzensteina na Finskem zadnje poletje.
Odesa. 7. nov.—M. Pankejzov, podpredsednik odeškega odbora ustavnih demokratov, je obsojen v globo $1500 in prognan iz mesta za toliko časa, dokler ostane v veljavi vojno pravo, ker je brez oblastnijskega,. dovoljenja priredil v svoji hiši shod v razgovor bližnjih državnozborskih volitev. Štiriindvajset drugih udeležencev, med katerimi so bili zdravniki, odvetniki in mnogi mestni svetovalci, je bilo obsojenih v globo po $500. Guverner general Kavlbars izjavlja, da ne bo dovoljeval shodov v volitvene svrhe, brez ozira na zakone.
Udarec ruskim socialistom.
Petrograd, 7. nov. — Nadam socialistov pri' prihodnji volitvi državnih poslancev je bil včeraj prizadet hud udarec, ko je senat razlagal novo volilno postavo tako, da je tisočernikom revnejših slojev odvzeta njih volilna pravica. Mestni uradniki, železniški u-radniki in strojevodje, najspretnejši in najbolje plačani delavci na Ruskem, so prizadeti po razlagi. Ta nova razlaga je dodatek k senatovi določbi z dne 20. oktobra, po kateri je bilo okoli pol milijona oseb črtanih iz volil-skih imenikov. Ti dve določbi skupaj omejujeta veliki razteg volilne pravice, kot ga je grof Witte očrtal v proglasu zadnjega decembra meseca.Njun cilj ali smoter je danes član vlade odkrito razlagal tako, da se ima volilna pravica vzeti temu razredu volilcev, ki nanj prelahko vpliva revolucionarna agitacija. Ta uradnik, ki je eden preostalih ministrov stare vlade, dvomi o tem, da li bi bila omejitev volilne pravice ali izvedba Stolypinovega programa poljedelskih, političnih in verskih reform zadostna, da bi ustvarila nov parlament, ki bi bil manj opozi-cijonalen' (protivladen), nego prvi. Na dalje je ta vladni član izrazil prepričanje, da bo bržkone treba novi parla ment razpustiti v krajšem času nego prvega ter volilno postavo dobro pre reševati, preden se skliče tretji parlament.
Politične spletke.
Petrograd, 6. nov. — Poluradna “Strana” pripisuje obisku ruskega mi nistra vnanjih zadev Izvolskega v Pa rižu namen, utrditi francosko-rusko zvezo in odločno angleško-rtisko zbliževanje v novo trozvezo v prid vsem trem državam, a nasproti interesom, ki jih ima Nemčija na Turškem, v Perziji in Japoniji. Časopis dostavlja, da Rusija misli, da bi bilo skupno pošto stopanje koristno, posebno v Perziji, kjer angleško-rusko sporazumljenje ne soglaša z Nemčijo. Glede Japonije spo minja “Strana” na japonsko nezadovoljnost s pogodbo portsmouthsko in pravi, da je ruska vlada prepričana, da se preosnova in pomnožitev japonske armade in mornarice nagiblje do maščevalne vojne, in Velika Britänija deli rusko vznemirjenje o namerah ja ponskih.
Jolietska novica.
—Drugo soboto, dne 17. t. m. zvečer bo v Golobičevi dvorani izvenred-na zabava. Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol uprizori namreč 5 dejansko žaloigro “Mlinar in njegova hči”. Ta igra je stara nad 50 let, a še tako privlačna in polna življenja, da jo v Ljubljani ter drugih slovenskih mestih in trgih uprizarjajo in ponavljajo še leto na leto. Glavna junaka, nesrečni Konrad in še nesreč-nejša Marica, sta do solz ganila že milijone čutečih ljudij. Ker se naši igralci pripravljajo, da bo tudi na našem odru predstava kolikor možno dovršena, zato danes samo na kratko opozarjamo nanjo. Omenjamo še, da nastopijo tudi strahovi.
Rothschildi v nevarnosti.
London, 4. nov. — Iz Pariza prihaja vest, da ruski revolucijonarji namera vajo izvršiti atentat na angleškega in pariškega Rothschilda, ker sta se ude ležila zadnjega ruskega posojila. Rot schild vsled tega ne pride več v pa riško židovsko sinagogo.
Nemški kruteži zoper Poljake.
Berolin, 7. nov. — Kardinal Kopp, nadškof vratislavski, je njemu podre jenim duhovnikom prepovedal prire jati zborovanja o šolskem štrajku. Kardinal je baje posegel vmes, ker se je poljsko gibanje proti poučevanju verskih resnic v nemščini razširilo Poznanjskega in zapadlega Pruskega tudi v Gorenjo Šlezijo. Razburjenje med Poljaki čimdalje bolj parašča. V Mošinju na Poznanjskem je policija prepovedala shod, ki je bil sklican svrho, da se izreče protest zoper vladno postopanje v zadevah verskega pouka. Vsled tega je prišlo do hude rabuke. Policaji so rabili sablje in dejanih je bilo v zapor vsepolno oseb.
Najlepše slovenske orgije.
South Chicago, I)!., 8. nov. — Krasne orgije za slovensko-hrvatsko cerkev sv. Jurija v South Chicagi so do-šle iz Pekina, 111. in so že sestavljene Southchicaški Slovenci in Hrvatje smo jako ponosni, da imamo sedaj med vsemi rojaki v Ameriki največje, najlepše in najboljše orgije. Farani smo si prav dobro v svesti, da je ta vele-znamenita pridobitev za našo cerkev zasluga edinole našega priljubljenega g. župnika, Rev. John Kranjca, za kar mu izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Dne 24. t. m. priredimo veselico v prid cerkvi in sicer v Casino-IIalli nasproti cerkve. Začetek ob 7. uri zve-čer.
—---------------- -! ,»*’<
Žaloigra med rojaki.
Chicago, III., 9. nov. — V nemški bolnišnici, 754 Larrabee Street, je v noči od srede na četrtek plin zadušil 21 let staro Ano Hribar in 20 let staro Rozo Stupko, a 22 let stara Alojzija Morci (Marš ali Mazi) in 21 let stara Alojzija Letrič (ali Latrič) se borita s smrtjo. Pravijo, da je Alojzija Marci nalašč odvila plin, ker sc je hotela usmrtiti. Vzrok? Devojko je pustil na cedilu njen ljubček, 20 let stari John Čemažar. Zadnji je v zaporu. Našlo se je tudi neko pismo, s katerim se je Alojzija poslovila od sveta. Vsa stvar je še jako tajim stvena.	f
--------------- :
V slovo,
Ob mojem odhodu v staro domovino kličem vsem prijateljem in znancem širom Amerike, posebno pa mojemu bratu v Sharonu, Pa., srčni: Z Bogom!	Josip Jarkovič.
Blazni stotniki.
Berolin, 5. nov. — Povodom znane kopniške zgodbe spominjajo listi na čin nekega blaznega stotnika v še» stem desetletju minulega stoletja. Stot nik je ukazal stotniji, da mora v polni bojni upravi preplavati neko deročo reko, v kateri bi bili vsi utonili, da se niso ustavili. A kčr so vojaki razorožili stotnika, ki jih je silil z golo sab-ljoljo v reko, so zaprli celo stotnijo. V zaporu jih je več pomrlo, cesar Viljem I. ni pomislostil nobenega, šel« sedanji cesar je pomilostil zadnje žrtve blaznega stotnika.
7224 salunov v Chicagi.
Chicago, 111., 3. nov. — Do polnoči se je zglasilo 7224 prosilcev za krč-marsko licenco za drugo polovico tekočega leta, kar pomenja 129 licenc manj proti prvi polovici fiskalnega leta. Izza podvojitve krčmarske licence se je število salunov zmanjšalo za skupaj 744.
Cerkev na Francoskem.
Pariz, 4.nov.—Minister za javno od-gojstvo in bogoslužje Briand je rekel v izjavi, da se po njegovih mislih katoliška cerkev ne upira niti proti ločitveni postavi niti proti državi, češ, katoliška cerkev je samo odklonila, o-brniti postavo sebi v prid, kot so to storile druge vere. Vsled tega preide dne n. decembra njena lastnina v vrednosti $80,000,000 v državno posest in nadaljevati bo morala svoj obstanek pod določbami občnega prava. Minister pravi nadalje, da o kakem mučeništvu ali preganjanju vernikov ne more biti govora, kajti cerkve bodo tudi kot državna ali občinska lastnina katoliški duhovščini in občinam na razpolago v bogoslužne svrhe. Cilj. za katerim je republikanska vlada na na Francoskem stremila izza 30 let, je dosežen. Konkordat (pogodba s papežem) ne obstaja več, država ne bo več gmotno podpirala verskih zadev in duhovščina ne bo v bodoče več uživala nobenih predpravic. Duhovniki bodo imeli iste dolžnosti in obveznosti kakor vsi drugi državljani. Z drugimi besedami, državja se bo odslej nasproti vsem veram vedla nepristransko, dopuščala bo izvrševanje vseh, a nobeni ne bo posebno naklonjena.
i^(ig]|iiinalliilliH][i3i511gltBlliainal|M
I Sultanovi sužnji. 1
I -------------------- ■
imjiCarigrajska pofcst iz sedeiunaj- |rajj 0	stega stoletja.	|gjj
® MifflMlPSSiMlSrl Pilllli!
(Dalje).
6. Mladi mučenec.
Janko ni opazil, da stoji skrita lopa, ki mu jo je odkazal Abdulah kot kraj, kjer sme govoriti z Mimico, tik kijo-ska, iz katerega se je moglo natančno opazovati in slišati vse, kar se govori v lopi. Sultan se je jako začudil, da mala pevka ne zahteva od njega druge milosti nego samo te, da stile govoriti s svojim bratcem; zato sklene iti sam k temu sestanku. Ker se mu pa takoj zdi, da bosta otroka govorila v svojem materinem jeziku, vzame seboj tolmača, nekega renegata, ki naj mu pozneje raztolmači ves otroški pogovor.
Ahmet-Efendi je bilo ime dotičnemu nesrečnemu renegatu, ki je šel kot tolmač za sultanom v kijosk. Bil je šc mlad in njegova lahkomiselnost je bila vzrok, da je postal odpadnik. Njegov oče je bil bogat trgovec iz Bremena na Nemškem; toda sin ga je spravil skoraj na beraško palico, ker je preveč zapravljal in strastno igral. Zato ga je oče zapodil od sebe in on je prišel z neko trgovsko ladjo v Carigrad. Tu se je odpovedal krščanstvu, ko je prišel v stiske in nadloge in je postal sultanov tolmač.
Ta mladi človek je torej slišal razgovor obeh otrok in ga prestavil svojemu gospodu v turški jezik. Izpusti! j.e iz usmiljenja vse, kar sta govorila otroka o svojih načrtih za beg, ker si je takoj mislil, da utegne to njima prinesti pri sultanu še kaj neprilik; kar sta se pa otroka zlasti pobožnega pogovarjala med seboj, je povedal sultanu vse tako, da je dobil ta prav ugoden vtis o tej medsebojni ljubezni in otročji pobožnosti Janka in Mimice.
“To je pa res čudno,” reče Mehe-met Abdulahu, kateri ga pričakuje z drugimi sužnji v bližnji kijoska in ga spremlja v palačo, “kako se krščanski bratje in sestre ljubijo med seboj! Mi Turki kaj takega ne poznamo. Sultanovi bratje morajo umreti ali biti večni ujetniki, sestre njegove pa dobi kak paša ali kak drugi knez. Kaj razveseljuje pač Alaha najusmiljenejšega bolj, njihovo početje ali naše? Glej, glej, ravno prihaja Vani-Efendi, veliki spoznavalec korana, ki zna vso prerokovo knjigo — mir bodi ž njim! -— na pamet. Njega vprašam, naj mi razjasni to stvar!”
Sultan pokliče muf ti j a, ki se vrže že od daleč pred njim v prah, k sebi in mu veli iti za njim do bližnje klopi, katera stoji v senci visoke platane poleg hladnega vodometa. Na ukaz svojega gospoda se vsede presrečni muf-ti, katerega je doletela danes tako izredna čast, v travo na škrlatne blazine, ki mu jih prinesejo na Abdula-liovo povelje zato določeni sužnji, Nato reče muftiju, naj mu razreši dvom, zakaj se krščanski bratje in sestre bolj ljubijo med seboj kakor pa prerokovi učenci.
Vani Efendi se prikloni do tal, da mu beli turban skoro pade raz plešasto glavo, prekriža roke na prsi in začne: “Senca Boga -vsevednega in sin velikega preroka, mir bodi s teboj! Tvoja modrost lahko odgovori na vprašanje, ki je stavi meni le zato, da skuša znanje svojega hlapca. Jaz vem v primeri s teboj le toliko kot kak novodošli krščanski suženj v primeri z menoj, tvojim zadnjim sužnjem. Prerok pa, katerega je povišal Alah nad vse, pravi v 109. suri korana, katero mu je razodel vsemodri v Meki, svetem mestu: ‘Govori: Vi neverniki... vi imate svojo vero, in jaz imam svojo!" Mogoče imajo neverniki na videz marsikaj še boljšega nego mi, kakor ima kača lepšo in svetlejšo kožo nego človek, in je vendar strupena in od Boga zavržena stvar. Tako se ljubijo tudi krščanski bratje in sestre med seboj. Mi pa priznavamo v 112. suri edinega in večnega Boga, ki ne oče, ne sin in ne sv. duh, kakor trdijo neverniki. Gospod jih ‘po zato izročil na dan sodbe Iblisu (hudiču), ki jih bo vlekel za lase in jta noge s seboj v pekel, kjer bo naj-hujši in najbolj pekoči ogenj.”
“Modro si govoril, Vani, same besede svetega korana, resnične knjige, (d se kmalu razširi z ognjem in mečem črez ves zapad; saj tako upam. No in sedaj mi še povej, kako je s krščanskimi sužnji, ki poslušajo že celo leto prerokov nauk iz tvojih ust!”
"Alah in njegov poslanec Mohamed naj podelita zmago tvojemu orožju, da uničiš vse nevernike do zadnjega!” odvrne Vani. "Izpreobrnili se namreč ne bodo nikdar. Njihova srca so trda kot kamen in njihova ušesa gluha kot drevesa v gozdu. Tudi mladi sužnji, katere mi je izročila tvoja milost, naj jih naučim pravo vero, da pridejo tako enkrat v nebesa, so zakrknjenega srca in nič kaj se ne zmenijo za moje besede; le dva sta šele pripravljena postati Turka.”
“Poznam ju in sem ju že izročil Kari Mustafi,” reče nato sultan. "Toda veliko jima ne zaupam. Kaj pa Juzuf, nosilec mojega meča? Če tij^ga pripraviš do tega. da postane Turek, ti ne odide deset častnih oblačil in deset mošenj cekinov.”
Mufti dobro napne svoja ušesa, ko izgovarja sultan svoto, katero dobi za plačilo, če prigovori Janka — temu so namreč nadejali ime Juzuf — za Mohamedov nauk. Nato reče: “Juzuf je najbolj trmoglavi učenec! Da, jaz
celo sumim, da svoje tovariše še potrjuje v njihovi neveri in da smeši pri njih moje nauke s svojimi opazkami. Vendar priden pa je. Izvzemši malega pohabljenca ne govori in ne piše še nihče tako dobro turško kot on. Tudi prvo suro zna že zdavnaj brez napake na pamet.”
“Zato hočem, da postane še pred prvim bajramom Turek!” reče sultan odločno. “Bom le videl, kateri suženj si upa ustavljati moji volji. Pri bradi mojega očeta, on mora biti Turek! Abdulah, takoj pokliči Juzufa, naj pride sem!”
Ne mine pet minut in Janko stoji pred sultanom. Deček nekoliko obledi, ko zagleda jezno obličje vladarjevo in poleg njega muftija. “Sedaj boš moral braniti svojo vero,” reče pri sebi in se priporoči angelu va-rihu; ured padišahom se pa po turški šegi prikloni do tal. angelu varihu; pred padišahom se pa po turški šegi prikloni do tal.
Pogovor se začne veliko bolje nego si je mislil Janko. "Juzuf," izprego-vori prvi sultan, "veseli me, ko čujcm iz ust učenega Vanija, da si izredno priden in marljiv in dobro napreduješ. Če izpolniš mojo voljo, te takoj povišam tako, kakor je povišal egiptovski kralj onega Juzufa — mir bodi ž njim!—o katerem nam pripoveduje prerok v dvanajsti suri. Ali ti je znano to?"
“Premogočni vladar!" opomni mufti, “to najlepšo suro božjega korana sem prečital svojim učencem še pretekli teden.”
“Milostljivi gospod! naj sije solnce tvojega obličja še dolgo name, tvojega črvička!” odvrne Janko. “Prav dobro poznam zgodbo egiptovskega Jožefa in sem jo znal, še predno sem slišal kako besedo iz korana. Povem ti jo, ako želi tvoja milost, tako kakor je zapisana v zgodbah sv. pisma, ki se jih moramo učiti mi krščanski otroci.”
In ko sultan prikima, začne deček praviti to lepo zgodbo s tako ljubko živahnostjo, da ga posluša sultan prav zadovoljno. Seveda izpusti Janko vse one smešne dostavke, s katerimi je Mohamed popačil to svetopisemsko povest. To pa muftija zelo jezi in na vsak način hoče slišat; zgodbo tako kot je zapisana v koranu. Toda Me-hemet mu vselej, kadar hoče kaj pripomniti. veli, naj molči; ko pa deček konča, reče sultan: “Resnično, Alah kristjanov ni pustil brez vse luči. Mnogo jim pa vendar še manjka do popolne resnice, ki se ti sedaj nudi. Kakor sem čul. si se tudi prvo suro že naučil na pamet. Če mi jo poveš brez napake, te zato knežje obdarujem.”
Sultan zastavi s to zahtevo zanjko, v katero naj se ujame ubogi deček, ki pri tem ne sluti ničesar hudega. Prva koranova sura je namreč turška veroizpoved in kdor jo izreče pred kako oblastno osebo, ta se s tem po tedanjem mnenju Turkov zaveže postati v kratkem Turek. Nekaj let pred našo povestjo so ujeli v Carigradu na ta način mladega Grka Nikolaja Janakija; ker se je pa trdno protivil nasilstvu, so ga usmrtili. Janku kaj takega niti v sanjah ni prišlo v glavo, in ker se v prvi suri ne nahaja nič takega, česar ne bi smel tudi kristjan moliti k pravemu Bogu, začne takoj na glas moliti:
"V imenu najusmiljenejšega Boga! Čast in hvala vladarju svetov, ki se usmili vseh ljudi in vlada na dan sodbe! Tebi bomo služili in k Tebi bomo vzdihovali, da nas vodiš pravo pot, pot onih, ki se vesele Tvoje milosti, in ne poti onih, nad katerimi se huduješ, ali poti onih, kateri so v zmoti.”
