Georitem 20 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 27.11.2012 12:44 Page 1 20 JANEZ NARED IJIG DAVID BOLE E I R MATEJ GABROVEC NA MATJA@ GER[I^ BR MARU[A GOLU@A I U SK NIKA RAZPOTNIK VISKOVI] NJA PETRA RUS LB JU L V CELOSTNO ATE NA^RTOVANJE MOR P JAVNEGA AGE POTNI[KEGA I[KNT PROMETA O PA V LJUBLJANSKI GEN URBANI REGIJI V JAJENAVOTR http://zalozba.zrc-sazu.si ^A ISSN 1855-1963 NON STOLEC 9 2 1 6 9 8 7 7 2 0 4 4 5 GEORITEM 20 GEORITEM 20 1 2 GEORITEM 20 CELOSTNO NAČRTOVANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI Ja nez Nared Da vid Bole Ma tej Gabro vec Mat jaž Geršič Maruša Goluža Nika Raz pot nik Visko vić Pe tra Rus 4 GEORITEM 20 CELOSTNO NAČRTOVANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI Janez Nared David Bole Matej Gabrovec Matjaž Geršič Maruša Goluža Nika Razpotnik Visković Petra Rus LJUBLJANA 2012 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 20 CELOSTNO NAČRTOVANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI Ja nez Nared, David Bole, Matej Gabro vec, Mat jaž Geršič, Maruša Goluža, Nika Raz pot nik Visković, Petra Rus © 2012, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per ko Re cen zen ta: Stan ko Pelc, Mar jan Rav bar Kar to graf ka: Nika Raz pot nik Visko vić Pre va ja lec izvlečka: DEKS d. o. o. Ob li ko va lec: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Lut har Glav ni ured nik: Aleš Pogačnik Računal niški pre lom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium Graphicum d. o. o. Na kla da: 250 izvo dov REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Mo no gra fi ja je nasta la v ok vi ru pro jek ta CATCH-MR: Skup ni pri sto pi k pro met nim izzi vom v me tro po li tan skih regi jah, ki ga prek pro gra ma Inter reg IVC sofi nan ci ra ta Evrop ski sklad za regio nal ni raz voj ter Mini strs tvo Republike Slo ve ni je za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo. CIP – Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.375:656.121.352(497.4Ljubljana) 656.121.352(497.4Ljubljana) CELOSTNO načrtovanje javnega potniškega prometa v ljubljanski urbani regiji / Janez Nared … [et al.] ; [urednika Drago Kladnik, Drago Perko ; kartografka Nina Razpotnik Visković ; prevajalec izvlečka Deks]. – Ljubljana : Založba ZRC, 2012. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 20) ISBN 978-961-254-402-7 1. Nared, Janez 264215552 6 GEORITEM 20 GEORITEM 20 CELOSTNO NAČRTOVANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI AVTOR Ja nez Nared ja nez.na red@zrc-sazu.si • http://giam.zrc-sazu.si/na red Ro dil se je v Ljub lja ni, mla dost je preživel v Dob cu. Po oprav lje ni osnov ni šoli v Cerk ni ci je obi sko val gim na zi jo v Po stoj ni, nato je štu di ral geo gra fi jo in socio - lo gi jo na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Januar ja 2007 je na isti fakul te ti dok to ri ral. Leta 2009 je na Evrop ski prav ni fakul te ti v Novi Gori ci pri do bil tudi naziv magi ster pra va. Decem bra 2002 se je zapo slil na Geo graf skem inšti tu tu Anto - na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, kjer sode lu je pri razi sko val nih pro jek tih s po dročja regio nal ne ga pla ni ra nja. Je sou red nik znans tve nih knjižnih zbirk Regio nal ni raz voj in Capa ci ties ter član ured niškega odbo ra Acte geo grap hi ce Slo ve ni ce. Akti ven je tudi na med na rod nem področju, saj je amba sa dor Regio nal Stu dies Asso cia tion za Slo ve ni jo. AVTOR Da vid Bole da vid.bole@zrc-sazu.si • http://giam.zrc-sazu.si/bole Ro dil se je leta 1979 v Kra nju, živel v Ra dov lji ci, Zgor njih Gor jah in Ljub lja ni, kjer je leta 1997 matu ri ral in leta 2003 diplo mi ral na Oddel ku za geo gra fi jo Filo - zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2008 tudi dok to ri ral. Od leta 2003 je zapo slen na Geo graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne - ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Nje go va razi sko val na usme ri tev je pred vsem urba na geo gra fi ja; veli ko se je ukvar jal tudi z dnev no mobil nost jo pre bi val - stva, jav nim pro me tom in pro met no rabo tal. Leta 2011 je dobil Meli ko vo priz na nje za mla de ga znans tve ni ka, ki ga pode lju je Zve za geo gra fov Slo ve ni je. AVTOR Ma tej Gabro vec ma tej@zrc-sazu.si • http://giam.zrc-sazu.si/ga bro vec Ro dil se je leta 1959 v Ljub lja ni. Po končani gim na zi ji se je leta 1978 vpi sal na Filo - zof sko fakul te to Uni ver ze v Ljub lja ni, smer A geo gra fi ja, B etno lo gi ja in leta 1984 diplo mi ral. Leta 1990 je na Filo zof ski fakul te ti magi stri ral, leta 1995 pa prav tam tudi dok to ri ral. Leta 1984 se je zapo slil na Geo graf skem inšti tu tu Anto na Meli - ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Od leta 2003 je dopol nil no zapo slen kot docent na Oddel ku za geo gra fi jo Fakul te te za huma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Razi sko val no je usmer jen v re gio nal no geo gra fi jo, v ok vi ru družbene geo gra fi je se ukvar ja s preučeva njem rabe tal in pro me tom, v ok vi ru fizične geo gra fi je pa vodi preučeva - nje Tri glav ske ga lede ni ka. 7 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji AVTOR Mat jaž Geršič mat jaz.ger sic@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ger sic Ro dil se je leta 1983 na Jese ni cah. Po končani osnov ni šoli v Les cah se je vpisal na Gim na zi jo Kranj, kjer je leta 2002 matu ri ral. Leta 2003 se je vpi sal na peda - goški štu dij geo gra fi je in zgo do vi ne na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni in leta 2009 diplo mi ral iz geo gra fi je, leta 2010 pa še iz zgo do vi ne. Po končanem štu di ju je opra vil 10-mesečno pri prav ništvo na Gim na zi ji Kranj, leta 2012 pa se je zapo slil na Geo - graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Nje go vi področji razi sko va nja sta zem lje pi sna ime na in fizična geo gra fi ja s pou dar - kom na bio geo gra fi ji. AVTORICA Maruša Goluža ma ru sa.go lu za@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/go lu za Ro di la se je leta 1986 v Kra nju. Po končani osnov ni šoli v Šenčurju se je vpi sa - la na Gim na zi jo Bežigrad v Ljub lja ni, kjer je leta 2004 matu ri ra la. Nato se je vpi sa la na eno pred met ni štu dij geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2009 diplo mi ra la. Leta 2010 se je zapo sli la na Sta ti stičnem ura du Repub - li ke Slo ve ni je, leta 2012 pa na Geo graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Izo braževa nje nada lju je na podi plom skem inter dis ci - pli nar nem štu dij skem pro gra mu načrto va nja in ure ja nja pro sto ra na Fakul te ti za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Nje na področja razi sko va nja so geo gra fi ja podeželja, regio nal no in pro stor sko pla ni ra nje ter eko nom ska geo gra fi ja. AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vić nika.raz pot nik@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/raz pot nik Ro di la se je leta 1981 v Ljub lja ni. Gim na zi jo je obi sko va la v Kam ni ku, kjer je leta 1999 matu ri ra la, nato pa se je vpi sa la na štu dij geo gra fi je na Filo zof ski fakul - te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Diplo mi ra la je leta 2005, nasled nje leto pa se je zapo sli la na Geo graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Sloven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Podi plom sko izo braževa nje je nada lje va la na inter dis - ci pli nar nem štu di ju pro stor ske ga in urba ni stičnega pla ni ra nja na Fakul te ti za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2012 dok to ri ra la. Razi sko val no delu je pred vsem na področjih geo gra fi je podeželja, regio nal ne ga in pro stor ske ga pla ni ra nja ter eko nom ske geo gra fi je. 8 GEORITEM 20 AVTORICA Pe tra Rus pe tra.rus@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/rus Ro di la se je leta 1981 v Slo venj Grad cu. Po matu ri na Gim na zi ji Rav ne na Koroškem se je vpi sa la na štu dij geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljublja ni, kjer je leta 2006 diplo mi ra la. Po diplo mi se je zapo sli la v pod jet ju za pro jekt no sve - to va nje, kjer je večino ma vodi la med na rod ne pro jek te. Od leta 2010 je zapo sle na na Geo graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna - no sti in umet no sti. Podi plom sko izo braževa nje nada lju je na Fakul te ti za mana ge ment Uni ver ze na Pri mor skem. Razi sko val no delu je pred vsem na področjih regio nal ne ga in pro jekt ne ga mana ge men - ta ter regio nal ne ga raz vo ja. IZDAJATELJ Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In šti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se inšti tu tu pri klju či la Inšti tut za geo gra - fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizič no geo gra fi jo, humano geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre če, vars tvo oko lja, geo - graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedež Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri šte vil nih doma čih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ča nja, izo bra žu je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans - tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v li hih letih knjiž no zbir - ko Regio nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Narav ne nesre če. 9 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji GEORITEM 20 CELOSTNO NAČRTOVANJE JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI Ja nez Nared, David Bole, Matej Gabro vec, Mat jaž Geršič, Maruša Goluža, Nika Raz pot nik Visko vić, Petra Rus UDK: 911.375:656.025.2(497.451.1) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Ce lost no načrto va nje jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji Knji ga obrav na va raz lične vidi ke ure ja nja jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji, pri čemer je izpo stav lje no sode lo va nje Ljub lja ne kot metro po le in nje ne ga funk cij sko pove za ne ga zaled ja. Po preučitvi temelj nih družbe nih pro ce sov, ki usmer ja jo raz voj v obrav na va ni regi ji, na pri - mer cen tra li za ci je in subur ba ni za ci je, smo se osre do točili na pro met in jav ni pot niški pro met v re gi ji. Ana li zi ra li smo pro met ne toko ve, obre me nje nost cest in dnev no mobil nost, poseb no pozor nost pa name ni li časov ni dostop no sti do pre bi val cev in delov nih mest. Za zaz na ne pri me re netraj nost ne mobil - no sti smo pred la ga li pri mer ne ukre pe in poi ska li vzorčne dobre prak se, pred vsem na področju izboljšanja pro stor ske in časov ne dostop no sti ter pre stop nih točk jav ne ga pot niškega pro me ta. Izde - la li smo pred lo ge za inte gra ci jo pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja, zami sli o za sno vi raz vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta pa smo pred sta vi li na izbra nem kori dor ju v Ljub ljan ski urba ni regi ji. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja, subur ba ni za ci ja, mobil nost, jav ni pot niški pro met, Ljub ljan ska urba na regi ja, regio nal no pla ni ra nje ABSTRACT Pub lic Trans port in the Ljub lja na Urban Region: Inte gra ti ve Plan ning This volu me dis cus ses vari ous aspects of plan ning pub lic trans port in the Ljub lja na Urban Region, in which it high lights the coo pe ra tion bet ween Ljub lja na as a me tro po lis and its func tio nally con - nec ted coun try si de. After stud ying the basic social pro ces ses that gui de deve lop ment in this region, such as cen tra li za tion and subur ba ni za tion, it focu ses on traf fic and pub lic trans port in this region. It analy zes the traf fic flows, road use, and com mu ting, and dedi ca tes spe cial atten tion to com mu - ting times. Sui tab le mea su res and best-prac ti ce exam ples are pre sen ted for the cases of unsu stai nab le mobi lity that were inden ti fied, espe cially with regard to impro ving spa tial and tem po ral acces si bi - lity and trans fer points in the pub lic trans port net work. Pro po sals for inte gra ting spa tial and trans port plan ning were deve lo ped, and ideas about draf ting the deve lop ment of pub lic pas sen ger trans port in the selec ted cor ri dor in the Ljub lja na Urban Region were pre sen ted. KEYWORDS geo graphy, subur ba ni za tion, mobi lity, pub lic pas sen ger trans port, Ljub lja na Urban Region, regio nal plan ning 10 GEORITEM 20 Vse bi na Pred go vor ............................................................................................................................................................................................ 12 1 Uvod .............................................................................................................................................................................................. 14 2 Meto de .......................................................................................................................................................................................... 15 3 Temelj ni pro ce si, ki vpli va jo na pro met ni sistem v Ljub ljan ski urba ni regi ji ........ 18 3.1 Cen tra li za ci ja na državni rav ni .............................................................................................................. 21 3.2 Subur ba ni za ci ja pose li tve in dekon cen tra ci ja eko nom skih dejav no sti ........ 33 4 Pro met in jav ni pot niški pro met v Ljub ljan ski urba ni regi ji ............................................ 42 4.1 Temelj ne značil no sti dnev ne mobil no sti .................................................................................... 42 4.2 Dostop nost jav ne ga pot niškega pro me ta .................................................................................... 50 4.3 Prob le mi netraj nost ne mobil no sti ...................................................................................................... 62 5 Ukre pi in dobre prak se raz vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta .......................................... 63 5.1 Pre gled dobrih praks iz Evro pe .............................................................................................................. 63 5.2 Kri tičen pre gled izbra nih ukre pov v Ljub ljan ski urba ni regi ji ............................ 66 6 Kon cept raz vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji .......... 68 6.1 Inte gra ci ja pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja .................................................... 68 6.2 Pri po ročila pro met nim in pro stor skim načrto val cem ................................................ 69 6.3 Idej na zasno va jav ne ga pot niškega pro me ta na območju notranj ske ga kori dor ja .................................................................................................................................... 75 7 Sklep ................................................................................................................................................................................................ 80 8 Sez nam virov in lite ra tu re ...................................................................................................................................... 82 9 Sez nam slik .............................................................................................................................................................................. 86 10 Sez nam pre gled nic .......................................................................................................................................................... 88 11 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Pred go vor Ena od stal nic urba no geo graf ske ga, regio nal ne ga in družbe ne ga razi sko va nja so zago to vo vprašanja, kaj omo goča in pov zroča, da se neka te ra mesta in območja raz - vi ja jo hitre je kot dru ga, kate ri dejav ni ki obli ku je jo notra njo raz voj no dina mi ko pokra jin skih enot, kakšni so učinki dejav ni kov iz oko lja, kakšne so žele ne in nežele - ne posle di ce zavest nih raz voj nih inter ven cij v nji ho vo raz voj no dina mi ko? Gle da no sko zi oči pro stor skih zna no sti se družbeni in gos po dar ski raz voj (kar ko li že razu me - mo pod tem) ne odražata kot uni form ni pro ces rasti (ali pada nja v času kri ze), ampak kot stal no pre meščanje »raz voj nih lokov«, stal na pro stor ska dife ren cia ci ja raz voj nih tokov ter zgoščeva nje neka te rih dejav no sti in funk cij na določenih območjih. S poj - mov ni mi kon cep tua li za ci ja mi dostop no sti do narav nih in družbe nih virov, mobil no sti kapi ta la, lju di in dobrin ter narav no geo graf ski mi last nost mi območij je celost no geo - graf sko razi sko va nje pomemb no tako pri pojas nje va nju spe ci fično sti raz voj nih poti kot raz lik med posa mez ni mi območji. Raz voj infor ma cij sko-ko mu ni ka cij skih teh no lo gij in pre hod v post for di stično orga - ni za ci jo dela sta vzpo red no s pro ce si glo ba li za ci je teme lji to pre tre sla raz voj ne mode le. Poe no stav lje no pove da no, nekoč toge loka cij ske dejav ni ke, ki so teme lji li na dostop no sti do narav nih virov in/ali delov ne sile so nado me sti li ohlap nejši dejav ni - ki, ki niso tako usod no pove za ni s spe ci fičnost mi geo graf ske ga oko lja, čeprav je v isti sapi tre ba pove da ti, da smo še daleč od tega, da bi bili novi loka cij ski dejav ni ki popol - no ma raz ve za ni od družbe nih in pro stor skih zako ni to sti. Govo ri mo lah ko o flek si bi li za ci ji in diver zi fi ka ci ji loka cij skih dejav ni kov za pose li tev ozi ro ma raz lične indu strij ske, sto ri tve ne, izo braževal ne in dru ge dejav no sti. Če so v po stin du strij ski družbi, ki jo zaz na mu je jo vla da vi na zna nja, ino va cij in digi tal nih teh no lo gij loka cij - ski dejav ni ki manj togi, so neka te re regio nal ne značil no sti lah ko nema ra celo pomemb nejše za pre meščanje pre bi vals tva v po kra ji ni. In ten ziv na preo braz ba obmest ne ga nasel bin ske ga siste ma je v prvi vrsti odsev družbe nih pre fe renc, ki so posle di ce eko nom sko- in social no geo graf skih vzgi bov. Eko - nom sko geo graf ske spod bu de označuje ta zla sti glo ba li za ci ja in pre hod v in for ma cij sko družbo. Uje ma jo se z ob li ko va njem novih mrežnih pod jet niških struk tur. Social no - geo graf sko preo braz bo zaz na mu je jo pred vsem spre mem be v načinu živ lje nja ter porast mobil no sti, pove zan z množično moto ri za ci jo. Pro ce se še dodat no pos pešuje jo raz - me ro ma cene ne možno sti za raz no li ke gra di telj ske aktiv no sti, ki pov zročajo dodat ne pri ti ske na kme tij ska zem ljišča in so pogo sto v ve li ki meri odsev nez dra vih raz mer na trgu nepre mičnin ali odziv na prob le ma tično načrto va nje raz voj nih zami sli in pre - soj. Lokal ne skup no sti s pri prav lja njem izved be nih pro stor skih doku men tov običajno daje jo pred nost nek me tij ski rabi tal pred ohra nja njem in varo va njem podežel ske pokra - ji ne, bodi si za biva nje bodi si ustvar ja nje novih delov nih mest v nek me tij skih dejav no stih. Nosil ci preo braz be so pra vi lo ma indi vi dual ni inve sti tor ji, ki sprožajo nove 12 GEORITEM 20 mrežne struk tu re, povečuje jo gos po dar sko raz no li kost in z drob no dekon cen tra ci - jo pov zročajo raz drob lje nost obmest ne in bližnje podežel ske pokra ji ne. Vsak od našte tih družbe no gos po dar skih pro ce sov na svoj način pris pe va k raz - ma hu subur ba ni za ci je, zmanjševa nju nas pro tij med mesti in podežel jem ter višji stop nji avto nom no sti obme stij, ob tem pa žal tudi k do dat ne mu obre me nje va nju oko lja. Na šir je nje subur ba ni za ci je vpli va jo šte vil ni dejav ni ki. Social no geo graf ske raz sežno sti povečeva nja pose li tve nih zem ljišč ima jo izvor v bolj ali manj racio nal nem rav na nju gos po dinj stev in gos po dar skih akter jev pri izbo ru loka cij novih sta no vanj ali gos po - dar skih objek tov. V vsa kem pri me ru gre za večdi men zio nal no šir je nje nasel bin ske ga raz vo ja v ob mest ja: povečuje se pre bi vals tve na gosto ta, ob tem se z raz vo jem delov - nih mest v proi zvod nji in sto ri tvah inten zi vi ra dnev na mobil nost. Subur ba ni za ci jo na svojs tven način pos pešuje tudi jav ni sek tor s po so dab lja njem infra struk tu re, zlasti cest ne ga omrežja. Vzro ki so goto vo v ugod no stih, ki jih zago tav lja množična moto - ri za ci ja, ne nazad nje tudi v državni usme ri tvi, ki s po so dab lja njem cest ne ga omrežja omo goča, da pov praševal ci po novih stavb nih zem ljiščih iščejo možno sti zunaj ure - di tve nih območij mest. Pričujoča knji ga obrav na va raz lične vidi ke ure ja nja jav ne ga pot niškega pro me - ta v Ljub ljan ski mest ni regi ji, pri čemer je izpo stav lje no sode lo va nje Ljub lja ne kot metro po le z nje nim funk cij sko pove za nim zaled jem. Po preučitvi temelj nih družbe - nih pro ce sov, ki usmer ja jo raz voj, so se avtor ji osre do točili na jav ni pot niški pro met. Ana li zi ra li so pro met ne toko ve, obre me nje nost cest in dnev no mobil nost. Poseb no pozor nost so name ni li časov ni dostop no sti pre bi val cev do delov nih mest. Za zaz - na ne pri me re odsto panj od žele nih ciljev so skušali naj ti pri mer ne ukre pe, pri čemer so pred sta vi li vzorčne pri me re dobre prak se, pred vsem na področjih izboljšanja pro - stor ske in časov ne dostop no sti ter pre stop nih točk jav ne ga pot niškega pro me ta. Izde la li so pred lo ge za inte gra ci jo pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja, pred sta vi li so tudi ide je o za sno vi raz vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta v ju go za hod nem kori dor ju pro ti Ljub lja ni. Izha ja li so iz pod me ne, da je tre ba poso do bi ti celo ten sistem jav ne ga pot - niškega pro me ta. Uve sti je tre ba eno ten tarif ni sistem in enot no vozov ni co, poso do bi ti voz ni park, uskla di ti voz ne rede, ure di ti pre stop ne točke, veli ko napo rov bo tre ba tudi za spre mem be vedenj skih vzor cev lju di. Tako ima Ljub lja na kot državno sre dišče pred seboj vrsto pomemb nih odločitev. Ob tem je tre ba zago to vi ti uskla je nost načrto va nja na rav ni celot ne funk cij ske regi - je, pri čemer je pred nost na nalo ga pre prečeva nje dodat ne ga raz se lje va nja Ljub ljančanov in oko ličanov, ob sočasni vzpo sta vi tvi učin ko vi te ga siste ma jav ne ga pot niškega pro - me ta, ki bi lah ko ponu dil alter na ti vo poto va njem z oseb ni mi avto mo bi li. Mar jan Rav bar 13 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 1 Uvod »Sa piens qui pros pi cit.