I Subicriptioa g i $2.50 a year g $1.25 half year g luuej erc*ry Tbursday Letnik — Vohune iy. NAŠ Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as second class matter M^rch 12, 1924 at tbe post Office at New York, N. Y., under the Act of March 3. 1879. Addrest; 455 W. 42 »d St. New York, N.Y. Tek; Penniylvania 3319 illlllBUlilftHIillllllliiJiiiiiiiiiiniii! New York, N. Y. March lOth —10. marca, 1927 No. — St. 10 Podonavska zveza. Jugoslavija se zavzema za podo¬ navsko zvezo. — Najprej bo skle¬ njena zveza z Ogrsko. — Namen zveze je gospodarska skupnost. Budimpešta, Ogrska. — Da se vstvari državni protiutež proti Italiji, se Jugoslavija zavzema za gospodarsko zvezo podonavskih držav. To sklepajo merodajni kro¬ gi iz izjav bivšega ministra Lazar¬ ja Markoviča, ki je prišel v Bu¬ dimpešto v posebni neoficijelni misiji. Markovič je bil pred leti eden največ jih nasprotnikov Ogrske, da h' postala članica Lige naro¬ dov. Zdaj pa Markovič prizna¬ va, da je njegova (radikalna) stranka prepričana, da je zbliža¬ le med Jugoslavijo in Ogrsko bi¬ stveno potrebno kot prvi korak za gospodarsko zvezo podonavskih držav. To zvezo smatra Markovič kot edino jamstvo za obstanek Av¬ strije, Čehoslcvaške, Ogrske, Ro¬ munske, Bolgarske in Jugoslavi¬ je in misli, da se more ta zveza skleniti, ne da bi bila na kak na¬ čin ovirana zunanja politika ka¬ tere izmed teh držav. Da se more popolnoma preceni¬ ti važnost teli Markovičevih izjav moramo pomisliti, da je bil glav¬ ni vzrok, da je Jugoslavija ostala prej gluha za vse številne predlo¬ ge za gospodarsko zvezo, bojazen, da bi ta zveza povzročila močno gibanje za obnovitev avstrijskega cesarstva. Da se Jugoslavija sedaj potegu¬ je za podonavsko zvezo, zahteva to tud' gospodarski položaj Ju¬ goslavije. Sodeč po zadnjem go¬ voru finančnega ministra o dr¬ žavnem proračunu, je vlada skle¬ nila, d aopusti svojo dosedanjo po¬ livko visoke carine, ki je imela namen šiVtit-i domačo industrijo in povzdigniti poljedelstvo tako, da bi država sama sebe mogla vzdr¬ ževati. Da bi se pa to doseglo, bi vzelo preveč časa. POTOVANJE V EVROPO Potovanje Amerikaneev v Evro-i po v letošnji poletni sezoni bo pre-j kosilo v-e dosedanje rekorde. Pri j vseh več ih parobrodnih družbah v Nev Toru so kab'ne na parnikih j že sedaj zavzete. Okoli 500 par- j nikov je potrebnih, da bodo pre-j peljali v Evropo okoli 300.000 a-J meriških turistov. Uradnik pre- j kooeeansh h parobrodnih družb} zatrjujejo, da je že sedaj težko do- j bitk kak prostor na parnikih, ki j odplu ipio iz Yorka okoli L j julija. Vsak dan pa še prihajajo! nova naročila, čunard proga, ki je poznana j vsi e d svojih vcVkili parnikov z najboljšo pesi rezbo,' pravi, da j \ * Šahovski turnir v nev/ yorku Pred kratkim se je sestala v Nev Torku šestorica najslavnejših igralcev šaha. Med njimi sta tudi sedanji svetovni prvak Jose Capablanca (sedeč na desni) ter dr. Milan Vidmar iz Ljub¬ ljane (peti od leve na desno). Dr. Vidmar zavzema sedaj v tek¬ mi četrto mesto. ! zgodnje in mnogoštevilne reserva- cije kabin pomeni za letošnje leto rekord. Cunard proga je določila za ta prevoz že sto parnikov in to število ne bo najbrž nit,: zadosto valo. Tudi na ameriških in francos¬ kih parnikih je mnogo naročil za vožnjo v Francijo. Na največjih 'parnlah Leviathan in Republic, ki odplujeta 2. julija, so že vsi pro¬ stori razprodani. Francoska proga je na svojih parnikih, ki vozijo od ' da ugode zahtevi potnikov. Inter¬ national Mereantile Co. je od 1. a- prila do 26. septembra določila 100 parnikov, da odplujejo iz Nev Tor¬ ka . Kot za prostore v prvem in dru¬ gem razredu je tudi velik naval za prostore v tretjem azredn. Ne¬ katere družbe so celo predelale prostore tretjega, razreda za turi¬ ste z manjšimi sredstvi. Tako so nekatere družbe določile za dija¬ ke ceno za vbžnjo tja in nazaj -— začetka maja pa do sredi julija, že $170. To znižanje je že našlo od- razprodala večino svojih kabin. —- mev v javnosti in naročila za ka- Od aprila pa do začetka avgusta je bine tretjega razreda so zelo ve- določenih 26 francoskih parnikov, lika. PRISTANIŠČE ŠANGHAJA S: središče resnih diplomatskih o zapletIjajev na Daljnem Iztoku. Messolmi se pere. Mussolini ni hotel odstaviti kralja in sam zasesti prestol. — General de Bono ni bil v tej zaroti. — On ostane še governer Tripolisa. R m, Italija. — Vest, da bo Mus¬ solini odstavil generala de Bono kot guvernerja Tripolisa, ker je bil vdeležen pri zaroti, da razgla- e Mussolinija za italijanskega kralja, je oficijelno zanikana in označena kot neresnična in neute¬ meljena. Oficijelno se zatrjuje, da Mussolini za sedaj nima namena oclpokVcati generala de Bono in da nikdar ni bilo nobene zarote, hi bi imela namen oklicati Mus¬ solinija za kralja. Pripovedko o tej žarov je pri¬ čel neki ameriški časopisi že pred meseci in je bilo poročilo takoj zanikano. Boročilo je bilo po kab¬ lu poslano iz Švice. Zatem se je vedno pojavljala ta vest v vsaki državi in vsakikrat je bila. zani- kana. Pred kratkim je zunanje mini* strstvo izdalo izjavo, da je zuna¬ nji urad zasledoval to vest do nje¬ nega izvora v Italiji in da so oni, ki so jo razširjali, priznali, da so' storili to samo zato, da so Musso¬ linija postavili v slabo luč. General de Bono zavzema še vedno trdno stališče v fašistov- skem svetu. Zdaj je zaposlen s pri¬ pravami za ve V ko razstavo v Tri- nolisu, ki bo po splošnem mnenju' velik uspeh. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Šanghaj, Kitajska. Čete Šang¬ haj provineije so bile poslane na! fronto 29 milj južno od mesta, da nadomeste več tisoč dezerterjev, xi so se pridružili Kantončanom v Sunkangu. Armada petih kitajskih provin- ■eij, katerim je poveljeval maršal Sun Fan-fang, se je po porazu pril Hangčovu razbila in maršal šam, se je od povedal povelj st vu. Kantoneani zbirajo velika oja¬ čen j_a, da napadejo novega sovra¬ žnika. Od tega boja bo odvisno, kdo.bo gospodaril Kitajski: — jug ali sever. Maršal Sun Čang-fang, brani¬ telj Šanghaja, je naznanil svoj od- top maršalu Čang Co-linu, kate¬ remu je bil podrejen. POSLANIŠTVO OKRADENO Tvashington, D. C. — Pošiljatev 'ikerjeV; žganja, vina in šampanj- 9a na francosko poslaništvo v Washmgtonu, je bila na potu iz Pariza v Vashington okradena. Zmanjkala je četrtina pijače. Stra. i 2 “NAS' DOM”, 10. marca, 1927 I IZ NAŠIH NASELBIN ! j§ §= ^rtl!lilH!ltllHlilllHltltlHHimilHIIIHIiHI!IIIHHilllBltHII!l!HlUII)l'l!IH;illil!IIHillilillHUI1li)ll!l. ! l!l!l!ltlllHllHitHIHI!lH!lHimil(lilifflji;nii!iiiilnn; ii H|j ^iu im^ New York, N. Y. — Pokopali!dobiti. Kadar se bo obn»ilo na bolj smo Pusta z velikim veseljem in j še, bom zopet poročal, še z večjim mačkom smo vstali na Pepelnico in pričeli pusti postni .čas. Dolgočasno bi bilo do Velike noči, ako ne bi imeli dela, toda. se¬ daj smo vsi jako zaposleni in dela¬ mo večinoma še overtime. Ravno prav je tedaj, da ni več veselic, ker skoraj ne bi imeli.časa jih ob¬ iskovati. Kar iz spomina pa mi ne gre. zadnja veselica ‘Domovine’ naj Po p^^ikih ^ de . pustni torek. To ni bila. navadna j la vsak dan . zashlžek pa. je odvi- veseliea. bila je velika maškarada j sen od dklTCa in pvostora . ' Predpii-st jj-e minil, a žalibog, Pozdravljam vse eitatelje in či- tateljiee “Našega Doma”. Frank Maček. Trinidad, Colo, — Ker mi je ravno naročnina potekla, Vam da¬ nes pošiljam celoletno naročnino. Colorado je zelo gorata dežela, pa navzlic temu nimamo nič sne- Med rudarji so različni narodi; je tudi nekaj Slovnecev in Hrva¬ tov, ki so večinoma še samci mo¬ je vrste, s šmarnicami za ušesi. —• ravno tabo kot z drugim delom: ako ne začneš, se ne boš nikdar naučil. Treba je začeti in gre; spr¬ va morda, malo slabše, a počasi Tukaj ni solučnib orž, kot jih je se človek privadi in je bolje. Imam videti v 139 milj oddaljenem me-' prijatelje, ki smo prišli skupaj v stu Canon Citv. Škoda, da tu ni, Ameriko in ko smo si začeli dopi- nobene radio-postaje, da bi mogel sovati drug drugemu, je še šlo; slišati kaj novic iz Canon CitV-ja sedaj pa mi včasih kdo piše in je ali pa iz bližnjega Prospecta. j taka pisava, da bi skoro citati ne Tem potom se zahvalim družini. mogel. Zakaj? Zato. ker premalo Karol Jakopieh v Leadville za do-j pišejo! Res je tudi, da je človek, bro postrežbo in naklonjenost.' kot smo Slovenci, delavci, truden ker. odkar se. nahajam na Lead-j in se mu ne ljubi pisati. Je pa tu- kakoršno ni imelo nobeno drugo j društvo v Greater Nev Torku. — j •‘Domovina” priredi vsak pustni) torek za svoje člane in članice ter Mfi bo po Veliki noži kaj boljše . prijatelje nekako domačo zabavo, lg mi]j od Trinidada Tvtajo na na katero pridejo tudi maske. To- ^ mestih za petro!ej Jn npajo> da letos je bilo nenavadno veliko da bcdo naš]i llld čnc petrolejske mask in zelo lepe in originalne ;j vrelee g(1 jjm posr ,. ( , k bo np . bilo jih je nad 40. Največ smeha; kffj dobrp{W za Trinidad in okoli- je pač zbujal severni medved in maska, z dvema obrazoma, spredaj in zadaj. Tudi ostale maske so bi- ville, sem pri njih na brani in sta- ’ di res, da, dosti časa porabimo za ga. Včasih je malo mraz,'pa nič 'novanju, Torej še enkrat : lepa kaj drugega, ki je slabše kot pisa- zato, ker dela se še precej dobro J hvalat Lepa hvala tudi onim ro- nje. jakom in rojakinjam, ki. so kaj Pa pustimo to, ker ne spada od mene kupili. Upam, da boste sem. — Država Illinois je večino- vsi pošteno prejeli, kar ste naro- ma, sama ravnina kot miza; samo čili in se vam priporočam še za na jugo-zapadu se svet začenja ne- brez porok. Dekleta in fantje, le naprej. j koliko dvigati. Kot je že skoro Prihodnjič kaj več. Prijateljski vsakemu znano, ima država Illi- pozdrav vsem čitateljem in čita- nois mnogo premogorovov, in sko- teljieam “Našega Doma”! I ro bi rekel, da je največ Slovencev John Zupančič. imejte še malo potrpljenja, more- le zelo zabavne. Smelia je bilo to¬ liko. da smo se še naslednji dan Želim vam dosti naročnikov, ker je list"zares zanimiv in bi ga mo¬ rala imeti vsaka slovenska hiša v Ameriki, posebno še. ker piše nnio- smejali, ko smo se o tem razgovar-^ 0 kukinji iu dnigill pou čljivih •' a ^' ; stvareh. Poslovili smo se tedaj od Pusta, j Pozdrav vsem znancem in pri- in marsikdo s čemernim obrazom, j a teljem po širni Ameriki! ker je ostal samec ali pa samica. Ma.rv Smith. ILLINOIS Iz te države ne bom posebno veliko pisal, saj je mnogo Slaven zaposlenih pri tem delu. Pred ča¬ som je ta država slovela kot ena najboljših, pa naj bo glede tega ali onega dela. Tudi premogarji je niso mogli prehvaliti. Je pa ta- cev, ki so že bili tam in so še zdaj. ko, kot povsod, nekateri so res do- Zato bi bilo želeti, da bi se le-ti kaj dobro zaslužili, drugi pa tudi bolj pogosto oglašali. Čudno pa skoro nič. Kakršen je prostor in je., da je iz države, kjer je tako delavec.., tak je zaslužek. Je pa veliko število Slovencev, tako ma- včasih tudi delavec dober, pa pro- lo dopisov. Izgovor je največkrat štor slab in v takem slučaju tudi sledeč: “Kaj hočem pisati? Do- dober delavec slabo zasluži, brega nimam, slabega pa ne ma-j V kolikor je meni znano ,ni na j- ram.” Drugi zopet: “Jaz slabo pi- boljše. Je nekako srednje dobro Ne vem pa, kaj se je naš pevo-j S pota, — Ko to pišem, se na- 'šem. naj pišejo drugi, ki znajo lep- vodja držal na veselici tako pusto bajam 12.000 čevljev nad morsko še kot jaz.” To pa ni noben izgo¬ ni klaverno. Prav nič ni jedel, ne gladino. Zdaj sem na potu in po-jvor. Učeni ni še nihče padel na pil. kar ni njegova navada, In tu-.j tavanje je zelo dolgočasno. Ko sva svet in tudi ne bo. S pisavo je di kmalu je odšel z izgovorom, da j pihala, jaz in moj Henrv, 10. fe¬ se nič kaj dobro ne počuti. Mogo- jbrnarja proti Leadvillu. Colo., sva če (je res, mogoče pa je imel tudi ; bila oba že do kraja izmučena. — kaj dragega na duši. Kdo ve? Da. j Posebno moj Henrv je bil tako je- ■pa -ne bo razžaljen, mu povem, da; zen in izmučen, da se je spredaj mu verjamem, ker vem, da je imel in zadaj iz njega kadilo. Imel pa v predpustnem času z društvi mnogo dela, pa je bil menda utru¬ jen in vsled tega tudi bolan. Ravno okoli Pusta smo imeli ze¬ lo mrzlo vreme. Ni bilo sicer ne snega, ne dežja, toda ostri sever je tako bril, da je predrl skozi je še toliko potrpljenja, da sva kljub sem sneženim viharjem in zametom srečno dospela ob 4 po¬ poldne v Leadville, ki je v resni¬ ci najvišja slovenska naselbina na svetu. Leadvillčani se z delom res ne DENARNE POSlL.IATVE v Jugoslavijo In Italijo Naše cene za pošiljanje dina riev in lir so bile včeraj. skutin. poštnino, sledeče - suknjo in obleko prav do kože. — morejo pohvaliti, ker je precej In takojnrzlo vreme je držalo nad j dela vcev odpuščenih in sicer za en teden. Zdaj .je sapa ponehala in j nedoločen čas in se sploh dela ne se je nekoliko ogrelo. Vsled nestalnega vremena je tu¬ di mnogo ljudi zbolelo za influen¬ co in pljučnico, vendar pa med na¬ šimi rojaki dosedaj še ni bilo mno¬ go bolnikov. Ob priložnosti bom zopet kaj poročal. Poročevalec. Brooklyn, N. Y. — Priloženo vam pošiljam celoletno naročnino dobi. Ze dvajset let tukaj živeči rojaki morajo okoli stikati za de¬ lom, zato ne svetujem nikomur za delom hoditi na Leadville. V nedeljo. 