Sultan pazno posluša. Nato reče: “Vani-Efendi, dobro si naučil dečka blažilne besede korana, in ti, Juzuf, se si jih dobro zapomnil in jih lepo prednašal. Toda ali si jih pa samo z ustmi izgovarjal? ali ni tudi tvoje srce govorilo z Bogom?”
.."Tudi srce je molilo k Bogu,” odvrne deček.
"Torej , si pred menoj in pred temi pričami slovesno izpovedal vero v preroka; odpovedati se moraš Kristusu in postati Turek!” zakliče sultan ves vesel, da je dečka tako prekanil; mufti in Abdulah mu pa glasno pritrjujeta.
"To pa ni bil namen tvojega hlapca,” ugovarja deček ves iznenaden in prestrašen. “Tudi mi kristjani dajemo čast in hvalo Stvarniku nebes in zemlje, upamo vanj kot v Onega, ki se usmili vseh ljudi, in verujemo, da bo prišel sodit na sodni dan žive in mrtve. Tudi mi obljubljamo, da mu bomo služili, in ga prosimo, naj nas vodi po poti svoje milosti in naj nas obvaruje vsake zmote. Tako in nič drugače razumem te besede in tako sem jih tudi molil k Bogu.”
"To ti vse nič ne pomaga, dečko,” ga zavrne vladar in nagubanči svoje čelo. “Ti si izgovoril besede Mohameda, božjega preroka in poslanca, in te se morajo tako umevati, kakor jih umeva on, visokoslavljehi. Mohamed pravi, da je pot onih, ki se vesele milosti božje, vera vernikov, in pot onih, nad katerimi se huduje, zmota vseh nevernikov, med katere prišteva v prvi vrsti kristjane. Torej moraš zapustiti svojo sedanjo pot. ki pelje v pogubljenje, in iti na pot islama, ki vodi v nebesa."
Deček se tega grozno prestraši; toliko časa biva že v sultanovi bližini, da more vedeti, kaj pomenja njegova jeza. Toda z milostjo božjo sklene, da ne zataji svoje vere za nobeno ceno. “Sedaj vidim pač," reče nato, “da sem sc motil, ko sem ponavljal Mohamedove besede kot molitev in se vedel kakor Turek. Milostljivi gospod
naj upošteva to mojo nevednost. Vere v Kristusa pa, ki je umrl zame na križu, ne zamenjam nikdar z vero preroka.”
“Kaj? ti se drzneš še ustavljati moji volji?” zakriči Mehemet. “Takoj se odpovej svojemu Kristusu, ali boš pa čutil mojo jezo!”
“Raje umrjem kakor pa da bi.zatajil Kristusa!” ponavlja Janko.
“Saj ti ni treba Kristusa zatajiti,” opomni mufti, da bi rešil dečkovo življenje. “Tudi mi častimo Kristusa kakor Mojzesa kot od Boga poslanega preroka in predhodnika Mohamedovega.”
“Toda mi ga molimo kot pravega Boga in ne verujemo, da je vaš Mohamed od Boga poslani prerok,” odvrne deček.
“Prokleti krščanski pes!” sfe zadere sultan zopet nad njim. "Abdulah, takoj naj se mu jih našteje petindvajset po stopalih, ker tako nesramno preklinja Boga. Potem mu slecite dragocena oblačila in ga oblecite v najbolj umazane cape, ki jih nosijo janičarski hlapci. Bom le videl, ali mu izbijem iz butice to trmo ali ne; če tudi pogine!”
Zastonj dviga Janko svoje ročice in prosi milosti, Abdulah ga vleče seboj iz dvorane in ga izroči brezsrčnim rabeljem. Z zasmehovanjem ga ti po-lože na tla in začno neusmiljeno udrihati po njegovih stopalih. Pri vsakem udarcu pa vpraša Abdulah: “Se li odpoveš Kristusu? Ali hočeš postati Turek? Hočeš li kot pes poginiti ali kot sultanov ljubljenec uživati najvišje časti in v raju veselje korana?”
“Ne, nikoli ne bom Turek; raje u-mrjem!" odgovarja ubogi deček spočetka. Kmalu se pa sliši iz njegovih ust še samo ječanje in predno dobi zaukazano število udarcev, leži mladi mučenec že v nezavesti vsled prevelikih bolečin. Toda rabelji le ne nehajo in ga bijejo tako dolgo, da izpolnijo določeno število. Nato ga vržejo na kup sena v kot velikega hleva in ga puste tam, ne da bi se več zmenili zanj.
7.	Renegat.
Sultanov tolmač Ahmet-Efendi je bi! v dvorani,ko je ravnokar brez strahu izpovedal junaški Janko pred sultanom svojo vero, in je videl, kake muke je moral pretrpeti ubogi deček. Smili se mu mladi spoznavalec in občuduje ga — v zaslepljenem renegatu se začne vzbujati vest.
Ko gre zvečer v mraku skozi serajl-ska vrata počasi iz palače in se bliža po ozkih, že skoraj temnih ulicah svojemu stanovanju, začne premišljevati "Bernard Broken, ti si pa res grd strahopetnež, če se primerjaš s tem dečkom! Kristusa, svojega Odrešenika si zatajil in sicer popolnoma prostovoljno, le da bi ti ne bilo treba z rokami služiti svojega kruha; kakor izgubljeni sin v evangeliju si zapravil svojo dedščino in jo zaigral. Boš li sedaj imel dovolj poguma, da se vrneš k očetu in mu rečeš: “Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe!’ Toda saj se ne moreš več vrniti. Iz Carigrada ne moreš, Turki strogo pazijo na re-negate. In če bi tudi mogel, ali veš, kako te sprejme oče, ki je po vsej pravici jezen nate; saj si zapustil dom in rojstno hišo z očetovim prokletstvom nad seboj! Da, moj oče ni tak kakor oni v evangeliju. Ne preostaja mi torej druzega nego živeti in umreti kot Turek."
Tako si hoče renegat utešiti svojo vest, a sc mu ne posreči tako hitro. Vedno in vedno mu stopa pred dušo podoba dečka, ki kliče svoji sestrici besede: “Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, ako pa na svoji duši škodo trpi?” Zopet in zopet vidi pred seboj, kako molita pobožna otroka, kako izpove deček pred sultanom svojo vero in kako ječi pod groznimi udarci rabljev, a se vendar ne izneveri svojemu Bogu. In pri tem se naenkrat spomni nekega drugega izreka iz sv. pisma, ki ga je znal še kot deček: “Resnično vam povem: Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim očetom, ki je v nebesih; kdor pa mene zataji pred uljdmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim očetom, ki je v nebesih.” — “In kaj bo potem s tvojo dušo v večnosti?” se vpraša pri tem; vera, ki jo je le na zunaj zatajil, mu še ni bila zamrla v srcu.
“Ah, kaj!” reče slednjič nejevoljen. “Proč s takimi bedarijami! Jaz sedaj nc morem drugače ravnati. Ali naj se dam bičati kot ta ubogi fantič, ko že naprej vem, da že pri drugem ali tretjem udarcu zopet zatajim Kristusa? Gospod mi bodi milostljiv in naj prizanese moji slabosti! Saj naši duhovniki vedno trdijo, da zadostuje sama vera za zveličanje, in notranjo vero imam, dasi nimam dovolj moči izpovedati jo na zunaj. Prijatelj mi je pravil, da kalvinski Holandci na Japonskem teptajo križ z nogami in zatajujejo vero le radi denarnega dobička, jaz pa ravnam tako, da si ohranim življenje.”
Medtem pride renegat do mostu, ki veže črez Zlati rog in Stambul glavni del Carigrada z Galato. Tu se mu vsili nova misel v glavo: “Kaj pa, ko bi poskusil oprostiti ubozega dečka!” pravi sam pri sebi. “Te dni sta prišla, kakor mi je pravil danes jud E-frajrn, zopet dva mercedarca z veliko denarjem, da odkupita ž njim nekaj sužnjev; jaz jima bom itak za tolmača in grem sedaj lahko v Galato na njihovo stanovanje, katero mi je pokazal jud, da jima priporočim tega Juzufa, kakor ga zove sultan, ali Janka, kakor
(Nadaljevanje na 7. strani.)
tOBVfn THINEJVK
‘TTerv/I
•*Er.l&T£R*Ö>
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pn najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
%
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
r>ot>ei* okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. I)ol*»'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabile. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se , morate vzdržati špiritnoznih in varjenih pijač.
. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.	1
JOS. TR1NER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Brezsnene noči.	7
Cleveland, O.
Že dolgo sta nervoznost in nespečnost mučili nekatere naše sestre, pa vsem je pastor Koenigovo krepilo za živce pomagalo — eni celo od nepre-bavnosti.
Župnik Weinemann piše iz Detroita, Mich.: Za razne ljudi sem naročil pastor Koenigovega krepila za živce in vedno je imelo zaželjeni učinek.
Župnik A. von Oppen iz Meridana, Con., pravi: J. Bercier, ki uživa pastor Koenigovo krepilo za živce, je imel odtlej le še malo napadov božjasti.
ZASTONJ
.erao dragoceno knjigo vsakemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduja
KOENIG MEDICINE CO.,
Chicago, 111.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
Posebna
razprodaja oblek
za moške iti dečke ter obuval in klobukov.
Obleke vredne $12.00 proda- (p Q flij jamo sedaj za.'...........tj)0.UU
Klobuke, vredne $2 in $1.50, j 00 prodajamo sedaj po 75c in.... J.,UU
Čevlje vredne $2 in $2.50	j OP
prodajamo sedaj po $1.50 in., j, /Q
Ravnotako vse drugo ~ blago.
Pridite in oglejte si jo,
Pri nas dobite ‘TRADING STAMPS’
Wm. Fisher,
Corner Ruby St., and Broadway. JOLIET, ILL.
DELAVSKA AGENTURA.
Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra
plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET.
Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932	N. W. 5
priporočam
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
„ Phoenix buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A.n.t. Sfcoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. Phone 825.
Prodajam tudi lote.
PN
Henrik H. & Menno H.
S T AL. S S 3E TV
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATIN I NOTAR

(
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vsi lej postregli z najnižjimi tržnimi ci nami... Mi imamo v zalogi vsakovrs' nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki i in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Govori nemško in angleško.
rV
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogl DESPLAINES IN CLINTON
r
IZ STARE DOMOVINE.
— V Kostanjevici na Dolenjskem se je v četrtek n. okt. slovesno otvo-rilo novo šolsko poslopje, ki ima kaj krasno lego na jugu mesta, *kojega ozaljšuje na prikupljiv način. Nova zgradba je praktično in vkusno zgrajena ter stane okroglo 120.000 K in je namenjena za šestrazredno ljudsko šolo, ker se je nadejati, da dež. šolski svet obstoječi dve paralelki sedanje čveterorazrednice spremeni v koristnejši 5. in 6. razred. Otvoritve se je vdeležilo poleg šolske mladine, ki se je z lepimi deklamacijami (n. pr. učenka Weibl) odlikovala, in domačega učiteljstva, veliko drugih učiteljev in učiteljic ter mnogo domačih šolskih prijateljev, katerih vseh je bilo čez 60 pri slavnostnem kosilu. Šolska mladina je bila tudi dobro pogoščena. Dijak je zložil posebno za dan slavnosti primerno pesem. Učitelji so med krasnimi napitnicami pod vodstvom g. Humeka zapeli dokaj lepih popevk.
—Na Trsatu pri Reki bodo prezidali romarsko cerkev. Delo so oddali graškemu arhitektu Nemcu Hansu Pas-cherju, kakor bi nc bilo ne hrvatskih ne slovenskih arhitektov na svetu.
—Notranjske novice. Za vodovod v Cerknici, kjer daje potok le neužitno pitno vodo, delajo se resne priprave. Vodovod bodo od Slivnice napeljali 27 km daleč, in to ne samo v trg, ampak tudi v bližnje vasi Rakek, Unec in dr. —V meščansko šolo v Postojni se je vpisalo čez 40 učencev v otvorjeni prvi razred. — Nova posojilnica v Knežaku se dobro razvija. — V Idriji bo v bodočem letu znašala občinska doklada 100 odstot. in to največ radi realke, na kateri se je letos že 6. razred odprl. — V Črnem vrhu pri Idriji je napravila propadla zadružna mlekarna kmetom 25,000 K škode.
—Svetčeva osemdesetletnica. V mestnem domu je bila 14. okt. slavnostna seja sekcije “Ljubljana” avstrijskega notarskega društva, katere so se vde-ležili vsi notarji in notarski kandidati na Kranjskem, da počaste svojega naj starejšega kolego o priliki njegove o-semdesetletnice. O pomenu slavnosti je prvi spregovoril g. Plantan ter podal na to besedo g. A. Hudoverniku, kateri je v lepem govoru podal sliko življenja in delovanja slavljenca. Luka Svetec je rojen 8. okt. 1826 v Podgorju pri Kamniku. Po dovršenih študijah je vstopil v državno službo ter služil na Kranjskem in Hrvatskem od koder se je pa moral [861. vrniti. 1869. 1. je vstopil v notarski stan ter službuje še danes kot notar v Litiji. Svetec je deloval na vseli poljih, kjer koli se mu je zdelo, da more svojemu narodu koristiti, bil je jurist, pesnik in pisatelj in pa politik. Svetec je še edini živeč jurist, ki je poslušal slovenska pravoslovna predavanja in sicer: Mažgonova predavanja civilnega in Lehmanova predavanja kazenskega prava. Pomagal je Cigaletu prevajati občni državljanski zakonik. Bil je so-trudnik “Slovenije” in “Lipe" (1848. 1.) “Novic”, “Vedeža”, “Bčele” in drugih listov. Bil je deželni in državni poslanec. Njegova deviza je bila “srčnost, previdnost in delavnost vse premaga.” Ta resnica je še danes veljavna za vse delavce, na katerem koli polju. Njegovo vrednost za Slovence znači Bleiweissova sodba: “Svetec je kristalizovana slovenska pamet!” Ča-stitljevemu starčku želimo, da bi še dolgo živel in dočakal popolne zmage svojega prej omenjenega gesla.
—Od Dolenjske Krke. Krka dela pri Žužemberku nad in pod trgom velike slapove. Nad Žužemberkom gonijo več velikih mlinov, pod Žužemberkom na Dvoru so pa ti slapovi služili še pred dvajsetimi leti kuez Auerspergovim fužinam in železnim tovarnam. Ker se je pa železne rude v bližini dvora le malo dobilo in so jo morali od daleč voziti, se ta industrija vsled svetovne konkurence ni izplačala in so jo opustili. — Zdaj pa hočejo slapove Krke na Dvoru vpo-rabiti za elektrarno, ki bi električno luč oddajala tudi nižje ob Krki ležečim krajem, osobito Rudolfovemu, s katerim mestom se uprava kneza Auersperga baš zdaj v tej zadevi pogaja.
—Železnica Trebnje-Mokronog. Ker se hoče ta stavba zopet zavleči in ker se Mokronogu obeta kolodvor celo uro od trga, pojde te dni deputacija obč. odbornikov, trgovcev, obrtnikov, in tržanov v Ljubljano k dež. odboru, da se izprosi kar najbolj hitro obljubljeno železnico in pa kolodvor tik trga, drugače bi bila železnica za Mokronog brezpomembna.
—44 let stari gimnazijec. V VIL gimnazijski razred v Novem mestu je vstopil kot redni dijak umirovljeni orožnik postajevodja gospod Anton Bratkovič, ki je sedaj star 44 let.
—Nova opekarna Smola & dr. G. Smola, graščak na Grabnu pri Novem mestu, gradi v družbi gg. Ogoreutza in Hočevarja, oba trgovca v Novem mestu, veliko novo opekarno na svojem poseštvu par streljajev od Žabje vasi. Opekarna, ki mora prihodnjo spomlad že pričeti z delom, bo popol-
noma urejena; delovala bo s parnimi stroji.
—Umrl je g. notar Makso Koser dne 5. okt. v Mokronogu na Dolenjskem. Rojen v Slovenski Bistrici, izvršil je gimnazijske šole v Mariboru in v Celju, kjer je 1. 1869 napravil maturo. S težavami, kakor nepremožni dijaki, se je imel boriti v dobi pravo-slovnih študij, bil je potem notarski kandidat v Mariboru in slednjič postal notar v Idriji, od tam je bil premeščen v Ptuj, kjer pa ni dosegel izpolnitve svojih želj, zaradi česar se je preselil v Mokronog. Tukaj je končal svoje življenje s 6oimi leti. Zapustil je vdovo in več sinov v častnih službah, eden otrok je še mlad.
—V Ljubljani se slovenski trgovci hvalevredno gibljejo in v javnosti lepo predstavljajo. Njih društvo "Merkur” hoče otvoriti svoj "Trgovski dom” in skrbi za pouk svojim članom osobito s tem, da pomnožuje strokovno književnost. Društvo izdaje mesečnik “Slovenski trgovski vestnik”, ki je izvrstno uredovan. Lani je izdalo jako vabljivo knjigo “Menično pravo”, letos pa že svoj “Trgovski koledar" za za leto 1907. — Knjigovodja gosp. Zelenik je izdal ob enem še drug koledar te vrste pod imenom “Slovenski trgovski koledar”; prvemu je cena 1 K. drugemu 1 K 20 vin.
—Dolenjske novice. Gosp. Jos. Lenarčiču, posestniku Turnške graščine pri Krškem, se podeli koncesija za elektrarno pod Savskim mostom pri Krškem, iz katere se bo dobivala električna razsvetljava za celo Savsko dolino od Sevnice do Brežic, in katera utegne oddajati električno razsvetljavo tudi Zagrebu. — Krška sodnija se je iz starega poslopja ob Savi preselila v sredino mesta v hišo g. dr. Janko Hočevarja poleg glavarstva. — Posestvo graščine v D. Radolji pri Bučki katero so kupili kmetovalci Pungeršič. Novak in Baj za 84,000 K. se zdaj razkosava in prodaja na drobno med bližnje male posestnike.
— Veliko žago si postavi posestnik Franc Boštec v St. Jurju pri Doleh, okraj litijski.
—Vojaška vest. Ker je določen domobranski polk št. 27. za obmejno stražo na Goriškem, pride skoro gotovo v Ljubljano en batalijon lovcev in en konjeniški polk.