« Pa met ni misli jo naprej. S to misli jo se ver jet no poi gra va mar si ka te ri načrto va - lec pro sto ra, ko se sooča s težko pre most lji vi mi ovi ra mi, ki so nema lo krat rezul tat nepre mišlje nih rav nanj v pre te klo sti. Ob vsa ko krat nih odločit vah pogo sto opa zi mo, kate re napa ke so bile stor je ne v pre te klo sti, le izje mo ma pa smo spo sob ni vide ti glob - lje in se pra vil no odločati za naprej. Čeprav je stro ka že veli ko krat pou da ri la pomen celost ne ga načrto va nja, zave ro va ni v svoj prav iščemo par cial ne rešitve, pri kate rih se sestav ljan ka mar sik daj ne izi de. Tako je celost no načrto va nje eno od osred njih gibal uprav lja nja območij in načrto - va nja raz vo ja, pri čemer je tre ba pogo sto pre seči sek tor ske in uprav ne raz me ji tve. Raz mer ja v pro sto ru se namreč s hi trim raz vo jem vse bolj pre ple ta jo, pojav lja jo se novi igral ci, pomen dobi va jo nove pano ge, ome je nost raz po ložlji ve ga pro sto ra in nepovrat - nost zgrešenih odločitev pa osta ja ta stal ni ci. Zato mora jo biti izbra ne rešitve toli ko bolj pre mišlje ne, uskla je ne in dol go ročno vzdržne, saj so sicer lah ko bre me pri hod - njim gene ra ci jam. Zgo raj nave de no pri ha ja naj bolj do izra za na gosto pose lje nih območjih z živah - no gos po dar sko dejav nost jo in zaple te ni mi pro stor ski mi odno si. Naj po memb nejša in naj večja med nji mi so metro po li tan ske regi je, cen tri moči, v ka te rih se proi zve de glav ni na doda ne vred no sti in se spre je ma večino naj po memb nejših odločitev. S svo - jo gos po dar sko močjo so mag net za nadalj nje zgoščanje pre bi vals tva in gos po dar skih dejav no sti, s tem pa naraščajo pri ti ski na raz po ložlji va zem ljišča, pa tudi na oko lje in nje go ve rege ne ra cij ske zmog lji vo sti. Cilj pro stor ske ga načrto va nja je preu dar no umeščanje dejav no sti ter urav na va nje okolj skih, gos po dar skih in social nih pri ti skov, s tem pa tudi zago tav lja nje boljših kako - vo sti živ lje nja in živ ljenj ske ga oko lja. V tej luči se mora mo pri metro po li tan skih regi jah – to je veli kih in viso ko urba ni zi ra nih regi jah, pra vi lo ma ob metro po li ali pomemb nejših gos po dar skih sre diščih, z raz me ro ma močno funk cij sko in infra struk tur no pove zanost - jo, skup nim trgom in delov no silo – v prvi vrsti osre do točiti na pro stor sko orga ni za ci jo dejav no sti ter posa mez nih infra struk tur nih siste mov, ki omo gočajo delo va nje regi je kot celo te. Zara di pri vlačno sti metro po li tan skih regij sta ver jet no v os pred ju raba tal in pro met ni sistem, ki na eni stra ni sproža raz raščajočo se subur ba ni za ci jo, in ob povečani moto ri za ci ji šte vil ne nega tiv ne okolj ske vpli ve, na dru gi pa metro po li tanski regi ji omo goča, da lah ko delu je kot funk cij sko pove za na celo ta. Tako je pove za nost pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja bis tve na, če želi mo doseči skla den raz voj, s tem pa tudi večjo kako vost biva nja ter izboljšano kon ku renčnost regio nal ne ga gos po darstva. Prav to je bilo eno osred njih vodil pro jek ta CATCH-MR: Skup ni pri sto pi k pro - met nim izzi vom v me tro po li tan skih regi jah, ki pote ka v ok vi ru pro gra ma Inter reg IV C. 14 GEORITEM 20 Z njim smo pred stav ni ki sed mih metro po li tan skih regij (Oslo-Akers hus, Göte borg, Ber lin-Bran den burška, Dunaj-Spod nja Avstri ja, Budim pešta, Ljub lja na in Rim) iska li rešitve za traj nost no mobil nost v me tro po li tan skih regi jah, ki naj bi pris pe vala k večji kako vo sti živ lje nja, kon ku renčno sti gos po dar stev in sklad nejšemu regio nalne - mu raz vo ju. V sre dišču naše pozor no sti je bilo načrto va nje na funk cij skem območju celot ne metro po li tan ske regi je, pri čemer funk cij ske vezi v večini pri me rov pre se ga - jo admi ni stra tiv ne meje metro po li tan ske ga mesta. Zato je ključno sode lo va nje med vse mi vključeni mi uprav ni mi območji, to je med metro po lo in nje nim funk cij skim zaled jem, ki smo ga v pro jek tu poi me no va li regi ja. Pri mer jal no gle da no je namreč v pre te klih letih v me tro po li tan skih regi jah poleg sil nic kon cen tra ci je gos po dar skih dejav no sti pote ka la subur ba ni za ci ja ozi ro ma odse lje va nje pre bi vals tva na obrob je metro po le ali v so sed nje regi je. To je zla sti v pri - me rih, ko je bila subur ba ni za ci ja sti hij ska, pov zročilo mno ge težave, pove za ne z dnev no mobil nost jo na delo, saj načrto va nje novih sta no vanj skih območij ni bilo uskla je no z raz vo jem jav ne ga pot niškega pro me ta. Zara di tega je sla be la vlo ga jav - ne ga pot niškega pro me ta, poto va nja z av to mo bi lom pa so poleg okolj skih težav pri ne sla tudi pogo ste zasto je in povečano potre bo po pro stor sko potrat nih par ki riščih. V knji gi pred stav lja mo vlo go Ljub lja ne kot metro po le ter subur ba ni za ci jo v Ljub - ljan ski urba ni regi ji, podrob ne je pri kažemo sta nje na področju pro met ne ga siste ma in jav ne ga pot niškega pro me ta, pred sta vi mo tre nut ne ukre pe s po dročja pro me ta in jav ne ga pot niškega pro me ta ter raz po ložlji ve dobre prak se, ki bi jih lah ko prev ze li iz tuji ne. Na pod la gi izkušenj iz pro jek ta CATCH-MR smo pri pra vi li kon cept raz - vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji (LUR), pri čemer smo v os pred je posta vi li uskla je va nje pro met ne ga in pro stor ske ga načrto va nja, pri pra vi li pa smo tudi idej no rešitev za notranj ski pro met ni kori dor. 2 Meto de V mo no gra fi ji so združeni rezul ta ti dveh pro jek tov, pro jek ta CATCH-MR in podok tor ske ga pro jek ta Pro met na raba tal: spre mi nja nje in vpliv na vsa kod nev no živ - lje nje. Pri mer jal ne ana li ze v pro jekt CATCH-MR vključenih metro po li tan skih regij so bile oprav lje ne v ok vi ru šti rih temat skih sklo pov: 1. zmanjšanje pov praševa nja po pro me tu, zla sti z boljšo inte gra ci jo pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja, 2. spre mi nja nje načina pre vo za, pose bej z iz boljševa njem pri vlačno sti lokal ne ga jav - ne ga pro me ta, 3. povečeva nje rabe učin ko vi tih in niz koiz pust nih teh no lo gij v oseb nem in jav nem pro me tu, 4. okrep lje no sode lo va nje med metro po lo in regi jo pri skup nem načrto va nju. 15 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Na ve de ne teme smo obrav na va li na sed mih med na rod nih delav ni cah, orga ni zi - ra li smo tudi regio nal ne delav ni ce in raz lične raz pra ve. V začetni fazi pro jek ta smo opra vi li pre gled sta nja ( sta tus report) z ana li zo najo snov nejših infor ma cij po posa - mez nih temat skih sklo pih, ob vsa ki delav ni ci pa smo pri pra vi li podrob nejši inven to rij in obsežno doku men ta ci jo, ki je celo vi to pred sta vi la rezul ta te pote ka jočih raz prav. Me to do loško je delo teme lji lo na zbi ra nju, ana li zi in inter pre ta ci ji podat kov, kar smo v ok vi ru delav nic nad gra di li z nji ho vo pri mer ja vo ter eks pert ni mi oce na mi, upošte - va je sta nje v po sa mez nih regi jah ter obsto ječo stro kov no lite ra tu ro s po sa mez ne ga področja. Upo ra bi li smo raz lične meto de par ti ci pa tiv ne ga pri sto pa ( world café, sku pin ske raz pra ve, foku sne sku pi ne), v po sa mez nih metro po li tan skih regi jah pa smo izva ja li tudi dodat ne regio nal ne ana li ze. Mono gra fi ja je tako rezul tat skup ne ga dela pro jekt ne ga part ners tva, pri čemer so vse vključene ana li ze rezul tat dela sode lav cev Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Meli ka ZRC SAZU. Hkrat na obrav na va sed mih metro po li tan skih regij je bila pogo sto velik izziv, saj se med se boj no zelo raz li ku je jo. Čeprav so pro stor ske, gos po dar ske, okolj ske, politične, kul tur ne, zgo do vin ske in uprav ne raz li ke veli ko krat zah te va le večjo stop njo abstrak - ci je pri dob lje nih rezul ta tov, je bilo mogoče zaz na ti pri me re dobrih praks, ki bi jih posa mez na metro po li tan ska regi ja lah ko prev ze la ob pri la go di tvi svo jim spe ci fi kam. Pri pri mer jal nem razi sko va nju evrop skih metro po li tan skih območij je tre ba opo - zo ri ti na raz lične opre de li tve in raz me ji tve urba nih območij v po sa mez nih državah. K ra zu me va nju raz lik je pomemb no pris pe val pro jekt ESPON 1.4.1., name njen poe - no te nju razu me va nja in opre de li tev metro po li tan skih območij. Nje go vi avtor ji so za opre de li tev urba nih območij pred la ga li tri pri sto pe (ÖIR 2006, 41): • Admi ni stra tiv ni pri stop, ki urba na območja opre de lju je na pod la gi prav nih in admi - ni stra tiv nih sta tu tov občin. Mesto doje ma kot instru ment, s ka te rim vla da struk tu ri ra, orga ni zi ra in nad zo ru je državo, obe nem pa pred stav lja pro stor za sode lo va nje lokal - nih akter jev. • Mor fo loški pri stop, ki urba na območja opre de lju je gle de na raz sežnost in str njenost pose lje nih območij, šte vi lo pre bi val cev in delež oze melj občin, zase de nih z ur banimi nasel bi na mi. Pri stop ustre za poj mo va nju mesta kot fizičnega ozi ro ma arhi tek tur - ne ga objek ta. • Funk cio nal ni pri stop, ki urba na območja opre de lju je na pod la gi inte rak ci je med urba nim jedrom in oko li co, s tem, da je jedro lah ko opre de lje no na pod la gi mor - fo loškega pri sto pa. Osred nji dejav nik funk cio nal ne ga pri sto pa so dnev ni toko vi mobil no sti, saj odražajo pri sot nost skup ne ga trga dela. Funk cio nal ni pri stop obrav - na va mesto kot eko nom sko in social no enti te to. Tri je pri sto pi odražajo težav nost opre de lje va nja in raz me je va nja urba nih območij, obe nem pa kažejo, kako raz lično je lah ko doje ma nje nara ve (značil no sti) mesta. Zato avtor ji pro jek ta pred la ga jo raz lične pri sto pe in nji ho ve kom bi na ci je gle de na značil - no sti posa mez nih pro jek tov in aktual nih razi sko val nih prob le mov. 16 GEORITEM 20 Za ra di raz no li ko sti sode lu jočih metro po li tan skih regij smo prožnejši pri stop pri nji ho vem opre de lje va nju upo ra bi li tudi pri pro jek tu CATCH-MR. Izho dišče sta bila metro po la in nje no funk cij sko zaled je, pri kate rem smo se opr li na admi ni stra tiv ne meje, kljub zave da nju, da funk cij ska območja veli ko krat sega jo čez nje. Raz lična je bila tudi uprav na struk tu ra admi ni stra tiv nih regij. V pri me ru metro po li tan ske regije Ber lin-Bran den burška gre za uprav ni območji dveh nemških zvez nih dežel, podoben je pri mer pri Duna ju in Spod nji Avstri ji, Oslo in Akers hus sta okrožji, v Göte bur - gu pa gre za zve zo tri naj stih občin. Pri Ljub lja ni, Rimu in Budim pešti smo obrav na va li eno regi jo, pri čemer smo izd vo ji li mesto (me tro po lo), tega pa pri mer ja li z nje go vim funk cij skim zaled jem zno traj iste regi je. V pri me ru Ljub lja ne, kljub zave da nju, da je nje no vpliv no območje širše, zara di podat kov nih in uprav no-prav nih ome ji tev kot metro po li tan sko območje obrav nava - mo le Ljub ljan sko urba no regi jo. Pri tem kot metro po lo razu me mo Mest no občino Ljub lja na (MOL), kot regi jo pa preo sta lih 25 občin Osred nje slo ven ske ozi ro ma Ljub - ljan ske urba ne regi je. Za ana li ze smo del podat kov pri do bi li iz gra di va pro jek ta CATCH-MR, glav ni - na pa izvi ra iz podat kov ne ga por ta la Sta ti stičnega ura da Repub li ke Slo ve ni je (SI-STAT 2012). Upo ra bi li smo tudi podat kov ne baze Geo det ske upra ve Repub li ke Slo ve ni je, Cen tral ne ga regi stra pre bi val cev (2011) ter izračune Pečar je ve (2011). In ten ziv nost subur ba ni za ci je smo ana li zi ra li s pomočjo podat kov o no vih sta - no vanj skih površinah med leto ma 2002 in 2010, ki jih na rav ni občin zbi ra Sta ti stični urad Repub li ke Slo ve ni je, podat kov iz evi den ce hišnih šte vilk med leto ma 2005 in 2011 ter podat kov o ra sti pozi da nih zem ljišč, ki jih je na rav ni kata str skih občin zbra la Geo - det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Med pozi da na zem ljišča smo vključili vse vrste rabe tal s šifra mi od 200 do 399, ki vključuje jo stav be, pro met no infra struk tu ro, par - ke, stav bišča in podob no. Dekon cen tra ci jo eko nom skih aktiv no sti smo ana li zi ra li s pomočjo podat kov o de lov no aktiv nih pre bi val cih po kra ju dela v občinah Ljub - ljan ske urba ne regi je med leto ma 2001 in 2011, ki jih zbi ra Sta ti stični urad Repub li ke Slo ve ni je. Za izračun loka cij ske diver gen ce smo upo ra bi li podat ke o šte vi lu delov - no aktiv nih pre bi val cev po kra ju dela in šte vi lu delov no aktiv nih pre bi val cev po kra ju biva nja, upošte va li pa smo sta nji leta 2001 in 2011. Povečanje pro me ta na držav nih cestah smo ugo tav lja li s pomočjo podat kov o štet ju pro me ta v le tih 2000 in 2009. Na zem lje vi du niso pri ka za ne ceste nižjih kate go rij (občin ske) ter neka te ri dru gi odse - ki cest, ki v obrav na va nem časov nem obdob ju niso obsta ja li (na pri mer določeni odse ki avto cest), lah ko pa so bili podat ki zanje pomanj klji vi. Pri vlačnost Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča smo določali s pomočjo podat kov Sta ti stičnega regi stra delov no aktiv ne ga pre bi vals tva (SRDAP 2010), kjer je do kon ca leta 2008 za držav - lja ne Slo ve ni je upošte va no stal no pre bi va lišče, za tuj ce pa začasno. Od leta 2009 za vse zapo sle ne velja, da se naj prej upošteva nji ho vo začasno, nato pa stal no pre bi va - lišče. 17 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Pri ana li zah dostop no sti do jav ne ga pot niškega pro me ta smo upo ra bi li podat ke na naj nižji rav ni, to je po posa mez nih hišnih šte vil kah. Upo ra bi li smo podat ke Cen - tral ne ga regi stra pre bi vals tva iz leta 2011. Podat kov no bazo o po sta ja liščih jav ne ga pot niškega pro me ta smo pov ze li po razi ska vi Izde la va con ske ga siste ma v Re pub li - ki Slo ve ni ji (Ga bro vec s so de lav ci 2008), bazo pa dopol ni li s po dat ki pre voz ni kov in teren ski mi ogle di. 3 Temelj ni pro ce si, ki vpli va jo na pro met ni sistem v Ljubljanski urba ni regi ji Su bur ba ni za ci ja, ki je slo ven ska mesta zaje la v zad njih deset let jih 20. sto let ja (Rav - bar 1997), zara di izra zi te cen tra li za ci je zla sti Ljub lja no, odpi ra šte vil na vprašanja učin ko vi te dnev ne mobil no sti in pro met ne pove za no sti subur ba ni zi ra nih nase lij z za - po sli tve ni mi območji, ki so subur ba ni za cij skim težnjam sle di la le delo ma in v zelo ome je nem obse gu. S tega vidi ka je v Slo ve ni ji zago to vo naj po memb nejše doga ja nje v ljub ljan ski metro po li tan ski regi ji, kjer se je v pre te klo sti osre do točila gos po dar ska, zapo sli tve na, ustvar jal na, finančna in poli tično-uprav na moč (Bole 2004, 2008a in 2012; Nared 2007; Rav bar 2007, 2009 in 2011; Rav bar, Bole in Nared 2005). S cen tra li za - ci jo dejav no sti in subur ba ni za ci jo žal ni bil uskla jen raz voj pro met ne infra struk tu re, ki je bil ob povečani moto ri za ci ji osre do točen zla sti v iz grad njo avto cest ne ga križa, manj pa na vzpo sta vi tev in spod bu ja nje učin ko vi te ga jav ne ga pot niškega pro me ta. To se je odra zi lo v povečani dnev ni mobil no sti zapo sle nih. Zara di vse manj učin ko - vi te ga jav ne ga pro me ta se je povečala raba oseb nih avto mo bi lov, posle dično pa so se poja vi le izra zi te pro met ne koni ce in povečale so se potre be po par kir nih površinah. Zara di nega tiv nih vpli vov, ki jih je ta raz voj imel na kako vost živ lje nja v ljub ljan ski metro po li tan ski regi ji (pa tudi v os ta lih), so vse bolj aktual ne raz pra ve o možnih rešit - vah (Bole s so de lav ci 2012). Torišče našega zani ma nja v pro jek tu CATCH-MR je bilo, kot že ome nje no, uskla - je va nje pro met ne ga in pro stor ske ga načrto va nja v me tro po li tan skih regi jah, pri čemer ne more mo mimo pogla vit nih pro ce sov, ki se v njih doga ja jo. Pri tem lah ko izpo - sta vi mo kre pi tev družbe noe ko nom ske vlo ge metro po li tan skih regij, ki jo lah ko raz be re mo prek naraščajoče demo graf ske in gos po dar ske cen tra li za ci je, na dru gi stra - ni pa ne more mo mimo dekon cen tra cij skih sil nic zno traj metro po li tan skih regij. Te se večino ma pojav lja jo v ob li ki subur ba ni za ci je, pri čemer je spr va prišlo do pre seljeva - nja pre bi val cev, v ne ka te rih pri me rih pa je temu sle di la tudi dekon cen ta ci ja delov nih mest. Su bur ba ni za ci ja je pojav red ke in raz pršene pose li tve, pove zan s pro ce som nenad zo ro va ne seli tve pre bi val cev iz mest v pre de le zunaj str nje nih urba nih ali rural - nih nase lij, na podeželje in ob glav ne pro met ni ce. Pričel se je na začetku 20. sto let ja 18 GEORITEM 20 s po ja vom grad nje eno družin skih hiš z vr to vi na robu in zunaj mest, kar je omo gočila hitra rast avto mo bil ske ga pro me ta. Ker gre za potrat no pozi da vo zem ljišč v ob mest - jih, je subur ba ni za ci ja pogo sto razum lje na kot nega ti ven pro ces, saj ima šte vil ne okolj ske in pro stor ske posle di ce (Na red in Raz pot nik Visko vić 2012; Rav bar 2005; Reber nik 2004). Splošne značil no sti raz pršene ga urba ne ga raz vo ja so (Re ber nik 2004, 57): • nekon tro li ra na in nenačrto va na pro stor ska širi tev, • sta no vanj ska in trgov sko-po slov na območja z red ko gosto to, • pro stor sko nes kle njen raz voj, • odsot nost cen tral ne ga načrto va nja in nad zo ra rabe tal, • raz pršitev načrto va nja rabe tal med šte vil ne majh ne lokal ne skup no sti, • veli ke raz da lje med pose lje ni mi območji, ločeva nje raz lične rabe tal na posa meznih območjih, • pre vla da oseb ne ga avto mo bil ske ga pro me ta, • obsežni trgov sko-po slov ni paso vi ob pro met ni cah, • pro ces postop ne fizične in social ne degra da ci je sta rejših sta no vanj skih območij. V so dob no sti je pojav pove zan z nenačrto va nim ali neus pešno načrto va nim mest - nim raz vo jem, ki ga zaz na mu je majh na inten ziv nost izra be zem ljišč na mest nem obrob ju, kar ima okolj ske, družbene in gos po dar ske učinke na mesta, oko li co in podeželje. Načrto val ske stra te gi je za ure di tev tega prob le ma so lah ko učin ko vi te le, če gonil ne sile šir je nja pose li tve dobro razu me jo vsi odgo vor ni akter ji; na tem mestu se še pose bej pou dar ja izziv za pro met ne in pro stor ske načrto val ce. Danes se mesta širi jo zelo hitro, tista, ki so bli zu drug dru ge ga, se pre ple ta jo in združuje jo. Takšen raz - voj lah ko pri ve de do nadalj njih pro ce sov, ko se ljud je pre se lju je jo še dlje v oko liške vasi, s čimer je pove za na potre ba po nji ho vi dnev ni mobil no sti v me sto (Na red in Raz pot nik Visko vić 2012). Na raz pršeni urba ni raz voj vpli va jo raz lični dejav ni ki (Na red in Raz pot nik Visko - vić 2012; Rav bar 2005): • Nižje cene zem ljišč v re gi ji, izboljšana dostop nost in daja nje pred no sti avto mo bilu kot pre voz ne mu sreds tvu. • Kako vost živ lje nja gle de na površino bival ne ga pro sto ra gos po dinjs tva, šte vi lo ljudi v gos po dinjs tvu in dostop nost: Šte vi lo gos po dinj stev z eno ose bo narašča pro ti sre - dišču mesta, v obrat ni sme ri pa narašča pov prečna površina bival ne ga pro sto ra gos po dinjs tva. Štu den ti in pari brez otrok daje jo pred nost boljši dostop no sti do mest ne ga sre dišča, med tem ko je za družine pred nost na hiša z vr tom. Veli ka gostota pose li tve v mest nih sre diščih je lah ko prob le ma tična in je zato dejav nik, ki pos - pešuje raz raščanje mest. • Stroški mobil no sti, ki so višji za živeče v re gi ji, ven dar to v Ljub ljan ski mest ni regi ji tudi zara di siste ma nado me stil za vožnjo na delo ne vpli va na odločitev lju di, da zapu sti jo mesto. 