20. februarja, je bila maškeradna veselica, v Sloven¬ skem domu. Dvorana je bila na¬ tlačeno polna in obilo smeha in zabave. Zahvalim pa se oni maski ki me je poškropila z neko dišeče tekočino. Rad bi jo poznal, da bi se ji mogel osebno zahvaliti, sicet na “Naš Dom”. Obenem se vam is- pa naj vpošteva te vrstice. kreno zahvaljujem, ker mi lista niste ustavili, čeravno mi je potek¬ la, naročnina. želim vam kar največ uspeha in da bi kolikor mogoče kmalu pri¬ čel izhajati dvakrat na teden. Anton Jurše, Detroit, Mich. — Tem potom obnovim naročnino in se Vam za¬ hvalim, ker ste me toliko časa ča¬ kali in mi niste vstavili lista. Dne 21, februarja, pa sem jo od- •finil v petnajst milj oddaljene mesto Climax, Colo. Tu se nahaja magnetni rudnik in se nahaja ne kako 13.000 čevljev nad morsko gladino. Kdor hoče tukaj delati, mora imeti močna pljuča. Tukaj se nahajam že štiri dni, ker nihče ne more od tu, ker je sneženi plaz zasul železniški tir, tako da je ves promet vstavljen. Snežni metež pa nikakor ne mara prenehati in Novic nimam, da bi Slovence | ne vem, kdaj bom imel to srečo, zanimale. Tovarne slabo delajo zato ne svetujem nikomur sem za da bom lahko zopet šel iz tega pe¬ kla. Na Climax ni druge zabave delpm hoditi, ker ga ni mogoče kot pocker igra. Pri pešiljatvah nad 10.(XX) Dir ali nad 2000 lir, poseben popust Ker se cena denarju čestokra menja, dostikrat docela nepriča kovano, je absolutno nemogoč« aoiočiti cene vnaprej. Zato se po šiljatve nakažejo po cenah oerg: dne, ko mi sprejmemo denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ja goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske di/žave in sle« po pošti kakor tudi brzojavno Vse pošiijatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42nd St. — Nev; Yorb (med 9. in 10. Ave.) delo v tej državi; druga težava je, da je jako težko dobiti delo. Bosi. so precej prevzetni; delavca noče¬ jo poznati, dasi so sami prav ta¬ ko delavci kot tisti, ki za delo vprašujejo. Dežela sama na sebi je lepa, po¬ sebne za tistega, ki ljubi ravnino. Mene ne zanima, ker-je vse enako¬ merno : ne vidi se, skoro bi rekel, nikamor; država je preveč enolič¬ na, posebno proti ■severo-vzbodu. Gozdov tukaj ni več, in farmerji nimajo niti za svojo potrebo lesa, (Nadaljevanje na 7. strani,! NAJCENEJŠA vožnja v JUGOSLAVIJO COSULICH proga DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. 'ODPLUJE PROTI .TRSTU IN DUBROVNKl Poseben velikonočni izlet PRESIDENTE WILSON 22. marca. MARTHA WASHINGTON 12 .aprila — 24. maja Vprašajte za cene in prosto¬ re v bližnji agenturi. PHELPS BROS 2 WEST ST., N. Y. “NAS DOM”, 10. marca, 1927 Strga 3 STAVKA V SLEZIJI | jo,množino strupenih plinov. Ka- Berlin, Nemčija. — Stavka tek-; nareke so prinesle žene premo- stilnih delavcev v ŠJeziji zavze- garjev. ma z vsakim dnem večji obseg in j Skoro vsaka lisa je Izgubila ka- vedno več tovarn zapuščajobdelav-j.kega svojega stanovalca. .Eden ci v svojem boju za večje plače, premogar je zapustil 11 otrok, do Po zadn.jli porodil ih stavka se¬ daj 35.000 -predileev, pričakuje pa se, da se bo število v nekaj dneh podvojilo. RUDNIŠKA NESREČA V ANGLIJI čim je njegova žena umrla vsled pomanjkanja v času zadnje pre- mogarske stavke. ZAHTEVE JAPONSKIH MORNARJEV Tokio, Japonska, — 7000 nior- London, Anglija. — 65. premo-! narjev največje japonske paro- garjev je 1. marca 'izgubilo živi je- brodne družbe Nippon Yusen Kai- nje pri dveh rudniških nesrečah, ki sta se po tragičnem naključ¬ ju dogodile ob istem času. Prva nesreča je bila eksplozija v,Cwm (izgovori Kumb) v Walesu, dru¬ ga pa je bila poplava novega ro-jl a - va v MansSieldu v Notlungamshire. Ko se je pripetila eksplozija v Cwm zgodaj zjutraj, je bilo v rudniku 162 delavcev, od katerih jih je bilo 62 v bližini eksplozije. Od teh jli je Rio 14 rešenih, dru- ša so stavili zahteve za višje plače v sorazmerju z delovnim časom-in za boljšo hrano. Kot zatrjuje pa- robrodna družba, bo z ozirom na slabo trgovino zahteve odkloni BREZPOSELNOST V FRANCIJI Pariz, Francija. — Zadnje po¬ ročilo o brezposelnih v Franciji je v trgovskih, krogih povzročilo ve¬ liko vznemirjenje, kajti splošno je gi pa so ostali zakopani. 22 trupel i prevladovalo upanje, da se s 1. so izvlekli na dan; usoda drugih! marcem gospodarska kriza,‘ki tra¬ se m znana. V rudniku v Mansfield je izgu¬ bilo 14 rudarjev svoje življenje, ko je poijila vodna cev in je voda zalila rudnik. Deroča voda je od¬ nesla 17 delavcev na dno rova in samo trije so se rešili. Nesreča se je dogodila, ko je bil v "VValesu narodni praznik sv. Da¬ vida, Cwm, AVales. — Ko je prišel mi¬ nistrski predsednik Baldvvin s svo¬ jo ženo, da izrazi svoje sožalje družinam ponesrečenih rudarjev^, so mu premogarji prerideli jezno demonstracijo. Pretillio so se po¬ stavili proti njemu in iz množice je bilo slišati klic : “Zakaj ne greš sam v rov ?” Demonstracije so se pričele, ko sta. ravno prišla ;iz urada rudniš¬ ke družbe in sta hotela stopiti v .ja že od novembra, obrne na bolje. Število oseb. ki dobivajo držav¬ no podporo, znaša 80.901, to je prirastek za 1500 v enem tednu. Iv temu številu pa se mora pridja- ti visoko število moških in žensk, ki se niso zglasili pri posredoval¬ nicah, ki pomagajo brezposelnim. Gospodarski opazovalci pravijo, da se bo ta položaj še poslabšal. Posebno avtomobilska industrija je zelo prizadeta, kar je skupno z depresijo v kovinski trgovini po¬ glavitni vzrok tega slabega polo¬ žaja. Da se pa položaj še bolj po¬ slabša, se vladi in nekaterim kra¬ jevnim oblastim ni posrečilo zni¬ žati cen živilom. Časopisi se vsak dan pritožujejo proti stalnemu na-j raščahju cen. Razun kupovanja stvari, katere avtomobil. Bilo je več sto premo- so ljudje prisiljeni kupovati, je garjev, ki so najprej kričali v vel- škern jeziku, nato pa v angleškem: “Kaj pa. z ljudmi, ki leže med čr¬ nimi žilami?” Baldvvin in njegova žena sta presenečena stala nekaj trenut¬ kov nasproti jeznim obrazom, na¬ to pa ga je žena prijela za roko in odvedla v avtomobil. Ko sta sed la. v avtomobil, je bil Baldvvin si¬ cer zelo bled, toda je dalje kadil svojo pipo, žena pa se je onemog¬ la zleknila v sedež. Ko je avtomo- Rl odpeljal, so premogarji še ved¬ no grozeče kričali za njim. Navzlic tem demonstracijam sta Balchvin in njegova žena obiskala več družin, med temi tudi družino Buttona, ki je izgubil pri nesreči dva sina. Balchvin je položil roko na ramo sivolasega očeta, rekoč: “Prišel sem, da vidim kot človek človeka in ne kot ministrski pred¬ sednik, v vaši veliki žalosti sočust¬ vujem z vami in moral sem priti, da vam izrečem svoje sožalje.” — In Balchvin je imel solze v očeh. Vso noč so delavci kopali, da. bi prišli do svojih ponesrečenih to¬ varišev. Pri rešilnih delih so se splošna, trgovina, več ali manj za¬ stala. Lukšurijozna trgovina po¬ trpežljivo čaka na ameriške turis¬ te in zaupa v srečo, da. se bo ta se¬ zona pričela prej kot navadno. — Mnogi tisoči hotelskih uslužben¬ cev. ki so bili skoro celo žimo brez dela, se ravno tako zanimajo za ta problem in pričakujejo izbolj¬ šanje s pričetkom pomladi. NOVI PLIN ZA VOJNO Pariz. Francija. — Francoski častniki nestrpno čakajo na poro¬ čila o končnih poskusih dveh no¬ vih nemških plinov, od katerih eden napravi vsak poznan strupen plin neškodljiv, drugi pa povzro¬ či, da. zaspe cele armade po šti¬ ri ure. Ravno talce pline so iskale vse evropske armade, kajti plini, ki so jih rabili v zadnji vojni, so po¬ vzročili velikansko trpljenje. A k o se ta dva nemška plina izkažeta u- spešna.,, potem se bodo vstroji sveh armad sveta radikalno spre¬ menili. A k o so Nemai res iznašli taka Francoski častniki pa imajo tako zanesljive informacije o tem, da pripisujejo poskusom zelo veliko važnost. PROTI RUSIJI Berlin, Nemčija. — Vsled pri¬ zadevanja. Anglije in Francije .pri¬ dobiti Nemčijo za skupno fronto proti Rusiji, so nemški politični krogi zelo razburjeni. Na ta način naj bi se ugladila pota za oboro¬ ženo intervencijo v Rusiji, da se na ta način zatre nevarnost bolj¬ ševizma. Kot se poroča, podpirajo ta na¬ črt tudi Združene države. Kot pla¬ čilo za sodelovanje je Nemčija.do¬ bila. ponudbo, da bodo zavezniki tem prej izpraznili Porenje. Vse nemško časopisje je proti temu načrtu. MATI VSTRELILA HČER Red Bank, N. J. — Pol ure za¬ tem, deo je 16-letna Roza Stobel v kleti domače hiše dala življenje otroku, jo je njena mati Mrs. Ckri- stine Stobel vstrelila. Na policiji mati dejanja ni tajila, temveč je vse odkrito priznala. Mnogokrat sta se prepirali, .ker je liči imela znanje z nekim mo¬ škim. V nedeljo zvečer so sedeli v domači kuhinji mati, Roza, njen brat Joseph in sestra Christine, ko se je zopet pričel prepir. Jo¬ seph in Christine sta šja že pred polnočjo spat. Kmalu nato je Ro¬ za odšla v klet. Do zgodnje jutranje ure se Ro¬ za ni vrnila in. ko je šla mati po¬ gledat, je našla svojo hčer ležati na tleh z novorojenčkom v naroč¬ ju. Mati .je hitela v sobo in se vr¬ nila z revolverjem in oddala tri strele na hčer. - Joseph in Christine sta se zbu¬ dila in sta naglo odšla v klet in vzela materi orožje. Strele pa so slišali-tudi sosedje, ki so poklica¬ li policijo. Došli policist je našel mater in oba njena otroka mirno sedeti v kuhinji. A 7 kleti pa je na~- šel mrtvo Rozo, ki je še vedno trd¬ no držala otroka, lei pa je v tem času tudi že umrl. Oba, sta ležala na tleh kleti. Brezsrčno mater so odpeljali v okrajno ječo. “Naš Dom” mora v vsak sloven¬ ski dom v Ameriki! NAZNANILO Cenjenim čitateljem naznanja¬ mo, da naš zastopnik MR. FRANK LUKANČIČU potuje po državi Pennsjlvania in da je pooblaščen pobirati naročni¬ no za “Naš Dom”. Cenjenim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Uprava “NAŠEGA DOMA”. SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE j a) NAJNOVEJŠE: 25057 — Slovenec sem, kvartet ‘Jadran’ Peijce, kvartet ".Jadran”. 