—-Mrtvega so našli v Zagorju 56 let starega Jožefa Hoherja. Preobilo za-vžito žganje ga je umorilo.
—Prijatelj salam. Hlapcema Ludov. Maroltu in Francu Pungeršiču je bilo pred dnevi ukradenih iz hleva na E-monski cesti 8 K 36 vin. denarja. Policija je prijela kot osumljenca 23 letnega hlapca Franca Brunška iz Tre-beljevega, pri katerem je izvršila hišno preiskavo in našla več salam in dru gih sumljivih stvari.
—Umrl je 5. okt. v deželni bolnici uradnik kranj. industrijske družbe na Jesenicah, g. Štefan Lazar, rodom iz Krope. Truplo, prepeljano na Gorenjsko. — V deželni bolnici je umrl izvo-šček Jožef Nadrah.
—Iz Preske. V ponedeljek, 1. okt. smo v ,Preski pokopali vrlega moža Franceta Bizanta, vulgo Malenška iz Žlebov. Ranjki je bil občinski odbornik, ud okrajnega šolskega sveta, ud izobraževal, društva in Marijine družbe. Bil je vedno vnet katoličan in dober oče svoji družini. Med boleznijo je pogosto prejemal sv. zakramente.
—Napad. Lojze Vokal, France Žitnik, bajtarjeva sina, Lojze Jerič, hlapec in F'rance Zupan, dninar iz Laver-ce so pili zvečer dne 30. septembra v Jeršinovi krčmi v Rudniku. Pri pijači vnel se je med njimi prepir. Prvi trije so nato odšli, le Zupan je malo v krčmi zaostal. Ko se je napotil domu, napadli so ga prvi trije z nožmi in okleščki ter ga tako zdelali, da je težko ranjen nezavesten obležal.
—Trgatev na Dolenjskem. V Trški gori pri Novem mestu je letošnja trta vkljub vsem nezgodam v splošnem jako dobro uspela, grozdje kakor “nebeške jagdde”, in mošt je tak,. da ga je “sam Bog vesel".
—Zagorje ob Savi, T. okt. Socialni demokratje so včeraj v “Habatovem” salonu sklicali shod. Udeležilo se ga je kakih 250 oseb.Poročat je prišel Kri stan o Tavčarjevem razmerju do volilne preosnove. Dejal je, da se Tavčar. glede te stvari obnaša hinavsko Kristanu je znano, da je Tavčar med štirimi očmi izrecno priznal, da je volilna preosnova za Slovence dobra,ker prinese Slovencem velike koristi — a kadar je treba javno nastopiti, tedaj je Tavčar zoper njo in jo obstruirá. Zaletel pa se je tudi v “klerikalce", češ, zakaj zahtevajo volilno dolžnost. — Ob sklepu je Sitar pel staro socialno-demokraško. da so vse stranke za nič in delavcem škodljive, le v soc. demokraciji je rešitev.
—Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi sedita Janez Drobnič, 34 let star. rojen v Malih Laščah, občine Turjak, ki je služil za hlapca na Rogu (Horn). Skrbeti
ima za tri otroke in ženo. Drugi je Jožef Grebenc, 45 let star, rojen v Št. Rupertu, tudi hlapec v Rogu. Dne 25. julija bila je veselica v Moosvvaldu pri Koenigu. Tam se je pilo in plesalo. Napadla sta v hudobnem namenu Fr. Glažarja, sodarja v Kočevju, na cesti pred hišo. Eden ga je sunil z nožem tako nesrečno, da je Glažar samo še zavpil: “O, Jezus, Marija!” S temi besedami se je zgrudil mrtev na tla. Prerezani sta mu bili žili odvodnica in dovodnica. Janez Drobnič odločno odklanja vsako krivdo. O dogovorjenem napadu, kakor ga obtožnica navaja, nc more biti govora. Odločno taji, da bi kedaj rekel: "Pojdiva črne hudiče—rudarje pognat." Janez Drobnič služi pri Koenigu, kjer so že zjutraj pili. Zvečer je slišal klicati: “Lojz! Lojz!” S temi besedami je bil poklican J. Strle. Koenig je dobil Grebenca in še nekega človeka. Grebenc se je oborožil z "dritelcem”, katerega mu je pa on vzel; če ga mu je nazaj dal, ne ve. Glažar je moral biti prej poškodovan, preden sva midva prišla na cesto. Pripozna, da je rekel: "Uboga moja žena. zdaj me ne bodeš več videla." Nasproti soobtoženemu Grebencu, kateri je tudi dobil lahko telesno poškodbo v hrbet z nožem se je izrazil: "Ti si eno dobil, jaz sem pa eno "fest" dal. Ni bil trezen, ne popolnoma pijan. Jožef Grebenc izpove, da se je zjutraj pilo, da ga je Drobnič nagovarjal z besedami: “Dajmo jih, te hudiče!” Hud je bil Drobnič na premogokopce, ker je sodil, da mu ti njegovo ženo zapeljujejo. On namreč Glažarja ni ubodel^, misli celo, da ga je Drobnič sunil, potem pa še Franc Glažarja. Rekel je Drobniču: Jaz sem eno “fest” dobil, nakar pa mu je ta odgovoril: "jaz sem pa eno "fest" dal.” Pove tudi, da je Drobnič, peljan po žandarjih mimo mrliča, rekel: "Oh. uboga moja žena, ubogi moji otročiči, nikdar več me ne boste videli!" Priča Janez Koenig, krčmar v Moosvvaldu, prišel je nekoliko pijan v sodnijo. Imel je cel govor pripravljen, a moral odgovarjati samo na vprašanja sodnikova. Ta priča potrdi da sta obtoženca, kakor tudi več drugih pila. Poznal vseh gostov ni. Drobnič in Grebenc sta pila pri eni mizi. Matija Rački je tnašinist v Kočevju. Ta je bil tudi na veselici v Moosvvaldu Tožena sta prišla po njivah. Glažar je govoril z neko gospo. Od Koeniga sta z Glažarjem šla domov. On je šel 5 korakov naprej. Kar naenkrat začuje besede: "Jezus, Marija!” se o-poteče in zgrudi na tla. Vse zaslišane priče le obtežilno govore proti obtožencema. Sodni dvor je dal gospodom porotnikom dve glavni vprašanji, ki so jih gospodje porotniki enoglasno potrdili. Janez Drobnič in Jožef Grebenc se radi hudodelstva uboja po dogovoru obsodita vsak na 4 mesece težke ječe z enim postom vsaki tretji mesec.
—Zasedni napad. Nace Černe, 17 let Stari tovarniški delavec, se je v Plev-nikovi gostilni brez vzroka z nožem lotil mirno pri mizi sedečega Andreja Dovča in ga od zadej, ne da bi ga ta videl, z nožem sunil v desno pleče. Nato je pa še Antona Mejača na dvorišču omenjene gostilne z nožem sunil levo stran vratu in v desno stran hrbta. Njegov zagovor, da je bil do nezavesti pijan, je bil ničeven, ker se je vedel na vse podrobnosti spominjati. Sedel bo osem mesecev v ječi.
—Trgatev v Halozah. V teh obsežnih in rodovitnih slovenskih goricah kjer je že polovica in več vinogradov zasajenih z novimi trtami, bila bi letos prav dobra vinska letina, ako bi ne bila toča že maja meseca tu in tam napravila veliko škode. Kljub temu je glede kakovosti letošnji mošt kaj dober in se ga je pri lepem vremenu dokaj pridelalo.
—Umrla je v Ptuju g. Katarina Ožgan roj. Pock, vdova po pokojnem notarju Ožganu. — V Rogatcu je umrl notarski kandidat g. Juro Virant. Prej je bil odvetniški kandidat in je kot tak služboval dalj časa v Celju, v Ljubljani in v Kamniku.
—Trgatev okoli Šmarja pri Jelšah je bila dokaj obilna, razen v tistih vinogradih, kjer je toča pobila, n. pr.
Škofji. Mošt ima tod lepo ceno, 32—40 K za hektoliter.
—Desetletnica gasilnega društva za ormoško okolico se je obhajala v nedeljo, 16. kimovca, vkljub slabemu vremenu na dostojen in slovesen način.
—Žganje pred samoumorom. V občini Poberš je gostilničar Florijan Beck izpil veliko steklenico žganja in se nato obesil.
— Štajerski “Meran”. Spodnještajersko nemštvo temelji v celoti na sami “farbariji”. 99 odstotkov onih, ki se na Spodnjem Štajerskem štejejo k Nemcem in so kot taki tudi pri ljudskem štetju vpisani, so pravzaprav Slovenci, ki trdijo, da so Nemci.
KOROŠKO.
Podgora-V četrtek 11. okt. smo mljali k zadnjemu počitku Andre-iergman-a, p. d.. Komatarja. Raj-je bil dober in pošten mož-narod-, ki se vkljub hudemu nemškutar-nu pritisku ni dal spraviti v nar
ftv tl*?
*47 «4*1
Vfc rtS rt? t4*1 vk ‘4**
######
>
Za Božič
m
NOVO LETO pošiljajo. Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinienih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHINREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St	6104 St. Clair Ave., N. E.
New York, N. Y.	Cleveland, 0.
*47*47
fff efo
*4,* st*
tt? tTt i4*i ‘¿P *4-*1 tfr» /k A?i *47 *47
###
iITt
*47*47
#*$*$*# #€>*£#####•
4% rfo rti
*47*47 *4,J *47*47
sprotni tabor. Poznal je težnje ro-žanskih Slovencev, bil je ponosen na svojo domačo grudo, ki ga je kot svojega ljubljenega sina prerano sprejela v svoje osrčje.
—V Bistrici v Rožu se je začelo živahno gibanje, da bi se slovensko delavstvo združilo v strokovno delavsko društvo.
—Nova železnica. Mnogo se govori o novi železnici, s katero mislijo zvezati Celovec in Velikovec in ki bi vozila skozi te-le kraje: Celovec, Št. Tomaž, Timenica, Škofji dvor, Št. Lipš, Mali Št. Vid, Trušnje in Velikovec. Stroški so proračunjeni na 4,-200,000 K. Bila bi pač ta železnica za te kraje velikega pomena, ker jih je južna železnica tako daleč v stran pustila.
E.PORTER BREWING COMPANY
—Prebivalstvo Trsta in okolice. Po računih mest. statističnega urada šteje sedaj Trst z okolico 198.525 prebivalcev. Na zadnjem ljudskem štetju dne 31. decembra 1900 je bilo 178,127 prebivalcev. V še ne 6 letih se je torej prebivalstvo pomnožilo za 20,398 duš.
—	Občinske volitve v Devinu so končale 8. okt. s popolno zmago slovenske stranke. Izvoljeni so sami zavedni narodnjaki v občinski svet. Lahi se volitev niso udeležili.
—	Večerne kurze s slovenskim učnim jezikom upeljejo tudi v okoliških šolah tržaških. Ta predlog dr. Ry-bara je bil v mestnem zboru enoglasno sprejet.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
1 ULEŽANE P1YE
** PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
Pivovarna na South Bluff St..
JOLIET, ILL.
HRVATSKO.
—Judovski cijonizem cvete tudi na Hrvaškem. Gibanje vodi cijonistično društvo “Bor Gjiora" na Dunaju. Polno cijonističnih društev je po Slavoniji, kjer zanje agitirajo judovski dijaki in rabini. V Osjeku je društvu “Theodor Herzel”, v Vinkovcih ‘Zion’, ustanovili pa bodo nova društva v Zemunu, Vukovaru in Brodu. Judje imajo posebno belomodro zastavo, so sestavili svojo himno in se pridno uče stare židovščine. Zahtevajo židovskih šol, pevskih in telovadnih društev, knjižnic in celo vseučilišče. Vsekakor je to gibanje posebno po Slavoniji nevarno, kjer so Židje velik del dežele itak že gospodarsko vsužnjili.
—Moža je hotela zastrupiti. V vasi Belavič, okraj Karlovec na Hrvaškem se je 53 let stari poljedelec Janko Maček oženil z 28 let staro lepotico Anko. Zakon ni bil srečen. Mož je ženo vedno nadlegoval s svojo ljubosumnostjo. Vsak dan je bil v hiši prepir. Nedavno je žena vsled tega namešala možu med žganje fosforja. Mož je fosfor takoj okusil, spravil žgance in jih izročil orožnikom, ki so ženo aretovali. Žena je izjavila, da se je hotela iznebiti moža, ker jo je pretepal in zapostavljal.
ZEMANOVO “GRENKO VINO
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- _ nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG- R LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W. 18tl» J85t.
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
H
A. Nemanich
205-207 OHIO ST.,
Joli et,Ul
Prvi slovenski nogrelmi-ii koinšnica.
Northwestern 416. Chicago Phone 2373.
Naznanjam rojakom, da nam je ravno sedaj dospela velika zaloga raznovrstnih
lepih KRIŽEV.
Cene različne od SS.tO naprej.
Ako hočete imeti lep spominek na grobu svojih dragih, oglasite se ustmeno ali pismeno pri nas.
$
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, naj večji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarn« telefona Chicago in Interstate: 609 Uredništva telefon Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega 'tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established i8gr.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
I
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
II.	nov. Nedelja	Martin, škof.
12.	Pondeljek	Varstvo D. M.
13-	Torek	Stanislav Kost.
14	" Sreda	Serapion, muč.
15-	Četrtek	Leopold, voj. '
ï6.	Petek	Edmund, škof.
17.	“ Sobota	Gregorij, škof.
		
ZAHVALNI DAN.
Predsednika Roosevelta proglas, s katerim določa četrtek 29. novembra kot Zahvalni ' dan (Thanksgiving's day), se glasi:
Letna doba je prišla, ko je po modrem običaju naših prednikov moja dolžnost, da določim poseben dan zahvale in slave Vsemogočnemu za sprejete blagote ter dan molitve za bodočo biagovitost.
Spet je prošlo leto občega blagostanja. Nikdar poprej v naši zgodovini ali v zgodovini kacega drugega naroda se ni veselilo kako ljudstvo obilnejšega gmotnega uspevanja, nego je naše’ — uspevanje tako veliko, da ne bi smelo vzbujati v nas duha brezo-zirne ošabnosti in najmanj duha brezskrbne samopašnosti; marveč bi moralo vzbujati trezno misel na mnoge blagote z odločnim namenom, ničesar ne storiti, kar bi nam odtegnilo blagoslov Previdnosti.
Gmotno blagostanje, dasi je potrebno. ne sme biti druzega nego temelj prave narodne velikosti in sreče. Ako ničesar ne zgradimo na tem temelju, potem bo naše narodno življenje tako brezpomembno in prazno, kakor hiša. kjer je bil postavljen samo temelj.
Na našem gmotnem blagostanju mora biti zgrajena gornjica osebnega in narodnega življenja v soglasju s postavami najvišje nravnosti, če ne sc izkaže naše blagostanje tekom časa kot prokletstvo in ne kot blagoslov. Biti moramo hvaležni za sprejete dobrote in obenem resno nagnjeni, da jih izpremeuimo v sredstvo milosti in ne pogube.
Zatorej določam s tem četrtek, 29. Jut? novembra meseca t. I. za dan zahvale Sm prošnje, na kateri naj sc ljudstvo snide v svojih domačijah ali svojih cerkvah', da ponižno pripozna vse, kar mu je bilo dano, in da moli za dodatno moč, te darove prav rabiti.
V spričbo tega sem se spodaj podpisal in sem ukazal, da sc pritisne pečat Združenih držav.
Dano v mestu Washington« dne 22. qktobra leta tisočdevetstoinšestega po t^ašem "Gospodu ter stotridesetinenega VfvZ.a neodvisnosti Združenih držav.
*	Theodore Roosevelt.
Po irrwW-dmku:
K	Elihn Root, državni tajnik.
""K.	____:_________
OSTANITE ZVESTI SV. VERI IN MATERINŠČINI!
Mil. škof Thomas F. Lillis iz Lea-venvvortha, Kansas, je nedavno na svojem birmskem potovanju po jugo-zapadnem Missouriju v tamošnji pokrajini bivajočim katoličanom ostro zabičeval, naj zvesto čuvajo lepo ded-ščino tradicije ali ustnega izročila svojih pradedov. Tako je rekel med drugim: "Resnično je obžalovati, da nemški in irski katoličani puščajo ustno izročilo svojih pradedov izumirati. (I11 mar slovenski ne?) Da prav, pristno in globoko spoznajo otroci katoličan-»tvo — vojskovklno cerkev — se jim morajo neprestano- predočevati junaški boji, ki so jih morali prestajati naši pradedje zoper sovražnike katoliške cerkve. (Pomislite, rojaki, na itoletne boje naših prednikov proti
Turkom!) Globoko vkoreninjeno vero, ki je prešinjala naše očete; velike žrtve, ki so jih najradovoljneje dopri-našali; iskreno udanost vsem verskim običajem: vse to treba mlademu A-meričanu vedno in vedno spet vtepati v glavo in staviti pred oči. Na ameriških tleh pridobljena vera je preplitva — vslcd razkolne kolobocije — in lahna sapica jo vrže čez krov, če ni oživljena po globoko vkoreninjeni veri, ki so jo naši očetje prinesli čez morje semkaj. Zato Vas opominjam, dragi moji, trdno držati se ustnega izročila svojih očetov, in svojim otrokom vtiskati v glavo trpljenja in stiske, ki ste jih morda sami prestali, ali ki so jih morali Vaši starši in predniki trpeti zavoljo vere."
Resne besede škofa, ki so mu razmere te dežele dobroznane, pristavlja neki sotrudnik nemškega tednika “Katholisches Wochenblatt". Da, a-meriška vera je preplitva! Da prestane vse neure, jo mora oživljati od naših očetov podedovana vera. Če imamo tisto vero, potem naj besne viharji in buče valovi. — mi ostanemo stanovitni.
Dragi čitalec! Ali si nasproti svojim otrokom v tem oziru svojo dolžnost izpolnjeval ?
S tem nočemo reči. da naj zanemarjamo deželni, jezik. Tega tudi ne jemljejo v misel besede miiostivega škofa; marveč poleg te imamo še drugo dolžnost: namreč, trdno držati se naše najlepše dedščine:	vere naših
očetov.' našega materinskega jezika, in gojiti zadnjega posebno v domačem krogu. —
Prav res! Da se pa more to goditi uspešno, je kajpada tudi potrebno, da hodijo cerkev in šola z razumnimi starši roko v roki in da, mesto otroke popolnoma poangličaniti, jim marveč od dedščine njih očetov, z materinščino vred, skušajo toliko kakor le mogoče rešiti in ohraniti.