19 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji • Odsev zem ljiške poli ti ke, ko last ni ki zem ljišč na podeželju pro da ja jo kme tij ska in gozd na zem ljišča naj boljšemu ponud ni ku. Običajno tudi lokal ne skup no sti s pri - pra vo izved be nih pro stor skih doku men tov daje jo pred nost nek me tij ski rabi zem ljišč pred vars tvom in ohra nja njem podežel ske pokra ji ne, name nje ni bodi si biva nju bodi - si ustvar ja nju novih delov nih mest v nek me tij skih dejav no stih. • Načrto val ci (do slej) na žalost še niso bili učin ko vi ti pri pre prečeva nju raz raščanja mest, niti pri izo gi ba nju ali zmanjševa nju nega tiv nih vpli vov nji ho ve ga šir je nja. Glav ni živ ljenj ski stroški, pove za ni z mo bil nost jo in sta no va njem, se med mestom in regi jo močno raz li ku je jo. Živ lje nje v me stu je na splošno dražje, so pa v re gi ji precej višji stroški mobil no sti. Po ugo to vi tvah pro jek ta CATCH-MR sta no vanj ski stroški pre teh ta jo delež stroškov, pove za nih z mo bil nost jo. Upošte va ti mora mo tudi, da je pov prečen doho dek v me stu višji kot v re gi ji. Če se ta raz li ka pre ti ra no poveča, lah - ko pri de do nevar no sti okre pi tve mono cen tričnih funk cij v mest nem sre dišču, kar lah ko ugo tav lja mo tudi na pod la gi deleža vozačev (Na red in Raz pot nik Visko vić 2012). Brez skup ne vizi je in načrta, ki uprav lja raz voj, zago tav lja mobil nost med raz ličnimi deli mesta in zmanjšuje nega tiv ne vpli ve na oko lje, bo izziv postal pre ve lik. Okolj - ski učinki se izražajo v iz gub lja nju okolj skih virov, kme tij skih zem ljišč, goz dov, nepri mer ni rabi zem ljišč in tal, zmanjševa nju biot ske raz no vrst no sti, narav nih in zava - ro va nih območij, pa tudi podežel skih oko lij. Pou dar ja jo se pred vsem nega tiv ni učinki povečane ga pro me ta – one snaževa nje zra ka, večanje rabe ener gi je in zem ljišč za pro - met ni ce ter povečan hrup. Pro stor sko učin ko vi tost zavi ra naraščajoča pora ba ener gi je, vode in gori va. Pomemb ni družbe no gos po dar ski učinki šir je nja pose li tve se izražajo v povečeva nju social nih raz lik, kar se odraža v čeda lje večji pre moženj - ski družbeni raz slo je no sti. Geo graf ski izraz te težnje je ločeva nje sta no vanj skih območij, ki pogo sto vodi do slabše social ne inte rak ci je in osre do točanja bivanj sko manj kako - vost nih nase lij na ogroženih območjih. S so cial no segre ga ci jo je pove za na izgu ba pro stor ske iden ti te te posa mez nih mest nih in podežel skih območij. Pogla vit ni nega - tiv ni pro stor ski učinki so nera cio nal na raba pro sto ra in obsto ječe infra struk tu re ter viso ki stroški izgrad nje nove infra struk tu re. Ker je raz pršeni urba ni raz voj netraj - no sten in pove zan z vi so ki mi stroški, je pomemb no, da pri nje go vi ana li zi ni pri stran sko sti in da načrto va nje poskuša nega tiv ne učinke širi tve nev tra li zi ra ti tako, da ne posta ne jo bre me za pro stor, družbo, gos po dars tvo in/ali oko lje. Potreb no je pre - mišlje no in učin ko vi to načrto va nje, ki raz voj usmer ja na obsto ječa urba ni zi ra na območja (tudi revi ta li za ci jo osred njih in sta rejših delov mest), v kre pi tev jav ne ga pro - me ta, ter varo va nje podeželja in narav ne ga oko lja (Na red in Raz pot nik Visko vić 2012; Reber nik 2007). Z vi di ka Ljub ljan ske mest ne regi je je tre ba pou da ri ti, da je ta pod vržena močnim cen tra li za cij skim sil ni cam, istočasno pa tudi izra zi ti subur ba ni za ci ji, kar je za načrto - val sko stro ko pose ben izziv. S ci ljem čim boljše pona zo ri tve raz mer v na da lje va nju pred stav lja mo neka te re vidi ke cen tra li za ci je na rav ni celot ne države in decen tra li - 20 GEORITEM 20 za ci je zno traj LUR-a, kar je pod la ga za pre so ja nje pro met nih rešitev ter iska nje ustrez - nejših poti pro met ne ga in pro stor ske ga raz vo ja. 3.1 Cen tra li za ci ja na državni rav ni Po podat kih Sta ti stičnega ura da Repub li ke Slo ve ni je je Ljub ljan ska urba na regi - ja leta 2011 ime la 533.213 pre bi val cev (SI-STAT 2012), kar pred stav lja 26 % celot ne ga pre bi vals tva Slo ve ni je. V zad njih dese tih letih se je šte vi lo pre bi val cev v re gi ji povečalo za dobrih 43.000 ozi ro ma nekaj manj kot 8,8 %. V Ljub lja ni živi 279.898 pre - bi val cev, kar je 13,6 % slo ven ske ga pre bi vals tva in več kot polo vi ca vseh pre bi val cev LUR-a. 16.000 14.000 12.000 10.000 8000 6000 4000 2000 0 –2000 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 naravni prirast selitveni prirast med statističnimi regijami selitveni prirast s tujino skupni prirast Sli ka 1: Skup ni pri rast pre bi vals tva v Osred nje slo ven ski sta ti stični regi ji v le tih 1998–2010 (SI-STAT 2012). 21 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5000 0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Pomurska Osrednjeslovenska Podravska Gorenjska Koroška Notranjsko-kraška Savinjska Goriška Zasavska Obalno-kraška Spodnjeposavska Sli ka 2: Pri se li tve v slo ven ske sta ti stične regi je iz tuji ne v le tih 1998–2010 (SI-STAT 2012). 22 GEORITEM 20 5000 4000 3000 2000 1000 0 –1000 –2000 –3000 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Pomurska Osrednjeslovenska Podravska Gorenjska Koroška Notranjsko-kraška Savinjska Goriška Zasavska Obalno-kraška Spodnjeposavska Sli ka 3: Narav ni pri rast pre bi vals tva po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 1995–2011 (SI-STAT 2012). 23 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 5000 4000 3000 2000 1000 0 –1000 –2000 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Pomurska Jugovzhodna Slovenija Podravska Osrednjeslovenska Koroška Gorenjska Savinjska Notranjsko-kraška Zasavska Goriška Spodnjeposavska Obalno-kraška Sli ka 4: Medre gij ske seli tve v Slo ve ni ji v le tih 1995–2010 (SI-STAT 2012). 24 GEORITEM 20 20.000 15.000 10.000 5000 0 –5000 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Pomurska Osrednjeslovenska Podravska Gorenjska Koroška Notranjsko-kraška Savinjska Goriška Zasavska Obalno-kraška Spodnjeposavska Sli ka 5: Skup ni seli tve ni pri rast po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 1998–2010 (SI-STAT 2012). 25 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Povečanje pre bi vals tva Ljub ljan ske urba ne regi je je v prvi vrsti posle di ca pri selje - va nja iz tuji ne, ki se je okre pi lo zla sti v ob dob ju hitre gos po dar ske rasti po letu 2004. Do očit ne ga pre lo ma je prišlo z začet kom kri ze leta 2008, ko se je pri se lje va nje iz tuji - ne popol no ma zau sta vi lo. V nas prot ju z dru gi mi sta ti stičnimi regi ja mi je Ljub ljan ska urba na regi ja vse sko zi ime la pozi ti ven narav ni pri ra stek, ki je po letu 2008 naj bolj zaslužen za naraščanje pre bi vals tva. Za večanje šte vi la pre bi val cev v LUR-u je pomemb - no tudi pri se lje va nje lju di iz osta lih slo ven skih regij, pri čemer je Ljub ljan ska urba na regi ja po letu 2000 ime la vse sko zi pozi ti ven sal do (vred no sti pri se li tev po letu 2007 so neko li ko zava ja joče, saj je bila takrat spre me nje na meto do lo gi ja, ki poleg slo ven - skih držav lja nov sprem lja tudi medre gio nal ne seli tve tuj cev). Ljub lja na je bila pomemb no sre dišče že pred osa mos vo ji tvi jo, po njej pa je svojo vlo go še okre pi la in nase nave za la obsežno, funk cij sko odvi sno metro po li tan sko zaled - je. Zara di umeščanja raz ličnih držav nih usta nov je posta la pri vlačno zapo sli tve no območje, kjer so se poleg delov nih mest v upra vi začela zgoščati tudi delov na mesta v gos po dars tvu, zla sti sto ri tvah. Tako je ime la Ljub lja na leta 2011 kar 205.246 de lovno aktiv nih pre bi val cev (LUR v is tem času 274.643) ali četr ti no vseh delov no aktiv nih v državi (delež LUR-a je bil prib ližno tret ji na) (SI-STAT 2012; Bole s so de lav ci 2012). Leta 2009 je v Ljub ljan ski urba ni regi ji poslo va lo 24.191 gos po dar skih družb (sko - raj 45 % od vseh gos po dar skih družb Slo ve ni je), ki so zapo slo va le 178.911 de lav cev (37,3 % od vseh zapo sle nih v slo ven skih gos po dar skih družbah). V njih so ustva ri li 43,2 % doda ne vred no sti Slo ve ni je, od tega sko raj 70 % v sto ri tve nih dejav no stih, 23 % v in du stri ji, 7 % v grad be ništvu in 0,2 % v kme tijs tvu. V Ljub lja ni je poslo va lo dobrih 70 % gos po dar skih družb regi je, ki so zago tav lja le delo več kot 78 % zapo sle nim v gos - po dar skih družbah regi je in ustva ri le okrog 83 % doda ne vred no sti v re gi ji. To je pome ni lo tret ji no vseh slo ven skih gos po dar skih družb, okrog 30 % zapo sle nih in 36 % ustvar je ne doda ne vred no sti (Pečar 2011, 34 in 35). Močno vlo go Ljub lja ne in Ljub ljan ske urba ne regi je lah ko pod kre pi mo tudi s po - dat ki o šte vi lu aktiv nih pod je tij (pod jet je je regi stri ra na prav na ali fizična ose ba, ki je v letu opa zo va nja izka za la pri ho dek ali zapo sle ne ose be, ozi ro ma ose be, ki delajo). Leta 2010 jih je bilo v LUR-u 48.431 (34,1 % od vseh aktiv nih pod je tij v Slo ve ni ji), v njih pa je bilo leta 2009 zapo sle nih 247.294 de lav cev (SI-STAT 2012). Izra zi to cen tra li za ci jo lah ko razu me mo kot logično posle di co vzpo stav lja nja novih oblast nih struk tur, kar je pomemb no z vi di ka kre pi tve pome na Ljub lja ne v širšem evrop skem pro sto ru, pa tudi kot uprav no-po li tično pogo je no pre vla do glav ne ga mesta nad osta li mi slo ven ski mi sre dišči, kar z vi di ka sklad ne ga in urav no težene ga regio - nal ne ga raz vo ja pome ni korak nazaj, zla sti upošte va je Fried man nov sre diščno-pe ri fer ni model gos po dar sko-pro stor ske ga raz vo ja (Fried mann 1966; citi ra no po: Hei ne - berg 2007, 113). To trdi tev lah ko pla stično pona zo ri mo z ugo to vi tvi jo Rav bar ja (1999b, 74), da se je v Slo ve ni ji po osa mos vo ji tvi name sto poli cen triz ma uve lja vi la anar - hična cen tra li za ci ja. 26 GEORITEM 20 160.000 140.000 120.000 100.000 80 000 . 60 000 . 40 000 . 20 000 . 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Pomurska Notranjsko-kraška Podravska Osrednjeslovenska Koroška Gorenjska Savinjska Goriška Zasavska Obalno-kraška Spodnjeposavska Sli ka 6: Šte vi lo aktiv nih pod je tij po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 2004–2010 (SI-STAT 2012). 27 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Pomurska Notranjsko-kraška Podravska Osrednjeslovenska Koroška Gorenjska Savinjska Goriška Zasavska Obalno-kraška Spodnjeposavska Sli ka 7: Šte vi lo oseb, ki dela jo v ak tiv nih pod jet jih po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 2004–2009 (SI-STAT 2012). 28 GEORITEM 20 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Obalno-kraška Spodnjeposavska Goriška Zasavska Gorenjska Savinjska Osrednjeslovenska Koroška Notranjsko-kraška Podravska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Sli ka 8: Delež ustvar je ne ga bru to domačega proi zvo da po slo ven skih regi jah v le tih 2000–2009 (SI-STAT 2012; Si=100). 29 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Močna cen tra li za ci ja pa se ne odraža le v gos po dar skih raz me rah. Rav bar (2011) na pri mer ugo tav lja, da je v Ljub ljan ski urba ni regi ji izra zi ta kon cen tra ci ja ustvar - jal nih pokli cev (pri čemer se povečuje nji hov delež v Ljub lja ni), pa tudi naložbe nih aktiv no sti, saj sta bili med leto ma 2000 in 2006 na območju s četr tin skim deležem slo ven ske ga pre bi vals tva in dobro tret ji no slo ven skih delov nih mest zabe leženi kar dve peti ni od vseh slo ven skih inve sti cij (Rav bar 2009, 170). Kopičenje človeškega, social ne ga in gos po dar ske ga kapi ta la je raz vid no tudi iz rastočega deleža ustvar je ne ga bru to družbe ne ga proi zvo da (BDP). Kot kaže sli ka 8, je leta 2009 Ljub ljan ska urba na regi ja ustva ri la kar 36,8 % slo ven ske ga BDP, od leta 2000 pa se je delež povečal za tri odstot ne točke. Pred stav lje ni podat ki naka zu je jo močne aglo me ra cij ske sil ni ce, ki Ljub ljan ski urbani regi ji zago tav lja jo pomemb no kon ku renčno pred nost pred osta li mi slo ven ski mi regija - mi, saj si na pod la gi teh sil nic lah ko obe ta šte vil ne z ag lo me ra ci jo pri dob lje ne pred no sti. Ag lo me ra cij ske težnje v struk tu ri nase lij se namreč rav na jo po reku »Kjer je veliko, tja tudi veli ko pri de«: z zgoščeva njem pre bi val cev in dejav no sti se omo goča eko no - mi ja obse ga, nasta ja jo dodat ni dejav ni ki pora be, ki odpi ra jo nove pri ložno sti za raz voj spe cia li zi ra nih dejav no sti, obli ku je pa se tudi splet dejav no sti, pomemb nih za delo - va nje zgo sti tve ne ga siste ma – dobro orga ni zi ran trg dela z ve li ko ponud bo raz lično izo braženih delav cev (pri mer jaj Rav bar 2011), delu joč social ni sistem in zasto pa nost vlad nih usta nov, prav ne in tržne sto ri tve (prav ni ki, računo vod je, sve to val ci), kul tur - ne in rekrea cij ske dejav no sti, ki pri vlačijo viso ko izo bražene menedžerje in spe cia li ste, zaled je finančnih in raz voj nih orga ni za cij, ki vla ga jo v nove proi zvo de in pro ce se … (Böke mann 1982, 180; Nared 2007; Arm strong in Tay lor 2000, 105–106). Za ra di raz ličnih možno sti, ki se z ve li kost jo zgo sti tve še povečuje jo, so mest ne aglo me ra ci je vse bolj pri vlačno oko lje za nemeščane, saj nudi jo več svo bo de in več možno sti za raz voj. Čeprav so se s su bur ba ni za ci jo sil ni ce neko li ko obr ni le, ta na drugi stra ni pome ni šir je nje vpli va aglo me ra ci je nav zven in postop no vključeva nje oze melj v si ner gij sko delu joč orga ni zem (Na red 2007). Ena od spe cia li zi ra nih dejav no sti, ki se lah ko uspešneje raz vi je na aglo me ra cij skih območjih, je tudi jav ni pot niški promet. Na eni stra ni omo goča učin ko vi to mobil nost pre bi val cev (glej Arm strong in Tay - lor 2000, 105), na dru gi pa je lah ko tudi poka za telj nega tiv nih učin kov aglo me ra ci je, če ure ja nje pro met ne ga siste ma ne sle di naraščajočim potre bam raz vi ja jočega se območja. Kot smo že ome ni li, je vlo ga Ljub lja ne in Ljub ljan ske urba ne regi je posle di ca raz - ličnih zgo do vin skih dejav ni kov, zelo ugod na pa je tudi nju na umeščenost v osrčju Slo ve ni je. Na ugo den pro met ni položaj kažejo ugo to vi tve Kozi ne (2010; dodat ni pre - računi avtor ja), ki je v svo ji štu di ji preučil tudi pokri va nja območij s 45-mi nut no odda lje nost jo od posa mez nih regio nal nih sre dišč (pre gled ni ca 1, sli ka 9). Sli ka 9: Obseg in inten ziv nost pokri va nja 45-mi nut nih zale dij slo ven skih regio nal nih sre dišč. p 30 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje Kranj Celje Trbovlje Ljubljana Število pokrivanj 45-minutnih zaledij regionalnih središč Nova Gorica Krško pokrivanje enega zaledja pokrivanje dveh zaledij pokrivanje treh zaledij Novo mesto Postojna pokrivanje štirih zaledij pokrivanje petih zaledij pokrivanje šestih zaledij pokrivanje sedmih zaledij zunaj zaledja GEO Koper meje statističnih regij RITEM 20 0 20 40km 31 Avtor vsebine: Jani Kozina; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 32 C Pre gled ni ca 1: Delež pre bi val cev slo ven skih sta ti stičnih regij zno traj posa mez nih pokri vanj 45-mi nut nih zale dij elostno načr regional nih sre dišč. sta ti stična regi ja eno dve tri štiri pet šest se dem zu naj t zaled je zaled ji zaled ja zaled ja zale dij zale dij zale dij zaled ja ovanje ja Go renj ska 4,8 % 29,7 % 64,9 % 0,2 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,4 % vnega p Goriška 45,6 % 29,8 % 4,4 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 20,2 % Ju govz hod na Slo ve ni ja 22,3 % 45,7 % 10,7 % 0,4 % 0,2 % 0,0 % 0,0 % 20,7 % o Koroška 24,9 % 66,6 % 8,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,5 % tnišk No tranj sko-kraška 32,2 % 18,1 % 43,8 % 6,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % ega p Obal no-kraška 16,8 % 69,4 % 13,7 % 0,1 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % r Osred nje slo ven ska 2,4 % 6,4 % 69,3 % 10,1 % 2,6 % 7,7 % 1,4 % 0,1 % omet Po drav ska 3,8 % 18,6 % 65,4 % 12,1 % 0,1 % 0,0 % 0,0 % 0,1 % a v L Po mur ska 55,0 % 29,8 % 15,2 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % jub Sa vinj ska 3,7 % 12,5 % 29,4 % 20,8 % 27,7 % 5,3 % 0,0 % 0,5 % lja Spod nje po sav ska 1,9 % 77,5 % 4,4 % 16,3 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % nski urba Za sav ska 0,6 % 3,1 % 64,5 % 31,4 % 0,3 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % Slo ve ni ja 12,6 % 25,3 % 43,6 % 8,6 % 4,3 % 2,6 % 0,4 % 2,8 % ni regiji GEORITEM 20 Ugo to vi mo lah ko, da so območja, ki so v 45-mi nut ni dostop no sti do kar sed mih regio nal nih sre dišč, samo v Ljub ljan ski urba ni regi ji; manj kot tri pokri va nja ima le 8,9 % v njej živečih pre bi val cev. To pome ni, da so obsežna zgo sti tve na območja Ljub ljan ske urba ne regi je lah ko območje pri vlačno sti za pre bi val ce oko liških regij, kot tudi to, da ima jo v njej živeči pre bi val ci izjem ne možno sti na področju vključeva nja v de lov ne pro ce se sosed njih regij. S tem ima jo boljše možno sti za zapo sli tev, saj so v ra zum ni časov ni odda lje - no sti več regio nal nih sre dišč. 3.2 Subur ba ni za ci ja pose li tve in dekon cen tra ci ja eko nom skih dejav no sti S su bur ba ni za ci jo fizične, social ne in gos po dar ske last no sti nek daj kom pakt nega mesta posta ja jo vse bolj značilne tudi za nje go vo obmest je. Nase lja zno traj metropo - li tan ske regi je pove zu je ta živah na dnev na mobil nost pre bi vals tva in skla den raz voj pro met ne infra struk tu re, vključno z jav nim pot niškim pro me tom. Za subur ba ni zirana nase lja sta značilna tudi rast šte vi la pre bi val cev in delov nih mest ter raz voj nea grar - nih dejav no sti (Drozg 2006). V zad njem deset let ju pre bi vals tve na dina mi ka Ljub ljan ske urba ne regi je kaže vztraj - no naraščanje šte vi la pre bi val cev, tako v Mest ni občini Ljub lja na kot na območju regi je. Sli ka 10 pri ka zu je spre mi nja nje šte vi la pre bi val cev po občinah med leto ma 2001 in 2011. V tem obdob ju se je šte vi lo pre bi val cev na območju MOL-a povečalo za 4 %, 300.000 250.000 v 200.000 ivalce reb 150.000 evilo p 100.000 št MOL regija 50.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 leto Sli ka 10: Giba nje šte vi la pre bi val cev v Mest ni občini Ljub lja na in regi ji v le tih 2001–2011 (SI-STAT 2012). 33 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji v re gi ji pa za kar 15 %. Pri mer ja va šte vi la pre bi val cev po posa mez nih občinah raz - kri va še večje raz li ke, saj na eni stra ni naj bolj izsto pa Občina Škof lji ca, kjer se je v pri mer ja nem obdob ju šte vi lo pre bi val cev povečalo za več kot tret ji no, na dru gi pa je bila rast v MOL-u ter občinah Borov ni ca in Liti ja le okrog 4 %. O su bur ba ni za ci ji kot prob le mu govo ri mo pred vsem takrat, ko se pose li tev širi nenačrto va no in nenad zo ro va no. Ob tem se soočamo z ne smo tr no rabo pro sto ra, izgub lja njem kako vost nih kme tij skih zem ljišč ter zem ljišč, pomemb nih za varo vanje narav nih vred not in narav nih virov, viso ki mi stroški za infra struk tur no in komu nal - no oprem lja nje, seli tvi jo osred njih urba nih dejav no sti v ob mest je, one snaževa njem oko lja in izgub lja njem pokra jin ske iden ti te te (Cof 2005; Rav bar 1999a; Drozg 1996; Frie drichs 1975). V LUR-u po ugo to vi tvah Cofo ve (2005) obsežnejšo pozi da vo zem ljišč z in di vi - dual ni mi družin ski mi hišami beležimo že med leto ma 1951 in 1975, kar velja pred vsem za območja občin Domžale, Men geš, Komen da, Gro sup lje in Bre zo vi ca. Grad nja se je širi la zla sti na obrob jih nase lij, vzdolž pro met nic med nase lji in na odda - lje nih zem ljiščih zunaj str nje nih nase lij. Med leto ma 1975 in 1985 se je naj bolj inten ziv no gra di lo na območju občin Trzin, Domžale in Komen da, med leto ma 1985 in 2002 pa v občinah Domžale, Men geš, Vodi ce, Dol pri Ljub lja ni, Ig, Gro sup lje in Škof lji ca, še pose bej vzdolž pro met nic in v bližini avto cest nih pri ključkov. To potr - ju je sli ka 11, ki pri ka zu je rast pozi da nih zem ljišč v LUR-u po kata str skih občinah med leto ma 1999 in 2011, in hkra ti opo zar ja na pre cejšnjo nave za nost bolj subur ba nih občin na dnev no pre ta ka nje delov ne sile v večja zapo sli tve na sre dišča. Tako kot v pre - te klih deset let jih se je pozi da va širi la večino ma na kme tij ska zem ljišča, zago to vo pa bi se v še večjem obse gu, če ne bi bilo v ve lja vi varo va nje naj ka ko vost nejših kme tij - skih zem ljišč. Žal to ni v za dost ni meri pri po mo glo k načrt ne mu šir je nju nase lij, ampak je v mno gih pri me rih celo zavi ra lo načrtno šir je nje in zao kroževa nje nase lij, posle - dično pa se je pozi da va preu sme ri la na močvir na ta in poplav na zem ljišča, gozd ni rob in gozd na zem ljišča. S tem so se poja vi li novi pro stor ski prob le mi in potre be po dodat - nih ukre pih, kot je na pri mer pro ti po plav na zaščita (Cof 2005). Po dat ki o grad nji sta no vanj po letu 2002 kažejo raz lično inten zi te to novo gra denj v LUR-u. Ana li za šte vi la in površin novih sta no vanj, izve de na na pod la gi podat kov Sta ti stičnega ura da Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2002–2010 kaže, da je bilo naj - več kva drat nih metrov sta no vanj skih površin na kva drat ni kilo me ter površine občine zgra je nih v Mest ni občini Ljub lja na in Občini Komen da ter v občinah, ki so v ne po sred ni bližini Ljub lja ne: Škof lji ca, Vodi ce, Med vo de, Trzin, Dol pri Ljub lja ni, Gro sup lje, Vrh ni ka in Domžale. K boljšemu poz na va nju značil no sti subur ba ni za ci je pris pe va tudi ana li za evi - dence hišnih šte vilk. Cen troid hišne šte vil ke je določen s cen troi dom stav be, ki ji pri pa da. Pri tem mora mo ome ni ti, da je v pri me ru, če ima stav ba več hišnih šte vilk, vsa ki šte vil ki določen svoj cen troid, pra vi lo ma bli zu vho da v stav bo, ki ga označuje. 