25036—O mraku, poje kvartet ‘Jadran’ Dolenjska, poje kvartet ” . 25055 Vigred se povrne, moški kvartet Oj Doberdob, moški kvartet. 25051 Hodimo veseli, polka, dom. godba, Na Jadranski obali, doni; godba. 25053—Jaz bi rad rudečih rož, kvartet Hribčki ponižajte se, kvartet. 25052—Na veselje svatje, harmonika. Na adriatskem bregu, harmonika, b) POSEBNO ZA PBEDPVST: 25014—Triglavski valček, 3 harmonike Coklarska koračnica, ” ” 25043—Polka štaparjev, Ti si moja, valček, 25041—Veseli radarji, Sladki spomini, 25040—Hojer valček, Pečlarska polka, 25027 Sobotni večer, — harmonika in ksilofon, Nedeljska polka, harmonika in ksilofon, 25020—Štajerska, Fr. Lovšin, — harmonika, Stari kranjski valček, — harmonika, 25019 -Gorica, igra slovenski tercet. Štiglic, igra slovenski tercet. 25014 Planinsko veselje, — domača godba, Čevljarska polka, — domača godba, 25013—Ob planinskem jezera, — domača godba. Mlatiška polka, domača godba. 25002—Juhu valček, Fr. Lovšin, — harmonika. Domžalska polka, F. Lovšin, —i harmonika, 25050—Orlovska koračnica, — Orjuna koračnica, godba s petjem. 25048—Na kranjskih gorah, — igra orkester, Gospodarstvo, igra orkester. 6137 — Sijaj, sijaj solnee, — Ponočni pozdrav, moški kvartet 7993 — Milka, oj srček moj, — moški kvartet. Deklica mila, mešani kvartet, - t J plošče skupno s poštnino stanejo $2.50. 5 plošč skupno s poštnino stanejo $4.00. 10 plošč skupno s poštnino stanejo $7.50. Za Canado stane vsaka plošča 850 skupno s poštnino. Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo še mnogo drugihi plošč. j PIŠITE PO CENIK NA: — j JUG0SLAV AMERICAN CORP. 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. JOSEPH CESAR Kr-- REAL ESTATF posluževali kanarčkov, da določi- dva plina, bodo pokazali poskusi. ivdor si želi postaviti hišo, kakorsno hoče imeti, naj se obralo na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgevvood, U, J, Telephon: Evergreen 656$ 1" Stran 4 “NAŠ DOM”. 10. marca, 1927 NAS DOM (OUR IIOME) Slovenian Weekly issued every Thursctay Ovvned and puhižshcd hy:NAS DOM PUBLiSillNG CO. Dr. J. M. Plese, Preš., Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42nd St., New York„ N. Y Slovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo in za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za celo leto $2.50, za poi leta $1,25. Za Evropo za celo leto SAGO Dopise, članke, naročnino in sploh v, e, kar im a stik z uredništvom aii upravništvom, naj se pošlje na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42ud St., N e »v York, N. Y. I že računajo, koliko bodo zaslužili Met tem bojne mplesu. Vse evropske države, dasi še niso vse prav stabilne, pa se zaveda¬ jo, da jim vojna more donesti samo še večjo nesrečo in revščino in po¬ ravnajo medsebojne spore potom diplomati en,h dogovorov. Evropa ve, da je v,sled zadnje vojne nesreče preslaba, da bi se zopet vrgla v kako vojno. In tako še več let ni niti misliti v Evropi na kako klanje. Za državo, ki bi hotela pričeti kako Vojno, v tem ča¬ su, bi to pomenilo samomor; To zlasti velja za Italijo, ki bi imela v sluijaju vojne s katerokoli državo-vse ostale države proti sebi. • Ne razburjajmo se tedaj zaradi nove vojne in bodimo glede tega popolnoma mirni: Se bodo vojne, toda -so še daleč pred nami. GLASOVI O VOJNI Zadnje čase so razni poročevalci ameriških listov prinašali član za dnem vznemirljive tvesti .iz Evrope. Pisali so, da vladajo napete razmere med to in ono državo, da bodo mogoče diplolnatične zveze prekinjene, da -se zbirajo na mejah močile armade itd. Najprej e se je po časopisju mnogo bralo, da pošilja Francija na italijansko mejo močne čete, da se Italija pripravlja na vojno proti Franciji. Nato so poročevalci zopet vedeli povedati, da vlada v Ju¬ goslaviji proti Italiji velika napetost zaradi albansko - italijanske pogodbe. Pozneje so celo poročali, da bo najbrže prišlo do vojne. — Zaclnje dni so prihajala poorčila, da Albanija zbira močno armado na jugoslovanski meji in da nasprotno Jugoslaija ojačuje svojo alban¬ sko mejo itd. .Vse te vesti pa. so se izkazale za prazno govorico: Ameriški poro¬ čevalci, kot nam je vsem znano, kaj radi pretiravajo vse dogodke, •tako tukaj v Ameriki, tembolj pa še poročevalci• v.inozemstvu. Ame¬ riški narod še vedno hlastno požira vznemirjujoče vesti, ker je na¬ vajen na to še iz časov, ko so se dogajali razburljivi dogodki na div¬ jem zapadu. . I Amerikanee je vedno vesel, ako doživi ali pa sliši pripovedovati kaj posebnega, pa če je resnično alihie. Samo da se njegova fantazija poživi in nad tem naslaja. Ne da toliko na resničnost dogodkov, kot na razburjenje svojega duha. , To poročevalci zlasti v tujini dobro vedo in poročajo vsakovrst- | no priložnost, da se obnaša tako, i kot je prav. j Chamberlain je naravnost ob- , dolžil Rušijo, da je skušala odvr¬ niti Nemčijo, da bi pristopila ' v . Ligo narodov in podpisala locarn- skb pogodbo. “Delovanje Rusije,” je vsklikni! KRIVDA za vojno Berlin, Nemčija. -— Zdaj, ko je Nemčija odprla vse tajne arhive in je objavila vse listine zunanje¬ ga urada, ki so ha kak način v zvezi z' izbruhom svetov, vojne, je mnenja, da se sme po pravici za¬ htevali, da tudi druge države, le: 1( . so bile zapletene v to velikansko ' U Markacija, kakoršne še m- borbo, ako se to že ni zgodilo, kot ' 1! ^ v( “ u doživeli od strani ka- t, • • , ' . , kega drugega naroda.” ii. pr. misija, svetu ravno tako ^ Poslanska zbornica je njegovo dovolijo vpogled v svoje zaloge 1 Nemška liga za pobijanje laži o krivdi na vojni, je -izdala 'knjigo pod- naslovom “V službi resnice”, v kateri zahteva, da vse države, .politiko odobrila z 271 glasovi pro- ' ti 146. OBLETNICA CHICAGA Chicago, 111. — 4. marca je bil kh so bile zapletene v to velim ro j stlli dan Chicaga. 4. marca, leta vojno, objavijo vse tozadevne li- 1837, na dan,- ko je bil Martin Van stine. Ta liga si je postavila na- Buren inauguriran kot predsed- logo z vsemi sredstvi pobijat/ laž nik zoženih držav, je illinoilka o sami krivdi Nemčije na vojni, legislatura izdal mestni čarter, kot stoji v versaillski pogodbi, m, Pri predsedniških volitvah v no- ne bo mirovala, dokler ne bo po- Embrii prejšnjega leta sta bila stavljena popolna resnica pred oči nddana 702 glasova od 3500-teda- sveta - i njega prebivalstva. Od tedaj je Kot uvod h -knjigi so navedena mesto naglo rast lc, tako da danes mnenja vodilnih nemški n mož, šteje skoraj 4 miljene prebivalcev med kat e fmi se nahaja Uidi pred- in j c g etrto Ila j ve čj e mesto na sve- sedraiik*Hindenburg, državni kan- celar dr. Marx in zunanji mini- • sfer dr. Stressemann. ! Hindenburg piše: “Poiskali smo IZBRANE NAJBOLJŠE politične tajne spise o nafi-pre-j teldosti in jih svetu predložili' pred oči, da pokažemo resnico o O I A M A 'D A J P izbruhu svetovne vojne. Ta objavi * S « W U K U L £ SLOVENSKE ne dogodke, pa če so resnični ali ite. Vedo namreč, da jih bo javnost va su sov je, 'odkrito priznanje! z besedami. . pred svetom. Zato moremo tudi ( mi od tega pričakovati ravno ta¬ ko odkrit odgovor.” - Dr. Marx pravi, da ni na noben drugi način mogoče spraviti na- j vode m*d seboj kakor.s poštenim hoče prepričati o vzrokih vojne. ANGLIJA SVARI RUSIJO z veseljem brala, da bo imel njihov časopis s tem velik dobiček, sami pa tudi lep zaslužek, kajti poročevalci so tembolj plačani, čimbolj zanimive stvari za čitatelje poročajo. Poleg' tega pa tudi radi pišejo o vsakem najmanjšem dogodku f zelo obširno, kajti za svoja poročla lvmajo določene plače, temveč ocl, vrst vsakega poročila. Zato se pobrigajo, da o vsaki stvari kar naj- 'F , , . , . . — .v ? - ... v, .* .’ , , , .. - , 1 odkrit iem preteklosti, ki te Evro- vec napišejo in jo tudi večkrat pogrevajo, dokler jim ne poide snov in se slednjič skoro vedno izkaže', da je bila njih gorečnost prevelika in da poročla n’so imela najmanjše zaslombe resnice. Tako so bile tudi neresnične vesti o pripravah za vojno v Jugo¬ slaviji in Italiji. Zadnje dni so ta poročila tudi popolnoma izostala. In še-več. Ne samo, da zaradi albansko - italijanske pogodbe m prišlo do nikakega resnega spora med Jugoslavijo in Italijo, temveč nepri¬ čakovano je Jugoslavija sklenila z Albanijo slično pogodbo kot Ita¬ lija in “vojna nevarnost”, katero so poročevalci slikali v tako živili barvah, je kar čez noč izginila. Iz tega se vidi, kako ameriški poročevalci poznajo evropske raz¬ mere, kako poznajo tamošnji politični položaj in kako sodijo o vsem tem, kar se v Evropi dogaja. So pač Ameikanci, katerhmso domovina mogočne Združene države, katerim se morajo po njihovem mnenju pokoriti vsi ostali narodi sveta. In‘če vidijo v tujini kako nesoglasje med dvema državama, že mislijo, da. mora biti pretep, kajti ne vedo, da besedni boj vsako zadevo lahko vse boljše in pravičnejše porav¬ na', kot pa boj s puškami in kanoni. • Amerikanee se je že od svojega postanka, A zadnjem času zlasti na zapadu, boril s pestmi, zato še danes misli, da se mora svet meri¬ ti s pestmi. Zato pa Amerikanee ni diplomat in nc politik. Po njegovem mne¬ nju se mora vsaka krivica, pa če je resnična ali namišljena, takoj na mestu dzvojevati. Zmagalec je dobikpravico in zadoščeno je. Ali je pa tudi pravica pripadla pravemu, to ni nikomur mar. Tu vlada pravi¬ ca. močnejšega. az pa za eno deklico vem ....$1:00 Pomladni dihi .$2.00 ) enee slovenskih narodnih pesmi (I. del) .$ 1.00 (II. del) .$ 1.00 (III. del) .$ 1.00 po razcepila v dva sovražna tabo-j BlesADvaumAi. $1.0.0 M j Lepa naša domovina . $1.00 Dr Rtressemann pa pravi, da so’^ lla '- ; i v0 S aki ... $1.00 Nemci pripravljeni stopiti pred, moje rožice . 75 vsako nepristransko sodfšče. ki se Po jezeru .•...75 ' Nazaj v planinski raj . 75 Studenček pod skal-o . .75 GODBENI KOMADI .75 London, Anglija. — Ostro in Sladke vijolice valček . zadnjikrat je posvaril Rusijo an-j Vzemi me seboj, polka.-. gleški- zunanji minister Sir Austin R a detzki marš . 70 Chamberlain v poslanski zbornici, j HaKliacker marš .,. 70 'V svojem govoru, / katerega je.(H ga ,ika polka . . .70 celo opozicija označila za zmerne- jj a visokih gorah, polka . 70 ga, je Chamberlain zagotovil is-j Mladi vdovec, polka. .70 lcreno željo vlade za mir, toda od- p jesenske noči . 70 krito je rekel, da preostane An-j Na dan, polka . 70 gliji samo še en korak, ako Rusija tyoje zdravje . 7Q še nadalje razširja svojo propa-j Moje-šanje, po ik a .. .70 gando. ra korak P a bM 0 - 1 ' 0 j Ljubavno bldbehanje, mazurka .70 prekinjenje diplomaticnih xn tr¬ govskih vezi. Barbara polka . 