V tem smislu je A. S. vedno deloval in bo.
FEDERACIJA KATOLIŠKIH DRUŠTEV.
Prvo polovico tedna začenšega v nedeljo, dne 29. julija je imela zveza “American National Federation of Catholic Societies" svoje peto letno zborovanje v Buffalo oh veliki udeležbi. Isto je označala globoka resnost in ubrana navdušenost, ki obljublja uspeh za raznotero delo, koje čaka federacije v naslednjem letu. Most Rev. Sebastian G. Messmer, nadškof mihvauški, je daroval slovesno ponti-fikalno mašo, s katero se je formalno otvorila konvencija, asistirala sta v svetišču pa Rt. Rev. Colton, škof iz Buffala. in Rt. Rev. McFaul, škof iz Trentona. Rt. Rev. J. F. R. Canevin, D. D., škof iz Pittsburga, je imel jedrnato in zgovorno pridigo. Poslovati je začela konvencija naslednje jutro. Zastopanih je bilo dvainštirideset držav. Poročilo narodnega tajnika Antona Matre iz St. Louisa je kazalo, da je skupno število državnih federacij in zvez gnajst, a okrajnih federacij okoli 400. Nadalje je naznanjalo, koliko se je “A. N. F. of C. S.” zadnje leto trudila, da zavrne Bardov popravek (amendment) glede šol za katoliške Indijance in podpira Stephe-novo nasvetovano postavo; kako se je uspešno upirala proti nameram gotovih ameriških nekatoliških misijonarjev. da naj se Združ. države vmešavajo v notranje zadeve na Kongu; kako je skušala zboljšati položaj katoliških filipinskih dijakov v ameriških šolah; kako je agitirala za strožjo narodno posta voda j o glede razporoke. V ponedeljek popoludne se je začelo od-borovo delo. V torek so bile živahne razprave o resolucijah, predloženih po odboru za resolucije, a šele naslednji dan. zadnji zborovanja, so bile končane vse obravnave o resolucijah. Federacija je sprejela predlog, podpirati župnijske šole in stopnjevati njih delovanje. Izrazila je svoje zadovoljstvo nad "čimdalje bolj naraščajočim prepričanjem med nekatoliškimi državljani. da je nekak verski pouk v šolali neizogibno potreben za blagostanje Združ. držav.” Priporočala je goreče delovanje prelatov, duhovščine in lajikov, ki se trudijo ustanavljati naselbine katoliških družin v redko obljudenih delili Združ. držav. Enoglasno je bila sprejeta krepka resolucija zoper zlo razporoke, ki se je o njem mnogo razpravljalo med konvencijo. Indianapolis jc izbran za zborovališče prihodnje konvencije. Sledeči uradniki so bili izvoljeni .’Predsednikom Edward Feeney iz Brook-lyna; prvim podpredsednikom A. G. Koelble iz New Yorka; drugim podpredsednikom L. McClair iz Michigana; tretjim podpredsednikom G. W. Stcnger iz St. Paula; tajnikom Anthony Matre iz St. Louisa; blagajnikom C. H. Schulte iz Detroita. —
Naj bi K. S. K. Jednota pristopila k federaciji, ki želi združiti vsa katoliška društva v Ameriki.
"OLD MAN".
Angleških naslovov fie rabimo radi v našem slovenskem listu. A tu je opravičen.
Jako žalostna prikazen našega časa je namreč, da doraščajočemu zarodu vedno bolj primanjkuje čeejnost spoštovanja. Duh in ozračje neodvisnosti je dozoril tudi ta jalovi sad.
Kolikokrat slišimo mlade dečke in dorasle dečake, ki bi mora!\ biti dostojni mladeniči, da pravijo svojemu očetu "old man” ali tudi “boss”. Tako-
rekoč zmerjajo ga takisto. Četrta zapoved skoro nima veljave v Ameriki starši, ki so jim dolgoletne skrbi za svoje otroke globoko nagubančile čelo; k oj ib roke še v starosti kažejo žulje njihovega dela — kolikokrat so na svoje stare dni peto kolo pri vozu ter služijo včasi samo še kot tarča razposajenih drznih opazk od strani svojih prosvetljenih mnogo “smartnejših” sinov in hčera. Sin in hčer bi vsaj morala imenovati svojega roditelja s častnim naslovom oče. Naslova “old man" ali “old woman” naj bi starši nikakor ne trpeli. To treba preprečiti že pri odgoji otrok vt mladostni starosti. A izkušnja uči, da tisti starši. ki jim v starosti privoščijo nehvaležni otroci komaj miloščino, dostikrat žanjejo samo sade razvajajoče vzgoje. Oče, mati, ki svojim mladim otrokom v opičji ljubezni vse dovoljujeta, ki bi morala po večno modrem svetu sv. pisma rabiti palico, povečini sama u-čakata mnogo občutnejšo kazen od svojih lastnih otrok. Če hočejo starši kdaj v dneh svoje starosti, betež-nosti in zapuščenosti uživati spoštovanje od strani svojih dorastlih sinov in hčera, morajo zgodaj skrbeti za t’o.
V tej deželi je žal razširjena mehko-čutna misel, da treba otroke odgajati z dobroto in besedami ter telesno kazen omejevati na najmanjšo mero. Kdor po tem nazoru dejansko deluje, je navadno izgubljen. Prirojeni greh tiči v človeku, pa se pri mladini večinoma ne dg ukrotiti brez palice. Najmanj v Ameriki, kjer sta itak čut neodvisnosti in samozavest preveč razvita. Mnogoimenovani “big stick” bi dosegal mnogo boljših poslcdkov za biagovitost te dežele, ako bi se manj uveljavljal v svetovni politiki, zato pa bolj pri otroški vzgoji. Kdor noče biti v starosti “old man” ali še kaka obžalovanja vrednejša stvar, tisti si vzami k srcu, kar smo tu povedali.
VOŽNJA PO ZRAKU.
(Konec.)
Velike vspehe so dosegli zadnje dve desetletji zlasti slavnoznani zrako-plovci Renard, grof Zeppelin, Santos Dumont in Lebaudv.
Santos Dumont je izvršil v Parizu več jako srečnih izletov, zlasti znamenito je njegovo obkroženje Eiffel-ovega stolpa.
Lebatidy je v najnovejšem času sestavil nov zrakoplov, pri katerem se je oziralo na razne skušnje zgoraj ime novanih veščakov. Dolžina znaša 52 m. širjava 9.8 m. njegova vsebina 2600 m. bencinov Mercedes-motor ima moči za 40 konj. 250 litrov bencina zadostuje za 10 urno vožnjo po zraku. Pri poskušnjah je Lebaudy prevozil v mirnem ozračju do 40 km v eni uri.
Ima Ii zrakoplovstvo kako praktično vrednost?
Ne glede na to. da so zrakoplovci ravno s pomočjo zrakoplovov mogli natančno poučiti se o zračnih razmerah najvišjili plastij zemeljskega ozračja, spoznati marsikatere njegove lastnosti, kar bi brez zrakoplovov ne bili nikdar dosegli, je tehnika tako napredovala.. da ni izključeno, da bode možno tudi večja popotovanja izvršiti.
Največji sovražnik zrakoplovcev je vihar. Močan veter zrakoplov vkljub vsem modernim napravam zanese popolnoma iz pravega tira, oziroma njegovo smer popolnoma onemogoči. Ako pa zrakoplovec najde ravno pravi veter, tedaj mu ravno isti zračni tok pripomore, da čimpreje svoj smoter doseže. Mi lahko trdimo, da bo vsaj polovica vetrov zrakoplovbi ugodnih. Čestokrat se nahaja v višjih plasteh drug veter, kakor pa v nižavi. Ker je zrakoplovcu mogoče se poljubno visoko dvigniti in se v tej višavi vzdržati, tedaj se bo našlo premnogo slučajev, ko bo mogoče v različnih višavah poiskati ugoden veter.
Velikega pomena uprav za zrako-plovstvo je meteorologija. Mnogoštevilne vremenske postaje nam podajo vsak dan natančen obris ozračja, vetrov in drugih vremenskih pojavov. Vreme in z njim- tesno spojena smer vetrov naznanjajo vremenske centrale s precejšnjo zanesljivostjo. Zrakoplovcu je treba z vso natančnostjo zasledovati sporočila vremenskih postaj, in potem pričakati mirnega vremena ali pa ugodnega vetra za plovbo.
Vodja zvezdarne Treptov pri Bero-Iinu, Archenbold je iznašel nekak ključ, s katerim se na podlagi barome-tričnih črt z veliko točnostjo' da določiti smer vetrov v visokih zračnih plasteh, in smatra ravno to velikega pomena za plovbo.
Grof Zeppelin trdi na podlagi lastnih izkušenj, da so praktično vporabni le veliki zrakoplovi, ki bi imeli 3000 do 6000 m vsebine, ker ploskva prereza raste v kvadratnem vsebina pa kubičnem razmerju, tedaj ima dvakrat večji zrakoplov le 1.26 večji premer in vsled tega razmerno manjši odpor proti zraku. On upa, da bode mogoče z velikim zrakoplovom ostati do 5 dni v ozračju, v 48 urah bi se dalo prejadrati v navadno ugodnih razmerah 850 km daleč, v štirih dnevih 1700 km. Na velike zrakoplove bi bilo možno ukr-cati 50 in več potnikov, s katerimi bi se dalo manjša morja n. pr. sredozemsko morje prejadrati.
Zrakoplovi so se z vspehom rabili v zadnjih vojskah: burski in rusko-ja-ponski vojni. Veliko večjega pomena pa bodo zrakoplovi, ako bode ž njimi mogoče se dvigniti popolnoma nad sovražnika. Kdo ve, če ni slednjič vendarle zrakoplovu odločeno, da se konečno reši vprašanje severnega in južnega zemeljskega tečaja.	Sl.
Kolera v Evropi. Na Severnem
Holandskem sta se pojavila dva slučaja azijske kolere.
Izumitelj revolverja, I. Shirk je nedavno umrl v Lancasteru v Pennsyl-vaniji. Umrl je v nejvečjem siromaštvu.
Navidezno mrtvo 17 letno Ivano
Porof v Rimaseczu na Ogrskem so že nameravali pokopati, ko je potrkala na krsto. Pogrebci so zbežali.
Otroška obuvala morajo biti po nazorih dr. Ramcova popolnoma mehka. Najboljše pa je, da hodijo otroci bosi, kolikor to dopušča pot in podnebje.
Steklena ura. Na Lipskem je razstavljena steklena ura, ki jo je napravil neki 71 let stari steklar. Visoka je s stojalom vred 40 cm. Vse je v njej stekleno razun peres.
O priliki razmotrivanj o socialističnem protivojaškem gibanju je izjavil znani poslanec Barzilai, da, odkar se vtrjuje vshodna meja, “je med Avstrijo in Italijo samo še papirnata stena.'’
Jubilejna razstava v Pragi. Trgovska in obrtna zbornica je sklenila osnovati jubilejno razstavo v Pragi v proslavo šestdesetletnice vladanja avstr. cesarja, ki bode 1908. leta. — V ta namen je že določila fond 100,-000 K.
Kasirane nove bosanske znamke.
Nove bosanske poštne znamke, ki so 1. oktobra prišle v promet, so vsled ukaza drž. vojnega ministrstva sisti-rane. To se je odredilo, ker so imele znamke samo nemški napis, kar je po vsi deželi izzvalo silno ogorčenje.
Tragično ženitovanjsko potovanje.
Mladi angleški advokat Webb, sin rodbine v kateri je sušica dedna, je spoznal po poroki, da boluje na suši-ci. Povedal je to svoji ženi, ki je takoj izjavila, da hoče z njim umreti. Ustrelila sta se oba in ostala oba takoj mrtva.
Nečakinja generala Galgoczyja poizkusila samoumor. Iz Budimpešte poročajo: Nečakinja generala Galgo-czyja, ki je postala igralka, je zavžila veliko množino morfija ter se povrh še vrgla v Donavo. Policija jo je pa rešila. Hotela se je usmrtiti, ker jo je prevaral ljubimec.
Pod vagonom iz Carigrada na Dunaj se je peljal nedavno 21 letni De-meter Buzila, doma iz Husa v Ru-muniji. Na dunajskem kolodvoru so ga opazili, ko se je splazil izpod voza. Pravi, da ni imel v Carigradu dela in zato se je odpravil na Dunaj, kjer je mislil, da bo boljši zaslužek. Na ta način se je Buzila že tudi prej večkrat “vozil”!
Naval Pogačnik na dvorni operi.
Naš rojak gospod Franc Naval Pogačnik je pri gostovanju v dvorni o-peri dosegel velikanski uspeh. Hiša je bila razprodana, in Pogačnik je očaral dunaj. občinstvo s svojim kra snim petjem. Listi so bili polni hvale; zlasti hvalijo njegovo duhovito igro in izborni tenor, ki stavi gospoda Fran Naval Pogačnika med prve pev-ce-umetnike.
Zeppelinov zrakoplov. Te dni se je
dvignil v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru grof Zeppelin s svojini zrakoplovom. V višini se je zrakoplov najprej zasukal in potem odplul proti švicarski, meji. Po parurnem letu se je vrnil grof Zeppelin z zrakoplovom, nazaj na mesto vzleta. Poizkus se je docela posrečil. Zrakoplov je vozi! z hitrostjo 42 kilometrov na uro.
O nervoznosti piše dr. Moebius
med drugim:	Nervoznost je veliko
soc. zlo našega časa, Mogoč je boj proti njej le, če izpozna družba njeno važnost in jo odbija. Zdravnikova dolžnost je, da opozarja družbo na vzroke bolezni. In med glavnimi vzroki je uživanje alkohola. Dejstvo je, da se s povodnijo alkohola razširja nervoznost, ker alkohol slabi živčevje Dr. Moebius piše celo: Najnovejše spoznanje dokazuje, da povzročajo nervoznost predvsem naše pivske navade. Brez teh bi mnogi bolniki ne podlegli nervoznosti.
Šole v Bosni in Hercegovini — pa
na Bolgarskem. Bolgarsko in Bosna in Hercegovina so bile nekako v istem času rešene izpod turškega jarma. Pravijo, da se napredek dežele najlepše in najložje opaža in ocenjuje po številu ljudskih šol. Če je tako, je zanimivo vedeti tudi to: Bolgarska je od svoje osvoboditve do daneš postavila 4700 šol, Bosna in Hercegovina pa 450! Na Bolgarskem pride ena šola na 862 prebivalcev, v Bosni in Hercegovini pa šele na 7000 prebivalcev. Se ve da se v Bosni in Hercegovini trosi le malo za šolstvo, zato pa vidiš na Bolgarskem tem večji napredek v narodu. Ali te ni sram, Avstrija?!
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
21S Pearl St.	New York.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jobetu.
Velika zaloga. Nizke etne.
.... 104 Jefferson St., blizu mosta.
M. F. LOUGHRAN,
Lougliran BIdg.	JOLIET, ILL
Prodaja hiše in lote Vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
tUM so sitnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov,	5 centov.
403 Cass St., nadstr..JOLIET.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::: JOLIET, ILL.
DeiiAr na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
J. IP. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
JULIE KALINOWSKA
izkušena in izprašana
BABIC 'JL**
Northwestern Phone 1096.
604 N. Eastern ave.	Joliet, 111.
GLUH ZOPET SUŠ
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom m poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošilja in zaston je
Agent for Besley’s W aukegan Ale	______
and Porter.	q
J. C SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpred». W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Bail
Kapital 8100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Malo podbude.
Sir William Napier pravi v svojem opisu bitke pri Veri, da je bilo središče španske armade poraženo in obrnjeno v beg, ne poslušaje častnikov. Tedaj je priskočil Havelock, mlad poročnik, in pozval Špance, da mu slede. Kakor strela je bil zdajci sredi francoskih vojakov in Šp anci za njim. Presenečeni sovražnik je odvrgel orožje in bežal. Bitka je bila dobljena. Ali ni to primerjati našemu vsakdanjemu življenju? Malo podbude prežene bolezen. Bolezen navadno napade tvoje središče — želodec. Če znaš rešiti ta organ, lahko rešiš celo telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je tako podbudilo, ki pomaga vsem prebavilom do delavnosti. Napravi ti slast, zdravo slast, ogreje čreva, obnovi kri in okrepi živce. Ob vseh prebavnih neprilikah je to edino zanesljivo zdravilo. V lekarnah. Jos. TrineV. 799 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois.
Goods,
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
M. B. Schuster
Young BuRding
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
Pozlačena nra za $3,93
še nikoli ni bila ponujan*.
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato «tro s dvema pokrovaraa, z gornjim navijakom in z nafinejšetn koti som, C. O. D. le za $3.98 ¿n expresne stroške. Jaračena je za 20 let, verižico z vsako uro Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobmj čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po SLO. c nam pošljete $3.98 pridenem-a kuri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Emo uro dobtfco zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech 6e Co., Jewelers, I>ept. 183 Chicago, lil
John Stefanie
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348.	JOLIET.
Pozor Slovani!
Pridite na
VELIKO RAZPRODAJO
raznih
oblelza moške, čevljev, kloliuliOT srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlagp je fino i prav po ceni.
Prodajam tudi šifkarte za vse linije Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča
FRANK JURIČIČ, iooi N. Chicago St.JOLIET, ILL
Meegan & Eder,
KOSITRARJA, 0L0VARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene.
131 S. Bluff St., JOLIET, ILL.
N. W. Phone 700.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v	rit.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke.
Rojaki dobrodošli.
Louis Piškur
Chicago PliODc4653.
le Joliet National
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $1 00,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Herbst & Sor.
i Pogrebnik in i í balzamovalec t
Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373 104 NORTH DESPLAINS STREET.
JOLIET, ILL.
:::::GOVORIMO PO NEMŠKO.:::::
Odprto po dnevi in po noči.
German Loan and Savings Bank,
MARTIN WESTPHAL,
iaa N. Bluff St. JOLIET, ILL.
»04<H(M<HO«0«040«0«0«tMO«040«04<H»49«9«iH<H ♦<*>♦
K. S. K.
JEDNOTA
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I. Podpredsednik:..............Mihael Skebe, Box R., Colliinvood, Ohio.
H. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II.	Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:............Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N- Chicago St., Joliet, 111.
FINANČNI ODBOR:
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
1	Rudolf Moraž, 820 So. Ashland Ave.. Chicago, 111.
;	George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
(.	PRAVNI ODBOR:
1	Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
1	Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
I	Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111
i	PRIZIVNI ODBOR:
j	Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477. Waukegan, 111.