34 GEORITEM 20 Rast pozidanih zemljišč manj kot 0 % od 0 do 1,0 % od 1,1 do 2,5 % od 2,6 do 5,0 % od 5,1 do 10,0 % več kot 10,0 % avtoceste, hitre ceste meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Lukovica Vodice Mengeš Domžale Moravče Medvode Trzin Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana LiƟja Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Logatec Ivančna Gorica Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtor vsebine: David Bole; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vir podatkov: Geodetska uprava RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 Sli ka 11: Rast pozi da nih zem ljišč po kata str skih občinah Ljub ljan ske urba ne regi je med leto ma 1999 in 2011. 35 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Površina novih stanovanj na km2 površine občine med letoma 2002 in 2010 manj kot 350 m2 od 351 do 750 m2 od 751 do 1700 m2 več kot 1700 m2 avtoceste, hitre ceste meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Lukovica Vodice Mengeš Domžale Moravče Medvode Trzin Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana LiƟja Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Logatec Ivančna Gorica Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtor vsebine in zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vir podatkov: Statistični urad RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 12: Površina novih sta no vanj, izražena v kva drat nih metrih, na kva drat ni kilo - me ter površine občine v Ljub ljan ski urba ni regi ji, zgra je nih med leto ma 2002 in 2010. 36 GEORITEM 20 Število novih hišnih številk na km2 površine občine med letoma 2002 in 2010 manj kot 2,5 od 2,6 do 5,0 od 5,1 do 12,0 več kot 12,0 ni podatka avtoceste, hitre ceste meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Lukovica Vodice Mengeš Domžale Moravče Medvode Trzin Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana LiƟja Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Logatec Ivančna Gorica Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtor vsebine in zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vir podatkov: Geodetska uprava RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 13: Šte vi lo novih hišnih šte vilk v ob dob ju 2005–2011 na kva drat ni površini površine občine v Ljub ljan ski urba ni regi ji med leto ma 2002 in 2010. 37 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji V ana li zi smo pri mer ja li leti 2005 in 2011. Tudi v tem pri me ru smo za lažjo pred - sta vo izračuna li šte vi lo novih hišnih šte vilk na kva drat ni kilo me ter površine občine. Naj večjo gosto to novih hišnih šte vilk smo ugo to vi li v Občini Loga tec, ki je v zad njih letih posta la pri ljub lje no pri se li tve no območje mla dih družin. Te se za biva nje Logat - cu odločajo pred vsem zara di nižjih cen nepre mičnin v pri mer ja vi z občina mi v bližini MOL-a in še ved no spre jem lji ve odda lje no sti od pre stol ni ce. Pov praševanju sle di ponud ba novo gra denj, tako v ob li ki indi vi dual ne grad nje, še pogo ste je pa v ob li ki pro da je dokončanih sta no vanj na trgu. Večjo gosto to novih hišnih šte vilk smo zasle - di li tudi v ne ka te rih občinah bližje Ljub lja ni, deni mo Komen di, Škof lji ci in Dolu pri Ljub lja ni. Su bur ba ni za ci ja je bila spr va »pre bi vals tve ni« pro ces, saj so se obmest na nase - lja začela širi ti na račun pri se ljen cev iz mest nih sre dišč (Bole 2008a). Uve lja vi tvi postfor di stičnega načina gos po dar je nja je sle di la tudi subur ba ni za ci ja ozi ro ma dekon - cen tra ci ja gos po dar skih dejav no sti. Šte vi lo delov nih mest se je pričelo povečeva ti v ob mest nih nase ljih, med tem ko so urba na sre dišča zara di viso kih cen zem ljišč, omejenih pro stor skih zmog lji vo sti in slabše kako vo sti oko lja v tem pogle du začela naza do va ti (Bole 2008a). V Slo ve ni ji se je dekon cen tra ci ja gos po dar skih dejav no sti začela po letu 1990. Na mest no obrob je in v ob mest na nase lja so se spr va širi le oskrb ne, poz ne je pa tudi proi - zvod ne dejav no sti (Drozg 2006; Bont je in Bur dack 2005). Težnjo hitrejšega naraščanja delov nih mest v ob mest jih na račun mest nih nase lij je ugo to vil Rav bar (2002, 25). Za obdob je med leto ma 1996 in 2000 je bila v Slo ve ni ji značilna rast šte vi la delov - nih mest v podežel skih nase ljih, subur ba ni zi ra nih obmest jih in osta lih obmest nih nase ljih, med tem ko je v in du stria li zi ra nih nase ljih in mestih prišlo do nji ho ve ga nazado - va nja. Dekon cen tra ci ja gos po dar skih dejav no sti v Ljub ljan ski urba ni regi ji je poka za la zani mi vo obli ko tega pro ce sa, raz vid no iz sli ke 14. Na njej je opaz no zmanjšanje šte - vi la delov nih mest v občinah Kam nik, Domžale in Men geš, kar potr ju je ugo to vi tev, da dekon cen tra ci ja gos po dar skih aktiv no sti v LUR-u ne pote ka v sme ri najb ližjih urba - nih sre dišč, tem več v tako ime no va ni »vme sni pro stor«. Ljub lja ni najb ližja mest na nase lja so torej na eni stra ni začela izgub lja ti gos po dar sko in na dru gi pri do bi va ti bivalno vlo go (Bole 2008a). Značilen pri mer je Občina Domžale, kjer se je v med leto - ma 2001 in 2011 šte vi lo delov nih mest zmanjšalo za 4 %, ob tem pa se je šte vi lo nje nih pre bi val cev povečalo za sko raj 15 %. Na dru gi stra ni so neka te ra obmest na nase lja zara di pri do bi tve gos po dar skih funk - cij posta la bolj neod vi sna in niso več izra zi ta spal na nase lja z zgolj bival no funk ci jo. Funk cij ski odnos med obmest jem in sre diščnim mestom je postal bolj raz no lik. Sodobno metro po li tan sko regi jo označuje jo tesnejša pove za nost med nase lji, raz voj social ne in kul tur ne infra struk tu re v ob mest jih in pro met na pre ple te nost, vse mu temu pa botru je zla sti gos po dar ski pre boj obmest nih območij. Takšno težnjo kažejo sko - raj vse občine v re gi ji, še pose bej izra zi to občine Moravče, Škof lji ca, Trzin, Luko vi ca, 38 GEORITEM 20 140 Komenda 120 100 a 2001 in 2011 (%) 80 Moravče mo Vodice Škofljica 60 Lukovica Trzin Brezovica Ivančna Gorica 40 Dol pri Ljubljani Horjul vnih mest med let Ig Velike Lašče Borovnica Dobrova - Polhov Gradec Grosuplje 20 Litija Dobrepolje evila delošt Ljubljana Logatec Medvode rast 0 Vrhnika Domžale Kamnik Mengeš –20 0 5 10 15 20 25 30 35 40 rast števila prebivalcev med letoma 2001 in 2011 (%) Sli ka 14: Spre mem be šte vi la pre bi val cev in šte vi la delov nih mest v občinah Ljub ljan ske urba ne regi je med leto ma 2001 in 2011 (SI-STAT 2012). Vodi ce in Bre zo vi ca, kjer se je šte vi lo delov nih mest v zad njem deset let ju povečalo za več kot 50 %. Pose bej mora mo izpo sta vi ti Občino Komen da, kjer se je šte vi lo delov - nih mest povečalo za kar 124 %, šte vi lo pre bi val cev pa za 24 %. Na še ved no pote ka jočo gos po dar sko dekon cen tra ci jo kaže indeks loka cij ske diver - gen ce, ki smo ga izračuna li za leti 2001 in 2011. V pri mer ja vi s šte vi lom pre bi val cev je več delov nih mest samo v Mest ni občini Ljub lja na in Občini Trzin, dru god je za zdaj šte vi lo pre bi val cev še ved no večje od šte vi la delov nih mest. Ob tem pri mer ja - va podat kov za obe refe renčni leti kaže smer pote ka subur ba ni za ci je pre bi vals tva in dekon cen tra ci je gos po dar skih dejav no sti. Na eni stra ni se pokaže izra zi to zmanjševa - nje gos po dar ske moči v raz mer ju do rasti pre bi vals tva na območju Kam niško bi striške 39 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Indeks lokacijske divergence manj kot 50 od 51 do 75 od 76 do 100 Leto 2001 več kot 100 avtoceste, hitre ceste meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Lukovica Vodice Mengeš Domžale Moravče Medvode Trzin Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana LiƟja Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Logatec Ivančna Gorica Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorica vsebine in zemljevida: Nika Razpotnik Visković; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 15: Loka cij ska diver gen ca v občinah Ljub ljan ske urba ne regi je leta 2001. 40 GEORITEM 20 Indeks lokacijske divergence manj kot 50 od 51 do 75 od 76 do 100 Leto 2011 več kot 100 avtoceste, hitre ceste meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Lukovica Vodice Mengeš Domžale Moravče Medvode Trzin Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana LiƟja Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Logatec Ivančna Gorica Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorica vsebine in zemljevida: Nika Razpotnik Visković; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 16: Loka cij ska diver gen ca v občinah Ljub ljan ske urba ne regi je leta 2011. 41 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji rav ni ne ter občin Vrh ni ka in Loga tec, na dru gi pa vse večja gos po dar ska neod vi snost občin Komen da, Luko vi ca, Hor jul in Škof lji ca. Po mne nju Rav bar ja, Bole ta in Nare da (2005) naj bi v raz me rah glo ba li za ci je novi eko nom ski poli (Bont je in Bur dack 2005), ki nasta ne jo kot posle di ca dekon cen tra - ci je gos po dar skih dejav no sti, omo gočali večjo kon ku renčnost metro po li tan skih regij. Ta gos po dar ska sre dišča so pra vi lo ma nad pov prečno vital na, veča se šte vi lo delov - nih mest, delu je jo tudi v po kra jin sko in kul tur no mikav nejšem oko lju. Gos po dar ska subur ba ni za ci ja pa ima podob no kot pre bi vals tve na tudi nega tiv ne posle di ce. Majh - na gosto ta pose li tve in pre ti ra na raz pršenost dejav no sti v pro sto ru sta z vi di ka pro met ne infra struk tu re nera cio nal ni in pome ni ta pre ti ra no odvi snost od oseb ne ga pro me ta ter zmanjševa nje vlo ge jav ne ga pot niškega pro me ta. Subur ba ni za ci jo gos po dar skih dejav no sti sprem lja jo tudi izgu ba zele nih površin v ob mest nem pro sto ru, spre mi nja - nje podežel skih nase lij v ur ba na in vse šib kejše zave da nje pome na kul tur ne iden ti te te (Bole 2008a). Za zaključek tega poglav ja povej mo, da vse dejav no sti ne sle di jo splošni težnji dekon cen tra ci je. Gre pred vsem za sku pi no sto ri tev, kot so kul tur na indu stri ja, javna upra va, finančne, računo vod ske ter prav ne in dru ge netržne sto ri tve. Te so bolj kot od cene, dostop no sti in veli ko sti raz po ložlji vih zem ljišč ozi ro ma poslov nih prostorov odvi sne od pre stiža loka ci je, možno sti nefor mal nih sti kov ter bližine insti tu cio nal - nih in razi sko val nih usta nov. Zato so pogo sto, tudi v pri me ru Ljub ljan ske urba ne regi je, osre do točene zno traj mest ne ga sre dišča (Bole 2008a in 2008b). 4 Pro met in jav ni pot niški pro met v Ljub ljan ski urba ni regi ji 4.1 Temelj ne značil no sti dnev ne mobil no sti Se li tve pre bi vals tva, teden sko in dnev no mobil nost na delo, v šolo ali na loka - cije dru gih dejav no sti obrav na va mo kot ene ga naj po memb nejših dejav ni kov, ki vpli va jo na demo graf sko in družbe no gos po dar sko podo bo regij (Drob ne, Konjar in Lisec 2011). Na obseg in način mobil no sti pre bi val cev vpli va jo šte vil ni dejav ni ki, med kate ri mi je eden naj po memb nejših pro met na infra struk tu ra. Pro met na infra struk - tu ra, pri la go je na upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la, zago to vo omo goča lažjo mobil nost potrošni kov, šolar jev in delav cev ter vsa kod nev no vožnjo z av to mo bi lom v za po sli - tve na sre dišča. Zato grad nja avto cest v zad njih deset let jih teme lji to spre mi nja toko ve mobil no sti in s tem posred no vpli va na regio nal no struk tu ro Slo ve ni je. Kozi na (2010, 49) nava ja zmer ne stop nje pove za no sti med dosto pom nase lij do avto cest ne ga pri ključka in dosto pom do regio nal nih sre dišč, saj se Spear ma nov koe fi cient kore la ci je gib lje med 0,45 in 0,72. Podob no velja za jav ni pot niški pro met: če je nje go va infra struk - tu ra dobra, se to lah ko odraža tudi v večji mobil no sti pre bi val cev, kar potr ju je na pri mer 42 GEORITEM 20 rela ci ja Liti ja–Ljub lja na, za kate ro je značilna dobra pove za va z vla kom (Ga bro vec in Bole 2009). Mo bil nost pre bi val cev je zato izjem no kom plek sen, a zelo geo graf ski pojav. Z njim lah ko ugo tav lja mo spre mem be v re gio nal nem raz vo ju in pro ce sih zno traj regi je ter zgrad bo urba ne ga siste ma (Bole 2004 in 2011). V tem pod po glav ju želi mo pri ka za ti spre mem be v šte vil skem in pro stor skem obse gu mobil no sti v Ljub ljan ski urba ni regiji, pa tudi način pre vo za, saj ta poda tek raz kri va, kako traj nost no je zasno van pro met - ni sistem določene regi je. V na da lje va nju bomo pri ka za li pro met ne toko ve v LUR-u in nji ho vo spre mi nja nje. Neko li ko več pou dar ka bo na dnev nih vozačih – delav cih, saj ti zara di vsa kod nev nih poto vanj iz kra ja biva nja v kraj dela ustvar ja jo naj po memb - nejše pro met ne toko ve. Pri ka za li bomo tudi značil no sti upo ra be pro met nih sred stev med dnev ni mi vozači, pri čemer se bomo opr li na popi sne rezul ta te in rezul ta te ankete. Pro met ni toko vi: Pred stav lje ni pro ce si nasel bin ske ga raz vo ja močno vpli va jo na pro met ne raz me re v Ljub ljan ski urba ni regi ji. Zanjo sta namreč značilni mono cen - trična pro stor ska struk tu ra z izra zi to pre vla do Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča in eno mo dal na pro met na struk tu ra z izra zi to pre vla do poto vanj z oseb nim avto - mobilom in zmanjševa njem upo ra be jav ne ga pre vo za. Ta je večino ma vezan na avto bu snipro met, ki pa zara di obra to va nja na mešanih voz nih površinah, posle dično vključenostjo v za sto je ter veza nost jo na pro go in posta ja lišča ni kon ku renčen (Stro - kov ne pod la ge … 2008). Na težavne pro met ne raz me re kaže več dejav ni kov, ki ustvar ja jo potre be po dodat - ni mobil no sti in dodat nih pro met nih toko vih. Med nji mi je poleg subur ba ni za cij skih teženj in hkrat ne družbe noe ko nom ske preo braz be širše regi je naj po memb nejša doseg lji vost ozi ro ma oprem lje nost s pro met no infra struk tu ro. Na pod la gi oprav lje - nih razi skav (Bole 2011) je bilo ugo tov lje no, da lah ko že izgrad nja hitrih pro met nic, na pri mer avto ce ste, pov zroči večjo dnev no mobil nost, s čimer ustvar ja nove pro - met ne toko ve. Tako je v ob dob ju izgrad nje avto cest ne ga križa prav Mest na občina Ljub lja na posta la časov no bolj dostop na in s tem cilj vse večjega šte vi la dnev nih vozačev, tako delav cev kot šolar jev. Oce nju je se, da je bilo leta 2009 »ne ljub ljan skih« zapo - slenih in šola jočih, ki dnev no potu je jo v slo ven sko glav no mesto, sko raj 150.000 (Ga bro vec in Bole 2009; Kozi na 2010). Z iz boljšan jem avto cest ne infra struk tu re je nara sla mobil nost zla sti na tistih rela ci jah, kjer so bili dogra je ni pomemb ni avto cest - ni odse ki. Dru ge ana li ze kažejo, da Slo ven ci na splošno posta ja mo čeda lje bolj tole rant ni za daljša poto va nja na delo (Drob ne 2012), kar naj brž dodat no vpli va tudi na dostop - nost Ljub lja ne, ki ima sre diščni položaj v Slo ve ni ji. Sli ka 17: Pri vlačnost Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča leta 2000 (Bole, Gabro vec in Gojčič 2012). p str. 44 Sli ka 18: Pri vlačnost Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča leta 2009 (Bole, Gabro vec in Gojčič 2012). p str. 45 43 44 Celostno načr Leto 2000 Murska Sobota tovan Maribor je ja Slovenj Gradec vnega p Jesenice Ptuj Velenje otnišk Kranj ega p Celje Trbovlje romet Ljubljana a v L Nova Gorica Krško jub ljan Število zaposlenih, ski urba ki se vozijo v Ljubljano Novo mesto Postojna od 50 do 100 od 101 do 250 ni r od 251 do 500 egi od 501 do 1000 ji Koper več kot 1000 LUR 0 20 40km Avtorji vsebine: David Bole; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Leto 2009 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje Kranj Celje Trbovlje Ljubljana Nova Gorica Krško Število zaposlenih, ki se vozijo v Ljubljano Novo mesto Postojna od 50 do 100 od 101 do 250 od 251 do 500 od 501 do 1000 GEO več kot 1000 Koper LUR RITEM 20 0 20 40km 45 Avtorji vsebine: David Bole; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Na zem lje vi dih pri vlačno sti Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča je vid na izjem - na pri vlačna moč Ljub lja ne, ki se neneh no povečuje. Podat ki Sta ti stičnega regi stra delov no aktiv ne ga pre bi vals tva kažejo, da se je med leto ma 2000 in 2009 šte vi lo delov - nih mest v MOL-u z okrog 171.000 povečalo na več kot 204.000. Povečanje je torej sko raj dvaj se tod stot no in je daleč naj večje v Slo ve ni ji (Bole 2011). Veli ka pro stor ska mobil nost zapo sle nih v Ljub ljan ski kot li ni je posle di ca viso ke stop nje urba ni za ci je ozi - ro ma metro po li ta ni za ci je (Rav bar 1997, 86) in ugod nih pro met nih pove zav z avto ce sto in želez ni co. Zdi se, da značilni nasel bin ski pro ce si sre diščnost mesta Ljub lja ne še dodat no povečuje jo. Sli ka 18 pri ka zu je povečano pri vlačnost v vse sme ri, naj bolj pa ob glav nih pro met ni cah, pred vsem avto cest nih odse kih pro ti Celju in Kopru. Iz ana - li ze sme ri in obse ga pro stor ske mobil no sti zapo sle nih v obeh pri merjalnih letih lah ko ugo to vi mo, da izgrad nja avto cest očitno vpli va na večji obseg mobil nosti zapo sle nih. Na obeh zem lje vi dih so vid ne pro met ne osi, kjer se je šte vi lo zapo sle nih vozačev močno povečalo tako v ab so lut nih kot rela tiv nih vred no stih. Izpo sta vi ti velja pred vsem nasled - nje osi (Bole 2011): • Koper–Ljub lja na, kjer je bil dokončan avto cest ni odsek do Kopra. Z njim se je vožnja do tega obal ne ga mesta skrajšala za okrog 15 mi nut, kar je v psi ho loškem smi slu očitno dovolj za odločitev o pre vo zu na delo na tej rela ci ji. • Z iz grad njo tro jan skih avto cest nih pre do rov leta 2005 se je očitno povečala mobil - nost zapo sle nih med celj sko in ljub ljan sko regi jo. Iz Slo ven skih Konjic (po splet nih brskal ni kih sodeč so od Ljub lja ne odda lje ne 1 uro in 7 mi nut) je bilo leta 2009 v Ljub - lja ni zapo sle nih kar 200 lju di več kot leta 2000. Zelo močno so se povečali tudi toko vi zapo sle nih iz občin na Celj skem pro ti Ljub lja ni, na pri mer iz Pre bol da, Pol ze le, Žalca, Celja. • V is tem obdob ju je bila sko raj v ce lo ti dogra je na tudi dolenj ska avto ce sta A2 pro ti Obrežju, tako da je zdaj Krško dostop no v 1 uri in 10 mi nu tah. S pri mer ja vo zem - lje vi dov na sli kah 17 in 18 lah ko raz be re mo, da se je v ab so lut nih vred no stih močno povečalo šte vi lo zapo sle nih v Ljub lja ni iz občin Krško in Treb nje, v re la tiv nih pa tudi iz manjših občin, deni mo Škoc ja na in Šent jer ne ja. Za ni mi vo je tudi, da je Ljub lja na poleg cilj ne posta la tudi izvor na občina zapo - sle nih: šte vi lo delav cev na rela ci jah Ljub lja na–Ce lje in Ljub lja na–Ko per se je namreč med leto ma 2000 in 2009 povečalo z 200 na okrog 400. Dnev na mobil nost zapo sle - nih se torej povečuje tudi v obrat ni sme ri (Bole 2011). Pro stor ski in šte vilčni obseg rela cij v Ljub lja no se ne kre pi le ob na novo zgra je - nih odse kih avto cest, tem več tudi na območjih, kjer se cest ne pove za ve niso bis tve no izboljšale. Opa zen je močan porast zla sti iz občin južneje od glav ne ga mesta, Cerknice, Postoj ne, Rib ni ce, Kočevja. To povečanje je pove za no z izra zi ti mi družbe noe ko nom - ski mi spre mem ba mi zno traj urba ne ga siste ma (Bole 2008a). V pri me ru neka te rih rela cij lah ko govo ri mo o šir je nju subur ba ni za cij skih vpli vov in posle dično večji mobil no - sti med sate lit ski mi nase lji in sre diščnim nase ljem dela; takšna je na pri mer rela ci ja 46 GEORITEM 20 Sprememba števila osebnih vozil na Povprečni dnevni promet cestah med letoma 2000 in 2009 v % osebnih vozil leta 2009 več kot –10 % manj kot 5000 od –10 % do –1 % od 5001 do 10.000 od –1 % do +1 % od 10.001 do 20.000 od +1 % do +10 % od 20.001 do 40.000 od +10 % do +20 % več kot 40.000 od +20 % do +50 % od +50 % do +100 % meje občin več kot +100 % 0 7,5 15km Kamnik Komenda Lukovica Vodice Mengeš Domžale Moravče Medvode Trzin Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana LiƟja Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Logatec Ivančna Gorica Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtor vsebine: David Bole; avtorji zemljevida: Manca Vovk, David Bole, Nika Razpotnik Visković; vir podatkov: Prometne obremenitve 2000 in 2009; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 19: Abso lut no in rela tiv no povečanje pro me ta z oseb ni mi vozi li na cestah Ljub - ljan ske urba ne regi je med leto ma 2000 in 2009. 