NOVI TEDNIK številka 44 • leto KUN • cena 15.000 din Celje, 2. novembra 1000 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Celjani hodijo po vodo v trgovine v zadnjih dneh so postale koncentracije nitratov v pitni vodi iz Medloga tako visoke, da je Zavod za socialno medicino in higieno predlagal, da uporabljajo matere v prehrani dojenčkov vodo iz vitanjskega vodovoda ali pa, da jo kupijo v trgovinah. Za liter vode v tetrapaku, ki jo polnijo Ljubljanske mlekarne, je treba odšteti več kot 6000 dinarjev. Več o tem na strani 2. Za poldrugo uro prerekanja Delegati šentjurskega družbenopolitičnega zbora skupščine so se zaradi mladinske pobu- de o kolektivnem odstopu in mladinskega Sporočila javnosti zbrali na izredni seji. Po- tem, ko so delegacije družbenopolitičnih or- ganizacij mladinsko pobudo v času pred sejo zavrnile, se je na petkovi izredni seji vnela le prepirljiva, brezplodna razprava. Sejo so zato prekinili. Več o izredni seji zbora na str^ 3. Teden domačega fn v torek se bo v kinu Union zopet dvignil zastor in označil teden doma- čega filma, ki že 17. leto prihaja v mesto ob Savinji. Priprave so letos stekle nekoliko kasneje kot ostala leta in je zato pri sami organizaciji še toliko bolj »vroče« in predvsem delavno. V akcijo so se med drugim vključili tudi letos celjski aranžerji, ki že pripravljajo izložbe v znamenju domačega filma (na sliki aranžerji Tkanine). Več o pripravah in pro- gramu TDF 89 preberite na strani 4. EDI MASNEC Oče atomske vode Kako je iz blatne in tople luže nastalo veliko, sodobno zdravi- lišče v Podčetrtku? O rojevanju toplic z atomsko vodo, o čudežnih ozdravitvah in še o čem, nam v reportaži na strani 12 pripoveduje Friderik Strnad, upokojeni župnik iz Podče- trtka v svojem stotem letu življenja. ianie riti je zagrmelo Pod geslom Hočemo avtocesto Arja vas-Ljubljana so mladi iz vseh občin celjskega območjaj organizirali opozorilno in odmevno akcijo. Na cestninski postaji v Arji vasi so voznikom delilii propagandne letake, s katerimi so opozarjali na ta znani prometni problem in protestirali proti^ odločitvi republiške administracije, da se bo gradil le tretji pas ceste pri Trojanah. Reportažo s ponedeljkove akcije v Arji vasi objavljamo na strani 13. " 2. STRAN - NOVI TEDNIK 2. NOVEMBER 1989 IViedloška voda ni primerna za pitje Kritične razmere v oslirbi Celja z vodo Poročilo o preskrbi s pitno vodo v Celju je vsako leto na dnevnem re- du različnih organov. Ugotovitve raz- prave so si vsako leto podobne in si- cer, da je oskrba količinsko dobra, da pa voda iz medloških virov ni ustrez- ne kakovosti zaradi povišanih kon- centracij nitratov. Letošnja razprava na občinskem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja pa je bila drugačna kot pretekla leta. K temu je prispevalo poročilo Zavoda za social- no medicino in higieno, kjer so prvič zapisali, da je voda iz medloškega ba- zena neprimerna za pitje. V svojem poročilu Zavod ocenjuje tako bakteriološko kot kemično kako- vost vode iz vitanjskega in medloške- ga vira v letošnjih prvih devetih mese- cih. Bakteriološko je bila voda iz Med- lega neoporečna, medtem ko je bilo 20 odstotkov vzorcev vode iz Vitanja neu- streznih. Vzrok je v tem, da se vodo- vod Vitanje napaja tudi iz kraškega vodnega vira Jelševa Loka in iz vodo- toka Hudinja, pri čemer prihaja do te- žav zlasti pri obilnejših padavinah. Razmere bodo sanirali z vgraditvijo avtomatske naprave za ugotavljanje motnosti in izklapljanje. Podatki o kemični kakovosti pitne vode, ki jo dobivajo Celjani, pa kažejo, da je voda iz Medloga zelo problema- tična, saj so med več kot 100 odvzetimi vzorci ugotovili kar 95 odstotkov ta- kih, kjer je vsebnost nitratov presegala dovoljeno količino 10 miligramov du- šika na liter. V omrežju so dosegale povprečne koncentracije več kot 15 miligramov, v vodnjakih pa več kot 16 miligramov dušika. Podatki o oktobr- skih meritvah so še bolj zaskrbljujoči, zato se je Zavod za socialno medicino ponovno odločil za objavo