70 “Vlada Njegovega Veličanstva, ’ je slovesno izjavil, “si pridrži pra¬ vico, da razsodi o potrebi takega Tako so tudi “udarjeni” ameriški poročevalci in Vedno smo se koraka, ki ga namerava, in. glede bali, da se bo naša domovina zopet zapletla V kako vojno. Zdaj pa se vidi, da ti Amerikanqi nimajo pravega razsodnega političnega ob¬ zorja. Vidijo majhen oblaček in že pišejo-©^nevihti, gromu in tresku. Ako se v kaki obmejni vasi stepejo fantje, že vpijejo: “Vojna bo!” časa, kadar bo ta korak naprav¬ ljen.” ^ 'V' Edini namen angleške note Un¬ iji je bil, da pokliče celi svet za Amerikanci z.veliko slastjo to berejo in abnkirji in industrijalci pričo, da d?je' Anglija Rusiji še Cena poštnine za a rol ali manj 25c. Od 5 do 9 rol je 5c od vsake role., Ako naročite 19 rol ali več skupaj, plačamo vso poštnino mi. VSA NAROČILA NASLOVITE NA Juge slav American Corp. 455 W. 42nd Street, New Yo/k, N. Y. e-. “NAŠ DOM”, 10. marca, 1927 Stran S lanUmni i|{{0'fl^inv/inrv » zvczo s Tomislavom, kraljem lir- Moral pa je prestati težke boje z postalo v sledeči dobi središče to JUif!.ila UUgUdilVailUT. , va tskim — 6" čemur bo še pozneje J Madžari, ki so takrat iz svojega srbskega političnega in kulturne- ’ natančneje govor— dalje pa tudi! središča ob Tisi in Donavi ogro- ga življenja, težišče srbstva, z Zaliumskim knezom Mihaelom 1 žali sosedne pokrajine, takoCtudi j Srbijo, aslav se je boril ž njimi Država macedonskih Slovanov, na Savi ter v teli bojih padel v Sremu leta 960. (Nadaljevanje.) Po smrti Mutimirovi leta 891, t Viševičem. zoper S meona. Tej zve- so zavladali v Srbiji njegovi trije I z > se je" pridružil tudi Zaharija, sinovi Pribisiav, Hran en Štefan. Kmalu pa"so nastale v državi tež¬ kal* je storil tem lažje, ker so se ravno takrat vsled neprestanih ke dinastične borbe, v katere so seč vojska Bolgarom uprli Sloveni na odločilno vmešali Hrvatje, Bizan- 1 vzhodni meji takratne Srbije. — 1.inei ilh Bolgari. Slednjim je ta-jKo je Simeon zaznal o tej koaliei- j Na usodo primorskih srbskih Pomen Časlava je zlasti v tem, dr f v p;1 D znatno vplivala nora da je bila prvič ]iod njegovo vla država, ki je nastala v tem med do združena večina srbskega o- m^edonskhni Slovani. O teh je zemlja. Vendar pa je bila njegova b l ° dosle ; I mal ° S° vora ’ P rišl ‘ so krat vladal silni Simeon; bili so j P na severozapadu, je prekinil ob- držflva ' pa g v o-j a vnem osebno delo najpreie in najobčutneje pod grš- brez dvoma najmočnejša sila na j leganje Carigrada in se /najprej j in : p 7 osebo Tudi padla. Po nje- politični’. i,n kulturni vpliv in ni polotoku. Razumljivo je tedaj, da! vrgel na.upornike, katere je-zopet je njihov vpliv prevladoval tudi vi pokoril, nato pa je poslal svoje ee- Srbji. Že koj prvo leto je nastopil zo¬ per Mutimirove sinove njih brat¬ ranec Peter Gojnkovič. Pridrl je iz Hrvatske ter zmagal, pač s hr- vatsko pomočjo, vse tri brate, jih pregnal iz dežele ter zavladal sam. Že čez tri leta pa se je eden 'zmed bratov. Bran Mutimirovič, vrnil iz Hrvatske, kamor so se bili sled¬ njič zatekli pregnanci, in začel je borbo zoper Petra. Ta pa ga je prfcmagalčn ujel. Ali tudi sedaj še ni j te nad Zaharijo. Toda. Srbi so bol garsko vojsko tako potolkli, da sta/ celo oba njena poveljnika v je ?ovi smrti so padla, ro nj.e- partikularistične nain zn-ano, če so si bili ustanovili težnje pni srbskih državah in di- v notranjosti kake večje politične nastih zopet prevladale. , organizacije. Iz dosedanjega opisa je že razvidno, da so bili ostali et- . . . ____. Zgodovina Srbije je v drugi po- ^ nn nazavisni od . državni h in na¬ boju našla smrt. Njiju glavi je Za- stoletja, le malo znana. 1 . odid | 1 središči srbskega in bol-gar- li ari j a kot trofeje poslal v Čari- 1 J< dv!lda z ° 1)pt ' sta " skega, ki sta se-biK stvorili tekom 7 o l • * o• ii -i I ri obse« 1 in po Caslavn pridobijene v i za,ritnici prem rje ter naslednjo . 1 . . . .. nrpi krit. ostrmi p /1It*7dvp Ali pomlad odposlal proti Srbija, novo silno vojsko, v katere spremstvu se je nahajal tudi nov prctendeiij za srbski prestol; Ca,slav Klonimi- rovič. Sedaj je zadela Srb’jo strašna i zavladal mir, zakaj drugi bra-' katastrofa. Caslava je poslal Si- prej kot samostojne države. Ali tura tam zgrabili ter odpeljali v'Vtlej, na bolgarskem dvoru v Prešla-j Bolgarijo, kjer je ostal v ječi do Ivu,- Pobegnil je iz Bolgarije terašej smrti. Z;)-srbskega vladarja so po-i vniii leta 931, z nekaterimi dm-j stavili Bolgara sina Branovoga. j n-j m ; ujetimi Srbi v domovino. Že, Pavla Branoviča (917920), kil v kratkem sč mu je posrečilo vz-J pa je moral priznavati bolgarsko' postaviti staro. Srbijo in jo osvo-i vrhovno oblast. jborVti bolgar-ke nadoblasti; od Toda Bizant iiiei, vedno ogrože- vseh strani, iz Hrvatske, Bolgari- ni po Bolgarih, so stremeli slejko- je hi Bizanti-je so se vračali begun- orej za—tem, da ni obdrže pozicijo i ci in pregnanci domov. Caslavu se v Srbiji. Zato so poslali zoper Pav-, je posrečilo, da je v razmeroma 1 novega pretendenta Zaharijo, kratki dobi utrdil svojo ‘oblast v Pribi, savljeviča. ki pa ni imel ns-, Srbiji. Koj v začetku je izjavil v peha, marveč ga je prvi ujel in po-. Carigradu, da je pripravljen zo slal Shueonu. Kmalu. pa je Pavel • pet ju-iznavati bizantinsko nad odpadel od; Simeona ter se prilili-' oblast ; Bizant/nci, ki so takrat v žal Bizantincem. Simeon .je brž Srbih videli naravne zaveznike žo .poslal v Srbijo Zaharijo. ki je pre-|pcr Bolgare, so mu šii v vsem na¬ gnal Pavla, in zavladal Srbiji pod daljnem na roko', bolgarsko nadoblastjo. j Ali Časlav (93! — 960) je. bil j Toda Zaharja ni ostal dolgo Si-, j izredno podjeten vladar; rti mu meonov pristaš. Kakor že toliko- j bilo dovolj, da je vzpostavil staro, krat, se je nahajala Bizantinija Srb jo, temveč je razširil svojo ob- 1 zopet v strašni stiski; Simeon-jej last daleč pjhdzo njenih sTar-h me¬ sta! pred Carigradom. V tem te- ja. S svojimi uspehi je Časlav zo-1 zavrtem položaju se Bizantinci spo-llo povzdignil ugled Srbije ter ve-1 prijazuijo s ‘papežem in sklenejo, liko pripomogel k razprostranjen pač po njegovem, posredovanju, ju srbsko - plemenskega im m-' PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku “ PAEIS ”, ko odpluje iz New Yorka na 23, aprila 1927, ‘‘PARIŠ” je zlasti za tretji razred priznano najboljši par¬ nik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop¬ nik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj- .se cim -prej' prijavijo, zlasti ne-državljani, da jun borno mogli preskrbeti še pred odhodom potrat veno dovo¬ ljenje (Termit.), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj'v Ameriko. DEUGO SKUPNO POTOVANJE SE VESI ISTO TAKO na PARNIKU “PARIŠ” in sicer 4. JUNIJA. Razume se, da Vas lahko. in radi, odpravimo drugim parnikom. vsa&mi Kavno tako ss vselej obrnite na nas: J)' kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; S) ako ste namenjeni dobiti kako oseko v to deželo; kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, aiknotarsko listino, ali če imate kak drug opra¬ vek v, starem kraju. 4) SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 4? v rind Stree Nev; York, N. Y. Stran 6 “NAŠ DOM”, 10. marca, 1927 i[||l!llllllllll!l[lllllllHIII!!lilltll'liiilltlllllll)l!l!!l!ijllllHililiilKIS!l IlililllllilMilllllHIIIIIIIlItlilBHIiniUllinillllllllllffiBIIIIIHlIllllllllliiliHllMiilliiSIlillilliiiiijlHUiliUiil^lliliniilillillliliililillllilllilHUffiiiiKliiilllllllllilljiiiliiilillilllUIllililillliililiiiKiiiiillliiRiilliillllliiBliSlllIllliliillliiKilinilSIlHHililliillllllllillllliliiiliiiiili^g ifflUMK« m - KUHI« J A ; Hrenova cmaka. Deni v kozico Tak sprehod naj traja tri do-štiri nega drevja. Sedaj je čas ,da ga Rakova omaka. — Deni v kozi¬ co dve žlici rakovega masla; ko se speni, dodeni še tri žlice moke in mešaj, da zarumeni, zali j z zele¬ njavno juho, prideni dve se,sekani sardeli in če treba, malo soli; dva rumenjaka žvrkljaj, pa naj ne vre več, da se rumenjaka ne. vsi rita. Na mizo daj to omako poleg top¬ lih rib ali z ocvrtimi možgani ali s priželjcem. Holandska omaka. dve žlici, masti;,' žlico sladkorja in tri žlice moke. ter mešaj toliko ča¬ sa, da bo svetlommeuo -prežgan¬ je'; nato prilij žlico kisa in toliko juhe, da je' primerno gosto. Ko dobro prevre, prideni pest drobno zribanega hrena? Ce treba, prilij še malo juhe ter osoli. Hrenova omaka z žemljami. — Obribaj in zreži na rezine dve žemlji, vik j nanje mrzle juhe ter deni na štedilnik, da zavre. Potem dobro žvrkljaj, prideni žlico kisa, .za nožev vrh žafrana., dve žlici pe- A enem ■. čenliinega, soka ali pa žlico raz- minute. Prav tako je vsega pripo-1 precepimo. Posebno v naših raz- roči la vreden sprehod od 10 do 30 [ merah ,ko imamo toliko slabih, ne- minut spomladi po snežni brluzgi, j prikladnih vrst, je precepljanje kadar gorko sobice prične privijaj velikega pomena. 1i sneg na vse strani. Zapomniti j Ta način požlahtnjevanja se še si pa treba, da se po snegu ne'smej najbolje obnese, ako cepimo v raz- nikdar hoditi ,ako ti ni po vsem kol ali pa v zarezo. telesu gorko. Kogar mraz pretre- y marcu je najprimernejši čas sava. ta naj se predvsem s kakim i i ■ o 1 za sacbtev sadnega drevja. Seve- delom ogreje. Prav tako se ne sve¬ tuje hoditi po snegu osebam, ka¬ terim se pote noge, katerim so se Odprle ozebline. da to lahko opravimo že v febru¬ arju, posebno v toplih legah. Kdor je vse pripravil za saditev, zlasti, jame in kole, bo to delo lahko hi- Izvrstna in nadvse imenitna za., ■ , , • . i.tro m dobro izvršil. Glede sajen I I I vtrditev zdravja je boja po vodi, . , iii,- , - - . . , , TT . . ;ja naj opomnim samo to: 1. Sadi pajntu vode Kimaj na icoiesctce cvrtega presnega masla m pest zn-1 recimo po vodi do kolena. Hej, ka- , .... , , , v , „ , , , • , v.,. / ^ ' '"'v „1 . , . drevje takoj, ko ga dobiš, ako le zrezano čebulo, korenine peteršilja.banega hrena. Oe treba, prilij se leo ie to prijetno in kako ti to_vtr-l „ , ’ zrezano eeomo, Korenine peteršilja baneg malo zelene in par klinčkov. Po- ,. 1 -mj se j ico je to pnijetno mzemlja dovolj obsušena. Vsako od- ^ v . malo juhe ter osoli. Vreti pa nejdi živce in vsega človeka sploh ; 2. ]a§anje je le v kvar . o. Tik pred sehej v snežnem kotličku mešaj <>j S me v( .^. (pa deneš poleg žemelj talca hoja vpliva na ledvice in od- 1 .. , ....... ■ , . , • , i • , . . . i ji saditvijo obrezi debelejše koreni nimeiijalcoi, prictem maio Kisa.! dve tn zrna stolčenega cesnajeeja človeku vodo, kar prepreči malo soli in precejeno juho od ze-; kuhat. imaš česnov hren. i mnogo bolezni v mehurju iii I ^ |ire. Ivoščičasto drevje (češplje, ma- , ... ... . , .. . . relice, breskve itcl.) moramo na Mandeljnov hren. Razgrel dve vicah. 3. ti olajša tezlco sopenje m . .. . ...... , .. , .. T7n tnum r nACttivio k"T‘i v. noter še čebulico. Lahko pa prejj V y e clobro prevrelo, prideni pest -'•i bulico drobno zrežeš te daš po- j zribanega. hrena, deni v skledo n lem v omako. ! daj jioleg mesa na mizo. Čebulna omaka. Deni v lcozieo! nr\n * UPTIJA dve žlici mas V- in žlico ali košček! V O IVO ' Ndlcorja. Ko se speni, prideni 3 žlice moke; ko je svetlorumena, dodaj tri žlice drobitozrezane č bule ter mešaj. Ko je še čebula ru¬ mena, prilij par žlic kisa j n tol in u i travo, pa ."•hc. da bo omaka gosto tekoča, j jJežju a li pa voda po njej napelja- Naj vre približno še pol ure. Alco| na . Bolj če je trava mokra, bolj- ireba, prideni še malo sladkorja iiijše zate in teni dalje hodi po njej. •s >H. Ali pa deni v mast prej'čelni-j Navadno se tale sprehod razteza ie iin ko je rumena šele moke, ko| na - kake.pol ure. Ko si tak moker se ta malo zarumeni, pa zalij in ki- sprehod dokončal, potem urno ob- saj. Gorka gorčična omaka. K če¬ bulni' omaki, katera je priprav¬ ljena s sladkorjem in okisana z vi¬ nom, prideni nekoliko soka od pe¬ čenke, nekaj zrn popra, pimenta, malo limonove lupinice in košček ilorberjevega lističa. To pusti, da se skuha. Primešaj pitem'eno žli¬ co francoske gorčice, nekoliko sardelnega masla . in limonovega soka, pretlači, pa ne pusti več vre¬ ti. Porova omaka. Naredi se tako, kakor čebulova; le namesto čebu¬ le se vzame drobno zrčzan por. Česnova omaka. Zarumeni v masti košček sladkorja, puideni tri žlice moke; ko je setlorumena, prilij par žlic kisa, primerno juhe in soli in 4 do 5 zrn drobno zre¬ zanega česna. Ko malo prevre* je omaka gotova. Česnova omaka drugače .Dve in pol žemlji obribaj, razreži na rezi- m*. deni v lonec, vlij nanjo mrzle zunaj primernega kraja za tako drevo samo pripni h kolu! Šele hojo, sr. to lahko prirediš v sobi ali . . , , J • . . ..jeseni ali drugo pomlad ga trdno v kopalnici. 