47 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Postoj na–Ljub lja na. V preo sta lih pri me rih se mobil nost v bolj odda lje na zapo sli tve - na sre dišča povečuje pred vsem zara di posle dic gos po dar ske kri ze v iz vor nih občinah. Tako je na pri mer Občina Kočevje v le tih 2000–2009 iz gu bi la kar 1300 de lov nih mest, ob tem pa se je šte vi lo dnev nih delov nih vozačev v Ljub lja no povečalo za več kot 600. Povečanje tokov dnev nih vozačev je opaz no tudi na sli ki 19, ki pri ka zu je abso - lut no in rela tiv no povečanje pro me ta z oseb ni mi vozi li na držav nih cestah v Ljub ljan ski urba ni regi ji. Poleg tran zit ne ga pro me ta je to povečanje naj brž pove za no z vse večjo dnev no mobil nost jo zapo sle nih in šolar jev, pa tudi mobil nost jo iz dru gih raz lo gov, kot sta naku po va nje in preživ lja nje pro ste ga časa. Zmanjšanje cest ne ga pro me ta je opaz no na tistih cestah, kjer se je naj brž zara di uve lja vi tve vinjet ne ga siste ma promet preu sme ril na avto ce ste, na pri mer na »sta ri« gorenj ski magi stral ni cesti, cesti iz sever - ne ga dela Ljub lja ne pro ti Domžalam in »sta ri« cesti prek Vrh ni ke pro ti Logat cu. Zmanjšanje pa je vid no tudi na neka te rih podežel skih območjih LUR-a, ki niso subur - ba ni zi ra na. Na osta lih pro met ni cah se je pro met večino ma povečal, pred vsem na vseh odse kih avto cest (za ra di meto do loških prob le mov šta jer ska avto ce sta na zem lje vi - du ni vri sa na). Na pod la gi pro met nih mode lov se je za leto 2008 oce nje va lo, da se v Mest ni občini Ljub lja na dnev no opra vi okrog 1,3 mi li jo na poto vanj, v Ljub ljan ski urba ni regi ji pa 1,8 mi li jo na, od tega se jih okrog 23 % opra vi z na me nom pre vo za na delo in nazaj domov (Jav ni pro met … 2010, 57). Način pre vo za pot ni kov ( mo dal split): Ob povečanju oseb ne ga pro me ta je tre - ba opo zo ri ti, da je to povečanje netraj nost no. Podat ki za Mest no občino Ljub lja na kažejo, da se je med leto ma 2004 in 2008 šte vi lo pot ni kov v mest nem pot niškem prome - tu zmanjšalo za več kot 9 %. Upad pot ni kov v med kra jev nem avto bu snem pro me tu je bil še izra zi tejši (okrog 40 %), šte vi lo pot ni kov v želez niškem pro me tu pa je stag - ni ra lo. V is tem času se je v ce lot ni regi ji šte vi lo regi stri ra nih oseb nih motor nih vozil povečalo za sko raj 9 % (Sta ti stični leto pis MOL 2009; SI-STAT 2011). Izbi ra pre vozne - ga sreds tva ( mo dal split) v Ljub ljan ski urba ni regi ji je dokaj neu god na, saj se je po podat kih iz leta 2003 z jav ni mi pre voz ni mi sreds tvi pelja lo vse ga 13 % pot ni kov, medtem ko je bil delež pot ni kov v oseb nih avto mo bi lih 58 % (An ke ta po gos po dinj - stvih 2003). Te šte vil ke kažejo netraj nost ne načine mobil no sti v LUR-u, ki so v prvi vrsti posle di ca obsežne upo ra be in niz ke zase de no sti (1,3 pot ni ka na avto mo bil) oseb - nih avto mo bi lov (An ke ta po gos po dinjs tvih 2003; Verovšek 2008). Pri mer ja va s prib ližno ena ko veli ki mi mesti v naši bližini pokaže, da ima Ljub lja na bis tve no manjša deleža peš in kole sar ske ga pro me ta, med tem ko je delež jav ne ga pot niškega pro meta rah lo pod pov prečen, oseb ne ga pro me ta pa nad pov prečen (EPOMM 2012). V pre - gled ni ci 2 vidi mo, da pre bi val ci regi je bis tve no bolj upo rab lja jo oseb na motor na vozi la, manj pa osta le obli ke pot niškega pro me ta. Sli ka 20: Modal split dnev nih delov nih vozačev v Ljub lja no po rezul ta tih popi sa leta 2002 (Bole, Gabro vec in Gojčič 2012). p 48 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje Kranj Celje Delež uporabnikov javnega prometa Trbovlje od 0,0 do 7,5 % od 7,6 do10,0 % Ljubljana od 10,1 do 15,0 % od 15,1 do 20,0 % od 20,1 do 30,0 % Nova Gorica Krško več kot 30,0 % Število vozačev Novo mesto od 100 do 500 Postojna od 501 do 1000 od 1001 do 1500 od 1501 do 2000 od 2001 do 2500 od 2501 do 5000 več kot 5000 GEO Koper občinska središča meje občin RITEM 20 0 20 40km 49 Avtorja vsebine: David Bole, Matej Gabrovec; avtorice zemljevida: Manca Vovk, Jerneja Fridl, Nika Razpotnik Visković; vir: Statistični urad RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2011 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Pre gled ni ca 2: Modal split vseh pot ni kov v Ljub ljan ski urba ni regi ji in Mest ni občini Ljub lja na po rezul ta tih anke te leta 2003 (An ke ta po gos po dinjs tvih 2003) in pro met - ne ga mode la za leto 2008 (Jav ni pro met … 2010). an ke ta gos po dinj stev leta 2003 pro met ni model leta 2008 MOL LUR MOL LUR oseb ni avto mo bil 56 % 68 % 62 % 71 % jav ni pot niški pro met 15 % 10 % 10 % 8 % kolo 10 % 7 % 8 % 6 % peš 19 % 15 % 20 % 15 % Z zem lje vi da na sli ki 20 lah ko raz be re mo način pre vo za dnev nih delov nih vozačev leta 2002 v Ljub lja no. Podob no kot dru god v Slo ve ni ji velja, da vozači v občinah s kon ku renčno jav no pro met no pove za vo, pred vsem z us trez no želez niško, nad pov - prečno upo rab lja jo jav ni pro met (Ga bro vec in Bole 2009). To velja pred vsem na rela ci jah Ljub lja na–Li ti ja in Ljub lja na–Bo rov ni ca. Naj manjši deleži upo ra be jav ne - ga pot niškega pro me ta so pra vi lo ma med dnev ni mi vozači iz bližnjih subur ba ni zi ra nih občin Ljub ljan ske urba ne regi je. Značilni pri me ri so občine Hor jul - Pol hov Gra dec, Vodi ce, Komen da, Moravče, ki so jim podob ne še neka te re manjše občine, kjer jav - ni pro met časov no ni kon ku renčen oseb ne mu. 4.2 Dostop nost jav ne ga pot niškega pro me ta Do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta in nje go va učin ko vi tost sta v ve li ki meri odvi sni od pose li tve ne ga vzor ca. Zato v tem poglav ju uvo do ma raz prav lja mo o go sto ti pose li tve v Ljub ljan ski urba ni regi ji. Za to ana liz smo upo ra bi li podat ke Cen - tral ne ga regi stra pre bi vals tva (2011). Name sto da bi pri ka za li gosto to pre bi val cev izbra nih pro stor skih enot, smo za vsa ko hišo izračuna li, koli ko pre bi val cev živi v nje - ni bližnji oko li ci. S pomočjo geo graf ske ga infor ma cij ske ga siste ma lah ko vsa ki točki ozi ro ma stav bi pri pišemo last nost o šte vi lu pre bi val cev v oko li ci ozi ro ma na območju z določenim pol me rom. Izbi ra pol me ra je vse bin sko vprašanje, odvi sna pa je od cilja ozi ro ma name na ana li ze. V štu di jah o do stop no sti do jav ne ga pot niškega pro me ta navad no upo rab lja mo raz da ljo, ki je še pri mer na za vsa kod nev no peš hojo do postaja - lišč jav ne ga pot niškega pro me ta. Ta raz da lja je pri raz ličnih avtor jih med 300 in 1000 m (Ga bro vec, Pavlin in Slu ga 2000; Gabro vec in Bole 2006; Zavod nik Lamovšek, Čeh in Košir 2010; Heußner s so de lav ci 2001). Pro stor ska dostop nost do pre bi val cev in delov nih mest: V naši ana li zi ozi ro - ma kar to graf skem pri ka zu smo se odločili za pet sto me tr ski pol mer. Tako pri ka za na 50 GEORITEM 20 gosto ta pre bi val cev je nepo sred no upo rab na za načrto va nje v jav nem pot niškem pro - me tu. Omrežje jav ne ga pot niškega pro me ta je namreč smi sel no načrto va ti tako, da ima vsa ka stav ba na območju določene mini mal ne gosto te pre bi val cev v pri mer ni raz da lji posta ja lišče jav ne ga pot niškega pro me ta. Po nemških pri po ročilih naj bi s ka - ko vost nim jav nim pot niškim pro me tom pove za li vse površine, kjer na vpliv nem območju posta ja lišča živi vsaj 200 pre bi val cev. Na takih območjih frek ven ca voženj tudi izven delav niških konic in ob praz ni kih ne bi sme la biti manjša od ene ure, izje - mo ma dve uri (Heußner s so de lav ci 2001, 12). Sklad no z opi sa no meto do pri ka za gosto te pre bi val cev lah ko nemško pri po ročilo zapišemo dru gače: če v pet sto me tr ski odda lje no sti od posa mez ne hiše živi vsaj 200 pre - bi val cev, potem mora biti v pri mer ni odda lje no sti od te hiše posta ja lišče jav ne ga pot niškega pro me ta. Na območjih z manjšo gosto to, na zem lje vi du (sli ka 21) so hiše na teh območjih označene z ze le no bar vo, ni možno orga ni zi ra ti kako vost ne ga jav - ne ga pot niškega pro me ta z do bri mi frek ven ca mi, lah ko pa se ga pri la ga ja potre bam šolar jev in zapo sle nih, lah ko se orga ni zi ra jo pre vo zi na klic in podob no. Na dru gi stra - ni gostot ne les tvi ce so stav be na loka ci jah, kjer v 500-me tr skem kro gu živi več kot 5000 pre bi val cev, kar ustre za gosto ti več kot 6369 pre bi val cev na km2. Po ame riški lite ra tu ri (Brueg mann 2008) je prag, ki omo goča učin ko vit in oseb ne mu pro me tu kon - ku renčen jav ni pot niški pro met, prib ližno 10.000 pre bi val cev na kva drat no miljo ozi ro ma 3863 pre bi val cev na km2. V naši ana li zi smo upošte va li le zračne raz da lje, dejan ske raz da lje po omrežju pešpoti so za prib ližno peti no daljše (Heußner s sode - lav ci 2001). S pomočjo GIS mode lov je možno izračuna ti tudi dejan ske raz da lje po omrežju poti (Čeh s so de lav ci 2008; Zavod nik Lamovšek, Čeh in Košir 2010), ven dar v tem pri me ru rabi mo dobro podat kov no bazo ne le o ce stah, ampak tudi o pešpo - teh, pločni kih in pre ho dih za pešce. Na pod la gi zgo raj opi sa ne ana li ze smo žele li ugo to vi ti, ali je omrežje jav ne ga pot - niškega pro me ta v re gi ji ustrez no pri la go je no pose li tvi. V ta namen smo zbra li podat ke o lo ka ci jah posta ja lišč vseh oblik jav ne ga pot niškega pro me ta (Ga bro vec s so de lav - ci 2008). Ker se je po letu 2008 omrežje mest ne ga pot niškega pro me ta v Ljub lja ni razširi lo, smo koor di na te novih posta ja lišč določili po podat kih s splet nih stra ni pre - voz ni ka (Ljub ljan ski pot niški pro met 2012). Za kako vost jav ne ga pot niškega pro me ta seve da ni pomemb no le omrežje, ampak tudi frek ven ca voženj in hitrost, kar pred - stav lja mo v na da lje va nju. Na sli ki 22 so pri ka za na vsa posta ja lišča jav ne ga pot niškega pro me ta v re gi ji, torej želez niška, avto bu sna (mest ne ga in med kra jev ne ga pro me ta), pa tudi posta je kabin - ske žičnice in vzpe njače. Za vsa ko posta ja lišče je izračuna no šte vi lo pre bi val cev v pet sto me tr skem pasu in pri ka za no z raz ličnimi bar va mi. Gle de na to lah ko pre - dlaga mo tudi ustrez ne frek ven ce voženj. Seve da pri obli ko va nju omrežja jav ne ga pot niškega pro me ta ni pomemb na le loka ci ja biva nja, ampak tudi loka ci je šola nja, dela, naku pov in rekrea ci je, česar na tej sli ki nismo pri ka za li. Že na prvi pogled izstopajo 51 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Število prebivalcev v 500-metrskem pasu od hišne številke manj kot 200 od 201 do 500 od 501 do 1000 od 1001 do 5000 več kot 5001 meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Vodice Lukovica Mengeš Moravče Trzin Domžale Medvode Dol pri Ljubljani LiƟja Dobrova - Polhov Gradec Horjul Ljubljana Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Ivančna Gorica Logatec Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorja vsebine: Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vira podatkov: Geodetska uprava RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 21: Gosto ta pose li tve v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 52 GEORITEM 20 Število prebivalcev v 500-metrski oddaljenosti od postajališča manj kot 200 od 201 do 500 od 501 do 1000 od 1001 do 5000 več kot 5000 meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Vodice Lukovica Mengeš Moravče Trzin Domžale Medvode Dol pri Ljubljani LiƟja Dobrova - Polhov Gradec Horjul Ljubljana Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Ivančna Gorica Logatec Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorja vsebine: Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vira podatkov: Geodetska uprava RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 22: Posta ja lišča jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 53 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji posta ja lišča v Ljub lja ni in občin skih sre diščih, poleg njih tudi v ne ka te rih dru gih nase - ljih, na pri mer v Stra njah v Občini Kam nik, Smled ni ku v Občini Med vo de in Stični v Občini Ivančna Gori ca. Zem lje vid je dobro izho dišče za načrto va nje frek venc voženj na raz ličnih odse kih omrežja jav ne ga pot niškega pro me ta. Glav ni cilj ana li ze je bil ugo to vi ti, kje v Ljub ljan ski urba ni regi ji je gle de na značil - no sti pose li tve omrežje jav ne ga pot niškega pro me ta pomanj klji vo. Ta območja so kar to graf sko pri ka za na na sli ki 23. Z rdečo bar vo so označene hiše, ki ima jo v svo ji pet sto me tr ski oko li ci več kot 200 pre bi val cev, a so od najb ližjega posta ja lišča jav nega pot niškega pro me ta odda lje ne več kot kilo me ter. Zem lje vid izpo stav lja tista območja ozi ro ma nase lja, ki so dovolj veli ka, da bi jih bilo smi sel no in gos po dar no pove za ti s kla sičnim jav nim pot niškim pro me tom. Ta območja lah ko gle de na tip nase lja razde - li mo v več sku pin. V večini pri me rov gre za nase lja, ki ima jo v zad njih deset let jih veli ko pre bi vals tve no rast, omrežje jav ne ga pot niškega pro me ta pa se tej spre mem bi ni pri - la go di lo. Pra vi lo ma gre za grad njo novih hiš na robu obsto ječih vasi zunaj kori dor jev jav ne ga pot niškega pro me ta. Značilni pri me ri so kra ji Mla ka in Pod boršt v Občini Komen da, Kam ni ca v Občini Dol pri Ljub lja ni, sever ni del Dra go mer ja, Bistričica in posa mez ne vasi sever no od regio nal ne ceste v Tu hinj ski doli ni v Občini Kam nik in del Logat ca Gore nja vas. Pose ben pri mer so območja, kjer so pred vsem Ljub ljančani v se dem de se tih letih 20. sto let ja začeli gra di ti počitniška biva lišča, v zad njih dveh deset - let jih pa je bila zanje značilna inten ziv na sta no vanj ska grad nja; ob tem tudi počitniška biva lišča spre mi nja jo svo jo namemb nost v sta no vanj sko. Taka prime ra sta nase lji Golo Brdo v Občini Med vo de in Gra dišče v Občini Škof lji ca. Red kejši pri mer so posa mezne večje vasi s stag na ci jo šte vi la pre bi val cev v zad njih deset let jih, ki pa zara di raz ličnih raz lo gov niko li niso ime le posta ja lišča jav ne ga pot niškega pro me ta v us trez ni raz - da lji. Značilna pri me ra sta nase lji Zago ri ca v Občini Dobre po lje in Kre sniške Polja ne v Občini Liti ja. Ki lo me tr ska odda lje nost od posta ja lišča je naj večja, ki so jo ljud je še pri prav lje - ni opra vi ti peš do posta ja lišča. Boljše dostop no sti na podežel skih območjih pra vi lo ma ni mogoče doseči s spre jem lji vi mi stroški, na goste je pozi da nih mest nih območjih pa je pri mer no pre bi val cem zago to vi ti dostop nost do posta ja lišč v od da lje no sti največ pol kilo me tra. Na zem lje vi du so z ze le no bar vo označene tiste hiše, ki so od posta - ja lišča odda lje ne med 500 in 1000 me trov, v pet sto me tr ski odda lje no sti pa živi več kot 1000 lju di, kar pome ni, da je gosto ta več kot 1274 pre bi val cev na km2. Takih območij je naj več na robu mest, pred vsem v Ljub lja ni, pojav lja jo pa se tudi v Domžalah, Logat - cu in dru gih večjih nase ljih. Z zem lje vi da na sli ki 23 zlah ka raz be re mo glav ne pomanj klji vo sti omrežja jav - ne ga pot niškega pro me ta ozi ro ma območja, kjer lah ko gle de na gosto to pre bi vals tva pričaku je mo naj večje učinke ozi ro ma porast šte vi la pot ni kov zara di izboljšav v omrežju. Finančna zah tev nost izboljšav je pri posa mez nih pri me rih zelo raz lična. Pone kod je tre ba le doda ti novo posta ja lišče na obsto ječi avto bu sni (na pri mer Mar tinj Hrib 54 GEORITEM 20 Dostopnost do javnega potniškega prometa gosto poseljena območja z oddaljenostjo več kot 1000 m od najbližjega postajališča zelo gosto poseljena območja z oddaljenostjo več kot 500 m od najbližjega postajališča postajališča meje občin Kamnik Komenda 0 7,5 15km Lukovica Vodice Mengeš Moravče Domžale Trzin Medvode LiƟja Dol pri Ljubljani Dobrova - Polhov Gradec Horjul Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Ljubljana Brezovica Škofljica Vrhnika Grosuplje Ig Logatec Borovnica Ivančna Gorica Velike Lašče Dobrepolje Avtorja vsebine: Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vira podatkov: Geodetska uprava RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 23: Območja v Ljub ljan ski urba ni regi ji z neu strez no dostop nost jo do jav ne ga pot niškega pro me ta. 55 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji v Logat cu ali vzhod ni del Domžal) ali želez niški (Kre sniške Polja ne) lini ji, pone kod je tre ba podaljšati obsto ječe lini je ali del no spre me ni ti iti ne rar (na pri mer Kam ni ca pri Dol skem, Dra go mer, Glin ce v Ljub lja ni), spet dru god pa je tre ba uve sti povsem novo avto bu sno lini jo (na pri mer Golo Brdo–Med vo de). Ne ka te re občine so samo na videz neprob le ma tične, saj na zem lje vi du nima jo označenih neu strez nih območij. Ven dar to še ne pome ni, da ima jo vsi nji ho vi pre - bi val ci ali vsaj velik delež ustre zen dostop do jav ne ga pot niškega pro me ta. V ne ka te rih pri me rih, kot sta občini Veli ke Lašče in Šmart no pri Liti ji, je to le posle di ca raz pršene pose li tve. V teh občinah so namreč šte vil na nase lja z manj kot 200 pre bi val ci, ki niso pove za na z jav nim pot niškim pro me tom. Ker tu pose li tve ni ustroj učin ko vi te ga jav - ne ga pot niškega pro me ta niti ne omo goča, na zem lje vi du ni označenih hiš z neu strez no dostop nost jo. V obeh občinah je torej dostop nost prob lem za velik delež nju nih pre - bi val cev. Rešitev zanje pa ni uved ba kla sičnega jav ne ga pot niškega pro me ta, ampak inte gra ci ja šol skih pre vo zov v jav ni pot niški pro met ter uved ba alter na tiv nih oblik jav ne ga pre vo za, kot so avto bu si na klic, vaški tak si ji in podob no. Do stop nost biva lišč do jav ne ga pro me ta nima nobe ne ga pome na, če niso dostop - ni tudi cilji poto vanj, kot so šole, delov na mesta, trgo vi ne, izlet niške točke in podob no. Dostop nost šol v večini pri me rov ni prob le ma tična, slabše pa je pri delov nih mestih. Oce nju je mo, da je naj bolj kri tična dostop nost z jav nim pot niškim pro me tom do neka - te rih obrt no-po slov nih con (OPC) zunaj Ljub lja ne, zato smo se pri ana li zi dostop no sti delov nih mest nanje pose bej osre do točili. OPC-ji so name nje ni pod jet niški dejav - no sti in so v zad njih letih poleg indi vi dual ne grad nje naj hi tre je rastoči pro stor ski pojav v Slo ve ni ji (Potočnik Sla vič 2010). Po podat kih splet ne ga por ta la Invest Slo ve nia (2012) je v Ljub ljan ski urba ni regi ji 41 obrt no-po slov nih con, kate rih ustrez nost loka ci je smo oce ni li z vi di ka dostop no - sti z jav nim pot niškim pro me tom. V prvi fazi smo oce ni li raz da ljo med poslov no cono in najb ližjim posta ja liščem jav ne ga pot niškega pro me ta, bodi si avto bu sne ga bodi si želez niškega. Ugo tav lja li smo tudi pogo stost voženj in gle de na to OPC-je raz vr sti li v 5 raz re dov (sli ka 24): 1. raz red: OPC ni postav ljen ob kori dor ju jav ne ga pot niškega pro me ta in je z vi dika dostop no sti z jav nim pot niškim pro me tom neu stre zen. Tak pri mer sta poslov ni coni Komen da in Želod nik (Ho fer). 2. raz red: Najb ližja posta ja jav ne ga pot niškega pro me ta je od OPC-ja odda lje na več kot 500 m. Loka ci ja teh con je le del no ustrez na, saj bi bilo za dobro dostop nost v nji - ho vi bližini tre ba zgra di ti dodat no posta jo jav ne ga pot niškega pro me ta. 3. raz red: Najb ližja posta ja jav ne ga pot niškega pro me ta je od OPC-ja odda lje na manj kot 500 m, pogo stost voženj pa je majh na (manj kot 8 pa rov voženj v enem dnevu). V to vrst nih pri me rih bi bilo tre ba ugo to vi ti, iz kate rih kra jev pri ha ja jo zapo sle ni v teh conah in gle de na to smi sel no nad gra di ti voz ne rede jav ne ga pot niškega pro - me ta, tudi sklad no z de lov nim časom pod je tij v po slov nih conah. 56 GEORITEM 20 Obrtno-poslovne cone glede na dostopnost z javnim potniškim prometom (JPP) ni ob koridorju JPP je ob koridorju JPP, a ni postajališča nezadovoljiv JPP zadovoljiv JPP primeren JPP postajališča Ljubljana meje občin Kamnik 0 7,5 15 Komenda km Vodice Lukovica Mengeš Moravče Trzin Domžale Medvode Dol pri Ljubljani LiƟja Dobrova - Polhov Gradec Horjul Ljubljana Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Ivančna Gorica Logatec Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorji vsebine: Matej Gabrovec, Maruša Goluža, Matjaž Geršič; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vira podatkov: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, JAPTI; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 24: Obrt no-po slov ne cone v Ljub ljan ski urba ni regi ji (zu naj Ljub lja ne) gle de na dostop nost z jav nim pot niškim pro me tom. 57 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 4. raz red: Najb ližja posta ja jav ne ga pot niškega pro me ta je od OPC-ja odda lje na manj kot 500 m, pogo stost voženj pa je sred nja (med 8 in 22 pa rov voženj v enem dnevu). 