Rudolf Moraž. 700 S. Central Park Ave., Chicago, UL
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
N ovovstano vi j eno društvo “Novi Dom” v Newark, N. J., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov in članic: Alojzij Mentoni, roj 1886. Janez Rojnik, roj 1879, Avgust Bach, roj 1877, Jožef Rosman, roj 1876, Pavel Stanzer, roj 1874, Janez Knapp, roj 1873, Janez Intihar, roj 1872, Andrej Frisian, roj 1871, Jurij Haramina, roj 1863. Amalija Mentoni, roj 1878, Antonija Vene, roj 1877, Ivana Stanzar. roj 1874.
Dr. št. 9 članov in 3 članice.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv.-Štefana 1, Chicago, 111., 10513 Franc Gradišar. roj T883, »0514 Jožef Luzar, roj 1882, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 136 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10515 Anton Drl. roj 1878, 10516 Janez Wuchte, roj 1874, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 248 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. II, Aurora, 111., 10517 Alojzij Javornik, roj 1883, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 27 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia. Minn., 10518 Franc Kastele, roj 1888, 10519 Janez Šmajdek, roj 1878, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 196 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 10520 Janez Molez, roj 1887, 10521 Janez Mavrin, roj 1883, 10522 Mihael Ruppe, roj 1879, 10523 Mihael Sečen, roj 1864, spr. 31. okt. 1906.	Dr. št. 338 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago. 111.. 10524 Mihael Fugina. roj 1869, 10525 Franc Železnik, roj 1868, spr. 8. nov. 1906. Dr. št. 169 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 10526 Jernej Rihteršič, roj 1867, spr. 31. okt. 1906.	Dr. št. 41 članov.
K društvu Srca Jezusov. 54, Chisholm. Minn., 10527 Ignacij Grmek, roj 1880. 10528 Jakob Podbrežnik, roj 1871, spr. 31. okt. 1906. Dr. št. 91 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crester Butte, Colo., 10529 Janez Savor, roj 1881, spr.
8.	nov. 1906.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser. Pa.. 10530 Štefan Zalewski, roj 1882. spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin. Pa.. 10531 Franc Drab. roj 1886, 10532 Janez Lajevc, roj 1883, 10533 Franc Šegš. roj 1882. 10534 Franc Koncilja, roj 1882, 10535 Janez Zameri, roj 1879, 10536 Janez Flisek, roj 1879, 10537 Franc Strojan, roj 1877, 10538 Janez Rogale, roj 1876. 10539 Jožef Boltič. roj 1874, 10540 Alojzij Pajer. roj 1873. 10541 Anton Krež-e, roj 1872, 10542 Sebastijan Jerič, roj 1868, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 103 člane.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain. Mich., 10543 Roman Fak. roj 1888, 10544 Janez Crnkovič, roj 1888, 10545 Pavel Jurkovič, roj 1888, 10546 Mirko Sakatič, roj 1887, 10547 Vaclav Karlovič, roj 1S87, 10548 Alojzij Mataja, roj 1886, 10549 Filip Jurkovič, roj 1884. 10550 Ludvik Frančiškovič, roj 1884, 10551 Anton Karlovič, roj 1877. 10552 Emanuel Jurkovič, roj 1876, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 99 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
O velikem pomenu katoliških društev
se je nedavno škof iz Pasova (Bavarsko) izrazil na prav znamenit način. O priliki neke, čestitke je letošnjo pomlad rekel društvenim odborom, da hoče pristopiti kot član k vsem katoliškim društvom v Pasovu Na praznik Marijinega rojstva so potem izročili predsedniki moškega in delavskega in pomočniškega in Vin-cencijevega in tiskarskega društva svojemu višjemu pastirju diplomo (listino) častnega člana. Škof Antonius je po časopisu "Donau-Zeitung” rekel: “V dobi, ko se povsod kažejo razkoli in krušitve od krščanskega nazora o svetu, je sila potrebno, da se vsi katoliški možje in mladeniči zbirajo v društvih. Te katoliške organizacije so močna in trdna središča, okoli katerih se skupljajo čvrsti, katerih se drže omahujoči in po katerih se imajo zgre senci zopet dovajati na pravo pot. Moje škofovsko srce me je kar prisililo, da sem sc dal vpisati kot član teh društev v znak pripoznanja delavnosti katoliških društev in mojega popolnega soglasja z namerami in svrhami, katere so si postavila. Moja velikoduhovna molitev in moj blagoslov spremljaj društva in vse njihove člane."—Naj bodo te nadpastirske besede vsem katoličanom vzpodbuda, da pristopajo h katoliškim društvom: a posebej vsem ameriškim Slovencem, da pristopijo h K. S. K. Jednoti, ki je najlepša zveza slovenskih katoliških društev na svetu.
Nova zlata dežela
v Evropi je Macedonija. Slovansko prebivalstvo v okolici Soluna se je od nekdaj pečalo s pranjem zlata iz re-škega peska. Sultan je opslal svojega inženirja Grosskopfa naj natanjko geologično preišče ves kraj. Inženir je konštatiral, da je v pesku vseh rek dovolj zlata in sicer v eni toni peska približno pol do 3 gr. zlata v vrednosti do 3:36 K ter, da bi se pranje izplačalo. V naplavljenih kupih peska raznih macedonskih rek so velike množine zlata. V deželi je pa tudi srebro, svinec, baker, železo, asbest in mangan. Čas je, da se dežela osvo bodi turškega in grškega divjaštva in da se vrne mir in red med prebivalstvom, da bo moglo dvigniti te zdaj mrtve zaklade.
Vojaške vaje v Dalmaciji.
Vojaškim vajam v Dalmaciji pripi kujejo velik političen in še večji vojaški pomen. Znano je namreč, da stremi Srbija za tem, kako bi zbrala krog sebe Jugoslovane in zavladala na Balkanu sama, in istotako Črno-gora, ki si želi pač boljših časov. Zdaj Črnogora ne pridela toliko sama, da bi preživela sebe, ampak je docela ve zana na milost drugih velikih držav. Balkanske razmere so sploh zelo na peta stvar in tiste vezi, ki jih vzdržuje ! jo, so zelo tanke in počijo lahko pri najmanjši neprevidnosti. To Avstro
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Petra 30,-Calumet, Mich., j Ogrsko uvideva in se zato tesneje 7705 Leopold Stariha, 29. okt. 1906.	L dr. št. 81 članov, spoznava s krajem.
II. dr. št. 337 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Antona Pa. 71, Goff, Pa., 1246 Peter Lukas, 14. okt. 1906.	I. dr. št. .101 člana.
II. dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland. O., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6372 Anton Žagar, 5. nov. 1906.	I. dr. št. 397 članov.
II. dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City. Kans.. 2959 Silvester Arko. 5. nov. 1906.
I. dr, št. 267 članov.
II. dr. št. 60 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111.. 244 Adolf Cernkovič, 5. nov. 1906.
Dr. št. 246 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 2360 Janez Nemanič, I. nov. 1906.
Dr. št. 195 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petr? 30, Calumet, Mich., 7476 Frane Lamut, 1664 Jožef Smrekar, 8379 Viktor Bartol, 27. okt. 1906.	Dr. št. 334 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm. Minn.. 10473 Matija Žnidaršič, 3. nov. 1906.	Dr. št. 28 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2892 Terezija Bambič, roj 1879, spr. 8. nov. 1906.	,	Dr. št. 62 članic.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, IH., 2893 Katarina Lončarič, roj 1878, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 35 članic.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, VVis., 2894 Ivana Ravnikar, roj 1868, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 15 članic.
K društvu Vit. sv. Martina 75. La Salle, 111,. 2895 Marija Gergovic, roj 1878, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 3 članice.
K društvu Marije Čistega Spočetja 85. So. Lorain, Ohio, 2896 Neža Ambrožič, roj 1871, spr. 8. nov. 1906.	Dr. št. 1; članic.
K društvu sv. Treh Kraljev 98. Rockdale, IH.. 2897 Uršula Denude, roj 1874, spr. 31. okt. 1906.	Dr. št. 2 članici.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1x37 Ivana Smrekar, 27. okt. 1906.
Dr. št. 102 članici.
IZLOČENE ČLANICE:
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2644 Marta Bunjevac. 29. okt. 1906.	Dr. št. 63 članic.
JOSIP DUNDA. glavni tajnik, Golobitsh Bldg., Joliet, UL
NORCI GOVORE RESNICO.
Dragi čitalec, znano ti je menda, da so v prejšnjih časih kralji in plemeniti gospodje imeli dvorne norce, da so se ž njimi kratkočasili. Taki norci
0	bili dostikrat mnogo pametnejši nego njihovi gospodje. Primer o tem navajamo v sledečem.
Bogat grof ¡e ležal bolan. Ko mu je luč življenja ugašala, je poklical uradnika, da mu napiše oporoko. Ko je to stvar končal, je spet mirno ležal. Za molitev, za svete zakramente in za spovednika se ni brigal. Necega dne
1	je dvorni norec, ki ga je imel, znal priskrbeti pristop v bolniško sobo.
Pristopil je k postelji in otožno nagovoril bolnika: “Milostivi grof, kako se imate?”—“Oh, moj ljubi norec,” se je glasil odgovor, “odpotovati bom moral.” —- “Kdaj?” — “Morda še danes.” — “Kdaj se milostivi grof povrne? Ali v ošinili dneh?” — “Ne.” — "Ali v štirinajstih dneh?” — “Opusti vprašanje; nikdar se več ne vrnem.”— “Ampak, milostivi grof, Vi hočete kmalu odpotovati. daleč potovati, da se nikdar ne vrnete; in še niste dali svoje kočije in svojih konj očistiti; še niste prešteli denarja za pot Se ne ukazali, obleko in perilo zložiti v kov-čeg; daleč hočete potovati in se ne pripraviti na potovanje? Dobri gospo-dine. Vi ste grof, in jaz sem Vaš dvorni norec; ampak tako neumno, kakor Vi, ne bom tudi kot norec ravnal.” Ljubi kristjan, ravnaj ti pametneje nego ta grof, ki ga norec imenuje neumnega. Glej, tudi ti boš moral odpotovati, morda prav kmalu, daleč potovati, namreč v neizmerno deželo večnosti. Zatorej očisti zarana svojo dušo umazanega greha; uredi svojo j)otno’prtljago, preskrbi se s potrebno popotnino in s takimi zakladi, ki jih molji ne razjedo in tatovi ne izkopljejo. Memento mori — spominjaj se smrti.
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni (zdraviti vse bolezni mote in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, p» naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine i« nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.
ki bi bil lahko zanjo silno važno pozorišče. Leta 1869 se je prepričala, kake težkoče povzroča vsako vojaško podjetje od morske strani. Zdaj si je v tak namen poiskala celo vrsto črt. po katerih bi se lahko vršil ob času potrebe vojaški transport. Istotako so dobro pregledani vsi tisti kraji, ki so prikladni domačim in tujim napadom. Pomorske vaje ob obali Dalmacije so pokazale, da bi prišlo tam bojno pristanišče ob času vojske istotako v poštev, kakor ono v Pulju. Pokazala se je tudi potreba, da se zveže Šibenik z železnico. Končno je treba pomnožiti ladijevje na morju in istotako tudi ono na Donavi.
Čast avstrijskim mornarjem!
Hrabremu moštvu avstrijske ladije "Jennie", ki se je zadnjič tako izkazala ob viharju na brežini Floride, izreka “New York Staatszeitung” toplo hvalo. Med drugim je pisala. “Po številu ni na svetovnem morju mnogo ladij, ki z njih jarbole vihra avstro-ogrska zastava. Malo jih je po številu, a časti so polne. Pomislite na Te-gethoffovo veliko pomorsko zmago pri Visu (Lissa). Pa tudi na drugem polju. tam. kjer junaška hrabrost nič manj ne cvete, nego na krvavem krovu oklopnice je avstrijski mornar pridobil čast svoji zastavi in svoji ladiji. Tu je n. pr. tista vrla avstrijska ladi-ja “Jennie”, ki je ob nedavnem viharju na brežini Floride 49 potnikov rešila smrti v, valovih, da jo danes s ponosom imenuje vsak Avstrijec. Bil je čin požrtvovalnosti v službi člo\re-štva, ki ga je izvršila “Jennie” v onem razburkanem vodovju in človeštvo je, ki je dolžno tej ladiji in vsem njenim koretijaškim mornarjem hvalo.”
Tako “New Yorker Staatszeitung”. Kakor smo v št. 46. A. S. sporočili, je bil avstrijski parnik “Jennie” na poti iz Gulfporta v stari kraj pod poveljstvom kapitana Dudniča. Čast vrlim hrvaškim Dalmatincem, ki so spet pokazali, da so vredni svoje svetovne slave!
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj ta damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Penil Ave.	2 nadstropje.	Pittsbnri, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medical Institute,
703 Petin Avenue
Pittsburg, Pa.
0«040M«<XH<H040404040«Q
Društvene vesti, f
Joliet, UL, 6. nov. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jed-note ima v nedeljo 18. t. m. mesečno sejo in na isti volitev odbornikov za prihodnje leto 1907. K tej seji priti je dolžnost vsakega člana tega društva zatorej je želeti, da se bratje društve-niki iste v polnem številu udeleže, da
si potem vsak lahko voli po svoji volji. Kdor pa ne pride k tej seji. se podvrže po pravilih določeni kazni. Ob tej priliki opominjam brate, kateri društvu še kaj dolgujejo in tudi za mesec november, naj prinesejo na zgo raj omenjeno sejo, da mi bodo potem pri letnem zborovanju mogoče, dati popolni račun in knjige v pravem redu odboru, ki bode nastopil za prihodnje leto.
Pozdrav na vse člane in članice K. S. K. Jednote.
Josip Kuhar, tajnik.
London
obsega 118 angleških kvadratnih milj. Prebivalcev ima en četrt milijona več kakor Irska in tri četrt milijona več kakor Avstralija, ki je askrat večja kakor Angleška. Hiše bi tvorile zgrajene ena poleg druge ulico od Mansion House do Moskve. Vsak dan se vozi v Londonu nad 3 milijone oseb. Pismonoše raznesejo vsak dan 3 in pol mil. pisem in zavojev, prehodijo pa vsak dan daljavo štirikrat večjo kakor je dolg zemeljski ekvator. V Londonu je 57 gledališč, 46 speci-alitetnih gledališč in 248 koncertnih in plesnih dvoran. Število največjih londonskih revežev znaša 196,000. Vsako leto obsodijo 60,000 oseb. Za gašenje požarov porabijo v Londonu vsako leto 56 mil. litrov vode.
Loterija.
V 1. 1905 so ljudje zaigrali v Avstriji v loteriji 31 milijonov, 014 tisoč 874 kron. Od te svote je imela država lani 11 milijonov, 165 tisoč 066 kron čistega dobička. Na temelju nepo-bitnih matematičnih dokazov se trdno opirajo naslednja dejstva: za igralca ki je dobil ekstrato, je moralo zaigrati 17 igralcev, za onega, ki je dobil ambo 399 igralcev, za terno 11,748 igralcev za kvaterno 511,038 igralcev torej od 511,038 igralcev komaj eden zadene kvaterno! ! Iz tega je vidno, da je ne more biti hazardnejše igre nad loterijo Loterija je bila tamkaj uvedena za Marije Terezije 1. 1751. Njen izvor je Italija in sicer genovanska republika. Pokazalo se je, da služi državi kakor dobra molzna krava, in zato je bila' negovana, tako da je danes dosegla patrijarhalno starost 155 let in ni nade, da bi v dogledni dobi izginila — Žalostno znamenje za avstrijske narode in njihove postavodaialcc.
Premislek.
Žena k svojemu hudo bolnemu možu: “Ljubi mož, bilo bi vendar dobro, ko bi glede svojega premoženja sedaj napravil zadnjo voljo.”
Mož: “Čudno! Odkar sva poročena, si imela vedno Ti zadnjo voljo, kako naj bo moja sedaj?"
Tiček.
Neki čevljarski učenec na Dunaju potrka ob pekarnico in vpraša: “Ali imate morda kaj starih žemelj?"
Pek: “Dal"
Čevljarski učenec: “Čisto prav se Vam godi, zakaj' pa jih niste po peki prodali?"
I
Za prepričanje in vero.
V Mechehnt, kjer biva belgijski nadškof, se je zbralo te dni 800 učiteljev, da sprejtno dobrohotno počaščenje, ki ga jim je priredilo belgijsko katoliško ljudstvo. L. 1879 namreč, ko je prišla z neznatno večino glasov na krmilo liberalna vlada, je bila odpravljena iz vseh šol pod pretvezo “nevtralnosti” sv, religija. Ob tej priliki je izjavilo lo 2000 učiteljev, da na takih šolah ne bodo podučevali, ker jim to ne pripušča lastna zavest. Katoličani so šli na boj proti brezverskim šolam, snovali so svoje šole nastavili po njih sebi zveste učitelje in kmalu se je dogodilo da so stale "nevtralne” šole prazne. Zdaj so se razmere že davno izpre-menile. živi še 800 učiteljev od tistih 2000, ki so se svoj čas odpdvedali državni službi. V Mechelnu jih je zdaj v zahvalo njihovi zvestobi počastilo ljudstvo in pri tem slavnostnem zborovanju je prejel vsak od papežev častni križ “pro Ecclesia et Pontífice”. Sam list “Patriote” je žrtvoval zanje 25,000 frankov. Isto so storili tudi drugi katoliški listi.
HOTEL CARNIOLA.
(Kranjski Hotel.)
Poleg La Salle St. Station.	40 Sherman Street.	CHICAGO.
Rojaki, ko pridete v Chicago oglasite se pri meni.
FR. BERNIK, Proprietor._____JAMČIM VAM DOBRO POSTREŽBO.
TRPEL SEM CELIH PET LET!
Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem!
Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraviti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila pet Iet-A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, katero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kateri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Rekel je. da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, katero naj se priobči po časopisju, da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi, kateri so bolni.
New York, 2. septembra 1906.
Veleučenem gospodu doktorju od American-Europe Co., New York.
Veleučeni gospod!	'
Prav navdušen sem. nad uspehom, katerega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, katere ste mi poslalL popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem overjen, da sem zdrav. Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam, ter da ne bodo lši k drugim zdravnikom, kateri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdravnik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni.
Bratje Hrvatje in Slovenci, jaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k rneut ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti pri American-Europe Co.
Na veke Vam hvaležen IVAN HUDIN, 477 W. 57th St. New York..
Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, katero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, s katerim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kateri pišejo nam.
ZDRAVILO ZA 50 CENTOV.