1 v . _ T . , , . .. ‘ , . . . povezi. O. Kolobarja okoli dreve- S. Kdor ima-v nogah malo krvi , . . sa nikar ne obsegj s travo ali dete- m ga torej vedno zebe. ta naj si . , , . I.jo, ampak posuj ga nadrobno z jjoliva, kolena z vodo m sicer iz . . . gnojem, ki ga zavaruje proti kur- ljiši pritikline z nog, kakor so na primer trava sama ali pesek itd., se hitro obuj, .in sicer gorko obuj ter sprehod na suhem nadaljuj tako dolgo, da se ti mrzle noge po¬ polnoma ogrejejo, kar boš na¬ vadno dosegel že v četrt ure. Po¬ glavitno reč si tu dobro zapomni, da se namreč vselej, po mokrem sprehodu obuješ popolnoma suho, sicer ti je nahod in prehlajenje ta¬ koj za. petam;. . 5. Kdor nima zlahka prilike iz- prehajati še po mokri travi, tisti naj hodi po mokrih kamenith tleh, ; če so mu morda ta pri rokah. Alco je, reqimo, kale hodnik ali kaka veža s kamenitimi ploščami potla- kana, hodi ondi, ko si dobro polil z vodo, brzo gori in doli. Ako si si¬ cer zdrav, smeš brez skrbi hoditi cele pol ure,, bolehnim pa zadostu¬ je tri do ]3et minut. Priporoča se tako prvi, kakor tudi drugi spre¬ hod vsem tistim, ki imajo mrzle noge ali lci jih boli vrat, ki se pre- jiihe ter postavi na štedilnik, da j hlade vsakih pet minut ki jih,ra¬ zu vre. Potem dobro zžvrkljaj, pri- da boli. glava, in jim sili kri v gla¬ dim i 2 ab 3 drobno seselcane stro¬ ke česna in malo kisa. Raze vri žli¬ co presnega masla ter ga prilij o- maki; če je treba, jo Še osoli. vo. Dobro je tudi vodi, ki jo na plošče vi i ješ, jnnešati nekaj kisa (jesiha). A"se drugo velja, kar smo rekli, glede sprehoda po mo- Koprova omaka. A 7 bledorume- kri travi, no prežganje deni žlico kisa m j 6. Hodi po novopadlem snegu, _ , , - , , . vaj nanovo posejanemu drevju. Tak mrzel curek poganja kri V| spodnje dele nog in jim preskrbi! ^ drevesnici je ob ugodnem vre- potrebno gorlcoto. lučmi sedaj iiajjuijjra,\iiejsi eas za cepljenje pri tleh ali pa v vr¬ hu. Cim preje izvršimo to delo, tem boljši uspehi. Divjake cepi¬ mo kakih pet centimetrov do tal, ne pa 20 do 30 cm, kakor vidimo ■ v mnogih krajih. Obrezovanju sta- ! rej šili drevesničnih letnieov in pri¬ vezovanju vrlin v za vzgojo krone, ; ne smemo odlašati nič več. Obrast- (Dalje prihodnjič.) NASVET! MAREC (Dalje in konec.) Poleg’ februarja, je marec naj¬ ugodnejši mesec za obrezovanje sadnega drevja. To važno delo j>a moramo na vsak način izvršiti v ke ) 10 dcbiu na (lve ’ triletnih ce P' toplih legah vsaj do srede v mrz- ‘j" 10 ' 1 skrajšam0 n - a 8 do 10 cm ’ le.jših pa do konca meseca. A'obče naj velja pravilo, da je najmočnejše odstranimo popolno¬ ma ! Prav tako je čas. da na čep treba mlado, visokodebelno sad .jP fil>ežem o'lanske okulanto, ako no drevo, dokler ne prične roditi, n,smG | februarja ali jeseni. vsaj nekolilcolcrat obrezati in ga Popoluoma nai>a?no le ' kraj ^ i h tem navajati, da se mu vrh raz- dlv -> ake P rav do žlalltn ^' a oi;,e8a > vije krepko in pravilno. Vzorno' kar tu i,a tam vldimo še danda - mlaclo drevo imej močno, gladko ! nes - Jeseni zrl - olani P rostor za deblo, ki raste navzgor v srčno ! nov drevesničui letnik poravna¬ ve jo, dva metra od tal imej P rve |mo in kadimo z divjaki, ki jih 4 ali 5 vej, lci so v krogu razvr¬ ščene v enakih razdaljah kakor šibe pri dežniku. Režnja pritlične¬ ga. sadnega drevja, posebno s pra¬ vilnimi oblikami, je posebno zaple¬ tena. Mlademu drevju z gladko, na¬ peto kožo in šibkimi debli mora¬ mo sedaj puščati tako, da z ost¬ rim nožem prerežemo kožo pri de- Ako se hočemo ubraniti obeut- blu v eni črti od vrha do tal. Dve ne škode, ki nam jo leto za letom taki črti z nasprotnih strani na-'prizadevajo glivičaste bolezni, je vadno zadostujeta. Paziti moramo J sedaj zadnji čas, da popršimo vsaj pri tem delu. da porežemo samo.mlajše drevje, lci ni previsoko in kožo. ne da bi ranili les. Puščanje nima . prevelikega obsega, in pa bomo avgusta okulirali ali pa dru¬ go pomlad cepili na mestu. Tudi ročne cepljenee posadimo v dre¬ vesnico eimpreje mogoče. A r oluharju je treba napovedati iznova boj na življenje in smrt! Koder hudo gospodari, ne kaže saditi pritličnih jablan, ker so mn prava slaščica. je zelo koristno 'tudi koščičastemn pritlično z dveodstotno raztopni- pest drobno zrezanega kopra ter | ako imaš ozebline na nogah, ali če delu, posebno češnjam, ker jih ( no bakrene galice in apna. ali z /; 'li.j z juho. Ko je že malo poku -1 te bole zobje. Izrecno opomnimo,! obvaruje smolikavosti. j drevesnim karbolinejem ali pa z liano, prideni še par žlic kisle sm?-jda.mora biti sneg šele ria novo pa 1 j Povsod vidimo-mnogo krepko.žveplenim apnom. To velja seve- t-ane; ko malo zavre, je gotova. ker s|'cer ne velja, kar smo rekli, rastočega, a slabo rodečega-sad-' da tudi za drevje v drevesnici . “NAŠ DOM”, 10. marca, 1927 Stran 7 DOPISI VERSKI BOJ V MEHIKI -:— Mehiko, glavno mesto. — Melii- (Nadaljevan,?e s 2. štreni.) Ski verski bo.j je stopil v novo sta¬ la bi zadostoval za kurjavo. Prej- nje. Vlada je dovolila protestant- šrijc čase so sekali najlepša dre-. skiiii duhovnom, da smejo oprav- vesa in jih imeli za plotove, kaj pa 1 jati cerkvena opravila za dobo danes? Ako hočejo postaviti žič-. šestili let, medtem pa bo vlada de-! nato ograjo, morajo že kupovati lov a la na to, da bodo domačini j kolo. Drevje, ki bi danes veljalo prevzeli? njih posle. tisočake, so poprej sežigali, niso “Kako tol AV- ni ta podoba na kc lv globino.' Tovariš potapljajo- štenipki je vam tako podobna, po-: eega se, Gibbs, mn je sledil pod doba vašega brata?” j vodo, prijel je morskega volka z "O, zdaj se mi nekaj sveti v gla-Jzobim za plavut in ga začel s pest- vi. To je AVilliam. ali Bill, kot so mi. mlatiti po glavi. Pošast je iz- ga navadno klicali.” j pusi la svojo žrtev in Gibbs je re- “Ali je mrtev?” j šil tovariša na kopno. Žalibog - je “Gotovo, aV saj jaz tako mislim . 1 Alooma umrl vsled izkrvavitve na Pri celi stvari je neka skrivnost. I )0Uv bolnišnico. Takoj nato pa je nadškof KuizBila sva namreč dvojčka, umrli pa vedeli, da enkrat vsake reči j y Flores, ki je izza izgnanstva j Bdi in jaz. Nekega dne —- stara zmanjka in tako tudi lesa; sčaso.-' nadškofa Diaza poštni voditelj ka- va bila. koma j dva tedna — so na¬ ma gg bo zmanjkalo po vsej Ame- loličauov v Mehiki, objavil pa-j ju zamenjali v kopelji. Eden od riki. Že danes je mehki javor, oreh NE PREOBLOZITE SE ZA BODOČNOST Ako kupite drage kamne, pobi- stirski V st, v katerem naroča ver- j naju je nato umrl, toda ne vemo, °> kožuhe, radio, drage a\ to¬ nikom, da-v sedanjem času sami kateri. Nekateai mislijo, da je bil m °kile po zmernih odplačilih, so in beli hrast skoraj popolnoma iz-;opravljajo cerkvene dolžnosti in BiH. drugi pa, da sem bil jaz. Zdaj ti izdatki velika ovira pri vaših trebljen. Kar ga je pa še -ostalo, obrede. je pa, silno drag. Pomislite, oreho- Zveza Centralne in Južne Ame- va deska, en čevelj v kvadrat, ribe ter Antilov je objavila oklic stane Joe, torej sto čevljev $35!. za , generalni bojkot toliko časa, Kaj pa je sto čevljev?'10 desk■-po.dokler ostanejo čete Združenih dr- .10 čevljev dolgih in 12 palcev širo-Aav pod katerokoli pretvezo na kih. Ravno tako je z drugim le- zemlji katerekoli sestrske države.!saj nikdb ne ve tega.” na, vam hočem povedati še neko Prihodnjih dohodkih in plači, ako skrivnost, ki do danes Še ni bila “vite, ne da bi se brigali za svoj pojasnjena : eden od naju je imel j na robi zelo vidno materino zna¬ menje. To sem bil jaz in ta otrok je umrl. Jaz tedaj nisem jaz. Poročevalec je hitro pograbil | klobuk in brez vsakega nadaljne- som, ki ga primanjkuje. In tako bo s ča.saimtudi z vsem drugim le -' SAMOMORI V LJENINGRADU sem. Danes se še dobi les po $5. “Krasnaja Gazeta” poroča oj ga - vl >rašanja naglo odšel za sto kvadratnih čevljev. Kaj pa stalnem naraščanju samomorov vi bo čez dvajset let ? Ravno to, kar Ljeningraru. V letih 1917 — 1924 je danes z orehom. JAPONSKE ŠALE Znano je. da so Ja ponči izredno vesel narod in uganjajo skozi ce¬ lo leto šale, ki so pri nas dovo¬ ljene kvečjemu 1. aprila. Naj se n. jsi.jc vzelo življenje 1119 mož in Razen premogorovov je tudi ggg žensk, povečini v starosti 20 precej tovarni ene in druge vrste, d d 30 let. Med njimi je največ kakor tudi precej lepih in velikihj-mesfnih stražnikov, potem sledi- farin. .Glavni pridelek je koruza; j 0 tičjfelji, časnikarji, knjigovod- z žitom se ne pečajo posebno; ne j e j n obrtniki. Pretežno večino sa- vem, ali ne uspeva, ali je preveč nicmorilcev tvorijo Židje. Vzroki dela; skoro gotovo bo zadnje. | so službene neprilikc, zapravljen Kot sem že omenil, je severo-^ dl -žavui denar, razočaranje nad visli.odm-dol drza\e s&ni drugič pa, ker je bilo nera-jj opeica .če m žgana. Kolikor zum ]jj VOi odkod som. Ko je nad šem občeval z ljudmi, moram pri¬ znati, da so prijazni Glavna reka je Mississippi, ki Gostilničarka je nato povedala. želodec, ako preveč jeste, ako je* iNd;i G ste prehitro itd. S tem si tudi pre- pr. ne čudi pešec, če mu izpodrsne i ol)]ožite bddo ft m t in kmalu boste da se mu bodo Krohotalo vse da ste kot ku]) razvali; če te nesreče. Ce stopi elegantna vsl d la . 0 ničiiih želodčnih bole? dama v mlako, če obrizgne gizda- smeje vsa ulica. Med prijatelji je tudi dovoljeno, izpodbiti gostu stel. če se hoče vsesti k mizi, po¬ nuditi mu leseno ribico ali na kro¬ žil'k pritrjen kos mesa in slično. gabiti svojega slovesa tudi po smrti in šel je na grmado s celim šopom raket pod svileno obleko. Ko so sežgali truplo (ki jo obvez¬ ni pogreb), so blesteli v nebo celi , zornik pokusil meso. je izjavil, da' opi I)estr jh zvezd. Rajnik bi lah- ČF popolnoma zdravo in užitno, j ko b jp vese i usnfeha: Vsi'pogrebci začne iztekati v Deer River. to je da prnraaa J)leso ne malo jezero v Minnesoti. Tako te- k , u . - 0 - ob meji JVisecnisin skozi Illinois za c e in se steka v reko Misouri v Sant Louis. Mo. Pri Caira, 111., pa se pridružita še dve drugi reki, — Illinois in Cumberland River. na¬ kar teko skupaj ob meji Kentuekv skozi do New Orleansa, La., kjer se izlivajo pod imenom Mississippi River v morje. Najbolj čudna pa je ta država pri tem. ker ima dvoje vrst pod- že okoli 50 steklenic j vodke. Povedal pa ni, odkod ima meso. Ko so drvarja poiskali, jim j je povedal, da je meso izkopal iz iso se dolgo in glasno smejali. ZVESTI JRIJATELJ K Z- ni. Trinerjevo grenko vino se je v 37 Letih izkazalo kot zanesljivo želodčno zdravilo; ki čisti čreva in jih drži čista, odpravi slabo pre¬ bavo in slab tek, zaprtje, p ne, glavobol in slične želodčne bp 1 ez- ni. Pri tem pa vedno pomaga. Mr. Pilar Ramirez nam je pisal 7. feb¬ ruarja iz Riehvale, Cal,: "Trni er - jevo vino je zelo pomagalo moji ženi.” Kupite v lekarni eno stek¬ lenico še danes! Vzorčne Stekleni¬ ci? pošilja proti prejemu 15e Jo¬ seph Triller Companv. 