5. raz red: Najb ližja posta ja jav ne ga pot niškega pro me ta je od OPC-ja odda lje na manj kot 500 m, pogo stost voženj pa je veli ka (več kot 22 pa rov voženj v enem dne vu). Z vi di ka možno sti upo ra be jav ne ga pot niškega pro me ta so zelo ustrez ne loka - ci je obrt no-po slov nih con v bližini želez niških postaj. V peti, naj boljši raz red so se na pod la gi naše ana li ze uvr sti le Obrt no-in du strij ska cona Trzin, obrt ni coni Pre dil - ni ca in ob Ljub ljan ski cesti v Li ti ji, Gos po dar ska cona jug v Gro sup lju in OPC Škof lji ca, nekaj obrt no-po slov nih con v bližini želez niških postaj pa se uvršča v četr ti raz red. Kot pri mer sla be ure di tve dostop no sti do jav ne ga pot niškega pro me ta lah ko izposta vi mo OPC Pre ska. Njej najb ližja je avto bu sna posta ja z majh no pogo stost jo avto bu snih voženj. Zelo bli zu OPC Pre ska je sicer želez niška posta ja Med vo de, do kate re pa je peš, kljub majh ni zračni raz da lji, pre cej daleč. Ob ustrez nejši pozi ci ji pod - ho da ali nad ho da pod ozi ro ma nad želez niško pro go bi lah ko z raz me ro ma majh ni mi stroški zelo izboljšali nje no pro stor sko in časov no dostop nost. Frek ven ce voženj in hitrost jav ne ga pot niškega pro me ta: Jav ni pot niški pro - met kljub dobri raz ve je no sti omrežja ne bo kon ku renčen, če ne bo v pri mer ja vi z oseb nim pre vo zom ponu jal ustrez ne frek ven ce voženj in hitro sti. Pri ana li zi frek - venc smo za vsa ko posta ja lišče jav ne ga pro me ta pri do bi li poda tek o šte vi lu parov voženj avto bu sov ali vla kov (Voz ni red 2012; Postaj ni voz ni redi … 2012; Ljub ljan ski pot - niški pro met 2012). Po tem izračunu smo posta ja lišča gle de na frek ven co voženj raz vr sti li v ka te go ri je pri mer na, zado vo lji va in neza do vo lji va, pri čemer smo se opr li na uve ljav lje ne stan dar de dostop no sti v Slo ve ni ji (Ga bro vec in Bole 2006). Pri mer - no šte vi lo voženj pome ni, da je inter val v de lav niški koni ci polu ren, izven koni ce pa enou ren, zado vo lji vo pa, da je inter val v de lav niški koni ci enou ren, izven koni ce pa triu ren. Pre računa no na šte vi lo dnev nih voženj to pome ni 23 ozi ro ma 8 pa rov voženj ob delav ni kih. Ker je ana li za nare je na z vi di ka dnev nih delov nih vozačev, smo sta - nje ana li zi ra li v času šol skih počit nic, ko so frek ven ce nižje. Z vi di ka zapo sle nih mora biti ustrez na ponud ba vsak delov ni dan, ne le v času šol ske ga pou ka. Šte vi lo voženj je tako izračuna no gle de na delav nik juli ja 2012 (sli ka 25). Opaz no je, da so pri mer ne frek ven ce voženj le na šti rih glav nih kori dor jih jav - ne ga pot niškega pro me ta, to je pro ti Vrh ni ki, Gro sup lju, Kam ni ku in Med vo dam. Očitno je torej, da pri izboljšavi jav ne ga pot niškega pro me ta ni tre ba bis tve no spre - mi nja ti omrežja linij, ampak izboljševa ti frek ven ce voženj na obsto ječih. Za odločitev o upo ra bi jav ne ga pot niškega pro me ta je ključen poto val ni čas ozi - ro ma raz mer je med poto val nim časom z jav nim pre voz nim sreds tvom in oseb nim vozi lom. Nad pov prečen izbor jav ne ga pro me ta je le na rela ci jah, kjer je hitrost jav - ne ga pro me ta ena ka ali manjša od hitro sti oseb ne ga (Ga bro vec in Bole 2009). Zato v na da lje va nju ana li zi ra mo raz mer ja med časi poto va nja z oseb ni mi vozi li in jav ni - mi pro met ni mi sreds tvi (sli ka 26). 58 GEORITEM 20 Frekvenca voženj na postajališčih javnega potniškega prometa ob delavnikih primerna zadovoljiva nezadovoljiva Ljubljana meje občin 0 7,5 15km Kamnik Komenda Vodice Lukovica Mengeš Moravče Trzin Domžale Medvode Dol pri Ljubljani LiƟja Dobrova - Polhov Gradec Horjul Ljubljana Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Ivančna Gorica Logatec Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorji vsebine: Matej Gabrovec, Maruša Goluža, Matjaž Geršič; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vira podatkov: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, Slovenske železnice; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 25: Frek ven ce voženj na posta ja liščih jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 59 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji V ana li zi poto val nih časov smo upošte va li le nase lja z več kot 200 pre bi val ci. Takšnih nase lij je v re gi ji 268 ali 26 %. Iz ana li ze smo izločili nase lja, ki sploh nimajo pove za ve z jav nim pot niškim pro me tom ali pa ta ni zado vo lji va. Kot nase lja z ne za - do vo lji vim jav nim pot niškim pro me tom so pri ka za na tista, iz kate rih v ju tra nji koni ci ni vsaj dveh pove zav pro ti Ljub lja ni s pri ho dom v glav no mesto pred 8. uro. Na zem - lje vi du je pri ka za no raz mer je med hitrost ma poto vanj z jav nim pro met nim sreds tvom in oseb nim vozi lom. Vred no sti pod 1 pome ni jo časov no ugod nejši jav ni pro met. Hitrost jav ne ga pro me ta je pov ze ta po veljav nih voz nih redih (Po staj ni voz ni redi … 2012; Voz ni red 2012), hitrost pre vo za z oseb ni mi avto mo bi li po splet ni a pli ka ci ji Goo gle Tran sit (2012). Pre voz z vo zi li jav ne ga pot niškega pro me ta do Ljub lja ne je hitrejši ali ena ko hiter kot vožnja z oseb ni mi avto mo bi li le iz nase lij, sko zi kate ra teče želez niška pro ga in ima jo želez niško posta jo. Zelo dobro časov no dostop nost z jav nim pot niškim pro - me tom v Ljub ljan ski urba ni regi ji ima jo nase lja Med vo de in Med no v sme ri pro ti Gorenj ski, Laze pri Dol skem, Jev ni ca, Kre sni ce, Liti ja in Sava ob želez niški pro gi v sme - ri pro ti Zasav ju ter Bre zo vi ca pri Ljub lja ni, Notra nje Gori ce, Pre ser je in Borov ni ca v sme ri pro ti Pri mor ski. Na vseh treh nave de nih kra kih je želez niška pro ga elek tri - fi ci ra na, kar omo goča vožnjo sodob nim elek tro-mo tor nim vla kom seri je 312 Sie mens ter sta rim elek tro-mo tor nim vla kom seri je 311 »go mul kam«. Pre cejšen prob lem je eno tir nost gorenj ske tra se želez niške pove za ve, saj je zara di križanj vla kov nih kom - po zi cij na večjih posta jah in zasta re lih sig nal no var nost nih naprav čas poto va nja neko li ko daljši. Nas prot no sta območji sever no in jugovz hod no od Ljub lja ne, v sme - ri pro ti Kam ni ku ozi ro ma Gro sup lju, kljub želez niški pove za vi časov no rela tiv no sla bo dostop ni in je vožnja z jav nim pot niškim pro me tom do Ljub lja ne za več kot 20 ali celo več kot 50 od stot kov počas nejša od vožnje z oseb nim avto mo bi lom. Vzrok temu je zasta re la želez niška infra struk tu ra. Želez niška pro ga ni elek tri fi ci ra na, zato na obeh tra sah pote ka pro met z di zel hidra vličnimi motor ni mi gar ni tu ra mi. Čeprav je naj - večja hitrost teh vozil 120 km/h, je zara di šte vil nih postaj in počas nih pos peškov pri spe lje va nju poto val na hitrost majh na (Mak si mo vič 2011, 24). Pre voz z vo zi li jav ne - ga pot niškega pro me ta je v pri mer ja vi z vožnjo z av tom pre cej počas nejši tudi iz nase lij Vrh ni ka in Loga tec, kjer je orga ni zi ran avto bu sni pro met. Jav ni pot niški avto bu sni pro met je oseb ne mu v vsa kem pri me ru nekon ku renčen na rela ci jah z av to cest no poveza vo. Tudi v pri me ru, da avto bu sni pro met pote ka po avto ce sti, je časov no nekon - ku renčen zara di manjše naj večje dovo lje ne hitro sti vožnje. Pre bi val ci nase lij s slabšim jav nim pot niškim pro me tom zago to vo pogo ste je upo rab lja jo oseb ne avto mo bi le in pov zročajo nežele no sta nje na področju pro me ta v re gi ji, za kate re ga so značilni gneča na cestah, one snaženje zra ka, neza dost no šte vi lo par kir nih mest v sre dišču Ljub ljane, hrup …Prob lem preo bre me nje no sti cest z oseb ni mi avto mo bi li je še toli ko večji, ker prav nase lja s počas nejšim jav nim pot niškim pro me tom spa da jo med nase lja z naj - večjim šte vi lom pre bi val cev v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 60 GEORITEM 20 Razmerje med potovalnim časom z javnim Število prebivalcev naselja potniškim prometom in osebnim prevozom od 200 do 500 manj kot 1,0 od 501 do 1000 od 1,0 do 1,2 od 1,3 do 1,5 od 1001 do 5000 več kot 1,5 ni zadovoljivega JPP več kot 5001 meje občin Ljubljana 0 7,5 15km Kamnik Komenda Vodice Lukovica Mengeš Moravče Trzin Domžale Medvode Dol pri Ljubljani LiƟja Dobrova - Polhov Gradec Horjul Ljubljana Šmartno pri LiƟji Log - Dragomer Škofljica Vrhnika Brezovica Ig Grosuplje Ivančna Gorica Logatec Borovnica Dobrepolje Velike Lašče Avtorji vsebine: Matej Gabrovec, Maruša Goluža, Matjaž Geršič; avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković; vira podatkov: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, Google Transit; © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Sli ka 26: Raz mer je med poto val nim časom v Ljub lja no z jav nim pro met nim sreds tvom in oseb nim vozi lom. 61 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 4.3 Prob le mi netraj nost ne mobil no sti V Ljub ljan ski urba ni regi ji tako anket ni (An ke ta po gos po dinjs tvih 2003) kot model ski podat ki (Jav ni pro met … 2010) kažejo dva izra zi ta pro ce sa: • prvi je povečeva nje dnev ne mobil no sti, tako zno traj regi je kot zunaj nje. Vse več lju di se vozi v Ljub lja no in nje no oko li co zara di dela, preživ lja nja pro ste ga časa, naku pov, rekrea ci je … • Dru gi pro ces je vse večja »av to mo bi li za ci ja« regi je, saj podat ki naka zu je jo težnjo manjšanja upo ra be jav ne ga pot niškega pro me ta in v določenih družbe nih sku pinah za oprav lja nje vsa kod nev nih poto vanj sko raj popol no pre vla do oseb ne ga avto mo - bi la (Ga bro vec in Bole 2009). Oba pro ce sa pov zročata vrsto težav z ne ga tiv ni mi zdravs tve ni mi, gos po dar ski - mi in družbe ni mi posle di ca mi na obrav na va nem območju, zato takšno mobil nost lah ko označimo kot netraj nost no (Ga bro vec 2009, 111). Gle de na meri tve one snaženo - sti z NO je sta nje sla bo pred vsem v sre dišču Ljub lja ne, kjer so zara di pro me ta in situ, 2 sla be pre zračeno sti in one snaženja iz zaled ja (mest ne obvoz ni ce) rezul ta ti naj slabši (Ogrin 2007). Prav tako so prašni del ci, ki izha ja jo tudi iz upo ra be motor nih vozil, posta li ne le prob lem Ljub lja ne in Ljub ljan ske urba ne regi je, tem več prob lem celot - ne države. Tako je na pri mer v Ljub lja ni dnev na mej na kon cen tra ci ja prašnih del cev PM10 50 μg/m3 pre sežena več kot 35-krat let no, kar je v nas prot ju z za ve za mi, dani - mi Evrop ski uni ji (ARSO 2012). Prob le ma tične so tudi dru ge obli ke one snaževa nja, na pri mer s hru pom. V Ljub lja ni so na skup no 112 me ril nih mestih v pre vla du joče sta no vanj skih oko ljih na več kot polo vi ci izme ri li raven nad 60 d B, kar je vred nost, ki jo Ured ba o hru pu v na rav nem in živ ljenj skem oko lju pred pi su je kot zgor njo dopustno mejo imi sij hru pa v bi val nem oko lju (Špes s so de lav ci 2002). Nega tiv ne zdravs tvene posle di ce pro met ne ga one snaževa nja so zna ne tudi iz dru gih razi skav (Poročilo…2012), ena ko velja za nega tiv ne gos po dar ske posle di ce (Lep s so de lav ci 2004). Po sle di ce netraj nost ne mobil no sti pa so tudi družbene. Zara di vzročno-po sledičnih pove zav med povečeva njem oseb ne ga pro me ta in slabšan jem kako vo sti jav ne ga pro - me ta se je na neka te rih območjih Ljub ljan ske urba ne regi je že zgo di lo, da jav ni pro met ne zado vo lju je niti osnov nih stan dar dov dostop no sti (Ga bro vec in Bole 2006). Družbeni slo ji, ki si ne more jo pri voščiti avto mo bil ske ga pre vo za, to velja pred vsem za šolar je in osta re lo pre bi vals tvo, so z vi di ka družbene pra vično sti v slabšem položaju, saj jim je one mo gočena pra vi ca do ena ko vred ne pro stor ske mobil no sti. Zdravs tve ne, gos po dar ske in družbene posle di ce so naj bolj nepo sred ne in naj - lažje izmer lji ve. Posle di ce netraj nost ne mobil no sti pa so zago to vo tudi pro stor ske, pred vsem z vi di ka grad nje pro met ne infra struk tu re in konf lik tov v pro sto ru, ven - dar so težje izmer lji ve. Nenad zo ro va na rast pre vo zov pot ni kov z oseb ni mi avto mo bi li pora ja ved no nove potre be po grad nji dra ge in pro stor sko potrat ne pro met ne infra - struk tu re (ob voz ni ce, pre do ri, tret ji voz ni paso vi, garažne hiše in podob no) na račun 62 GEORITEM 20 zele nih površin. Ti dnev ni vozači nema lo krat pri ti ska jo na lokal ne in državne obla - sti z na me nom, da se izboljša pro met na infra struk tu ra, kar pa je z vi di ka gos po dar no sti le red ko upra vičeno. Značilna sta pri me ra pri ti skov dnev nih vozačev s Kočev ske ga, ki si pri za de va jo za izgrad njo obvoz ni ce v Škof lji ci, in iz Idri je (Bole, Gabro vec in Kozi - na 2010), raz me re pa so podob ne tudi v raz pra vah za dodat no grad njo ozi ro ma razširi tev ljub ljan ske ga avto cest ne ga obroča. Po sred ne pro stor ske posle di ce zara di netraj nost ne mobil no sti in pre vla du jočega »av to mo bi liz ma« se odražajo v su bur ba ni za ci ji pre bi val cev in gos po dar skih dejav - no stih, saj določene loka ci je posta ja jo pri vlačne in celo odvi sne od avto mo bil ske dostop no sti, ki je v ob mest ju pra vi lo ma boljša kot v me stu samem. A tudi na teh območjih se kaj hitro pora ja jo povrat ne vzročno-po sle dične pove za ve, saj se avto - mo bi li zem ne kre pi le zara di pro stor sko ločenih proi zvod nje, potrošnje in biva nja, ampak tudi zato, ker počasi izgi nja jo večfunk cij ska območja, kakršno je na pri mer tipično mest no jedro. Zara di širi tve mono funk cij skih območij se povečuje jo potre - be po poto va njih (Uršič 2010, 478). 5 Ukre pi in dobre prak se raz vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta 5.1 Pre gled dobrih praks iz Evro pe V Evro pi poz na mo šte vil ne pri me re dobrih praks s po dročja pro me ta in traj nost - ne mobil no sti, mno ge med nji mi ponu ja jo ino va tiv ne rešitve tudi v jav nem pot niškem pro me tu. Naj več pri me rov je zbra nih na splet nem por ta lu Eltis (2012). V tem pre - gle du se ome ju je mo na neka te re pri me re, ki smo jih evi den ti ra li v ok vi ru pro jek ta CATCH-MR (Na red in Raz pot nik Visko vić 2012). V na da lje va nju na krat ko predstav - lja mo izbra ne pri me re, pred vsem z vi di ka nji ho ve upo rab no sti v Slo ve ni ji. Nave de ni pri me ri se nanašajo na orga ni za ci jo jav ne ga pot niškega pro me ta v ožjem pome nu in na pre stop ne točke, ki omo gočajo tako dostop do jav ne ga pot niškega pro me ta, kot pre sto pa nje med nje go vi mi raz ličnimi obli ka mi. In te gri ra ni jav ni pot niški pro met v re gi ji: Za dobro delo va nje jav ne ga pot niškega pro me ta je ključno nje go vo uskla je no delo va nje, še zla sti pomemb no pa je sode lova - nje med metro po lo, regi jo in vse mi lokal ni mi skup nost mi v vpliv nem območju mesta. Pri mer take skup ne orga ni za ci je so pro met na združenja, na pri mer Ver ke hrs ver bund Ber lin-Bran den burg (VBB). To je skup na orga ni za ci ja, ki zvez no ozi ro ma državno oblast združuje z občin ski mi in okraj ni mi oblast mi. VBB načrtu je, uskla ju je in pode lju je kon ce si je za pre voz ne sto ri tve. V ok vi ru take orga ni zi ra no sti so uskla di li državne in lokal ne pro met ne načrte. Uved li so eno ten tarif ni sistem in uskla di li voz ne rede vseh pre voz ni kov. Podob na pro met na združenja so uve ljav lje na tudi na Duna ju, v Oslu in Göte bor gu. 63 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji V Slo ve ni ji je pri stoj nost za načrto va nje jav ne ga pot niškega pro me ta raz de lje na med državo in lokal ne skup no sti. Regij sko načrto va nje v prak si ne more zažive ti, ker še niso usta nov lje ne pokra ji ne. Na državni rav ni pote ka pro jekt inte gri ra ne ga jav - ne ga pot niškega pro me ta (Pro jekt … 2012). Gle de na to, da je Slo ve ni ja po površini pri mer lji va z večjimi evrop ski mi regi ja mi, je bila spre je ta odločitev, da se jav ni pot - niški pro met enot no načrtu je in tarif no inte gri ra na področju celot ne države. Pri uve ljav lja nju tako načrto va ne inte gra ci je bodo korist ne izkušnje nave de nih in dru - gih evrop skih pre voz nih združenj. Fi nan ci ra nje jav ne ga pot niškega pro me ta s cest ni na mi: V evrop skih mestih pri - hod ki od pro da je vozov nic pokri va jo okrog polo vi co stroškov delo va nja jav ne ga pot niškega pro me ta. Zara di ome je no sti jav nih pro račun skih virov je tre ba za financi - ra nje infra struk tur nih naložb in jav ne ga pot niška pro me ta poi ska ti dodat ne vire. Ena od možno sti je uved ba cest nin ali par kir nin, ki se delo ma ali v ce lo ti name nja jo za finan ci ra nje jav ne ga pot niškega pro me ta. Pri mer take prak se je v Oslu, kjer so za vstop motor nih vozil v me sto uved li cest no tak so. Njen namen je zago to vi tev finančnih sred - stev za povečanje kon ku renčno sti regi je z boljšimi pro met ni mi sto ri tva mi. Ves pobran denar je name njen inve sti ci jam v pro me tu; spr va so ga pora bi li pred vsem za inve sti ci je v cest no infra struk tu ro, v zad njih letih pa se z njim pokri va tudi stroške delo va nja jav ne ga pot niškega pro me ta. V Ljub lja ni so bile v ok vi ru pro jek ta Civi tas Elan (2010) oprav lje ne raz pra ve o možno sti uved be zgoščeval ne tak se. Glav ni namen te pobu de je sicer ome je va nje vsto - pa motor nih vozil v me sto in s tem izboljšanje kako vo sti zra ka, v pri me ru uved be te tak se pa bi bilo vsaj del pri hod kov smi sel no usme ri ti v iz boljšavo jav ne ga pot niškega pro me ta. Mest ni pot niški pro met v Ljub lja ni bi bilo možno del no finan ci ra ti tudi iz pobra nih par kir nin. S par kir ni na mi je možno sofi nan ci ra ti tudi avto bu sne pre vo ze do bližnjih turi stičnih točk, na pri mer v Iški vint gar in Kam niško Bistri co. Pred nost no obrav na va nje jav ne ga pot niškega pro me ta: Pred nost jav ne ga pro - me ta mora biti zago tov lje na na petih rav neh (Te le pak 2011). Na poli tični rav ni jo je tre ba posta vi ti v stra teške doku men te, iz kate rih izha ja jo ustrez ne odločitve in ukre - pi, na zako no daj ni rav ni mora biti določena v us trez nih zako nih in pod za kon skih aktih, na finančni rav ni pa mora sle di ti ustrez na denar na pod po ra. Četr ta raven so infor - ma ci je o jav nem pro me tu, te mora jo biti pred stav lje ne na jav nih mestih, zem lje vi dih in v dru gem infor ma cij skem gra di vu. Na peti rav ni je tre ba s teh ničnimi ukre pi, kot so rume ni paso vi za avto bu se, daja njem pred no sti jav ne mu pro me tu v križiščih s sig - nal ni mi napra va mi in z us trez nim obli ko va njem omrežja jav ne ga pot niškega pro me ta zago to vi ti večjo hitrost vozi lom jav ne ga pot niškega pro me ta. Kot pri mer dobre prak se nava ja mo Dunaj, kjer so si v stra teških doku men tih zasta - vi li dva cilja. Prvi je, da mora biti do leta 2020 v ko ni cah 45 % pro me ta čez mest no mejo oprav lje ne ga z jav ni mi pre voz ni mi sreds tvi. Za dose go tega cilja so pred vi de li ustrez ne ukre pe, to je povečanje pred vsem tir ne infra struk tu re za jav ni pro met in 64 GEORITEM 20 izboljšanje frek venc vozil jav ne ga pro me ta. Dru gi cilj je zago to vi tev pred no sti tram - va jem in avto bu som na celot ni dolžini linij, s čimer naj bi dose gli pov prečno hitrost več kot 20 km/h v pred mest jih in več kot 15 km/h v mest nem sre dišču. Ta cilj naj bi dose gli z ločeni mi paso vi za jav ni pro met in dosled nim daja njem pred no sti vozi lom jav ne ga pot niškega pro me ta v se ma fo ri zi ra nih križiščih. Na pod la gi teh ciljev je bilo leta 2009 že 74 % celot ne ga omrežja tram vaj skih linij in 8 % omrežja avto bu snih linij spe lja nih po ločenih paso vih, v 813 se ma fo ri zi ra nih križiščih pa je bila vozi lom jav - ne ga pot niškega pro me ta zago tov lje na pred nost (Te le pak 2011). V Slo ve ni ji in Ljub ljan ski urba ni regi ji je jav ni pro met ustrez no obrav na van v raz - ličnih stra teških doku men tih in delo ma v za ko no da ji, manj pa v kon kret nih odločit vah in ukre pih. Na osi med Ljub lja no in Kočev jem bi na pri mer sklad no z gor nji mi načeli mora li dati pred nost izboljšanju želez niške infra struk tu re in uved bi želez niškega pot - niškega pro me ta pred izgrad njo ško felj ske obvoz ni ce. Z us trez ni mi teh ničnimi ukre pi bi lah ko skrajšali poto val ne čase avto bu sov in jih tako nare di li kon ku renčnejše pre - vo zu z oseb ni mi vozi li. Pri ročnik o in ter mo dal no sti Ideal na pre stop na točka: V Göte bor gu so pri pra - vi li pri ročnik o in ter mo dal no sti z na slo vom Ideal na pre stop na točka, ki je napi san pred vsem z vi di ka pot ni kov. Značil no sti dobre pre stop ne