Naj se oglasijo tisti, katerih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlemo zdravila na poskušnjo, aktera gotovo pomagajo.
Pošljite le soc kot povračilo za stroške pošiljatve.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da sc prepričate, kake Vam pomagajo.
Nova knjiga za Slovence.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljena zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kateri so iznašli taka zdravibi, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjig(t bode veljala 50 centov; onemu pa kateri nam pošlje naslov dveh oseb, kateri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kateri žele priti osebno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoludne, ker je drugače predenj.
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMEHICA-ETJUOPE CO.
161 COLUMBUS AVE.,	NEW YORK, N. Y.
Sultanovi sužnji.
¡¡Carigrajska povest iz sedemnajstega stoletja.
(Dalje).
6. Mladi mučenec.
Janko ni opazil, da stoji skrita lopa, ki mu jo je odkazal Abdulah kot kraj, kjer sme govoriti z Mimico, tik kijo-ska, iz katerega se je moglo natančno opazovati in slišati vse, kar se govori v lopi. Sultan se je jako začudil, da mala pevka ne zahteva od njega druge milosti nego samo te, da sme govoriti s svojim bratcem; zato sklene iti sam k temu sestanku. Ker se mu pa takoj zdi, da bosta otroka govorila v svojem materinem jeziku, vzame seboj tolmača, nekega renegata, ki naj mu pozneje raztolmači ves otroški po-
govor.
Ahmet-Efendi je bilo ime dotičnemu nesrečnemu renegatu, ki je šel kot tolmač za sultanom v kijosk. Bil je še mlad in njegova lahkomiselnost je bila vzrok, da je postal odpadnik. Njegov oče je bil bogat trgovec iz Bremena na Nemškem; toda sin ga je spravil skoraj na beraško palico, ker je preveč zapravljal in strastno igral. Zato ga je oče zapodil od sebe in on je prišel z neko trgovsko ladjo v Carigrad. Tu se je odpovedal krščanstvu, ko je prišel v stiske in nadloge in je postal sultanov tolmač.
Ta mladi človek je torej slišal razgovor obeh otrok in ga prestavil svojemu gospodu v turški jezik. Izpustil je iz usmiljenja vse, kar sta govorila otroka o svojih načrtih za beg, ker si je takoj mislil, da utegne to njima prinesti pri sultanu še kaj neprilik; kar sta se pa otroka zlasti pobožnega pogovarjala med seboj, je povedal sultanu vse tako, da je dobil ta prav ugoden vtis o tej medsebojni ljubezni in otročji pobožnosti Janka in Mimice.
"To je pa res čudno,” reče Mehe-met Abdulahu, kateri ga pričakuje z drugimi sužnji v bližnji kijoska in ga spremlja v palačo, “kako se krščanski bratje in sestre ljubijo med seboj! Mi Turki kaj takega ne poznamo. Sultanovi bratje morajo umreti ali biti večni ujetniki, sestre njegove pa dobi kak paša ali kak drugi knez. Kaj razveseljuje pač Alaha najusmiljencjšega bolj, njihovo početje ali naše? Glej, glej, ravno prihaja Vani-Efendi, veliki «poznavalec korana, ki zna vso prerokovo knjigo — mir bodi ž njim! — na pamet. Njega vprašam, naj- mi razjasni to stvar!”
Sultan pokliče muftija, ki se vrže že od daleč pred njim v prah, k sebi in mu veli iti za njim do bližnje klopi, katera stoji v senci visoke platane poleg hladnega vodometa. Na ukaz svojega gospoda se vsede presrečni muf-ti, katerega je doletela danes tako izredna čast, v travo na škrlatne blazine, ki mu jih prinesejo na Abdula-hovo povelje zato določeni sužnji. Nato reče muftiju, naj mu razreši dvom, zakaj se krščanski bratje in sestre bolj ljubijo med seboj kakor pa prerokovi učenci.
Vani Efendi se prikloni do tal, da mu beli turban skoro pade raz plešasto glavo, prekriža roke na prsi in začne: “Senca Boga vsevednega in sin velikega preroka, mir bodi s teboj! Tvoja modrost lahko odgovori na vprašanje, ki je stavi meni le zato, da skuša znanje svojega hlapca. Jaz vem v primeri s teboj le toliko kot kak novodošli krščanski suženj v primeri z menoj, tvojim zadnjim sužnjem. Prerok pa, katerega je povišal Alah nad vse, pravi v 109. suri korana, katero mu je razodel vsemodri v Meki, svetem mestu: ‘Govori: Vi neverniki... vi imate svojo vero, in jaz imam svojo!” Mogoče imajo neverniki na videz marsikaj še boljšega nego mi, kakor ima kača lepšo in svetlejšo kožo nego človek, in je vendar strupena in od Boga zavržena stvar. Tako se ljubijo tudi krščanski bratje in sestre med seboj. Mi pa priznavamo v 11 J. suri edinega in večnega Boga, ki ne oče, ne sin in ne sv. duh, f-caEor trdiio neverniki. Gospod jih po zato izročil na dan sodbe Iblisu (hudiču), ki jih bo vlekel za lase in za noge s seboj v 'pekel, kjer bo najhujši in najbolj pekoči ogenj.”
' “Modro si govoril, Vani, same besede svetega korana, resnične knjige, ki se kmalu razširi z ognjeni in mečem črez ves zapad; saj tako upam. Norin sedaj mi še povej, kako je s krščanskimi sužnji, ki poslušajo že celo leto prerokov nauk iz tvojih ust!”
“Alah in njegov poslanec Mohamed naj podelita zmago tvojemu orožju, da uničiš vse nevernike do zadnjega!” odvrne Vani. "Izpreobrnili se namreč ne bodo nikdar. Njihova srca so trda kot kamen in njihova ušesa gluha kot drevesa v gozdu. Tudi mladi sužnji, katere mi je izročila tvoja milost, naj jih naučim pravo vero, da pridejo tako enkrat v nebesa, so zakrknjenega srca in nič kaj se ne zmenijo za moje besede; le dva sta sete pripravljena postati Turka.”
“Poznam ju in sem ju že izročil Kari Mustafi,” reče nato sultan. "Toda veliko jima ne zaupam. Kaj pa Juzuf, nosilec mojega meča? Če njega pripraviš do., tega, da postane Turek, ti ne odide, deset častnih oblačil in deset mošenj cekinov."
Mufti dobro napne svoja ušesa, ko izgovarja sultan svoto, katero dobi za plačilo, če prigovori Janka — temu so namreč nadejali ime Juzuf — za Mohamedov nauk. Nato reče: "Juzuf je najbolj trmoglavi učenec! Da, jaz
celo sumim, da svoje tovariše še potrjuje v njihovi neveri in da smeši pri njih moje nauke s svojimi opazkami. Vendar priden pa je. Izvzemši malega pohabljenca ne govori in ne piše še nihče tako dobro turško kot on. Tudi prvo suro zna že zdavnaj brez napake na pamet.”
“Zato hočem, da postane še pred prvim bajramom Turek!” reče sultan odločno. “Bom le videl, kateri suženj si upa ustavljati moji volji. Pri bradi mojega očeta, on mora biti Turek! Abdulah, takoj pokliči Juzufa, naj pride sem!"
Ne mine pet minut in Janko stoji pred sultanom. Deček nekoliko obledi, ko zagleda jezno obličje vladarjevo in poleg njega muftija. “Sedaj boš moral braniti svojo vero,” reče pri sebi in se priporoči angelu varilni; ured padišahom se pa po turški šegi prikloni do tal. angelu varilni; pred padišahom se pa po turški šegi prikloni do tal.
Pogovor sc začne veliko bolje nego si je mislil Janko. "Juzuf." izprego-vori prvi sultan, “veseli me, ko čujem iz ust učenega Vanija. da si izredno priden in marljiv in dobro napreduješ. Če izpolniš mojo voljo, te takoj. povišam tako, kakor je povišal egiptovski kralj onega Juzufa — mir bodi ž njim!—o katerem nam pripoveduje prerok v dvanajsti suri. Ali ti je znano to?"
"Premogočni vladar!” opomni mufti, -"to najlepšo suro božjega korana sem prečital svojim učencem še pretekli teden.”
“Milostljivi gospod! naj sije solnce tvojega obličja še dolgo name, tvojega črvička!" odvrne Janko. “Prav dobro poznam zgodbo egiptovskega Jožefa in sem jo znal, še predno sem slišal kako besedo iz korana. Povem ti jo, ako želi tvoja milost, tako kakor je zapisana v zgodbah sv. pisma, ki se jih moramo ličiti mi krščanski otroci.”
In ko sultan prikima, začne deček praviti to lepo zgodbo s tako ljubko živahnostjo, da ga posluša sultan prav zadovoljno. Seveda izpusti Janko vse one smešne dostavke, s katerimi je Mohamed popačil to svetopisemsko povest. To pa muftija zelo jezi in na vsak način hoče slišati zgodbo tako kot je zapisana v koranu. Toda Me-hemet mu vselej, kadar hoče kaj pripomniti. veli, naj molči; ko pa deček konča, reče sultan: “Resnično, Alah kristjanov ni pustil brez vse luči. Mnogo jim pa vendar še manjka do popolne resnice, ki se ti sedaj nudi. Kakor sem čul. si se tudi prvo suro že naučil na pamet. Če mi jo poveš brez napake, te zato knežje obdarujem.”
Sultan zastavi s to zahtevo zanjko, v katero naj se ujame ubogi deček, ki pri tem ne sluti ničesar hudega. Prva koranova sura je namreč turška veroizpoved in kdor jo izreče pred kako oblastno osebo, ta se s tem po tedanjem mnenji! Turkov zaveže postati v kratkem Turek. Nekaj let pred našo povestjo so ujeli v Carigradu na ta način mladega Grka Nikolaja Janakija; ker se je pa trdno protivil nasilstvu, so ga usmrtili. Janku kaj takega niti v sanjah ni prišlo v glavo, in ker se v prvi suri ne nahaja nič takega, česar ne bi smel tudi kristjan moliti k pravemu Bogu, začne takoj na glas moliti:
"V imenu najusmiljenejšega Boga! Čast in hvala vladarju svetov, ki se usmili vseh ljudi in vlada na dan sodbe! Tebi bomo služili in k Tebi bomo vzdihovali, da nas vodiš pravo pot, pot onih, ki se vesele Tvoje milosti, in ne poti onih, nad katerimi se huduješ, ali poti onih. kateri so v zmoti.”
Sultan pazno posluša. «Nato reče: "Vani-Efendi, dobro si naučil dečka blažilne besede korana, in ti, Juzuf, se si jih dobro zapomnil in jih lepo prednašal. Toda ali si jih pa samo z ustmi izgovarjal? ali ni tudi tvoje srce govorilo z Bogom?"
.."Tudi srce je molilo k Bogu,” odvrne deček.
"Torej si pred menoj in pred temi pričami slovesno izpovedal vero v preroka; odpovedati se moraš Kristusu in postati Turek!" zakliče sultan ves vesel, da je dečka tako prekanil; mufti in Abdulah mu pa glasno pritrjujeta.
"To pa ni bil namen tvojega hlapca,” ugovarja deček ves iznenaden in prestrašen. "Tudi mb kristjani dajemo čast in hvalo Stvarniku nebes in zemlje, upamo vanj kot v Onega, ki se Usmili vseh ljudi, in verujemo, da bo prišel sodit na sodni dan žive in mrtve. Tudi mi obljubljamo, da mu bomo služili, in ga prosimo, naj nas vodi po poti svoje milosti in naj nas obvaruje vsake zmote. Tako in nič drugače razumem te besede in tako sem jih tudi molil k Bogu.”
"To ti vse nič ne pomaga, dečko,” ga zavrne vladar in nagubanči svoje čelo. “Ti si izgovoril besede Mohameda, božjega preroka in poslanca, in te se morajo tako umevati, kakor jih umeva on, visokoslavljeni. Mohamed pravi, da je pot onih, ki se vesele milosti božje, vera vernikov, in pot onih, nad katerimi se huduje, zmota vseh nevernikov, med katere prišteva v prvi vrsti kristjane. Torej moraš zapustiti svojo sedanjo pot, ki pelje v pogubljenje, in iti na pot islama, ki vodi v nebesa."
Deček se tega grozno prestraši; toliko časa biva že v sultanovi bližini, da more vedeti, kaj pomenja njegova jeza. Toda z milostjo božjo sklene, da ne zataji svoje vere za nobeno ceno. “Sedaj vidim pač,” reče nato, “da sem se motil, ko sem ponavljal Mohamedove besede kot molitev in se vedel kakor Turek. Milostljivi gospod
naj upošteva to mojo nevednost. Vere v Kristusa pa, ki je umrl zame na križu, ne zamenjam nikd0'- z vero preroka.”
“Kaj? ti se drzneš še ustavljati moji volji?” zakriči Mehemet. “Takoj se odpovej svojemu Kristusu, ali boš pa čutil mojo jezo!”
“Raje umrjem kakor pa da bi zatajil Kristusa!” ponavlja Janko.
“Saj ti ni treba Kristusa zatajiti,” opomni mufti, da bi rešil dečkovo življenje. “Tudi mi častimo Kristusa ’kakor Mojzesa kot od Boga poslanega preroka in predhodnika Mohamedovega.”
"Toda mi ga molimo kot pravega Boga in ne verujemo, da je vaš Mohamed od Boga poslani prerok,” odvrne deček.
“Prokleti krščanski pes!” se zadere sultan zopet nad njim. “Abdulah, takoj naj se mu jih našteje petindvajset po stopalih, ker tako nesramno preklinja Boga. Potem mu slecite dragocena oblačila in ga oblecite v najbolj umazane cape, ki jih nosijo janičarski hlapci. Bom le videl, ali mu izbijčiu iz buticc to trmo ali ne; če tudi pogine!"
Zastonj dviga Janko svoje ročice in prosi milosti, Abdulah ga vleče seboj iz dvorane in ga izroči brezsrčnim rabeljem. Z zasmehovanjem ga ti po-lože na tla in začno neusmiljeno udrihati po njegovih stopalih. Pri vsakem udarcu pa vpraša Abdulah: “Se li odpoveš Kristusu? Ali hočeš postati Turek? Hočeš li kot pes poginiti ali kot sultanov ljubljenec uživati najvišje časti in v raju veselje korana?”
“Ne, nikoli ne bom Turek; raje u-mrjem!” odgovarja ubogi deček spočetka. Kmalu se pa sliši iz njegovih ust še samo ječanje in predno dobi zaukazano število udarcev, leži mladi mučenec že v nezavesti vsled prevelikih bolečin. Toda rabelji le ne! nehajo in ga bijejo tako dolgo, da izpolnijo določeno število. Nato ga vržejo na kup sena v kot velikega hleva in .ga puste tam, ne da bi se več zmenili zanj.
7. Renegat.
Sultanov tolmač Ahmet-Efendi je bil v dvorani,ko je ravnokar brez strahu izpovedal junaški Janko pred sultanom svojo vero, in je videl, kake muke je moral pretrpeti ubogi deček. Smili se mu mladi spoznavalec in občuduje ga — v zaslepljenem renegatu se začne vzbujati vest.
Ko gre zvečer v mraku skozi serajl-ska vrata počasi iz palače in se bliža po ozkih, že skoraj temnih ulicah svojemu stanovanju, začne premišljevati "Bernard Broken, ti si pa res grd strahopetnež, če se primerjaš s tem dečkom! Kristusa, svojega Odrešenika si zatajil in sicer popolnoma prostovoljno, le da bi ti ne bilo treba z rokami služiti svojega kruha; kakor izgubljeni sin v evangeliju si zapravil svojo dedščino in jo zaigral. Boš li sedaj imel dovolj poguma, da se vrneš k očetu in mu rečeš: “Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe!’ Toda saj se ne moreš več vrniti. Iz Carigrada ne moreš, Turki strogo pazijo na re-negate. I11 če bi tudi mogel, ali veš, kako te sprejme oče, ki je po vsej pravici jezen nate; saj ši zapustil dom in rojstno hišo z očetovim prokletstvom nad seboj! Da, moj oče ni tak kakor oni v evangeliju. Ne preostaja mi torej druzega nego živeti in umreti kot Turek."
Tako si hoče renegat utešiti svojo vest, a se mu ne posreči tako hitro. Vedno in vedno mu stopa pred dušo podoba dečka, ki kliče svoji sestrici besede: "Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, ako pa na svoji duši škodo trpi?” Zopet in zopet vidi pred seboj, kako molita pobožna otroka, kako izpove deček pred sultanom svojo vero in kako ječi pod groznimi udarci rabljev, a se vendar ne izneveri svojemu Bogu. In pri tem se naenkrat spomni nekega drugega izreka iz sv. pisma, ki ga je znal še kot deček: “Resnično vam povem: Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim očetom, ki je v nebesih; kdor pa mene zataji pred uljdmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim očetom, ki je v nebesih.” — “In kaj bo potem s tvojo dušo v večnosti?”, se vpraša pri tem; vera, ki jo je le na zunaj zatajil, mu še ni bila zamrla v srcu.
“Ah, kaj!” reče slednjič nejevoljen. “Proč s takimi bedarijami! Jaz sedaj ne morem drugače ravnati. Ali naj se dam bičati kot ta ubogi fantič, ko že naprej vem, da že pri drugem ali tretjem udarcu zopet zatajim Kristusa? Gospod mi bodi milostljiv in naj prizanese moji slabosti! Saj naši duhovniki vedno trdijo, da zadostuje sama vera za zveličanje, in notranjo vero imam, dasi nimam dovolj moči izpovedati jo na zunaj. Prijatelj mi je pravil, da kalvinski Holandci na Japonskem teptajo križ z nogami in zatajujejo vero le radi denarnega dobička, jaz pa ravnam tako, da si ohranim življenje.”
Medtem pride renegat do mostu, ki veže črez Zlati rog in Stambul glavni del Carigrada z Galato. Tu se mu vsili nova misel v glavo: “Kaj pa, ko bi poskusil oprostiti ubozega dečka!” pravi sam pri sebi. “Te dni sta prišla, kakor mi je pravil danes jud E-frajm, zopet dva mercedarca z veliko denarjem, da odkupita ž njim nekaj sužnjev; jaz jima bom itak za tolmača in grem sedaj lahko v Galato na njihovo stanovanje, katero mi je pokazal jud, da jima priporočim tega Juzufa, kakor ga zove sultjan, ali Janka, kakor
(Nadaljevanje na 7. strani.)

**EGISTEHE<J>
T\	^	J 9	*	JOSEPH TRINER*
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdrarje.