obvestila, da je takšna voda iz medloških virov neprimerna za prehrano dojenčkov do 6. meseca starosti. Na seji komiteja za urejanje prostora so bih nekateri razpravljalci zelo kri- tični do sedanjega reševanja problema nitratov. Tako je magister Ivan Eržen iz Zavoda za socialno medicino ocenil, da doslej v občini ni bilo pravega inte- resa za reševanje problema. Odgovor- ni so si umili roke in reševanje naložili Komunali, vsi pa sedaj čakajo, da bo načrtovana infiltracija prinesla rešitev problema, je menil mag. Eržen. Do projekta infiltracije, ki bi pomenil do- vajanje vode iz Savinje v podtalnico in s tem redčenje koncentracij nitratov, pa so mnogi skeptični. Dolgoročno je infiltracija lahkorešitev, vendar ob predpogoju, da Savinje ne bomo več onesnaževali. Sedanje meritve kažejo, da ima Savinja tako nitrate kot težke kovine. V razpravi so predstavniki Komuna- le predstavili kratkoročne rešitve, ki naj bi že v nekaj mesecih prinesle iz- boljšanje razmer. Gre predvsem za mešanje vode iz Vitanja z medloško, kar bi zagotovili z nekaj novimi cevo- vodi do predelov mesta, kjer sedaj pi- jejo le vodo iz Medloga. Hkrati pa bo- do morali urejati problem oskrbe in- dustrije, ki sedaj porabi več kot 50 li- trov pitne vode na sekundo tudi v teh- nološke namene. Zagotoviti bi ji mora- li vodo, ki ni pitna. Vse to pa je poveza- no s pridobitvijo novih vodnih virov. Račun^o na vir v Bukovljah pri Stra- nicah, vendar so bih dosedanji pogo- vori s sosednjo konjiško občino neu- spešni. Nekateri dolgoročno še vedno računajo na vodo iz Zgornje Savinjske dohne, kar pa je vse manj realno. Tre- ba je varovati in izkoristiti predvsem vire, ki so v občini, so menili v razpra- vi. Kje je rešitev trenutnih vse bolj kritičnih razmer, pa ni povsem jasno. Eni so se na seji zavzemali za takojšnje zaprtje vode iz Medloga, drugi so oce- nili, da se da z dogovarjanjem in uskla- jevanjem najti drugačno rešitev. Vpra- šanje pa je, če bodo dovolj potrpežljivi tudi občani. T. CVIRN Zavod za socialno medicino in higi- eno obvešča, da so koncentracije ni- tratov v medloški vodi presegle do- voljeno mejo in zato priporoča, da te vode ne uporabljajo v prehrani do- jenčkov do 6. meseca starosti. Pripo- roča uporabo neoporečne vode, ki jo prodajajo v trgovinah ali pa vodo iz vitanjskega vodovoda. Merx je med- tem že poskrbel za prodajo vode v te- trapaku v samopostrežbi Soča in v marketu na Ljubljanski cesti. Ko- munala Celje pa obljublja, da bodo odprli javno pipo na Zgornji Hudinji. Povišane koncentracije nitratov v vodi so po svetovnih raziskavah nevarne za dojenčke, ker se jim v kr- vi lahko tvori methemoglobin, ki ne veže kisika. V celjskem dispanzerju za predšolske otroke so opravili in- terno raziskavo, v katero so zajeli več kot 500 dojenčkov, vendar niso ugo- tovili neposredne povezave med viš- jo koncentracijo nitratov v vodi in med methemoglobinom v krvi. Kljub temu so ukrepi za sanacijo razmer nujni, saj so izkušnje v svetu dovolj zgovorne, medtem ko pri odraslih učinki še niso dovolj raziskani. V Evropo le povezani žeiezarji ZO-letnica Slovensiiih železarn v Celju v Celju so pred dnevi proslavili 20-letnico sozda Slovenske železarne. Na slavnostni akademiji v Narodnem domu je zbranim govoril predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Sinigoj. V Železarni Štore so ob tej priložnosti odprli drugo fazo Valjarne, ki pomeni posodobitev in povečanje zmogljivosti predelave jekla. Naložba je veljala 27 milijonov dolarjev in je tudi ekološko v skladu z evropskimi normativi. Na slavnostni akademiji je Dušan Šinigoj poudaril pomen dosedanjega količinskega in kakovostnega raz- voja slovenskega železarstva in jeklarstva. Pri tem pa ni pozabil na slabost, ki jih omenja tudi študija tuje svetovalne organizacije McKenzie. Podatki govorijo o 60-odstotnem zaostajanju produktivnosti za konku- renčnimi zahodnimi partnerji. Vendar pa je Dušan Šinigoj ocenil, da je glede na izkušnje v svetu treba nadaljnji razvoj načrtovati le v povezavi