točke opi su je na deve tih rav neh: biti mora var na, sodob na in živah na, postav lje na na stičišču šte vil nih aktiv - no sti, dostop na, spod bu ja ti mora druženje in srečeva nje, ob tem pa mora biti še pri jet na, inte li gent na, traj nost na in kariz ma tična (Na red in Raz pot nik Visko vić 2012). V Slo ve ni ji je dizaj ni ra nje pre stop nih točk zane mar je no, tako da v Ljub ljan ski urba - ni regi ji na večini pre stop nih točk razen skrom nih čakal nic ni nobe nih dru gih objek tov ali s po sta ja lišči pove za nih dejav no sti. Načela obli ko va nja v pri ročniku so torej upo - rab na pred vsem pri obli ko va nju obsto ječih in načrto va nih pre stop nih točk ter P + R par ki rišč, še pose bej pa pri izgrad nji nove ga pot niškega cen tra Emo ni ka ob glav ni želez niški posta ji v Ljub lja ni. Iz boljšanje dosto pa do jav ne ga pro me ta: Ker jav ni pot niški pro met ne omo - goča pre vo za od vrat do vrat, je pomemb no, kako lah ko nje go vi pot ni ki pri de jo od doma do posta ja lišča. Ideal no je, če lah ko pri de jo peš ali s ko le som, kar je tre ba spod buja ti z ure je ni mi, var ni mi ter pri jet ni mi peš in kole sar ski mi pot mi do posta ja lišč ter s primer - ni mi kole sar ni ca mi na posta ja liščih jav ne ga pot niškega pro me ta. Ker pa vsem pot ni kom ni mogoče zago to vi ti posta ja lišča z us trez no kako vost jo jav ne ga pot niškega pro me - ta v bližini doma, je tre ba ob pomemb nih posta ja liščih ure di ti P + R par ki rišča. Ustrez ne loka ci je in zmog lji vo sti teh par ki rišč je težko določiti. Z vi di ka traj nost ne ga uprav - lja nja z mo bil nost jo je pro stor ob posta ja liščih naj pri mer nejši za načrto va nje nove pose li tve, zato ga je potrat no upo ra bi ti za pre ve li ka par ki rišča. P + R par ki rišča naj bi bila name nje na prvens tve no pre bi val cem manjših odmak nje nih nase lij, kamor ni mogoče orga ni zi ra ti učin ko vi te ga jav ne ga pot niškega pro me ta. Zato neka te ri pro met - ni stro kov nja ki opo zar ja jo, da lah ko pre ti ra no spod bu ja nje upo ra be P + R par ki rišč 65 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji zmanjša upo ra bo regio nal nih linij jav ne ga pro me ta (Nore 2010; Karamyc hev in van Ree ven 2011). Zara di tega naj bi ime la pred nost pred veli ki mi P + R par ki rišči na robu mest manjša P + R par ki rišča v re gi ji, pra vi lo ma načrto va na v bližini želez niških postaj z us trez no frek ven co vla kov. Na ta način naj bi bila pot od doma do par ki rišča v pri - mer ja vi s pot jo z vo zi lom jav ne ga pot niškega pro me ta raz me ro ma krat ka. V nor veški regi ji Akers hus so zgra di li šte vil na, večino ma majh na P + R par ki rišča v bližini želez niških postaj, ki so z Os lom pove za ne s po go sti mi in hitri mi vla ki. Na njih je v vsej regi ji okrog 6000 par kir nih mest, ki so pra vi lo ma brez plačna. V pri meru pre ve li ke ga pov praševa nja velja brez plačno par ki ra nje le za imet ni ke mesečnih vozov - nic, na neka te rih pa je uve de na majh na par kir ni na. V Ljub ljan ski urba ni regi ji so P + R par ki rišča v fazi načrto va nja. Pri tem se pojavlja - jo težave s pri do bi tvi jo ustrez ne ga pro sto ra. Zato pred la ga mo inve sti ra nje v šte vil nejša manjša par ki rišča, ki naj bodo loci ra na pred vsem v bližini želez niških postaj. 5.2 Kri tičen pre gled izbra nih ukre pov v Ljub ljan ski urba ni regi ji V Slo ve ni ji so po vsaj dveh deset let jih stag na ci je in zmanjševa nja ponud be jav - ne ga pot niškega pro me ta, zara di kate re se je močno skrčilo tudi šte vi lo pot ni kov, v zad njih letih v po sa mez nih občinah ven dar le pri pra vi li neka te re izboljšave. V na - da lje va nju pred stav lja mo tri pri me re iz Ljub ljan ske urba ne regi je, ki jih na krat ko vred no ti mo in ome nja mo tudi more bit ne nji ho ve šibke točke. Vred no ti mo tudi izgrad - njo novih pre stop nih točk in P + R par ki rišč. Iz boljšana ponud ba jav ne ga avto bu sne ga pro me ta v Občini Dol pri Ljub lja - ni – povečana frek ven ca in poce ni tev: Med lokal ni mi skup nost mi v LUR-u je prva dala pobu do za opaz nejšo izboljšavo jav ne ga pot niškega pro me ta Občina Dol pri Ljub - lja ni (Ga bro vec, Lep in Bole 2007; Gabro vec in Bole 2009). Avto bu sni lini ji, ki pove zu je območje občine z Ljub lja no, so hkra ti bis tve no izboljšali frek ven co in znižali ceno vozov nic. Pod pi sa na je bila tri par tit na pogod ba med pre voz ni ki, občino in državo, večino povečanih stroškov in finančnih tve ganj je prev ze la občina. Eno smer ne vozov - ni ce so se poce ni le na polo vi co, mesečne pa kar na tret ji no prejšnje cene. Obseg ponud be se je s 67.000 povečal na 180.000 pre voženih km let no. Z ukre pom so dosegli nekaj kra ten porast šte vi la pot ni kov. Po drob na ana li za je poka za la, da je ponud ba pri teg ni la pred vsem dija ke, v zelo majh ni meri pa zapo sle ne dnev ne vozače. Na pod la gi anke ti ra nja oce nju je mo, da bi ukrep lah ko imel večji učinek v pri me ru tarif ne inte gra ci je z mest nim pot niškim prome tom. Del na tarif na inte gra ci ja mest ne ga in med kra jev ne ga pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji: Do leta 2011 sta bila mest ni pro met v Ljub lja ni in med kra jev ni avto - bu sni pro met v LUR-u orga ni za cij sko in tarif no povsem nepo ve za na, čeprav velik del med kra jev nih linij izva ja jav no pod jet je Ljub ljan ski pot niški pro met, ki je tudi 66 GEORITEM 20 izva ja lec mest ne ga pot niškega pro me ta. V le tih 2011 in 2012 je na pod la gi dogo var - janj med Ljub ljan skim pot niškim pro me tom, Mest no občino Ljub lja na in neka te ri mi občina mi v Ljub ljan ski urba ni regi ji prišlo do tarif ne inte gra ci je neka te rih med kra - jev nih linij z mest nim pot niškim pro me tom, v občinah Bre zo vi ca in Ig pa so bile mest ne lini je podaljšane. Obe nem je bil v teh dveh občinah uve den con ski tarif ni sistem. S tem so se na večini rela cij vozov ni ce poce ni le, v ceno med kra jev nih vozov nic pa je vključen tudi mest ni pro met. Na neka te rih rela ci jah so se povečale frek ven ce voženj. Ukrep je že v krat kem času poka zal pozi tiv ne učinke, saj se je šte vi lo pot ni kov povečalo (Ljub - ljan ski pot niški pro met 2012). Ta rif na inte gra ci ja je vse ka kor korak v pra vo smer, to je h končni tarif ni inte - gra ci ji na rav ni celot ne regi je in države. Sla bost vidi mo v tem, da so bili dogo vo ri v raz ličnih občinah v po drob no stih raz lični, kar ima za posle di co, da so cene na podob - nih relaci jah v po sa mez nih občinah pogo sto raz lične. Tarif ne cone niso določene na enak način kot v za sno vah držav ne ga pro jek ta inte gri ra ne ga jav ne ga pot niškega pro - me ta (Pro jekt … 2012; Gabro vec s so de lav ci 2008). Ob podaljševa nju mest nih linij so bile v ne ka te rih pri me rih med kra jev ne lini je skrajšane do novih obračališč mest - nih avtobu sov. Tako se je na neka te rih rela ci jah, na pri mer z Ra kit ne v Ljub lja no, zara di pre sto pa nja in počas nejše vožnje mest nih avto bu sov od med kra jev nih podaljšal poto val ni čas. V ta kih pri me rih pred la ga mo pono ven raz mi slek o mreži avto bu snih linij in po možno sti obli ko va nje linij na način, da se pre sto pa nja ome ji jo na čim manjšo mero. Mest no-tu ri stični avto bus – Kam nik bus: Kam nik bus je prvi pri mer v Ljub - ljan ski urba ni regi ji, pri kate rem izboljšava jav ne ga pot niškega pro me ta ni name nje na prvens tve no dnev nim vozačem na delo ali v šolo, ampak pro stočas nim aktiv no stim. Nove lini je z manjšim avto bu som pove zu je jo Kam nik z na ku po val ni mi sre dišči v pred - mest ju in oko liškimi izlet niškimi točkami (Pri ha ja Kam nik bus 2012). Zla sti pomem ben je izboljšan jav ni avto bu sni pro met v Kam niško Bistri co, ki je ob polet - nih viken dih pro met no preo bre me nje na. Tako nova lini ja omo goča začetek ure ja nja pro me ta v tej doli ni po načelih traj nost ne mobil no sti, more bit no ome je va nje oseb - ne ga motor ne ga pro me ta in posle dično zmanjšanje pro met ne ga one snaževa nja. Ker je bil ukrep uve den šele 27. av gu sta 2012, nje go vih dejan skih učin kov še ni bilo mogoče izme ri ti. Opo zar ja mo le na neko li ko nes pret no pri prav lje no zloženko, saj so v njej le voz ni redi nove ga avto bu sa, ne pa tudi voz ni redi »sta rih« linij, ki v ne - ka te rih pri me rih pote ka jo po istih tra sah. P + R par ki rišče na robu Ljub lja ne – pri mer Stožice: Jese ni leta 2010 je bilo v Ljub - lja ni zgra je no doslej naj večje P + R par ki rišče. Gre za pod zem no garažno hišo ob novi šport ni dvo ra ni in šta dio nu v Stožicah v se ver nem delu mesta. Par ki rišče je zgra jeno nepo sred no ob avto cest nem pri ključku in na njem lah ko par ki ra do 1220 vo zil (Ljub - ljan ska par ki rišča in tržnice 2012). Do vho da v garažno hišo je bila podaljšana lini ja mest ne ga pro me ta. Cena par ki ra nja vključuje dve vozov ni ci za mest ni pro met in je 67 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji ena ka ceni dveh vozov nic, kar pome ni, da je za upo rab ni ke mest ne ga pro me ta par - ki ra nje dejan sko brez plačno. Pred nost P + R par ki rišča je v tem, da so zanj upo rab lje na par kir na mesta, ki so bila zgra je na za obi sko val ce šport nih dogod kov. Zato so bolje izko riščena in za potre - be P + R ni bilo tre ba inve sti ra ti v ure ja nje novih zem ljišč. V teh nični izved bi je tudi nekaj pomanj klji vo sti. Tako je na pri mer plačeva nje po nepo treb nem pre več zamud - no, zaz nav na je tudi pre majh na frek ven ca voženj nove podaljšane avto bu sne lini je. Po sla bih dveh letih obra to va nja je par ki rišče še ved no zelo sla bo zase de no. Izgrad - nja par ki rišča ni bila pove za na z dru gi mi sočas ni mi ukre pi pro met ne poli ti ke, ki bi voz ni ke oseb nih vozil spod bu ja li k pre sto pu na vozi la jav ne ga pot niškega pro me ta in jih ome je va li pri vožnji v sre dišče mesta. Pre stop ne točke v re gi ji: V zad njih letih se vse več dnev nih vozačev odloča za inter mo dal nost, pred vsem za pre voz z oseb nim vozi lom ali kole som do želez niških postaj in od tam za nada lje va nje vožnje z vla kom. Tak način vsa kod nev ne ga pre voza pa ljud je izbi ra jo le v pri me ru, ko je čas vožnje vla kov kon ku renčen pre vo zu z oseb - nim avto mo bi lom. Taka pri me ra sta pred vsem na rela ci jah med Liti jo in Ljub lja no ter Borov ni co in Ljub lja no. Na obeh je zato tudi izbi ra vla ka kot pre voz ne ga sreds - tva na delo nad pov prečno viso ka (Ga bro vec in Bole 2009). V Li ti ji je bila uve de na tudi avto bu sna napa jal na lini ja, ki Šmart no pri Liti ji pove zu je z li tij sko želez niško posta - jo. Ob želez niški posta ji v No tra njih Gori cah je poleg par ki rišča tudi avto bu sno posta ja lišče, ki je pre stop na točka med mest ni mi in med kra jev ni mi avto bu si. Žal pa so voz ni redi med kra jev nih avto bu sov uskla je ni le z mest nim pot niškim pro me tom, ne pa tudi z vla ki, ki so na rela ci ji pro ti Ljub lja ni časov no pre cej bolj kon ku renčni. Neus kla je nost je posle di ca tarif ne nein te gra ci je avto bu sne ga in želez niškega pro me - ta v re gi ji. Brez tarif ne inte gra ci je jav ne ga pot niškega pro me ta pa pre stop ne točke kljub ustrez ni infra struk tu ri ne more jo zažive ti. 6 Kon cept raz vo ja jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji 6.1 Inte gra ci ja pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja »Zmes« subur ba ni za ci je, naraščajočih pro met nih obre me ni tev in zmanjševa nja vlo ge jav ne ga pot niškega pro me ta je značilna tudi za dru ge viso ko urba ni zi ra ne regi - je v Evro pi. Vse se soočajo z dejs tvom, da se mest ne regi je funk cio nal no in pro stor sko vse bolj mrežno orga ni zi ra jo in se s tem na nek način decen tra li zi ra jo. Ta pro ces sam po sebi ni napačen ali ško dljiv, če ne vodi v pre ve li ko raz pršenost pose li tve in dru - gih dejav no sti ter s tem posle dično v raz pršenost pro met nih tokov in netraj nost ne vzor ce mobil no sti. 68 GEORITEM 20 Žal pa se na pod la gi raz po ložlji vih podat kov zdi, da se v Ljub ljan ski urba ni regi ji doga ja prav to, torej da pro met ni toko vi naraščajo, prav tako netraj nost ne obli ke mobil - no sti, s tem pa se pojav lja jo mno gi pro stor ski, okolj ski, zdravs tve ni in dru gi prob le mi. Pogla vi ten prob lem zno traj LUR-a je prav no-po li tične nara ve, saj so za jav ni pot niški pro met pri stoj ne le usta no ve na državni in lokal ni rav ni. Odsot nost regio nal ne rav - ni odločanja o pro met nem in pro stor skem načrto va nju se kaže kot pre cejšnja ovi ra, saj načrto va nje ne upošteva dejan ske ga sta nja in med se boj ne pre ple te no sti mesta z njego vim obmest jem zno traj regi je. Zato so v LUR-u ukre pi v jav nem pot niškem pro me tu ome je ni na sicer hva le vred ne indi vi dual ne posku se, na pri mer podaljševa - nje mest nih linij v ob mest na nase lja, a med se boj no niso uskla je ni in tudi niso del širšega regio nal ne ga siste ma jav ne ga pot niškega pro me ta. Z vi di ka celo vi te ga načrto va nja jav ne ga pot niškega pro me ta bi zato mora li spre - je ti nove raz me re zno traj regij in jih upošte va ti, v bodoče pa se držati pred vsem načel inte gri ra ne ga načrto va nja pose li tve in pro me ta. Nemški pro stor ski načrto va lec Sie - verts (2003) meni, da se mora jo načrto val ci dokončno poslo vi ti od pred stav o sta rem, str nje nem, eno sre diščnem mestu in bolj upošte va ti novejši, regio nal ni vidik mesta. Mesto je prav za prav regi ja, zato je pro met no, urba ni stično, kra jin sko in pro stor sko načrto va nje prav za prav regio nal no načrto va nje. S tem spoz na njem je tre ba soočiti tudi slo ven sko stro ko. Mest no regi jo, kot je LUR, je tre ba tudi s pomočjo izgrad nje učin - ko vi te ga jav ne ga pot niškega pro me ta raz vi ja ti bolj poli cen trično in manj raz pršeno. Pose li tev in gos po dar ske dejav no sti bi se mora le osre do točati ob (jav no)pro met nih kori dor jih in jih tako nave za ti na sre dišče. Gre prav za prav za ude ja nja nje načel »po - li cen tričnega« ali »re gij ske ga« mesta, ki subur ba ni za ci jo in z njo pove za ne pro met ne toko ve nave zu je na izbra na večja urba na sre dišča v ob mest nem pro sto ru (Bole 2008a). S tem se zno traj regi je omo goča sklad nejši in bolj traj no sten raz voj. Na ve de na načela so sicer ome nje na v ne ka te rih pro stor skih doku men tih, štu di - jah in pro stor skih zasno vah (na pri mer Pro stor ska zasno va … 2002). Ven dar rav no odsot nost pri stoj no sti in instru men tov regio nal ne orga ni za ci je ter načrto va nja javne - ga pot niškega pro me ta one mo goča pre skok iz »de kla ra tiv ne ga« v de jan sko ude ja nja nje načel celo vi te ga raz vo ja urba ne regi je. 6.2 Pri po ročila pro met nim in pro stor skim načrto val cem Pri po ročila smo pri pra vi li na pod la gi skup nih pri po ročil metro po li tan skim regi jam, pri čemer smo splošna pri po ročila iz pro jek ta CATCH-MR dopol ni li z re - le vant ni mi spoz na nji iz regi je in jih pri la go di li nje nim potre bam (za celot na pri po ročila in pri me re dobrih praks glej Nared in Raz pot nik Visko vić 2012). Iz ho dišče pri po ročil je bilo spoz na nje, da traj nost ne ga pro met ne ga načrto va nja ni možno izva ja ti brez sode lo va nja celot ne ga funk cij ske ga območja metro po li tan ske regi je, potreb no pa je tudi sode lo va nje pro met nih in pro stor skih načrto val cev. Le tako 69 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji je namreč mogoče obli ko va ti med se boj no pove zan sistem jav ne ga pot niškega prome - ta, ki bo zado stil potre bam pre bi val cev in gos po dars tva, saj se bo le na ta način lah ko zago to vi lo pri mer no obli ko pose li tve ne ga siste ma. Načrto va nje na rav ni funk cij ske regi je: Teh no loške in struk tur ne spre mem be so pov zročile nasta nek novih odno sov med mesti in nji ho vi mi zaled ji, pa tudi med raz ličnimi akter ji in sek tor ji. To je še pose bej raz vid no v me tro po li tan skih regi jah, kate rih vpliv na območja neneh no raste jo zara di gos po dar skih dejav ni kov, subur ba - ni za ci je pose li tve in tudi izboljšane mobil no sti. Šir je nje metro po li tan ske regi je je za pro stor ske in pro met ne načrto val ce velik izziv, še zla sti zato, ker se uprav ne meje ne pri la ga ja jo spre mem bam funk cij skih območij. Uprav no raz pršene oze melj ske enote je zato tre ba pove za ti in v načrto va nje vključiti celot no funk cij sko zaled je posa mez - ne metro po li tan ske regi je. Pove za ti je tre ba tudi pro met no in pro stor sko načrto va nje, saj lah ko uskla je va nje pri za de vanj pri ve de do veli ko boljših rezul ta tov. Ome nje no je v Ljub ljan ski urba ni regi ji zelo velik izziv, saj je območje raz de ljeno na veli ko šte vi lo med se boj no sla bo pove za nih občin. Ker ni vzpo stav lje ne regio nal - ne rav ni, je nji ho vo sode lo va nje še toli ko pomemb nejše, še zla sti zato, ker so občine pomemb ne nosil ke pro stor ske ga in lokal ne ga pro met ne ga načrto va nja. Pred lo gi: • ana li za možno sti in pri prav lje no sti za skup no sode lo va nje ter opre de li tev funk cij - ske ga območja; • opre de li tev naj po memb nejših izzi vov, skup nih širšemu območju, in spod bu ja nje skup ne ga soglas ja o pri ložno stih; • pri pra va spo ra zu ma o iz zi vih, finan ci ra nju, uprav lja nju in odločanju v pri me ru skup - nih zadev. Pri me ri dobrih praks: • Ber lin-Bran den burška: skup no regio nal no načrto va nje; • Oslo-Akers hus: pro gram regio nal ne ga načrto va nja; • Dunaj-Spod nja Avstri ja: uprav lja nje metro po li tan ske regi je; • Regi ja Göte borg: pro sto volj na pove za va tri naj stih občin zara di skup ne ga načrto - vanja. Vzpo sta vi tev skup ne ga okvi ra sode lo va nja: Okvi ri sode lo va nja so lah ko raz - lični. Možni so skup na infor ma cij ska plat for ma za pre nos infor ma cij, sku pen organ za ure ja nje posa mez ne ga področja (na pri mer za pro stor sko ali pro met no načrtovanje), raz lične delov ne sku pi ne, pro sto volj na združenja, sku pen raz voj ni pro gram …Ključno je, da se pre poz na ne skup ne izzi ve nad gra di s skup nim in uskla je nim delo va njem. Pri tem je tre ba izha ja ti iz pri stoj no sti posa mez nih insti tu cij in ob nji ho vem upo šte - vanju poskr be ti za skup no dobro v ob li ki med se boj no uskla je ne ga siste ma delo va nja. V Ljub ljan ski urba ni regi ji bi skup no sode lo va nje lah ko pote ka lo v ok vi ru delo - va nja regio nal ne ga raz voj ne ga sve ta in regio nal ne ga sve ta, ob tem, da bi nju no vlo go velja lo dodat no okre pi ti s so de lo va njem na več raz ličnih področjih, pozor nost pri 70 GEORITEM 20 raz voj nem načrto va nju pa bi mora la biti usmer je na k iz ved bi skup nih regio nal nih pro jek tov in ne – kot je bilo pre po go sto v do se da nji prak si – posa mez nim pro jektom lokal ne ga značaja. Pred lo gi: • vzpo sta vi tev ustrez ne plat for me za izme nja vo infor ma cij (skup na lista za elek tronsko pošto, splet na stran); • vzpo sta vi tev delov ne sku pi ne za posa mez na področja in vključitev vseh rele vantnih part ner jev; • pri za de va nje za vzpo sta vi tev for mal ne ga okvi ra sode lo va nja, ki bo spod bu jal vklju - če nost (prvi korak k vzpo sta vi tvi raz voj ne ga dia lo ga je lah ko nefor mal no sode lo va nje); • obli ko va nje virov za izva ja nje skup nih aktiv no sti. Pri me ri dobrih praks: • Dunaj-Spod nja Avstri ja: uprav lja nje metro po li tan ske regi je; • Regi ja Göte borg: pro sto volj na pove za va tri naj stih občin zara di skup ne ga načrto - va nja. Ob li ko va nje skup ne vizi je s pomočjo vseh rele vant nih deležni kov: Bis tve ne sesta - vi ne par ti ci pa tiv ne ga pro ce sa so komu ni ka ci ja, zau pa nje, sode lo va nje in spre je ma nje kon sen za. Če pro ces ustrez no izva ja mo, ima lah ko šte vil ne pred no sti: razu me va nje in spre je ma nje raz ličnih mnenj, obli ko va nje splošno spre je tih rešitev, izo gi ba nje nepro - duk tiv ni kon ku ren ci, kre pi tev ustvar jal no sti in pri pad no sti akter jev. Omo goči lah ko izražanje in izme nja vo mnenj ter nji ho vo upošte va nje pri obli ko va nju skup nih odlo - čitev. Pri tem mora mo biti pozor ni, da raz lična mne nja niso le spre je ta, ampak tudi v naj večji možni meri vključena pri spre je tih odločit vah. S tem se poleg dol go ročno - sti spre je tih odločitev omo goči poi sto ve te nje akter jev s spre je ti mi odločit va mi, kar da rešit vam večjo velja vo. V Slo ve ni ji je vključeva nje raz ličnih deležni kov raz me ro ma sla bo, bi ga pa v pri - hod nje mora li spod bu di ti, saj par ti ci pa tiv ni pro ces lah ko učin ko vi to dopol nju je usta - lje ne obli ke odločanja. Pred lo gi: • vzpo sta vi tev mreže deležni kov, ki lah ko pris pe va jo k učin ko vi tejšemu ude ja nja - nju obsto ječih pri ložno sti; • orga ni za ci ja raz prav in dosled no vključeva nje nji ho vih skle pov v spre je te odločitve; • spod bu ja nje aktiv ne ude ležbe vseh ude ležen cev; • soočanje raz ličnih sta lišč in poskus dose ga nja