1333 Po. NAZNANILO Naznanjamo našim čitateljera. da je naš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, tak Sli so z možem na clotieno me¬ sto in res našli v zemlji ogromen trup. Bilo je to zdravo sveže me¬ so. katero sc je tako obranilo vsled j mraza. Nato so kopali okrog naj-j dene živali, in ko so jo popolno¬ ma odkrili, so ugotovili, da imajo; pred seboj ogromnega mamuta z. j v Dva mladeniča sta se kopala v, Croncolahn blizu H eineja v Av- pooblaščen pobirati naročnino za straliji. Prišla sta precej daleč od list “Naš Dom” za Red Lodge ir. obrežja. Nenadoma se jo prikazal okolico in ga našim rojakom top- j morski volk, pograbil za -nogo 16- lo priporočamo, letnega Johna Air oni a. in ga vic-' Uprava “Našega Doma”. nebje. Ko je naseveru huda V] . cd _ ki je fi * el v pi . a , je na jugu pomlad, na severu sneg, z „. cdoViinski dcbi . Mladi g jc bi] na jugu pa ptički gnezde m vse je lik> kot so današnji sloni .j v cvetiu. Divjačine v tej državi ,, , , ■ , . • •’ ■) ■> . Razen luknje, katero je napravil n i, razen kakega dolgouhega zaj¬ ca. Koder je človek naseljen, tam ^ ni prostora za divjačino. Pozdrave vsem Slovencem, ta¬ ko tudi onim v opisani državi! Joe Hribernik, L. Box 28, * Gleneoe, Ohio. (Popravek. — Pri zadnjem član¬ ku J. H. o državi Arkansas. je v zadnjem stavku nagajal hudomu¬ šni tiskarski škrat, ki je zmešal tako, da je bilo napisano: . . po¬ zdravljam Slovence, posebno ne za Huntingtbn.” Mesto tega se mo- v,--, olasiti: . . pozdravljam Slo¬ venec, posebno one na Ilunting- tond’ Op. ured.) drvar, ko je zalagal gostilničarja 1 z mesom, sta bila trupa popolnoma j 1 v redu in dobro ohrtnjena. Radi L kake nezgode v prastarih časih % II sta bila mamut z mladičem vred j | zakopana, a sta se vsled arktič- | nega mraza ohranila do današnjih dni. FRANK REICHMANN Vsake vrste meso vedno sveže. Domače kranjske klobase. 606 KR ES 11 FOND KO A D, RIDGFAVOOD. L. T. Naročila se dostavljajo v stanovanje. Oo v orise slove riško. _o~ “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! MARK TWAIN IN NJEGOV ! BRAT Nekega, dne pride« k slavnemu | ameriškemu humoristu časnikar- j ski poročevalec!, da bi ga izjiraša 1 j o njegord družini. “Ali ste edini otrok Vaših sta-j rišev. ali imate kaj bratov in se¬ ster f’ “Zal., da e na to ne morem | spomnili,” odgovori Mark Twain, G ca v£s?s.p f-m ss. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša i n najbolj ugodna pot za potovanje na. ogromnih oarnikih: “FRANCE” 12. marca — 2. aprila LA SAVOIE — 23. marca. NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI K A EINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna trancoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite ni pr«>»tor za prvo vožnjo novega velikana “ILE de FRANCE” 2. julija 1927 Vprašajte kateregakoli P"OblaščeDega agenta- ali: FRENCH LINE — 19 State Street, Ncw Y>rk Stran 8 “NAŠ DOM”, 10. marca, 1927 ZAPRISEGA OKRAJNEGA PRAVDNIKA FRANCOSKI MORNARJI V ŠANGHAJU ! 1 §3 Slavni-ameriški slikar Aston Kniglit, ki je posebno - poznan po Na. -sliki so zrakoplovi, pripravljeni, da jih pre nesejo na bojne ‘ svojilr pokrajinskih slikali, je bil od francoske vlade odlikovan z re¬ lacije atlantske mornarice v Gnantanamo, kjer se- vrše pomorski ma- ‘doin častne legije. Na gorenji sliki ga je videti v njegovem ateljeju c- Parizu. Na sliki je Frank E. Campbell, ml., sin miljc-narja Franka Camp¬ bell ;r iz Nev Torka, ko podpisuje polico, ki ga zavaruje za en milj on dolarjev. Poleg njega sedi agent zavarovalne družbe iVash Yonng, za'njim pa stoji njegov oče. Campbell, ki je star 14 let, je najijdajši deček naMsvetu, ki je zavarovan za en miljon, Major Lester 1). Gardner (desno), poznan potovalec ]io zraku in izdajatelj lista Aviation, izdeluje načrt za polet okoli sveta v 24 dueli. Gardner bo odpotoval iz AVasliingtona, ko bo odprta zračna črta Moskva. -Peking. Na levi (sedeč) je jiredsednik zračne družbe Por-j tor Adams, stoječ pa tajnik tekmovalne družbe Carl F. Schorv. ODLIKOVANJE SLAVNEGA SLIKARJA ‘ OCI MORNARICE” V GUANTANAMO Na sliki vidimo francoske mornarje, ki korakajo po ulicah Šang- V baja.po izkrcanju z bojnih ladij. Na sli Ki vidimo E. Q. Johnsona (desno 1. ki je bil'zaprisežen za okrajnega pravilnika za severni del države Illinois. DEČEK ZAVAROVAN ZA MILJON DOLARJEV POLET OKOLI SVETA V 24 DNEH ne vri. i : ‘NAŠ DOM”, 10. marca, 1927 Stran v ZAVAROVANJE ŠANGHAJSKIH KONCESIJ POLET ČEZ ATLANTIK V Sedanjih homatijah na Kitaj¬ skem je Anglija poslala ha Kitaj¬ sko/rojim brpdovje z močno; po¬ sadko. Oven 0'Mall'ev. • katerega ^ • -j ■ i . . •• v*«, je videti na sliki, pa se pogaja z se. odpomore onim dekletom, ki imajo mi kak način pohabljene no. > T n. sliki je osem deklet z naj- ‘ ziiprniim ministrom Kitajske Ne¬ popolnejšimi nogami. . - nom. Miljonr.r Kulten 11. 'Gordoii iz AV ashingtomi je dobil grozilno pi¬ smo, v katerem mu pisec naroča, da mora položiti mr neko označe¬ no mesto $10.000. ker drugače ne bo varen za svoje življenje. Gor- don, ki je star 58 let. se je pred kratkim . poročil z bolniško • strež¬ nico Eli en Ure v, staro 28 let. — Gordan je zadevo prijavil polici¬ ji- ANGLEŠKI ZASTOPNIK - FULTON R. GORDON POŽAR POVZROČIL MILJON Š KODE Slika nam predstavla pogorišče v Bangor. Maine. Pc-žar je napravil za- miljon. dolarjev škode. NAJPOPOLNEJŠE NOGE MED DIJAKINJAMI Anglija naglo pošilja svoje vojaštvo v Šanghaj in se tudi drugače pripravlja za obrambo med¬ narodne naselbine. Na gorenji sliki korakajo vojaki po mestu, potem ko so se izkrcali z ladij. Spo¬ daj pa vidimo delavce, ki postavl jajo žično ograjo. Ameriški avijafik poročnik N. Davis se je prijavil za tekmeca k pbietu preko Atlantika za Ortigo- vo nagrado v znesku $25.000. •bCfc Stran 10 “NAŠ DOM”. 10. marca, 1927 s — j O, bratje, tu treba je krepko dr- V LONDONU JE 70 MILIJONOV . zati, PODGAN MI. Ivam Lab. Mi, bratje, borilci smo levega kri la, ki udarjamo vedno v pravo stran, in kjer navalila največja je sila, tam smo se krepko postavili v bran. Mi vemo, kdo v sredi v boj krepko posega, ni prvič zaveznik nam bratski Hr¬ vat ; kjer pesem se naša -.junaška raz¬ lega. tam druži se v boju, kdor bratu jej brat 1 I me ustavi ga gora, ne ustavi ga reka, in kjer obstoji je viharen oblak. Mi vemo, kaj v bojem težkem nas čaka, mi vemo, kaj hoče sovražnik ud nas, mi vemo. zakaj domovina nam plalca, mi vemo, kaj zmaga in kaj je — poraz. tu bije sedaj odločilni se boj; umakniti se — pomeni izdati; V preteklem letu so na Angleš- j kot skala tu vsak na mestu obstoj! kem pokončali okoli 10 milijonov podgan. Statistiko vodi neki Mr. Od gore do gore povelje odmeva in morje nam bojno pesem buči, Gore se hude. In glej, že vstaja z mogočno vojsko kralj naš Mat¬ jaž in z juga mn roko junaško podaja sam kraljevič Marko — zaveznik naš. 1 In Soča- je naša tekla krvava, branili bregove smt skalnato nje:j Zato . mi bo .j eTni K leve-a krila m, vemo. kje narod pod grudami krep k 0 stisnimo svoje pesti. spava, kje tujci si last njegovo lašte! zdaj j Mi vemo. kje v polju so naši gro- | • bovi, Mi vemo. kdo v desno junaško pot,kje zemljo oral naš. slovenski je seka, ded; poznan je po svetu brat Srbih ju- mi vemo, zakaj Triglava vrhovi nak. tako ponosno gledajo v svet. Philips, kateri je ustanovil orga¬ nizacijo, ki ima namen popolnoma že sol ne e svobode vrhove obseva, zatreti P 0 ^ al, - io mu,lo ?'°- Ta ot " že v jutru žar novega dneva žari! S“cija uživa splošno zaumm- nje in ustanovitelj je nastavil že par sto ljudi, ki so izvežbani pod- ganolovei. Philips je nekemu ea- . sopisnemu poročevalcu zatrjeval, da miši mnogo več škode povzro¬ čajo kot pa podgane. Na petnajst miši, pride ena podgana. Nadalje pravi ta izvedenec, da bi podga¬ ne izpodkopale hišo, ako bi jih ne pregajali, Po njegovi cenitvi je v Londonu samem najmanj 70 mi¬ lijonov podgan. V petdesetih letih se je število podgan in miši kljub j izboljšanim uničeval, sredstvom In komur ni mar svobode in zmage silno pomnožilo. V Londonu, kjer naj sprejme na čelo -pečat izdajic; se nahajajo posebno ob Temzi o- kder naš je, ta bije do zadnje se groimia skladišča, v katera se sfce- srage, |ka blago iz vsega sveta, napravijo saj “stara pravda” naš bojni je podgane vsako leto večmilijonsko klic! škodo. ne bo nas sila sovražna razbila, svobode smo borci in svoje — časti 'Turnusi Moderni kadilci se vesele mile izrazitosti Camel €5 »927, R. J. Rrvnolds Tobacco Corapany, Win ston-Salem, N. C. KADILCI te moderne dobe cenijo gladko, milo izrazitost Camels—okus in dobroto, ki prihaja od najbolj iz¬ branega tobaka, kar ga raste. Stalno naraščujoča priljubljenost CameTs pri modernih kadilcih ji daje naj- vc-čjo prednost, kar jih je kdaj imela kaka cigareta. V kakovosti in. slavi je Camel najvišja. Seznanite se s cigareto, ki je osvojila moderni svet. Ničesar podobnega ni, — neoziraje se na ceno. Vedno sladka, vedno mila najboljša ciga¬ reta, kar jih je bilo kdaj napravlje¬ nih,- “IMEJTE CAMEL.” “NAŠ DOM”, 10. marca, 1927 Stran 11 illlflB« i««ii!!lll!lll!!!l!HEn!III!!l!!KIIBIilll!!llllll!ll!!!ni! Our American Generation WASH FABR1CS FOR TOT’S FROCKS STRESS BOTH PL A IN AND PRINTS W HEN Vinter begina its linger- ing farevell and signs o£ sprlng t5midly appear, mother’s fancy gaily tnnis to Aioughts of seviug for tlie children Ves “gaily” ls a vord well taken, f. r lsn’t it fun to make pretty clethes .'or little tots? Just in choos- ing the materiala, there is a lot of joy. The verv breath of sprlng ls in the fresh gingliams, llie crisp organdieš, eheer Svisses, and voiles vhich flaunt their gar colors from tbe counters of ev.ery vashgoods section. Jf one plans to decorate the kiddies’ frec-ks vith lots of handvork. then of eosrse the plain golid colors are vanted. and they are to be. fouud in eotton broadclotlis, pongees, line sat- eens and lineus—material« most suit- able' for early sivring. Among the nev¬ est Items- Is rajon alpaca—and a de- lightful fabrlc it is, never losing its silky slieen vhe.n laundered. As to embroiderj- there is no end to the novel nev Ideas. Among the eleveregt ts Umt of vorking .bright golid ebiored fabrics whirh launder jjiili gay voden varu, in cunning flavver clusters. Another Interesting trend in decorative liaudvork is to MBIT EVEMIMG FAIRYTAIE #Ma ry Graham Btmner COPY/vcftT 3Y W£JTtRR V£WJfAP£R Uff/O/T V/ANDERING PUSSY combine conventlonal hemstltching or faggoting vith natural flover design- ing. The pieture shovs tlie idea. Not only does this look lovely on plain backgrounds, but done in crossvork stitcli 'on gingliam cliecks for the hem- line and the upright stem-like lines, tlie effect ls unique, especially if daisies done in “lazy-daisy” stitch are added. Most dresses for the very little tots subscribe to tbe full-from-tlie-shoulder line, acliieved through plaits or shir- ring or smocking. Sleeves for tbe most part stress tlio-iittle puff. The sleeve- less. armhole is forecast for prints and gingliams as veli as sheer frocks. Most untisual are tbe nev prints and aJtogetlier fasciuating. Printed pique and linen prints make up ef- fectively and are very adaptable for cbildren’s dresses. Prints in Ruma- nian colors are especially favored for little folks’ clothes, and printed sateens are among tlie season’s fa¬ vorite fabrics. Indeed tlie list of suit- able materials for cliildren’s vear might be continued indefinitely. « JULIA BOTXOMUEY. ((g). 