vseh treh slo- venskih železarn. Pri tem pa bodo morale racionalizi- rati proizvodnjo, zmanjšati porabo energije na enoto proizvoda, se lotiti prestrukturiranja programov, dvig- niti tehnološko raven in še več pozornosti posvečati reševanje ekoloških problemov. Republiški izvršni svet bo pri tem spodbujal procese prestrukturiranja in priskočil na pomoč pri razreševanju problema tehno- loških in ekonomskih viškov delavcev. Dušan Šinigoj je govoril tudi o sprejetih ustavnih amandmajih in njihovem uresničevanju kot eni glavnih poti k pre- hodu v inovativno družbo, temelječo na sodobni pravni državi. Po njegovih besedah je predpostavka za tržno gospodarstvo priznavanje realnih cen vseh pro- dukcijskih faktorjev in šele na tej osnovi ugotavljanje, katere proizvodnje so uspešne in katere preživele. Na slavnostni akademiji so podelili priznanja zasluž- nim delavcem, medalje Slovenskih železarn pa so pre- jeli: dr. Marin Gabrovšek, Peter Kune, Srečko Senčič, Anton Jelenko, Edvard Kavčič in Janez Žnidar. TC Znane teme, ne pa tudi gostje Letošnji Gorjupovi dnevi, srečanje slovenskih in tudi jugoslovanskih novinarjev, bo od devetega do enajstega novembra potekalo v Žalcu. Treh tem se bodo tokrat lotili udeleženci Gorjupovih dni: novinarstvo in plurali- zem, aktualni gospodarski in politični položaj v Sloveniji in Jugoslaviji ter normativna ureditev javnega obvešča- nja. Na pobudo žalske občin- ske organizacije socialistič- ne zveze bodo tokrat obšir- neje spregovorili tudi o kme- tijstvu, konkretneje o mlečni proizvodnji. Gorjupove dni bo spremljalo še nekaj prire- ditev, med drugim podelitev priznanja Turistične zveze Slovenije za najbolj urejeno mesto^ otvoritev novega vrt- ca v Žalcu, ogled nekaterih delovnih organizacij, nogo- metna tekma ekipe Zdravo in zlate selekcije, okrepljene z novinarji, razstava Darinke Pavletič-Lorenček v Savino- vem salonu in fotografska razstava v agenciji Dober dan v Šempetru. Zadnji dan Gorjupovih dni bodo name niU občnemu zboru društva novinarjev Slovenije. Ni pa v tem trenutku še znano, kdo od naših vodilnih mož se bo letos udeležil raz- govora z novinarji. Povab- ljen je bil med drugimi tudi Ante Markovič. Če Markovi ča ne bo, računajo organiza torji na udeležbo Milana Ku- čana. IRENA BAŠA, Gregorčičeva pred zimo Prejšnji teden so vodilni celjske Komunale in nje- nega tozda Ceste kanalizacije sporočili, da bodo pre- novo Gregorčičeve ulice v Celju končali pred rokom. Načrtovano je bilo, da bodo ulico in komunalne vode pod njo uredili do 20. decembra, zdaj pa naj bi bilo vse nared že 29. novembra. BP Vroča icri zaradi novega pravilniiia v živinorejski poslovni skupnosti Slovenije name- ravajo skupaj z rejci in mle- karji sestaviti nov pravil- nik o kakovosti mleka, ki ga rejci in družbena posestva oddajajo v mlekarne. Pra- vilnik naj bi sprejeli decem- bra, zaživel naj bi s prvim januarjem prihodnjega leta. A očitno bo pot do novega pravilnika trnjeva, kajti mnenja se vse bolj krešejo. Nekateri zagovarjajo stališ- če, naj bo osnova za plačeva- nje mleka 3,7 in ne več 3,6 odstotna tolšča, drugi zahte- vajo spremembo normativov o suhi snovi oziroma prisot- nosti beljakovin, tretji se navdušujejo nad zaostrova- njem kriterijev o prisotnosti bakterij. In kaj o tem menijo v naši področni Mlekarni? Alojz Kampuš pravi, da v Mlekarni nasprotujejo zvi sevanju odstotka tolšč( v pravilnik bi po njihovel mnenju morali vgraditi o( stotek beljakovin. Le-t namreč mleku dajejo kval teto, zato jih povsod po svet ustrezno nagrajujejo. »Anal ze kažejo,« pojasnjuje Kam' puš, »da so razlike glede vsebnosti beljakovin zelo ve- like, odvisno od krmpega obroka, znanja rejcev. Če je beljakovina prenizka, potem tolšča ne more nadomestiti sušine in kvaliteta je temu primerno slabša.« Polovico odkupne cene bi po Kampo šuvem mnenju morala dolo čati vsebnost beljakovin pO lovico tolšča. »Pri takšnen izplačevanju kot ga imamO sedaj,« pravi Kampu, »na- grajujemo mleko, ki g| v svetu že zavračcyo kot op