JVIočiii živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se , morate vzdržati špiritnoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specijalitetah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Brezsnene noči.	7
Cleveland, O.
Že dolgo sta nervoznost in nespečnost mučili nekatere naše sestre, pa vsem je pastor Koenigovo krepilo za živce pomagalo — eni celo od nepre-bavnosti.
Župnik Weipemann piše iz Detroita, Mich.: Za razne ljudi sem naročil pastor Koenigovega krepila za živce in vedno je imelo zaželjeni učinek.
Župnik A. von Oppen iz Meridana, Con., pravi: J. Bercier, ki uživa pastor Koenigovo krepilo za živce, je imel odtlej le še malo napadov božjasti.
'J A CTAN I Peljemo dragoceno knjigo vsa-AAO 1 Ulij kemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno. To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje
KOENIG MEDICINE CO„
Chicago, 111.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
Posebna
razprodaja oblek
za moške in dečke ter obuval in klobukov.
Obleke vredne $12.00 proda-tflQ jjij jamo sedaj ^a,........ ....$0,1111
Klobuke, vredne $2 in $1.50, j Hrt prodajamo sedaj po 75C in....l,UU
Čevlje vredne $2 m $2.50	j HP
prodajamo sedaj po $1.50 in., j, /■J
Ravno ta ko vse drugo blago.
Pridite in oglejte si jo,
Pri nas dobite ‘TRADING STAMPS’
Wm. Fisher,
Corner Ruby St, and Broadway. JOLIET, ILL.
DELAVSKA AGENTURA.
Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra
plača.	*
M. PHILBIN
515 CASS STREET.
Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932	N. W. 5
Gostilno,
?
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-Xlt. SlSLOff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIEl\
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-st‘oma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznpvrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. Phone 825.
Prodajam tudi lote.
L*»
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATN I NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, IH.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande
in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na v< DESPLAINES IN CLINTON
— V Kostanjevici na Dolenjskem se je v četrtek n. okt. slovesno otvo-rilo novo šolsko poslopje, ki ima kaj krasno lego na jugu mesta, kojega ozaljšuje na prikupljiv način. Nova zgradba je praktično in vkusno zgrajena ter stane okroglo 120.000 K in je namenjena za ' šestrazredno ljudsko šolo, ker se je nadejati, da dež. šolski svet' obstoječi dve paralelki sedanje čveterorazrednice spremeni v koristnejši 5. in 6. razred. Otvoritve se je vdeležilo poleg šolske mladine, ki sc je z lepimi deklamacijami (n. pr. učenka VVeibl) odlikovala, in domačega učiteljstva, veliko drugih učiteljev in učiteljic ter mnogo domačih šolskih prijateljev, katerih vseh je bilo čez 60 pri slavnostnem kosilu. Šolska mladina je bila tudi dobro pogoščena. Dijak je zložil posebno za dan slavnosti primerno pesem. Učitelji so med krasnimi napitnicami pod vodstvom g. Humeka zapeli dokaj lepih popevk.
—Na Trsatu pri Reki bodo prezidali romarsko cerkev. Delo so oddali graškemu arhitektu Nemcu Hansu Pas-cherju, kakor bi ne bilo ne hrvatskih ne slovenskih arhitektov na svetu.
—Notranjske novice. Za vodovod v Cerknici, kjer daje potok le neužitno pitno vodo, delajo se resne priprave. Vodovod bodo od Slivnice napeljali 27 km daleč, in to ne samo v trg, ampak tudi v bližnje vasi Rakek, Unec in dr. -—V meščansko šolo v Postojni se je vpisalo čez 40 učencev v otvorjeni prvi razred. — Nova posojilnica v Knežaku se dobro razvija. — V Idriji bo v bodočem letu znašala občinska doklada 100 odstot. in to največ radi realke, na kateri se je letos že 6. razred odprl. — V Črnem vrhu pri Idriji je napravila propadla zadružna mlekarna kmetom 25,000 K škode.
-—Svetčeva osemdesetletnica. V mestnem domu je bila 14. okt. slavnostna seja sekcije “Ljubljana" avstrijskega notarskega društva, katere so se udeležili vsi notarji in notarski kandidati na Kranjskem, da počaste svojega naj starejšega kolego o priliki njegove o-semdesetletnice. O pomenu slavnosti je prvi spregovoril g. Plantan ter podal na to besedo g. A. Hudoverniku, kateri je v lepem govoru podal sliko življenja in delovanja slavljenca. Luka Svetcc je rojen 8. okt. 1826 v Podgorju pri Kamniku. Po dovršenih študijah je vstopil v državno službo ter služil na Kranjskem in Hrvatskem od koder se je pa moral 1861. vrniti. 1869. 1. je vstopil v notarski stan ter službuje še danes kot notar v Litiji. Sve-tec je deloval na vseh poljih, kjer koli se mu je zdelo, da more’ svojemu narodu koristiti, bil je jurist, pesnik in pisatelj in pa politik. Svetec je še edini živeč jurist, ki je poslušal slovenska pravoslovna predavanja in sicer: Mažgonova predavanja civilnega' in Lehmanova predavanja kazenskega prava. Pomagal je Cigalctu prevajati občni državljanski zakonik. Bil je so-trudnik “Slovenije" in “Lipe” (1848. 1.) “Novic", “Vedeža", “Bčele” in drugih listov. Bil je deželni in državni poslanec. Njegova deviza je bila “srčnost, previdnost in delavnost vse premaga." Ta resnica je še danes veljavna za vse delavce, na katerem koli polju. Njegovo vrednost za Slovence znači Bleiweissova sodba: “Svetec je kristalizovana slovenska pamet!” Ča-stitljevemu starčku želimo, da bi še dolgo živel in dočakal popolne zmage svojega prej omenjenega gesla.
—Od Dolenjske Krke. Krka dela pri Žužemberku nad in pod trgom velike slapove. Nad Žužemberkom gonijo več velikih mlinov, pod Žužemberkom na Dvoru so pa ti slapovi služili še pred .dvajsetimi leti knez Auerspergovim fužinam in železnim tovarnam. Ker se je pa železne rude v bližini dvora le malo dobilo in so jo morali od daleč voziti, se ta industrija vsled svetovne konkurence ni izplačala in so jo opustili. — Zdaj pa hočejo slapove Krke na Dvoru vpo-rabiti za elektrarno, ki bi električno luč oddajala tudi nižje ob Krki ležečim krajem, osobito Rudolfovemu, s katerim mestom se uprava kneza Auersperga baš zdaj v tej zadevi pogaja.
—Železnica Trebnje-Mokronog. Ker se hoče ta stavba zopet zavleči in ker • se Mokronogu obeta kolodvor celo uro od trga, pojde te dni deputacija obč. odbornikov, trgovcev, obrtnikov, in tržanov v Ljubljano k dež. odboru, da se izprosi kar najbolj hitro obljubljeno železnico in pa kolodvor tik trga, drugače bi bila železnica za Mokronog brezpomembna.
—44 let stari gimnazijec. V VII. gimnazijski razred v Novem mestu je vstopil kot redni dijak umirovljeni orožnik postajevodja gospod Anton Bratkovič, ki je sedaj star 44 let.
—Nova opekarna Smola & dr. G. Smola, graščak na Grabnu pri Novem mestu, gradi v družbi gg. Ogoreutza in Hočevarja, oba trgovca v Novem mestu, veliko novo opekarno na svojem posestvu par streljajev od Žabje vasi. Opekarna, ki mora prihodnjo spomlad že pričeti z delom, bo popol-
noma urejena; delovala bo s parnimi stroji.
—Umrl je g. notar Makso Koser dne 5. okt. v Mokronogu na Dolenjskem. Rojen v Slovenski Bistrici, izvršil je gimnazijske šole v Mariboru in v Celju, kjer je 1. 1869 napravil maturo. S težavami, kakor nepremožni dijaki, se je imel boriti v dobi pravo-slovnih študij, bil je potem notarski kandidat v Mariboru in slednjič postal notar v Idriji, od tam je bil premeščen v Ptuj, kjer pa ni dosegel izpolnitve svojih želj, zaradi česar se je preselil v Mokronog. Tukaj je končal svoje življenje s 6oimi leti. Zapustil je vdovo in več sinov v častnih službah, eden otrok je še mlad.
—V Ljubljani se slovenski trgovci hvalevredno gibljejo in v javnosti lepo predstavljajo. Njih društvo "Merkur" hoče otvoriti svoj “Trgovski dom" in skrbi za pouk svojim članom osobito s tem, da pomnožuje strokovno književnost. Društvo izdaje mesečnik "Slovenski trgovski vestnik", ki je izvrstno uredovan. Lani je izdalo jako vabljivo knjigo "Menično pravo", letos pa že svoj “Trgovski koledar” za za leto 1907. — Knjigovodja gosp. Zelenik je izdal ob enem še drug koledar te vrste pod imenom "Slovenski trgovski koledar"; prvemu je cena 1 K. drugemu 1 K 20 vin.
—Dolenjske novice. Gosp. Jos. Lenarčiču. posestniku Turnške graščine pri Krškem, se podeli koncesija za elektrarno pod Savskim mostom pri Krškem, iz katere se bo dobivala električna razsvetljava za celo Savsko dolino od Sevnice do Brežic, in katera utegne oddajati električno razsvetljavo tudi Zagrebu. — Krška sodnija se je iz starega poslopja ob Savi preselila v sredino mesta v hišo g. dr. Janko Hočevarja poleg glavarstva.—Posestvo graščine v D. Radolji pri Bučki katero so kupili kmetovalci Pungeršič. Novak in Baj za 84,000 K. se zdaj razkosava in prodaja na drobno med bližnje male posestnike.
— Veliko žago si postavi posestnik Franc Boštec v Št. Jurju pri Doleh, okraj litijski.
—Vojaška vest. Ker je določen domobranski polk št. 27. za obmejno stražo na Goriškem, pride skoro gotovo v Ljubljano en batalijon lovcev in en konjeniški polk.
—Mrtvega so našli v Zagorju 56 let starega Jožefa Hoherja. Preobilo za-vžito žganje ga je umorilo.
—Prijatelj salam. Hlapcema Ludov. Maroltu in Francu Pungeršiču je bilo pred dnevi ukradenih iz hleva na E-monski cesti 8 K 36 vin. denarja. Policija je prijela kot osumljenca 23 letnega hlapca Franca Brunška iz Tre-beljevega, pri katerem je izvršila hišno preiskavo in našla več salam in dru gih sumljivih stvari.
—Umrl je 5. okt. v deželni bolnici uradnik kranj: industrijske družbe na Jesenicah, g. Štefan Lazar, rodom iz Krope. Truplo prepeljano na Gorenjsko. — V deželni bolnici je umrl izvo-šček Jožef Nadrah.
—Iz Preske. V ponedeljek, 1. okt. smo v JPreski pokopali vrlega moža Franceta Bizanta, vulgo Malenška iz Žlebov. Ranjki je bil občinski odbornik, ud okrajnega šolskega sveta, ud izobraževal, društva in Marijine družbe. Bil je vedno vnet katoličan in dober oče svoji družini. Med boleznijo je pogosto prejemal sv. zakramente.
—Napad. Lojze Vokal, France Žitnik, bajtarjeva sina, Lojze Jerič, hlapec in France Zupan, dninar iz Laver-ce so pili zvečer dne 30. septembra v Jeršinovi krčmi v Rudniku. Pri pijači vnel se je med njimi prepir. Prvi trije so nato odšli, le Zupan je malo v krčmi zaostal. Ko se je napotil domu, napadli so ga prvi trije z nožmi in okleščki ter ga tako zdelali, da je težko ranjen nezavesten obležal.
—Trgatev na Dolenjskem. V Trški gori pri Novem mestu je letošnja trta vkljub vsem nezgodam v splošnem jako dobro uspela, grozdje kakor "nebeške jagode", in mošt je tak, da ga je “sam Bog vesel".
—Zagorje ob Savi, 1. okt. Socialni demokratje so včeraj v "Habatovem" salonu sklicali shod. Udeležilo se ga je kakih 250 oseb.Poročat je prišel Kri stan o Tavčarjevem razmerju do volilne preosnove. Dejal je, da se Tavčar glede te stvari obnaša hinavsko Kristanu je znano, da je Tavčar med štirimi očmi izrecno priznal, da je volilna preosnova za Slovence dobra,ker prinese Slovencem velike koristi — a kadar je treba javno nastopiti, tedaj je Tavčar zoper njo in jo obstruirá. Zaletel pa se je tudi v “klerikalce", češ, zakaj zahtevajo volilno dolžnost. — Ob sklepu je Sitar pel staro socialno^ demokraško, da so vse stranke za nič in delavcem škodljive, le v soc. demokraciji je rešitev.
—Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi sedita Janez Drobnič, 34 let star, rojen v Malih Laščah, občine Turjak, ki je služil za hlapca na Rogu (Horn). Skrbeti
ima za tri otroke in ženo. Drugi je Jožef Grebenc, 45 let star, rojen v Št. Rupertu, tudi hlapec v Rogu. Dne 25. julija bila je veselica v Moos>vaIdu pri Koenigu. Tam se je pilo in plesalo. Napadla sta v hudobnem namenu Fr. Glažarja, sodarja v Kočevju, na cesti pred hišo. Eden ga je sunil z nožem tako nesrečno, da je Glažar samo še zavpil: “O, Jezus, Marija!” S temi besedami se je zgrudil mrtev na tla. Prerezani sta mu bili žili odvodnica in dovodnica. Janez Drobnič odločno odklanja vsako krivdo. O dogovorjenem napadu, kakor ga obtožnica navaja, ne more biti govora. Odločno taji, da bi kedaj rekel: “Pojdiva črne hudiče—rudarje pognat." Janez Drobnič služi pri Koenigu. kjer so že zjutraj pili. Zvečer je slišal klicati: “Lojz! Lojz!” S temi besedami je bil poklican J. Strle. Koenig je dobil Grebenca in še nekega človeka. Grebenc se je oborožil z "dritelcem”, katerega mu je pa on vzel; če ga mu je nazaj dal, ne ve. Glažar je moral biti prej poškodovan, preden sva midva prišla na cesto. Pripozna, da je rekel: “Uboga moja žena, zdaj me ne bodeš več videla." Nasproti soobtoženemu. Grebencu, kateri je tudi dobil lahko telesno poškodbo v hrbet z nožem se je izrazil: “Trsi eno dobil, jaz sem pa eno "fest" dal. Ni bil trezen, ne popolnoma pijan. Jožef Grebenc izpove, da se je zjutraj pilo, da ga je Drobnič nagovarjal z besedami: “Dajmo jih, te hudiče!” Hud je bil Drobnič na premogokopce, ker je sodil, da mu ti njegovo ženo zapeljujejo. On namreč Glažarja ni ubodel, misli celo, da ga je Drobnič sunil, potem pa še Franc Glažarja. Rekel je Drobniču: Jaz sem eno “fest" dobil, nakar pa mu je ta odgovoril: "jaz sem pa eno "fest" dal." Pove tudi, da je Drobnič, peljali po žandarjih mimo mrliča. ttt-f kel: “Oh, uboga moja žena, ubogi moji otročiči, nikdar več me ne boste videli!" Priča Janez Koenig, krčmar v Moosvvaldu, prišel je nekoliko pijan v sodnijo. Imel je cel govor pripravljen. a moral odgovarjati samo na vprašanja sodnikova. Ta priča potrdi da sta obtoženca, kakor tudi več drugih pila. Poznal vseh gostov ni. Drobnič in Grebenc sta pila pri eni mizi. Matija Rački je mašinist v Kočevju. Ta je bil tudi na veselici v Moosvvaldu Tožena sta prišla po njivah. Glažar je govoril z neko gospo. Od Koeniga sta z Glažarjem šla domov. On je šel 5 korakov naprej. Kar naenkrat začuje besede: "Jezus, Marija!” se o-poteče in zgrudi na tla. Vse zaslišane priče le obtežilno govore proti obtožencema. Sodni dvor je dal gospodom porotnikom dve glavni vprašanji, ki so jih gospodje porotniki enoglasno potrdili. Janez Drobnič in Jožef Grebenc se radi hudodelstva uboja po dogovoru obsodita vsak na 4 mesece težke ječe z enim postom vsaki tretji mesec.
—Zasedni napad. Nace Černe, 17 let stari tovarniški delavec, se je v Plev-nikovi gostilni brez vzroka z nožem lotil mirno pri mizi sedečega Andreja Dovča in ga od zadej, ne da bi ga ta videl, z nožem sunil v desno pleče. Nato je pa še Antona Mejača na dvorišču omenjene gostilne z nožem sunil v levo stran vratu in v desno stran hrbta. Njegov zagovor, da je bil do nezavesti pijan, je bil ničeven, ker se je vedel na vse podrobnosti spominjati. Sedel bo osem mesecev v ječi.
—Trgatev v Halozah. V teh obsežnih in rodovitnih slovenskih goricah kjer je že polovica in več vinogradov zasajenih z novimi trtami, bila bi letos prav dobra vinska letina, ako bi ne bila toča že maja meseca tu in tam napravila veliko škode. Kljub temu je glede kakovosti letošnji mošt kaj dober in se ga je pri lepem vremenu dokaj pridelalo.
—Umrla je v Ptuju g. Katarina Ožgan roj. Pock, vdova po pokojnem notarju Ožganu. — V Rogatcu je umrl notarski kandidat g. Juro Virant. Prej je bil odvetniški kandidat in je kot tak služboval dalj časa v Celju, v Ljubljani in v Kamniku.
—Trgatev okoli Šmarja pri Jelšah je bila dokaj obilna, razen v tistih vinogradih, kjer je toča pobila, n. pr. v Škofji. Mošt ima tod lepo ceno, 32—40 K za hektoliter.
—Desetletnica gasilnega društva za ormoško okolico se je obhajala v nedeljo, 16. kimovca, vkljub slabemu vremenu na dostojen in slovesen način.
—Žganje pred samoumorom. V občini Poberš je gostilničar Florijan Beck izpil veliko steklenico žganja in se nato obesil.
— Štajerski “Meran”. Spodnještajersko nemštvo temelji v celoti na sami “farbariji”. 99 odstotkov onih, ki se na Spodnjem Štajerskem štejejo k Nemcem in so kot taki tudi pri ljudskem štetju vpisani, so pravzaprav Slovenci, ki trdijo, da so Nemci.

KOROŠKO.