1827. Western Newspaper Union.) Pcssy hated home. Sbe liked to go off vith ali tbe other cats of the neigbborhood. And vet the funniest part vas that Pussy's home vas so de- lightful. She had as niče a home as any little cat could Visli for. She lived vith her mother and tvo little sisters and brotliers in a kitchen vhlch vas part of a very fine house. There tbey had a box back of tlie big kitchen stove vhich vas full of soft cushions. There vas al\vays a. large bovl of milit on the floor in a corner-ef—tlie kitchen. Three tlmes a day they got big meals and quite often in betveen times. Katy, the cook, vas very fond of cats and spoiled them ali she could, vhich vas really a great deal. But in spite of ali tliese comforts "and lusuries Pussy loved to vander. One day after Pussjr had been hotne some time, during vhicli time the cook, the old mother cat and ali Pussy’s sisters and brotliers had tried to make her life in the kitchen so attractive that she vould not vant to leave it, off-she vent aguiu. She met some other stray cats, her vild friends. They ali said: * “Why do you vant to be petted by your mother? ’ “Aren’t you big enougli to took after yourself? “You don’t vant to be a little molly- coddle and drink miik out of a bovl and have j our food ali cut up for you. “That’s simply ridlculous. Come vith us. \Ve lead a free life and an exeiting one. “We never knov vhen ve’11 catch a mouse or vhether veTl find anything to.eat in the garbage tins or not.” And once more little Pussv vas in- fluenced by the naughty cats, and off she vent vith them. She got into many a scriminage, but she tried to make lierself think it vas great fun. One night, tliough, they vere ali hidden in a cellar. They had cravled in tlirough an This Mortal Life Mereiy LU3.Iifying’ GrouncI for the Life Hereafter By REV. DR. BENNETT, Dean Chester Cathedral, England. X f. KŠS man qualifies himself during his sojourn on earth be cannot hope for any sort of life in tlie vorld to come. The ohtstanding. lesšon of tlie vliole organic process of life is that any organ vhich vould enricli itself must first qualify itself, and, tlierefore, if ve vho are here are to have any life at aU hereafter ve »list qnalify ourselves. And that is the sole purpose of th.f life ve spend here— to qualify ourselves, 'to save our soul, that bundle of our doings and our thinkings vhich we create for ourselves., Since man must quaiifv himself for life hereafter, lie can merit only cornplete destruction if he does not tend his soul, as is tlie purpose of life. I do not believe that there is any such tli ing as “eternal puuishment,” because if there is to be puuishment there must be life, and that life is to be attained onlv by man s efforts to qualify his soul here, and sucli quali- fiscation merit s not puuishment or destruction but the revartl of an eter- Bal life. ^ '' ... .-v, . They Had a Box. open vindov through vhich c-oal vas put in. But vhen tliey vent to get out, hav- ing learned there vere no mice, they found the vindov had been closed and they could find no way of escaping. Oh, hov cold it vas, and Fussy vas so hungry! It vas dark in the cellar, too. The ice box vas quite empty, and, finding no food anywhere, tliey ali began to quarrei. Nov, in Pussy’s home there vas never any quarreling, and Pussy felt very unliappv. f Besldes, she vas bitterly cold, and her throat vas sore and svollen.' In the moril ing, though, good lučk brought the coal man vith m o m coal for the cellar, and the vindov vas onened. russj smip.i v v neu ior mane. in o one gcolded hei; vhen she reached the varni kitchen again, and tliey ali acted as tliough tbey realized she had been taught a severe lesson. The cook rubbed liniment on her pooi’ svollen tlrroat, and she had such a good drink of milk. And never again did Pussy leave home! PUZZLES Why. is the Ietter G like a pium cake? Because it rnakes a lad glad. * * * IVhen is a sehool boy like a stamp? When he is made to stick to liis let- ters. * » * Why did the milk sonr? Because it heard the ice cream (scream). * * * On vhich side of a jug should the handle always be? On the eutside. » * * When can vater be carried in a sle ve? AVlien it is frozen. * » * Why is charitj’ like an umbrella? Because it is most useful wlien most widely evtended. * * * If a bo.v svalloved liis teaspoon, vhy could lie not go to the doctor? Because he could not stir. * * * AVhat vord is that vhich although it has eight letters, vili have ten after ve have taken avav five? ^ Tendenc}'. What is tliat vhich adding to.it be- comes smaller? A hole in your stock- lng. * « * \Vhy vrre tlie Middle ages like the liours after sunset? It vas night (knight) time. OOCK>CK><><>O<5kX><>C><><>0<><><>C>q Kentucky Futurity Is • Increased to $26,000 The value of the Kentuck.v Futurity for foals of 1027 has been increased to $20THX> bv the board of mariagers of the Ken¬ tuck.v Trotting Horse Breeders’ association. The increase vas in the form of a $5,000 pacing division add¬ ed to tbe stake. The value of tlie main trotting division for three-year-olds vili remain at $14,000, and of tlie junior. -at-' g vision, for tvo-year-old troj.ers, 5 at .$7,000. g donooooooo-onooooooocnooooo Nurmi Is'as Talkative as Clam When at Home Paavo Nurmi, Finnish running mar- vel, vho never iias been loquacious, is described as even more reticent since lie returned from his tour of the United States las* year. The spoi-ts vriters at Helsingfors take every opportunity to tease him about this, and one vriter says that “vhile it may be ali right to emuiate Presi- dent Coolidge’s reserve vhen visiting him in IVashington it is not propef to accord silent treatment to the pres- ident of Finland. Nurmi’s first meeting vith Presi- dent Relander of Finland on return- ing from the United States is said by the ne spapers to Jiave consisted of the fol oving dialogue: ‘‘Hov did you like your stay In America?” “IVell.” ‘AVhat impression did President Cooiidge make upori you?” ‘‘Yankee.” ‘‘Didn’t you lire of establishing nev vorld records?” “No.” ‘AVhat did you tliink of tiie request to sit for a bost of yourself?‘' “Ciever idea.” “Hov did you like tiie lnist?” “Frightful.” “Why?” “Because.” Tlie president, according to ner s- papers, then ga ve up in despair. f “NAŠ DOM”, 10. marca, 3027 ni ij i i ji | nmTTTTHTn;m',i|)|j, ii|j r I Ti-AOOGHT IF \ MdO WE!3En'v SOING- VouGSELF - MEB6E Voub UT ME UJEAR, Voufe v SOUP AND FIS4 ? / / MUM!—■ bo VbU \ Tfink my suit , V^UJOULD fit VOU Potem seveda. JunaJc v “Crvan”, prigovarja prijatelj, “nehaj vendar piti, kajti v žgan¬ ju je tvoja največja nevarnost.” “E. jaz sem star vojak”, pravi Zamotana stvar. Profesor (z ženo in psom) : — “Radi bi se peljali z avtomobilom, toda pod pogojem, da se zavežete s tem, da mi sežete v roke, mesto da b' prisegli, da boste ves čas trezni.” Avtomobilist: “Dobro, gospod profesor, toda bodite tako prijaz¬ ni, da peljete najprej vašo gospo soprogo k zdravniku za živčne bo¬ lezni. naj jo preišče in naj z zdrav¬ ilišč m izpričevalom potrdi, da je gospa soproga duševno zdrava. — Potem pa peljite še vašega psička na živinozdravniško kliniko, kjer naj ga preiščejo, ako nima stekii- Crvan, “in kjer je največja ne¬ varnost, tja se najrajše vržem.” ne in če ne ponesnaži sobe. Med¬ tem pa bom stopil v' to-.lfc ogstilno in se bom pripravil na prisego.” Bojazljivec. Blaž je bil majhen človek. Ne¬ kega dne gre s svojo boljšo polovi¬ co v zverinjak in ko se vstavita pred kletko povodnega konja, pra¬ vi Blaž: “Kako čudna riba je to; kaj Te V’ “To n' riba. Povodnji konj spa¬ da med plazivce.” S tem se je pričel prepir, ki sled¬ njič tako vzkipi, da prične žena vdrihati z dežnikom po možu. — Mali mož zbeža. žena pa za njim. V istem trenutku pa je paznik ravno odprl levovo kletko in ma¬ li mož skoči vanjo. Skrije se za •največjega leva-in gleda preko njegove grive svojo ženo vedno viliti svoj dežnk in vpije: “Bojazljivec, bojazljivec!” “Nikakor ne morem razumeti, zakaj se vedno pritožujete čez svojo ženo; lepa je, pridna, delav¬ na, zna kuhati, zna šivati, peči, prati. . .” “Vse lepo, toda zna se tudi pre¬ tepati,” Tako ni mislila. Stara devica: “Ana, ali se je ka¬ narček že skopal?” Služkinja: “Da, gospodična; se¬ daj že lahko vstopite.” Dva očeta. Prijazen ženin. “Naša Minka je nenadoma pri¬ čela tožiti o velikih bolečinah v hrbtu. Navzlic temu, da se je bra¬ nila. smo jo peljali k zdravniku, ki je dognal, da ima eno rebro zmaknjeno. Rečem ji tedaj, da mora vendar vedeti, kaj se'ji je pripetilo, ali je padla, ali se je kam sunila, ali kako drugače poškodo¬ vala. Po dolbem omahovanju pa reče sramežljivo, toda rdečega ob¬ raza: “Moj ženin me je tako stis¬ nil.” Dokaz. Nepremišljeno. “To grdo obleko ti je pa g-oto- “KadafrVas vidim, vedno mi jvo izbral tvoj zaročenec.” na pregovor : “Komur da Bog s?"ž- “Gotovo; sa.j veš, da ima v vseli bo. mu da tudi pamet,” stvareh tako slab okus.” “Ta malopridnež je. žebelj za mojo krsto. Kaj naj naredim ž njim?” “Kar še. napravi z drugimi žeb¬ lji : vdari po njem!” Raztresenost. 1 i Času primerno. Gospa, na izprčliodu s svojo .20- ki še letno hčerko, sreča poznanega go¬ spoda. “Poglejte no, gospa,” — pravi gospod, “to je vaša gospo-' dična hčerka. Kako je zrast la ! Go¬ spodična, spominjam se, da sem vas poznal, ko ste nosili še dolgo! tem pa. doma stresa I “Toda jaz nimam nobene .'■ .iz¬ be.” Mučenik. vor ! Vidiš, kako resničen je pr?go- Strah. Ma): Stanko je bil prvič na kon¬ certu. Umetnik je igral celo in Stanko ga je z zanimanjem opazo¬ val. “No, kako ti je ugajal koncerti' vpraša mati. “Prav lepo je bilo,” odvrne raa- K ^ H Stanko, “toda mož je imel tak ‘Aloja stara vsak dan leta v cer- strah.” kev k misijonskim, pridigam, po- “Strah ? Kako pa' si to videl?” nad menoj “Leva roka, Is: io je držal na krilo? svojo, pobožnost in gorečnost.’ strunah, se mu je ves čas tresla? THE FEATHERHEADS “Včeraj zvečer sem srečala tvo¬ jega moža. pa me n', videl.” “Saj res; mi je že povedal.” Obratno. “Ali je norost zadosten vzrok za ločitev?” “Ne. ampak za ženitev.” Poljub na roko. Kmet je pripeljal drva za plesno dvorano v mestu. Ravnatelj mu da tudi vstopnico. Zvečer pride kmet 3ia ples in z odprtimi usti gleda veselkzabavo. Doma pa pripoveduje svoj? že¬ ni: “čudni'ljudje so meščani, kot psički. Ko gospod vstopi v dvora¬ no. prime' gospodično za roko, jo pritisne na nos in povoha. In tako dela p k’, mnogih, dokler ne najde katero, ki tako diši, kot njemu u- gaja in potem ž njo pleše ves ve¬ čer.” HELLO GpANT— N Vou AGENT- GOINS To A Ui&DOING- OSANVitlING- IčmoGP-OvO nh&hT ASE- ^ vou t y Ul H V SHOULD I? I’M MAGftlEb NlOVU -- Okusno. Gost: “V pojmi pa so muhe.” Krčmarica : “E, pa so tudi rozi- vmes.” “NAS DOM”, 10. marca-, 1927 Stran 13 Vesti iz starega kraja 1 j mnogih komentarjev. ^slUililSiHilltlitlilsiHliSiinniiniiinillillliHllHinillKliililMIlHiillltHiiilltHiiHIKSIllIlilHliliiilliUUilHDIHlillšlUHliiliiiiitiKIljlililiiiillliinniiiiiiliiiiUilllllintHflllliHilliiiiiPiiiilliltlliHlinilHIiininiii^ ! pp Ljubljani ter je bila predmet aretirala. Narednik je priznal svoj : zločin. Grozovit zverinski umor, | Te dni je v Leobnit neki Matija a ! Strašen uboj v šentruperskih Wil Tragična smrt. Dne 31. januarja, so se zbirali svatje v -Podgircih — župnija Sv. Lenart pri Veliki nedelji pri ženi- !![ii!!il3!i : !!lii!iilll!l!!i!ii;i!i,^ povsem verjetno, počakal brez be¬ sedi pod stopniščem ter oddal na¬ njo strel. Zadel jo je zadaj v gla¬ vo v desno stran nad ušesom. — Ivanu Zorko, da bi šli na Brs-j Ivanka* se je zgrudila takoj mil¬ ni-o po nevesto Matildo Hanželič. va na tla. Gal Tepinova, ki stanu- M' d temi je bila tudi •!dietna vdo¬ va iz Brsniee Ana Marin, po doma¬ če Žihlavec; Pri običajnem zajtr¬ ku jo je zadela v desno stran li¬ ca in po levi roki kap. Prestrašeni svatje so poslali takoj po, duhov¬ nika in zdravnika v Muretinee. . Ana pa je ob eni popoldne že. iz¬ dihnila. Po smvti svojega moža Franca Marin, ki je leta 1918 umrl je v prvem nadstropju, je slišafc sicer nekak pok, ni pa -se zanj ve¬ liko zmenila. Šele čez nekaj časa, ko jo je skrbelo, kje se nahaja de- .klica., se je podala po stopnoeah navzdol ter z grozo opazila, da le¬ ži v krvi mrtva na tleh. Ga. Ivan¬ ka; Bitenčeva je malo kasneje opa- ai-la, kako bega Kundrjukov ves bled in prepaden po stopnicah in hribih. A' nedeljo, dne 30. januarja, L. Kericjak. umoril svojo ženo. Zal, L, je šel mlad gospodar — oče 4,trn dana danes ni več kaj posebno otrok — iz Slaven na Ilavno. V izrednega. Toda ta umor je vendar gostilni je prišlo do prepira, sta- tudi za današnje čase izredna gre¬ li t vojak v Olomucu, je živela vz- j hodnikih. Ko pa. je. izvedela za g talno -in kot skrbna mati svojim j smrt Babičeve, je takoj, zaslutila, št'rim nespreskrbl j enim otrokom. | da sji groznega dejanja nihče dru¬ Blag ji spomin! UMOR IN SAMOMOR NA SELU Dne 8. februarja opoldne je bi¬ lo ljubljansko predmestje Selo žo¬ gi izvršil nego Kundrjukov. fa se je podal minuto pozneje v jedil¬ nico, kjer so se njegovi tovariši Andrej Kokin, Anton in Pavel Boklirev in drugi konjski streža- pet prizorišče strašne tragedije, kipi, ruski emigranti, ravno podajali je zahtevala življenje dveh mladih j k mizi ter pričeli z obedom. ICun- ljudi. Žrtvi te tragedije sta 30- drjukov se. je vidno prepaden vse- ro sovraštvo je visoko vzplamtelo, zovitost. Mož je prišel pijan do- Začeli so se pretepati. Mladi"'mož mor. Ponoči se .ig r pebiulil in zapel je zbežal iz gostilne in prosil lju-. razgrajati. Uboga, žena se je -ko¬ di za sekiro, pa je ni dobil. Štirje maj rešila in zbežala k svojim sta- so ga napadli in obdelovali s se- rišem. Zjutraj, je prišel mož k nji kirami, krampi in krampači. — In jo Irnavsko prosil, naj.niu o-pro- Mrtvega so zavlekli v 'vodo,' ga sti in se vrne domov. Teroval-a mu vrgli na trebuh in odšli. Šele 2. fe- je. Komaj,- pa sta stopila v hišo, bruarja so našli mrliča. Strašen je se mož surovo zareži proti njej: bil pogled na razmesarjeno telo. — Sedaj se bova poslednjič ' po- Orofniki so tolovaje in podpiho- ljubila'. —• Prestrašena žena je za- valea takc-j zaprli. Podivjanost res čela bežati, a mož jo je dohitel in neTpozna več nobenih mej. Včasih vpil: — Sedaj te bom pa. jaz na so pretepači in rokomavliarji ho- svoj način poljubil! — Potegnil dili v Ameriko, sedaj pa ostane je ženo k sebi in ji odgriznil nos. vse to doma brez dela. letni ruski emigrant Jakob Kun¬ drjukov' in ' še ne dvajsetletna I- vanka Babičeva. O poteku žalost¬ del na stol ter s tihim in melanho¬ ličnim glasom dejal: —F “Fantje. Ivanko esm ustrelil, - zdaj bom pa nega dogodka je poročati sledeče:. ge sebe!” Navzoči se za njegove Rus Jakob Kundrjukov, rojen , besede niso mnogo zmenili ter so Žrtev strašne surovosti. A' Skoplju se je zgodil strašen zločin, čigar žrtev je. postal slo¬ venski vojak Ivan Peternel. Zgo¬ dilo se je takole: Narednik Horvat, rodom men¬ da. iz Dolnje Lendave, je navsezgo¬ daj zjutraj malt eri ral vojake v ta- mošnji konjišnici, da so morali vstajati in padati v hlevski gnoj in gnojnico. Ker je to mučenje bi- Nato izvleče iz žepa nož, izkoplje nesrečnici oči in ji nato zabode nož v sijce. Zverinskega moža so dobili orožniki, ko je mirno popi¬ val v neki gostilni. Kako dobite nov avto za $2, A y am pove ANTON ŠTER, Tržič, Slovenija* Jugoslavija/ Prospekt lOc. 10. oktobra 1897 v Ermakovski v j mislili; da se Kundrjukov samo j lo predolgo, je vojak Peternel ne . donski oblasti v Rusiji,..j-e prišel po ^ sati. Ta, pa je ves- obupan nastavil ugovarjal. Pobesneli narednik razpadu VrangloVe armade, v ka- 1 brmvning - revolver, s katerim je pograbi v tem trenotkil puško z teri je kot kozak služil, v Jugosla- poprej ustrelil Ivanko, na čelo ter ustrelil sebe v desno sence. Ga. Tepinova je medtem alarmi¬ rala. vodstvo žrebčarne, ki je tele- vijo in je.dobil, kakor več njego¬ vih tovarišev, službo konjskega strežaja v žrebčarnl na Selu pri Ljubljani. S svojo službeno vest¬ nostjo in marljivostjo si je kmalu pridobil zaupanje svojih predstoj¬ nikov. Ker je bil lep, visok fant, je užival pri dekletih mnogo sim¬ patij. Iv vdovi živinozdravnika žrebearne ge. Pavli Trpinovi je za¬ hajala že dalj časa Ivanka Babi¬ čeva, rojena 1907. v Podgori pri Kočevju. Tepinova je uporabila Ivanko, ki’ je bila izučena šivilja, pri raznih gospodinjskih opravkih. Med Rusom in Ivanko se je vne¬ lo ljubavno razmerje, dasi je ime¬ la Ivanka že poprej 'znanje' z ne¬ kim fantom na Dolenjskem. Kun¬ drjukov še je v Ivanko zelo za¬ ljubil in je radi tega pretrpel tu¬ di marsikatero uro bridkega lju¬ bosumja. To ljubosumje se je raz¬ vilo v mogočen požar, ko je Ivan¬ ka odšla s Sela. ter mu dala raz¬ umeti, da je njunega razmerja ko¬ nec. V nedeljo se je‘Ivanka vrni¬ la na Selo in se zopet zglasila pri. ge. Tepinovi. Ko jo je Kundrju¬ kov vprašal, kaj je z njunim raz¬ merjem, je Ivanka izjavila, da mu nasajenim bajonetom in bajonet v vsej dolžini zasadi Petprnelu v pr¬ ša. Sunek je bil tako silen, da je konica bajoneta pogledala med Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN MELCHNER foirčno bvestilo o tragični smrti Ipleči na dan.'Peternel je pri tej Uspešno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami to razmerje odpove in da je svoje ki je ugotovila dejanski potek do- ■priporoca svoje vedno sveže m suho meso ter klobase Babičeve policijsko stražnico na j priči umrl, narednik Horvat je >6-i st A ve. Nev/York, N. Y Selu ter rešilno postajo v Ljubija -1 zbežal proti albanski meji, a ga je ni. Kondrjukovu. ki je še ostal pri četa orožnikov vendarle ujela in življenju, je'nudil prvo zdravniš¬ ko pomoč,takoj na lice mesta do¬ speli zdravnik dr. Milan Perko, ki je ustavljal težko onesveščenemu samomorilcu kri ter mu dajal in¬ jekcije. Kundrjukova sp naložili na voz žrebčarne, toda v tem tre- notku je že prišel na kraj nesreče rešilni avto iz Ljubljane, na. kate¬ rega so preložili Kundrjukova ter; ga prej.elja‘li v bolnico. Kundrju¬ kov pa je v trenotkil. ko so ga ne¬ sli iz avtomobila pred dežurnega zdravnika, izdihnil, tako da je mo¬ gel ta konstatirati le smrt. Kun¬ drjukova so takoj nato prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Truplo Ivanke Babičeve ph je ležalo od trenotka nesreče" pa do 6. zvečer v žrebčarni na Selu. Na kraj nesreče je takoj dospela tudi policijska komisija, ki-sta jo vo¬ dila policijski zdravnik -e začasno, da Ameriki razlozi pravi , .. . x „ 0 _ 0 . . , bu leta 1878 m se je po pobegu i z V sosedni sobi je bila cela de. Iaviika. za, ponarejanje denarja Tam je bil ročni tiskarski stroj, položaj Rusije in da doseže pomoč . jc letg 1923 nfl Pol , mnogo kemikalij in več bakrenih za ruski narod. -shem in estklenih. plošč z odtisom a me riškega denarja. Bilo je tudi mno Kerensk.v je star 45 let, visok j samo'5 čevljev in 4 palce ter jef Njegov praded po materni strd¬ il ije bil slavni poljski rodoljub SOVJETI ZAHTEVAJO BRODOVJE Pariz, Francija. — Sovjetska vlada zopet zahteva nazaj brodov-1 je bele ruske armade, kateremu je poveljeval general Wra,ngel ter ž njjm. prepeljal svojo armado in be- go orodja .za graviranje. Bila je, prišel v Ameriko na povabilo ge- Tadej Kosciuszko, ki je prišel v naprava za izdelovanje novčanic neralnega podtajnka Kenetha Ameriko leta mj Jn se borfl 3 po $1, $5 in $20, poleg tega. pa tu- Simpsona, ki ga je tudi pri prih o- di za poštne in carinske znamke du pričakal, vseli vrednosti!. NOVI ITALIJANSKI AEROPLAN KERENSKY V AMERIKI ] Aleksander Kerensk.v. ki je sle- Rim, Italija. kolonisti proti Angležem. Artibašev je dovršil gimnazijo in umetniško visoko šolo v Petro¬ gradu. Njegove prve novele so iz¬ šle, ko je bil star 30 let. Pet let Skupina naj- pozneje so izšle njegove povesti o-unce v Bizerto v Tunizu leta 1920 dil P rincu J ur D u Lvovu 20. julija bol j slh italijanskih aeronavtičnih “Ljubosumnost”, nato “Miljonar ’ ko so boljševiki pognali njegovo 1917 kot načelnik ruske vlade in čnžinirjev skuša v zrakoplovstvu in “Odločilni trenutek.” ‘je bi v resnici diktator svoje de- vporabiti načelo, ki so se ga poslu- Leta 1917 je priobčil “Povesti d vojsko s Krima. j žele tekom štirih najpomembnoj- ževali Nemci pri obstreljevanju revoluciji”, v katerih je sam igral Sovjetska vlada je tako gotova 1 .. . p ar ; 7a 7 « f lebolo Berto” ! s ih -mesecev v rusk: zgodovini, je 1 dnzd z cieDiio r>eiro . da bo dpbila te ladje: dve kri- ROJSTNI DAN NAJSTAREJŠEGA KONGRESNIKA j veliko vlogo z mnogimi bridkimi žarki šest torpedovk in štiri pod-j pil ® el marea s parnikom Olvm-j Inžinirji upajo iznajti popolno- izkušnjami. Leta 1918 pa je obja- mnrsi-P čnlnc da Vh U všteta v’ 1 ™ 5 ' v New York. Odkar so bolj- vnovo vrsto aei'oplana z nena- vil svojo najbolj poznano knjigo .. j j ševiki strmoglavili njegovo vlado ,' vadno Hitrostjo, ki do sedaj še ni “Vojna”. jem poročilu na. Lmo narodov. I ie Kerensk N večinoma živel kot bila dosežena. Mislijo, da bo mo- ( Ko je v Rusiji vladala, največja To j e napotilo nekega francos ! izgnanec v Parizu, kjer je izdajal 8' 0ce razdaljo med Runom m Bu- zmeda in je kruta čeka zahtevala jr„o. a poslanca . da jek” parlamen- j * st ' katerim je skušal po- enoS Aires preleteti v desetih u- vsak dan svoje krvave žrtve, preti¬ hi'vprašal, kako močna je ruska j ^ati novice v zunanji svet in po raK vv v no je bila vstano vi j ena Tretja mornarica in zunanji minister Bri-1 ta -> nib P°l ih tudi v Ru ^°' ' ! ^ T*‘ J f Artibašev po- and je zadevo nekoliko pojasnil J Kot pravi Kerensk.v,.ima sovjet- ce ’ °' aaja lia U- 10 ^a - - oegnil is^Rusije m se je naselil s Briand je rekel, da je Vranglo- 1 ska vlada, največjo krizo. Po uje-!^ 1 ^. p£ ? e ’. da 80 blh temel J m Va ™> k J er živel do svoje vo brodovje zasidrano v Bizerti | ? ov em mnenju, bo boljaeviška vla-j J” 0 * eiai iesel ^ t; 181 moiajo se bn smrti. kot jamščina za delno plačilo za da ^alu padla. Ni sicer mogel U n ^ tehn ' cne P odrobllotsi Njegov sin baje živi v New Yo_- finančno in drugo pomoč Franci- povedati kdaj, toda trdi, da bo ta 1 vU ' je Wranglovi armadi in njegovim, ' ( la : ree prišel iz delavskih in kmet- ladjam. Francija in Rusija Sc že; sklb vrst.* dalje časa pogajate o tem, toda šef' Po tolmaču j_p rekel Kerensky,. ni prišlo do sporazuma. • i da so boljševiki porabili vse vel- Najbrže pa to Jtrodovje ne bo kansko rusko premoženje, naj¬ ti ikdar več odpeljalo na morje. —j manj 10 biljonov rubljev, katerih Rasiravno je na ladjah še vedno j ni mogoče nadomestiti. Rusija po- ista posadka, ki je ladje prepelja- 1 trebuje kapitala in strojev, toda ni la v TVzerto in četudi se medeni! nobenih sredstev za to. Prosperi- predmeti še vedno svetijo in se iz | teta v Rusiji je samo navidezna, dimnikov kadi dim, vendar ladje j Delavcem in kmetom se godi slab¬ ih is 6 več sposobne za na morje. —| % kbt kdaj poprej. Dokaz temu <**e Rusija, morebiti tudi! dobi lad-i.ie, da sta dva miljona delavcev v je, bo morala del-svojega brodov- Rusiji brez dela in da deset miljo- ja označiti z besedami: “Del naše- 1 nov kmetov ne pridela toliko, da ga brpdpvja začasno v Bizerti”. j bi imeli dovol j za svoje življenje : Ddaimi ih kmetje u videvajo, da so PONAR3BJALNIOA DENARJA! bili s-nrShi z napačnimi obliuba- Dva policista na konjih sta dne! mi. Kmetje imajo zemljo’ toda ne| -i , , 2. marca odkrila veliko ponare-1m.orejo si nabaviti .strojev m ob -1 , jalnico denarja v Ncw Dorp na Btaten Tslandu pri Netv Torku. Kongresnik države Norih Carolina, Ch M. Stedman, ki je še vljanske vojne, je te. .. „ . .. , . ! dni obhajal svoj 86. rojstni dan. Na sliki ga vidimo sedečega; ko pre- lr Revolucija bo pr: : . ” . , v . ,. r , TV , , . . U ., , - Rema zastavo- svoie države od Alrs. Charles iusher, predsednice zen-, r kot nride vsaka. 0 - skega odbora.