—Podgora. V četrtek n. okt. smo spremljali k zadnjemu počitku Andreja Bergman-a, p. d. Komatarja. Rajnik je bil dober in pošten mož-narod-njak, ki se vkljub hudemu nemškutar-skemu pritisku ni dal spraviti v na-
¿tlíÍl
*47 ijf,*
AÁ rfy rfy *47 *47 *47
Za Božič
NOVO LETO pošiljajo. Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinienih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHINREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St	6104 St. Clair Ave., N. E.
New York, N. Y.	Cleveland, 0.
rfkrfft
*47*47
rfy rfy rf? Tj7 *47 *47
it*? ft? rf?
*47	l47
ft*! fifí tl
*47*4? *47
###¡
rfy rfy
*47 *47

rt? rf? rf ? 4*? rf? rfy
*47*47*47 *47 *47 *47
4? rf? rf> rfy *47*47 *47 *47
rfy rfy *47*47
sprotni tabor. Poznal je težnje ro-žanskih Slovencev, bil je ponosen na svojo domačo grudo, ki ga je kot svojega ljubljenega sina prerano sprejela
v svoje osrčje.
—V Bistrici v Rožu se jc začelo živahno gibanje, da bi se slovensko delavstvo združilo v strokovno delavsko društvo.
—Nova železnica. Mnogo se govori o novi železnici, s katero mislijo zvezati Celovec in Velikovec in ki bi vozila skozi te-le kraje: Celovec, Št. Tomaž, Timenica, Škofji dvor, Št. Lipš, Mali Št. Vid, Trušnje in Velikovec. Stroški so proračunjeni na 4,-200,000 K. Bila bi pač ta železnica za te kraje velikega pomena, ker jih je južna železnica tako daleč v stran pustila.
E.PORTER BREWING COMPANY
—Prebivalstvo Trsta in okolice. Po računih mest. statističnega urada šteje sedaj Trst z okolico 198.525 prebivalcev. Na zadnjem ljudskem štetju dne 31. decembra 1900 je bilo 178,127 prebivalcev. V še ne 6 letih se je torej prebivalstvo pomnožilo za 20,398 duš.
—	Občinske volitve v Devinu so končale 8. okt. s popolno zmago slovenske stranke. Izvoljeni so sami zavedni narodnjaki v občinski svet. Lahi se volitev niso udeležili.
—	Večerne kurze s slovenskim učnim jezikom upeljejo tudi v okoliških šolah tržaških. Ta predlog dr. Ry-bara je bil v mestnem zboru enoglasno sprejet.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
i ULEŽANE PIYB
PALE ALE IN LONDON PORTER
! Posebnost je Pale Wiener Bier.
^Joseph Stuke!,
avstr, zastopnik.
Pivovarna na South Bluff St..
JOLIET, ILL.
HRVATSKO.
—Judovski cijonizem cvete tudi na Hrvaškem. Gibanje vodi cijonistično društvo “Bor Gjiora” na Dunaju. Polno cijonističnih društev je po Slavoniji, kjer zanje agitirajo judovski dijaki in rabini. V Osjeku je društvu “Theodor Herzel”, v Vinkovcih ‘Zion’, ustanovili pa bodo nova društva v Zemunu, Vukovaru in Brodu. Judje imajo posebno belomodro zastavo, so sestavili svojo himno in se pridno uče stare židovščine. Zahtevajo židovskih šol, pevskih in telovadnih društev, knjižnic in celo vseučilišče. Vsekakor je to gibanje posebno po Slavoniji nevarno, kjer so Židje velik del dežele itak že gospodarsko vsužnjili.
—Moža je hotela zastrupiti. V vasi Belavič, okraj Karlovec na Hrvaškem se je 53 let stari poljedelec Janko Maček oženil z 28 let staro lepotico Anko. Zakon ni bil srečen. Mož je ženo vedno nadlegoval s svojo ljubosumnostjo. Vsak dan je bil v hiši prepir. Nedavno je žena vsled tega namešala možu med žganje fosforja. Mož je fosfor takoj okusil, spravil žgance in jih izročil orožnikom, ki so ženo aretovali. Žena je izjavila, da se je hotela iznebiti moža, ker jo je pretepal in zapostavljal.
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
SOS W. IStli St,
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,

205-207 OHIO ST.,
Joliet,111
Prvi slorasli jmrotai-ffi wú ii Mia.
Northwestern 416. Chicago Phone 2373.
Naznanjam rojakom, da nam je ravno sedaj dospela velika zaloga raznovrstnih
lepili KRIŽEV.
Cene različne od $8.10 naprej.
Ako hočete imeti lep spominek na grobu svojih dragih, oglasite se ustmeno ali pismeno pri nas.
THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7th Street.	NEW YORK, N. Y.
K]e ie najbolj varno naložen denar ?
FRANK MEDOSH
Grayhek & Ferko
MESNICA
Calumet, Mich., 2. nov. — Na Lau-riumu je umrla v torek 30. okt. Rozalija Štraus, rojena Perne, stara 25 let, doma iz fare Stopič. Svojemu soprogu Math Štrausu, ki je doma iz fare Semič ostavlja 3 nedorasle otroke; najmlajši je star nekaj dni. Gl.
Pueblo, Colo., 3. nov. — V nedeljo pri pol 11. opravilu je društvo sv. Jožefa slovesno pokopalo Jakoba Papeža, starega strica, in društvo sv. Trojice enega najprvih slov. nasel-aikov tukaj Antona Mesojedec. Jakob je bil vdovec, bival je v naši naselbini okoli 13 let in je bil okoli 56 let star. Anton pa zapušča žalujočo vdovo z 5 otroci, katerih najstarejša deklica je 13 let stara. Rajni Mr. Mesojedec je s svojo ženo skrbno nabiral premoženje, da bi ložej odgojil svoje otroke in sedaj bo vendar nekoliko bolje za pridno vdovo nadaljevati blago delo. Mrs. Mesojedec je tudi v dr. Marije Pomagaj, katero žensko dr. se je vde-ležilo sprevoda in bo dalo zapuščenim določeno podporo. Sprevod je bil nenavadno lep in velik, kar je pokazalo vsestransko sočutje naših Slovencev.
Prvi je bil doma iz Hinja na Dolenjskem, Mr. Mesojedec pa iz vasi Železnice v Škocijanski fari.	C. N.
Suttersville, Pa., 5. nov. — Ponesrečil se je rojak Jakob Magajne,doma iz Studenega pri Postojni. Povozil ga je vlak, ko je stopal po železničnem tiru z nekim tovarišem. Ko je tega reševal in rešil, je sam našel smrt. Pokojnik je bi! vdrugič v Ameriki. Tu zapušča jednega sina, v starem kraju pa štiri hčere in ženo. Pri društvu ni bil nobenem.
Waukegan, 111., 4. nov. — V resnici, t-a ob Michiganskem jezeru je lepo mesto Waukegan, hočem reči slovenska naselbina, ki res velikansko napreduje. Res, v prav lepem kraju leži in človeka nekako veselje prevzame, ko vidi tu soseda pri sosedu in vsi so naši rojaki. Začasa zborovanja K. S. K. J. je bila vsakemu izmed delega-
tov prilika, ogledati si čedna domov-ja naših rojakov. Le tako naprej in v kratkih letih se bodete ponašali s svojo najlepšo naselbino v Ameriki, z najlepšim kinčern — cerkvijo, šolo in vrlim voditeljem Rev. Plevnikom. Opazil sem pa tudi med Vami sosede, brez katerih bi pač lahko izhajali. Rojaki, pojdite in kupujte si pri svojem človeku in ne dajte se Židom vleči, zakaj vseh narodov geslo je “Svoji k svojim”.	M.
Waukegan, 111., 7. nov. — Slavno uredništvo A. S. Prosim za malo prostora v cenjenem listu, da naznanim malo besedi.
Tukaj pri nas v Waukeganu smo ustanovili Slov. pevsk. dram. društvo “Ljubljanica” dne 2. sept. t. 1., katero prav lepo napreduje pod vodjem P. Srnovršnikom.
Prvo veselico napravi društvo dne 18. nov. v Fr. Opekovi dvorani na 10. cesti zvečer s petjem in z igro “Zamujeni vlak.” Torej vabim vse tiste, ki imate veselje da petja, da se vpišite v pevkso društvo, da se bo potem lahko reklo: Mi Waukeganski Slovenci ne spimo. In vabim tudi vse prijatelje petja, da bi se v obilnem številu udeležili veselice, da bi potem še bolj društvo napredovalo. Torej toliko za danes. Pozneje Vam še več pišem o napredovanju našega pevskega društva.
Srčni pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki, a tebi, vrli list A. S., pa obilo naročnikov.	P. S.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Col--lins M. I. Vam naznanim, da sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisef nadejal, ker jaz sem se štiri mesece poprej zdravil pri druzih zdravnikih, vsaki mi je zagotovil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman.
Jaz sem že popolnoma obupal nad svojo boleznijo, a vendar sem se sled-nič na Vas obrnil in sedaj popolnoma ozdravil. Sedaj vem kateremu zdravniku je za verjeti. Jaz Vas bodem vsa kemu priporočal, ker ste Vi edini, kateri zamore vsakemu pomagati.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim in ostanem Vaš iskreni prijatelj.
John Lowsha,
Box 27. Jenny Lind, Ark.
Ponarejalci denarja.
Na Hrvatskem so v varaždinskem okraju zasledili velikansko ponarejanje kovanega denarja. Ponarejalcev je bilo deset, ki so celih deset let opravljali ta posel, ne da bi jim oblasti le enkrat prišle na sled. A tudi zdaj so jih le slučajno zasledili. 14. avg. je bilo cerkveno “žegnanje” v Mariji Bistrici. Orožniki so med drugimi jim sumljivimi ljudmi pazili posebno nekega moškega in žensko, ki sta si dajala znamenja in potem izginila iz gruče na neko njivo v koruzo. Orožniki so od raznih strani prišli k njima in ju zajeli, ko sta preštevala denar. Hotela sta uiti, ko sta zagledala žandarje. Telesna preiskava je imela sijajen rezultat. Pri obeh so našli mnogo ponarejenega denarja, kron in goldinarjev. Aretovanca kmet Marko Kuča iz Gorice pri Ivancu in kmetica Mara Pek iz Forij pri Lepo-glavi sta sprva pravila, da ju je neki neznanec iz Štajerske naučil ponarejati denar ter izjavila, da nimata nič tovarišev pri tem. Pozneje se je pa Kuča udal in izdal vse ostale ponare-jalce. Falzifikati so bili delani iz zmesi in svinca in cina, v katero zmes so devali ponarejalci raztolčeno steklo. Ponarejalci so imeli več delavnic in kadar so spravili v promet ves denar, so delali novega. Vsega ponarejenega denarja so razpečali najmanj za 70,000 kron, najbrž pa še mnogo več, tako da se lahko sodi na 100,000 kron. Razpečavali so ga večinoma po raznih sejmih in drugih takih shodih.
Nevarna bolezen.
Nekateri ljudje mislijo, da so koze, osepnice, Škrlatica in druge nalezljive bolezni najnevarnejše. Resnica je, da je obistna bol mnogo strašnejša, ker počasi, zavratno deluje ter skoro v vsakem slučaju bolnik niti ne ve, da je zašel v kremplje te usodne bolezni. Pač ne sledi vsem slučajem obistnih, mehurnih in jetrnih poškodeb Brigh-tova bolezen, ampak tako velik odstotek se je končal usodepolno, da je videti modra previdnost, resne posledice preprečiti s tem, da nemudoma za-čnež uživati Severovo zdravilo za obisti in jetra, če trpiš bolečine v hrbtu, če mučno in cesto odpuščaš vodo, če imaš obraz napihnjen in ves ustroj vodeničen. Cena 75C in $1.25 v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Ce-dar Rapids, Iowa.
Tudi časomer.
Soproga: “Zadnje posodje za kavo je bilo najboljše, kar smo jih kdaj imeli!”
Soprog: “Kako to?”
Soproga: “No, preneslo je polpeto služkinjo!”
POTREBUJEMO MLADO DEKLE za hišno delo. Dobra plača. Oglasiti se pri Mrs. Wilcox, 612 Western Ave., Joliet, 111.
$17.20	$17.20
za en vožnji tiket v Denver, Pueblo ali Colorado Springs, Colo., po Santa Fe dne 6. ali 20. novembra, 4. ali 18. decembra. Tiketi poceni iste dni v Oklahomo, Texas, Kansas, New Mexico, Nebrasko, Indian Territory itd. Santa Fe Depot. J. Smith, agent.
4t45
Poroštvo.
Lajtnant: “Po kavo, Tekač!”
Sluga: “Kakor ukazujete; ali mi hočete gospod lajtnant dati denar, ali naj pokažem naše zaročno naznanilo?’
ROJAKI 1
Najboljše, najhitrejše in najcenejše se čistijo, gladijo in barvajo moške in ženske obleke v
Joliet Steam Dye House.
Straka & Rehar,
620-622 Cass St.
Prinesitesvoje zimske suknje k nam, ker naše delo je izvrstno, a cene prav nizke.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.50 ................ 100	kron
za $	40.90 ................ 200	kron
za $	204.00 ..............1000	kron
ra $1020.75 ..............5000	kron
Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“HiH Girt Vi^ya^’’
po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
FltfO PI VO V STEKLENICAE.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. 26.
Prvl in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki
Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropsj sko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik s® lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na pogled.
GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah in sobotah pa do S. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do 1. ure popoludne
Rezervnega zaklada je 800,000 kron.
Hranilnih ulogje 22 milijonov kron
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svoje davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letaih «trak in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poe jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje t sroji palači t Pretani ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. OOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOCMI
9478 Ewiug Ave., vogal 9Sth ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
207 Indiana St.	Joliet, III.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	Chicago Phone 150.
Poštena Postrežba vsakemu.
Izdeluje vsa v notarska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.«*
Telephone; South Chicago 123.
Prosto eden mesec!
Vrata Vienna Medical & Electrical Institucije so prosto odprta vsakemu bolnemu Slovencu za poskušnjO, prepričanje in prejetje zdravil za en mesec.
Zdravniki Viena Medical & Electrical Institucije, toó East nth St., near Fourth Ave. hočejo povedati ljudem kaj oni mislijo s tem darom ter hočejo pokazati slovenskim naselbinami kaj je njim mogoče storiti za iste.
BOLNIKI NAS RAZUMEJO.
Ako ste bolni, pridite k nam ali nam pišite. Mi vas ne vprašamo za denar. Želimo le, da poskusite naše delo. Mi le želimo da nas obiščete ali pišete ter vprašate za pomoč in z veseljem vam bodemo pomagali.
Mi pretizamemo nase vse stroške, kako da vas ne bode stalo niti centa:
Vse, kar mi hočemo je, da poskusite naša zdravila, in ko bodete videli, da so vam ista pomagala nam lahko plačate. Poskusite in ne bo vam žal. Zagotovljeni smo, da naša zdravila vam dajo novo zdravje, novo kri, novo moč, novo odločnost, novo življenje novo srečo.
Mi Vas ne vprašamo. Nočemo Nič.
Plačajte delo ne pa besede.
Sami lahko presodite, če vam so naša zdravila kaj pomagala ali ne. Ne plačajte nam za obljube ampak plačajte nam za delo in ne za besede: in le takrat se plača, če je tako delo dobro narejeno, drugače ne plačajte nič.
Mi vam pošljemo naša zdravila, v katerisibodi kraj Združ. držav, Mek-sikc ali Canade ako vam ni mogoče priti do nas.
Bolniki, uzemite si časa ter pridite k nam ali nam pa pišite danes, ne pa jutri, ko bodete nam napisali pismo potem bodete deležni zdravil za
EDEN MESEC BREZPLAČNO.
Ako' trpite .na bolezni in zdravniki že odpovejo svojo pomoč ter si mislite, da za vas več ni pomoči, takrat je zadnji čas, da se obrnete na zdravnike Vienna Medical & Electrical Institute, ro6 East trth St., near Fourth Ave. Pridite k nam predno je že prepozno, mi vam damo dober svet, če je mogoče da kmalu ozdravite. Ako je mogoče vas preč ozdravimo, če pa ne vam pa povemo.
AkO trpite na protinu, srčni hibi, kožni boležni, očeh. ušesih, nosu, jetrih in drugih enakih boleznih, izpadanje las, notranje bolezni, zastrupljene krvi, jetiko, naduho, kašelj, težko dihanje, bolečine v hrbtu, zabasanost, pre-
hlajenje, pomanjkanje spanja, organske nerede in vse druge bolezni, katerim je človeško telo podvrženo, ozdravimo prav hitro in gotovo.
Ne pozabite tega darila, ker vsak vam tega ne more dati, ker stane ogro milo svoto. Naši zdravniki so najbolj izkušeni v tej deželi ter delajo zdravila, ki so najboljša na svetu.
Pridite! Oglejte! Poskusite in ozdravljeni bodete.
BODITE SAMI SVOJI SODNIKI.
Prav lahko veste in sodite, po rab-Ijenju naših zdravil, če se počutite bolje, ako ste postali močnejši in krepkejši, ako vam želodec več ne dela sitnosti, če vam je srce zdravo. Lahko spoznate ako ste dobili svoje zdravje zop.et nazaj ali ne.
Ako še ne počutite bolje ko ste rabili naša zdravila. Ako se ne počutite bolje, potem ne plačajte zdravil. Sedaj lahko razumete, da mi vas nočemo goljufati, in da nam tega tudi ni mogoče storiti, saj ste sami svoj sodnik.
Ako ne živite v naši bližini potem popišite vašo bolezen ter pridenite svoje ime in natančen naslov ter nekaj znamk za poštnino in poslali vam bodemo zdravila za poskušnjo.
Pišite preč, ker le sedaj je še čas.
THE VIENNA M EDO L £ ELECTRICAL INSTITVTE.
106 EAST UVa ST. Mear 4-üi five. N EW YORK.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih
cenah.
Stefan Kukar,
Northwestern Phone 1479.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokuši ga.
Proč z operacijami in krvavijenjem, ker Sretogorgki čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorgki čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice, na
duho tervse bolest dihala.Cena na vod-dom 50c in$l.Plača se v naprejse Pil se Cent. Laboratory,439 W.i8 st.Chicago
MAUSAR BROS.,
200 Jaokson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
.SLOVENSKA GOSTILNA.
ï
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 125 7. ——HMMMMMMIM
Kam pa danes ?
V Lockport!
Pridite s svojo družino v Lockport, kjer je dosti zabave.
Na razpolago je voz, ki vas popelje lahko vsake pol ure do Controlling Works.
ANTON DOVJAK
9t h St., Lockport, 111.
Ustanovljena 1871.
m
Of Joliet, Illinois.
t
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.