soglas ja; • ure sničitev zastav lje nih načrtov. Pri mer: • Regi ja Göte borg: pro sto volj na pove za va tri naj stih občin zara di skup ne ga načrto vanja. Ob li ko va nje orga ni za ci je za koor di na ci jo jav ne ga pot niškega pro me ta na rav - ni metro po li tan ske regi je: Če želi mo izboljšati pro met ne sto ri tve, je ključnega pome na obli ko va nje skup ne orga ni za ci je, ki skr bi za uskla je va nje voz nih redov, enot ne vozov - 71 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji ni ce, skup no finan ci ra nje, pre stop ne točke, P + R par ki rišča in raz lične teh nične rešitve. Na ta način je mogoče vzpo sta vi ti učin ko vi tejši sistem jav ne ga pot niškega pro me ta in pre gled nejšo struk tu ro uprav lja nja, seve da pa je za to tre ba zago to vi ti zadost ne finančne vire, ki naj omo gočijo dol go ročno delo va nje siste ma. V Ljub ljan ski urba ni regi ji so ponud ni ki pro met nih sto ri tev še pre cej raz droblje - ni, ni ne enot ne ga tarif ne ga siste ma ne enot ne vozov ni ce, pomanj klji vo je uskla je va nje voz nih redov. Sistem se delo ma nad gra ju je s po daljševa njem mest nih linij jav ne ga pot niškega pro me ta v re gi jo, kot veli ka pri ložnost pa se kaže uved ba inte gri ra ne ga jav ne ga pot niškega pro me ta na rav ni celot ne države. Pred lo gi: • obli ko va nje poli tičnega kon sen za gle de vizi je, finan ci ra nja in načinov delo va nja jav ne ga pot niškega pro me ta v LUR-u; • vzpo sta vi tev delov ne sku pi ne ope ra ter jev, ki naj bi uskla di la voz ne rede in tarifne sisteme; • poskus vzpo sta vi tve učin ko vi te ga in pre gled ne ga siste ma orga ni za ci je jav ne ga pot - niškega pro me ta v re gi ji, ki deležni kom zago tav lja vpo gled v pred no sti skup ne ga delo va nja; • zago to vi tev skup nih virov finan ci ra nja infra struk tu re za jav ni pot niški pro met; • obli ko va nje skup ne ga inve sti cij ske ga pro gra ma na področju infra struk tu re za jav - ni pot niški pro met. Pri me ri dobrih praks: • Ber lin-Bran den burška: pro met no združenje ( Ver ke hrs ver bund Ber lin-Bran den - burg); • Oslo-Akers hus: pro met no pod jet je RUTER A. S.; • Dunaj-Spod nja Avstri ja (sku paj z Gra diščan sko): pro met no pod jet je vzhod ne regije; • Regi ja Göte borg: pod jet je Västtra fik. Is ka nje novih virov finan ci ra nja: V šte vil nih metro po li tan skih regi jah so se kot sreds tvo za ome je va nje pro met nih pri ti skov in kot način finan ci ra nja pro met ne infra - struk tu re uve lja vi le pro met ne tak se. Tovrst ni ukrep je smi seln, če z njim soglaša celot na metro po li tan ska regi ja in so pri dob lje na sreds tva usmer je na v iz grad njo učin ko vitega pro met ne ga siste ma, pri čemer mora biti večji del name njen jav ne mu pot niškemu pro - me tu. V Ljub ljan ski urba ni regi ji je že pote ka la raz pra va o zgoščeval nih tak sah, ki pa prvens tve no niso bile zamišlje ne kot finančni vir, ampak kot sreds tvo za ome je vanje pro me ta zara di okolj skih raz lo gov. Med obsto ječimi viri bi lah ko za poso do bi tev jav - ne ga pot niškega pro me ta name ni li sreds tva, zbra na s par kir ni na mi na jav nih mest nih površinah. Pred lo gi: • vzpo sta vi ti učin ko vit sistem jav ne ga pot niškega pro me ta in ustrez ne alter na ti ve sočasno z uved bo more bit nih dodat nih pri stoj bin; 72 GEORITEM 20 • obli ko va nje splošnega poli tičnega kon sen za na rav ni celot ne metro po li tan ske re - gije; • obli ko va nje pre gled ne ga siste ma trošenja pri dob lje nih finančnih sred stev; • zago to vi tev dodat nih virov finan ci ra nja, s ka te ri mi bodo pri stoj ni poka za li interes za ure di tev pro me ta in ne zgolj težnjo po novih finančnih virih. Pri me ri dobrih praks: • Oslo-Akers hus: cest nin ski obroč v Oslu; • Regi ja Göte borg: zgoščeval na tak sa v Göte bor gu. Vzpo sta vi tev pri vlačnih pre stop nih točk: Pre stop ne točke med raz ličnimi zvrst mi pro me ta veli ko pris pe va jo k ce lot ni podo bi jav ne ga pot niškega pro me ta. Zato mora jo biti ure je ne in pri jaz ne vsem upo rab ni kom, nudi jo naj širok spek ter dodatnih sto ri tev (na ku po val na sre dišča, uslužne dejav no sti …), zago to vi jo naj eno sta ven dostop do vseh pro met nih siste mov … Po se ben pri mer pre stop nih točk so P + R par ki rišča. V Ljub ljan ski urba ni regi ji načrt nji ho ve vzpo sta vi tve že obsta ja, ven dar ga je tre ba dodat no pri la go di ti raz me - ram v po sa mez nih kra jih. Težiti bi mora li k vzpo sta vi tvi čim širše mreže manjših par ki rišč v re gi ji, pred vsem ob želez niških posta jah, do njih pa vzpo sta vi ti učin ko - vit jav ni pot niški pro met. Večja P + R par ki rišča bi mora la biti tudi ob vseh glav nih vpad ni cah, saj bi le tako lah ko zmanjšali šte vi lo poto vanj z av to mo bi li v samo mesto. Pred lo gi: • ure di tev pre stop nih točk in zago to vi tev eno stav nih pre ho dov z ene ga pro met ne - ga siste ma na dru ge ga; • zago to vi tev čim širšega spek tra sto ri tev v ok vi ru pre stop nih točk; • pri la go di tev žel jam upo rab ni kov; • zago tav lja nje var no sti in učin ko vi te ga uprav lja nja. Pri me ri dobrih praks: • Regi ja Göte borg: Ideal na pre stop na točka – vod nik o in ter mo dal no sti; • Dunaj-Spod nja Avstri ja: Pra ter stern na Duna ju; • Rim ska pro vin ca: Tibur ti na v Rimu. Majh ni kora ki – pot do uspe ha: Večina pro met nih siste mov je dra gih in zahtev - nih, inve sti ci je pa pogo sto nima jo takojšnjih učin kov. Zato je tre ba začeti z manjšimi in cenejšimi ukre pi, zla sti tisti mi, pri kate rih so možni hitri učinki. To namreč poveča zani ma nje jav no sti in spre jem lji vost izve de nih ukre pov. Lažje ure sničlji vi so zla sti ukre pi na področju kole sar je nja in hoje, ki sta tudi okolj sko najs pre jem lji vejši obli - ki mobil no sti. V Ljub lja ni sta zla sti odmev na pri me ra zaprt ja mest ne ga jedra in vzpo sta vi tev siste ma Bici kelj. Pred lo gi: • povečanje pogo sto sti voženj jav ne ga pot niškega pro me ta; • zago to vi tev var no sti in udob ja tako kole sar jem kot pešcem; 73 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji • daja nje pred no sti jav ne mu pot niškemu pro me tu z ru me ni mi paso vi in dru gi mi teh - ničnimi rešit va mi. Pri me ri: • Osred nja madžar ska regi ja: pro gram avto bu snih pasov. Po ve za va pro stor ske ga in pro met ne ga načrto va nja v ce lot ni metro po li tan ski regi ji: Zara di udob nejšega živ lje nja, kako vost nejšega živ ljenj ske ga oko lja in cenejše grad nje se je veli ko mest nih pre bi val cev pre se li lo na obrob ja mest, kar pri za de va njem za zago tav lja nje učin ko vi te ga jav ne ga pot niškega pro me ta pome ni šte vil ne izzi ve. Da bi se tovrst na težnja ome ji la, je tre ba pove za ti pro stor sko in pro met no načrto va nje in omo gočiti grad njo zla sti na območjih, kjer je pre skr ba z jav ni mi pro met ni mi siste - mi zado vo lji va in omo goča mobil nost z jav nim pot niškim pro me tom. Tako bo raba pro sto ra posta la preu dar nejša, pro met ni sistem pa cenejši in učin ko vi tejši. V Ljub ljan ski urba ni regi ji so obsežna območja, kjer se je omo gočala grad nja novih hiš, ven dar je bila gosto ta pose li tve pre majh na, da bi omo gočala uved bo učin - ko vi te ga jav ne ga pot niškega pro me ta. Tovrst nim raz me ram bi se lah ko izog ni li z us trez nim načrto va njem na rav ni celot ne metro po li tan ske regi je ter s po ve zo va - njem pro met ne ga in pro stor ske ga načrto va nja. Zato je tre ba v pri hod nje zago to vi ti uskla je va nje regio nal nih raz sežno sti občin skih pro stor skih načrtov na rav ni metro - po li tan ske regi je, ob tem pa pred očmi neneh no ime ti temelj na izho dišča traj nost ne mobil no sti. Pred lo gi: • pove za ti pro met no in pro stor sko načrto va nje na rav ni metro po li tan ske regi je; • v pro stor sko in pro met no načrto va nje vključiti vse rele vant ne deležnike; • zgoščanje novih območij pose li tve v ob sto ječih sre diščih in ob obsto ječih pro met - nih kori dor jih; • pri pra va inte gral ne ga raz voj ne ga načrta za vse sek tor je. Pri me ri: • Ber lin-Bran den burška: skup ni odde lek za regio nal no pla ni ra nje; • Dunaj-Spod nja Avstri ja: uprav lja nje metro po li tan ske regi je; • Regi ja Göte borg: pro sto volj na pove za va tri naj stih občin zara di skup ne ga načrtovanja. Pri la go di tev novim teh no lo gi jam: Hiter teh no loški raz voj pri naša nove obli ke mobil no sti, nove infor ma cij ske plat for me in nova pogon ska gori va. Raz no li kost novih oblik ne sme pred stav lja ti ovi re, ampak pri ložnost, zato jim je tre ba pri la ga ja ti pro - met ne siste me. Pogla vit ni vodi li pri tem mora ta biti preu dar nejši rabi pro sto ra in ener gi je. Pred lo gi: • pod po ra ino va tiv nim pro jek tom in poiz ku som; • sle de nje novim teh no loškim rešit vam; • vzpo sta vi tev siste ma rabe in hra nje nja raz ličnih vrst goriv; • izme nja va mnenj in izkušenj z dru gi mi metro po li tan ski mi regi ja mi. 74 GEORITEM 20 Pri me ri dobrih praks: • Rim ska pro vin ca: raz lične teh no lo gi je na področju traj nost ne mobil no sti; • Ber lin-Bran den burška: test no območje e-mo bil no sti; • Ber lin-Bran den burška: hibrid na elek trar na. Spre mi nja nje vedenj skih vzor cev: Spre mem be v pot niškem pro me tu v naj večji meri pov zročajo spre mi nja nje vede nja lju di in nova pro met na sreds tva. Za zago to - vi tev traj nost ne mobil no sti naj se spod bu ja alter na tiv ne obli ke traj nost ne mobil no sti, s pou dar kom na opuščanju rabe oseb nih vozil in spod bu ja njem okolj sko spre jemlji - vejšega jav ne ga pot niškega pro me ta. Z no vi mi infor ma cij ski mi siste mi lah ko jav ni pot niški pro met posta ne pri vlačnejši (plačeva nje s pa met ni mi tele fo ni, posa mez niku pri la go je ni iti ne rar ji …), prav tako so na voljo nove obli ke mobil no sti, kot so na primer sou po ra ba avto mo bi la ( car-sha ring), elek trični avto mo bi li in kole sa, ki lah ko pris - pe va jo k smo tr nejši rabi pre voz nih sred stev. V Ljub lja ni je bil napre dek nare jen s po sta vi tvi jo infor ma cij skih tabel za sprot - no obveščanje o de jan skih pri ho dih avto bu sov, prav tako s po nu je nim brez plačnim pol nje njem elek tričnih avto mo bi lov v mest nem sre dišču. Ven dar pa tovrst ni ukre - pi niso zadost ni, tre ba pa jih je tudi razširi ti na celot no metro po li tan sko regi jo. Pred lo gi: • upo ra ba upo rab ni kom pri jaz nih rešitev (teh no lo gi je na pamet nih tele fo nih); • upo ra ba elek tron skih vozov nic; • infor ma cij ska plat for ma z in for ma ci ja mi o jav nem pot niškem pro me tu, možnosti sou po ra be (elek tričnih) koles ( (e-)bike sha ring) in možno sti sou po ra be (elek tričnih) avto mo bi lov ( (e-)car sha ring). Pri me ri dobrih praks: • Ber lin-Bran den burška: BeMo bi lity – poskus vzpo sta vi tve inte gri ra ne mobil no sti; • Du naj-Spod nja Avstri ja: inter mo dal ne pot niške infor ma ci je. 6.3 Idej na zasno va jav ne ga pot niškega pro me ta na območju notranj ske ga kori dor ja Na pod la gi ana liz, načel in pri po ročil, ki so bila pred stav lje na v pred hod nih poglav - jih, pred stav lja mo idej no zasno vo jav ne ga pot niškega pro me ta na območju izbra ne ga kori dor ja. Za pona zo ri tve ni pri mer smo izbra li notranj ski kori dor, torej lini je jav - ne ga pot niškega pro me ta, ki pote ka jo iz Ljub lja ne pro ti jugo za ho du po Tržaški cesti ozi ro ma želez ni ci pro ti Postoj ni in Sežani. Zasno va je ome je na na občine Ljub ljan - ske urba ne regi je, ki se nave zu je jo na ta kori dor. Pred dese ti mi leti so podob no zasno vo pri pra vi li v ok vi ru Pro stor ske zasno ve Mest ne občine Ljub lja na (2002). V pri mer ja - vi z njo smo podrob ne je zasno va li avto bu sni pro met, doda li smo sto ri tev pre vo zov na klic in nad gra di li sistem P + R par ki rišč sklad no s so dob ni mi načeli traj nost ne mobil - no sti. Leta 2009 je po naročilu Regio nal ne raz voj ne agen ci je pod jet je Ome ga Con sult 75 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji pri pra vi lo štu di jo Stro kov ne pod la ge ure ja nja jav ne ga pro me ta v re gi ji. Nje ni avtor ji so zasno vo omrežja hitrih linij in P + R par ki rišč pri pra vi li v več raz ličicah. Manj ka pa podrob nejša zasno va omrežja avto bu snih linij v re gi ji, ki bi omo gočile dostop do inter - mo dal nih pre stop nih točk (Bole s so de lav ci 2012). Prav zasno va napa jal nih avto bu snih linij, vključno s pre vo zi na klic, je doslej naj po drob ne je pred stav lje na v tem poglav ju. V za sno vi izha ja mo iz obsto ječe želez niške in cest ne infra struk tu re, pred vi de va - mo le izgrad njo posa mez nih novih posta ja lišč ter izgrad njo posa mez nih manjših P + R par ki rišč ob obsto ječih pro met nih voz liščih. Načrtu je mo pa dru gačno omrežje avto - bu snih linij, pri čemer na novo uva ja mo neka te re tan gen cial ne lini je, ki se nave zu - je jo pred vsem na obsto ječe želez niške posta je. V pre te klih štu di jah (Ga bro vec in Bole 2009) je bilo ugo tov lje no, da je veli ka upo ra ba jav ne ga pot niškega pro me ta pred - vsem tam, kjer je ta časov no kon ku renčen oseb ne mu pre vo zu. V no tranj skem kori - dor ju to velja za vlak na odse ku med Ljub lja no in Borov ni co. Zato je vla kom na tem odseku smi sel no izboljšati frek ven co in kako vost ter z želez ni co uskla di ti napa jal ne avto bu sne lini je, kar velja še zla sti za Rakit no. Ker vsa ko pre sto pa nje pome ni izgu - bo časa, pred la ga mo čim bolj direkt ne pove za ve. Pre sto pa nje je smi sel no pred vsem z av to bu sa na hitrejši vlak, manj posrečeno pa je pre sto pa nje z ene ga avto bu sa na dru - ge ga, še pose bej če gre za pre stop na počas nejši mest ni avto bus, kot se zdaj doga ja v No tra njih Gori cah. V glav nih pote zah bi bil potek linij v re gi ji nasled nji: I. Želez niške pove za ve: 1. (Sežana)–Lo ga tec–Bo rov ni ca–Ljub lja na (hi tra lini ja), 2. Loga tec–Ljub lja na. II. Nepo sred ne avto bu sne lini je v Ljub lja no: 1. (Idri ja)–Lo ga tec–av to ce sta–Ljub lja na, 2. (Po stoj na)–Lo ga tec–Vrh ni ka–av to ce sta–Ljub lja na, 3. Vrh ni ka–Log pri Bre zo vi ci–Ljub lja na, 4. Notra nje Gori ce–Ljub lja na, 5. Pod peč–Črna vas–Ljub lja na, 6. (Go re nja vas)–Šent jošt–Hor jul–Ljub lja na, 7. Črni Vrh–Pol hov Gra dec–Ljub lja na. III. Napa jal ne lini je: 1. (Cerk ni ca)–Laze–Lo ga tec, 2. (Žiri)–Rov te–Lo ga tec, 3. (Žiri)–Smrečje–Vrh ni ka, 4. Hor jul–Vrh ni ka, 5. Rakit na–Pre ser je, 6. Vrh ni ka–Bo rov ni ca–Pre ser je–Pod peč–No tra nje Gori ce, 7. Vrh ni ka–Bev ke–Log pri Bre zo vi ci–No tra nje Gori ce, 8. Ig–Pod peč–No tra nje Gori ce. 76 GEORITEM 20 IV. Vožnje na klic: 1. Jako vi ca–Laze–želez niška posta ja Pla ni na, 2. Žibrše–Lo ga tec, 3. Med ved je Brdo–Lo ga tec, 4. Hlev ni Vrh–Rov te, 5. Zapla na–Vrh ni ka, 6. Oho ni ca (Pe kel)–Zabočevo–Bo rov ni ca, 7. Žažar–Hor jul, 8. Kore no–Hor jul, 9. Butaj no va–Pol hov Gra dec. She ma vseh nave de nih linij je pri ka za na na sli ki 27. V na da lje va nju na krat ko pred - stav lja mo nji ho ve značil no sti. Regio nal ne vla ke ločimo v dve kate go ri ji. Hitrejši ustav lja jo le v Lo gat cu in Borov ni ci ter v Ljub lja ni pri Dol gem mostu in Tivo li ju. Pra - vi lo ma pri ha ja jo iz Kopra ali Sežane, v Lo gat cu ali Borov ni ci pa lah ko pot ni ki pre sto pi jo na lokal ne vla ke, ki ustav lja jo na vseh posta ja liščih. Frek ven ca voženj je vsaj pol ure v ko ni cah in ena ura izven njih. Z ena ko frek ven co so z Ljub lja no z av to bu si pove - za na občin ska sre dišča, ki nima jo želez niške posta je. Občin ska sre dišča z av to cest nim pri ključkom (Lo ga tec in Vrh ni ka) so z Ljub lja no pove za na tudi s po go sti mi avto bu - sni mi vožnja mi po avto ce sti. Neka te re od teh linij ima jo začetne posta je zunaj obrav na va ne ga območja, na pri mer v Po stoj ni ali Idri ji, v sez na mu linij so te posta - je nave de ne v ok le pa jih. Napa jal ne tan gen cial ne lini je med seboj pove zu je jo občin ska sre dišča v re gi ji in sre dišča v so sed njih regi jah (Žiri, Gore nja vas) z no tranj skim kori - dor jem. V večini pri me rov se nave zu je jo na eno izmed želez niških postaj, novost gle de na zdajšnje omrežje sta pre stop ni točki na želez niških posta jah Loga tec in Pre ser je. Novost so tudi vožnje na klic, ki pred stav lja jo naj bolj flek si bil no obli ko jav ne ga pre - vo za. Začetne posta je ima jo na izbra nih želez niških in avto bu snih posta ja liščih, odho di so uskla je ni s pri ho di vla kov ozi ro ma avto bu sov. Vozi jo le po pred hod nem naročilu, vsa ko kra ten iti ne rar se pri la ga ja pov praševa nju, kot cilj je vna prej določen nabor posta - ja lišč, v ne ka te rih pri me rih je možna tudi dosta va do doma. Pokri va jo podob na območja kot zdajšnji osnov nošol ski pre vo zi, sto ri tev se lah ko oprav lja z is ti mi vozi - li. Pomemb no je, da se dnev ni pre voz omo goči tudi dija kom in sta rejšim, delo ma pa ima jo lah ko ti pre vo zi tudi turi stično funk ci jo, na pri mer pre voz do sote ske Pekel pri Borov ni ci. V nemški pro met no geo graf ski lite ra tu ri to obli ko ime nu je jo Anruf-Sam - mel ta xi (»zbir ni tak si na klic«) (Gat her, Kager me ier in Lan zen dorf 2008). Pri načrto va nju jav ne ga pot niškega pro me ta je tre ba poseb no pozor nost name - ni ti dosto pu do posta ja lišč jav ne ga pro me ta, pri čemer je tre ba dati pred nost peš in kole sar ske mu pro me tu, zato so še zla sti pomemb ne ustrez ne kole sar ni ce na vseh večjih Sli ka 27: Idej na zasno va jav ne ga pot niškega pro me ta na območju notranj ske ga koridor ja. p str. 78 77 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Črni Vrh Gorenja vas Butajnova Polhov G Šentjošt Horjul Žiri Rovte Medvedje Zaplana Vrhnika Brdo Verd Idrija Žibrše Ohonica B Logatec okvirna minimalna frekvenca voženj javnega potniškega prometa (označeno z debelino črte): Planina Laze vsaj 23 voženj dnevno vsaj 15 voženj dnevno Postojna vsaj 8 voženj dnevno 78 GEORITEM 20 Kranj Kamnik Gradec LJUBLJANA Dobrova Litija LJ – Dolgi most Brezovica Novo Log mesto Vnanje Gorice Notranje Gorice Ig Bevke Podpeč Preserje vrsta postajališča: pomembna prestopna točka pomembna avtobusna postaja Rakitna končno avtobusno postajališče železniško postajališče Borovnica vrsta linije javnega potniškega prometa: železniška proga neposredna avtobusna linija v Ljubljano napajalna linija vožnja na klic ostalo: manjše urejeno P+R parkirišče meja območja 79 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji posta ja liščih. Pred vsem tistim pre bi val cem, ki jim zara di raz pršene pose li tve ni mogoče zago to vi ti kako vost ne ga jav ne ga pro me ta v bližini doma, so name nje na P + R par - ki rišča. Ta so na večini želez niških postaj, manjša pa tudi ob večjih avto bu snih posta ja liščih. Na robu Ljub lja ne je ob notranj skem kori dor ju P + R par ki rišče na Dolgem mostu. Tu pa ni pred vi de no le par ki rišče, ampak je ob novem želez niškem posta ja lišču tudi ena pomemb nejših pre stop nih točk med vla ki ter med kra jev ni mi in mest ni mi avto bu si. P + R par ki rišče pa ni name nje no le Notranj cem in Pri mor - cem, name nje nim v za hod ni del Ljub lja ne, ampak tudi Ljub ljančanom, ki z vla kom potu je jo pro ti zaho du. Večina obsto ječih P + R par ki rišč dobi va dodat no funk ci jo pre - stop nih točk med napa jal ni mi avto bu sni mi lini ja mi in želez ni co. To velja pred vsem za par ki rišča v Lo gat cu, Pre ser ju in Notra njih Gori cah. 7 Sklep Uprav lja nje mest nih regij je čeda lje bolj kom plek sno. Pro stor ska raz mer ja v njih se spre mi nja jo, nasta ja jo novi vedenj ski vzor ci, teh no lo gi ja omo goča še do pred krat - kim nepred stav lji ve stva ri. Kljub novim odno som pa neka te re pro stor ske struk tu re osta ja jo raz me ro ma traj ne ozi ro ma se na spre mem be zelo počasi odzi va jo. Pri mer tega so admi ni stra tiv ne meje občin. Te zara di raz me ro ma veli kih pri stoj no sti občin - ske rav ni deli jo pro stor in ustvar ja jo nes klad ja, ki jih v Slo ve ni ji zara di manj ka joče regio nal ne rav ni ne zna mo ozi ro ma ne zmo re mo pre seči. Tudi sicer smo, nas prot - no kot v večini dru gih evrop skih držav, še ved no v fazi nadalj nje ga drob lje nja občin, kar je ob raz me ro ma šib kem modobčin skem sode lo va nju in pove zo va nju pre cej prob - le ma tično. Pri ha ja sicer do obli ko va nja posa mez nih skup nih občin skih uprav, ven dar je to raz me ro ma ome je no, tako po šte vi lu vključenih občin kot po nalo gah, ki jih skup - ne upra ve oprav lja jo. Posle di ca so šte vil ni med se boj no neus kla je ni pro jek ti, še večja težava pa je odsot nost sode lo va nja na regio nal ni rav ni. Po osa mos vo ji tvi je Slo ve ni ja uprav ni sistem v mar sičem postav lja la na novo. Kot pro tiu tež nepo srečeni pre ti ra ni cen tra li za ci ji države se je uve lja vi la dro bi tev občin, kar je pone kod sicer pris pe va lo k ne ko li ko hitrejši izgrad nji komu nal ne infra struk - tu re, še pogo ste je pa je pri ved lo do odvi sno sti občin od držav ne ga denar ja (po podat kih Mini strs tva za finan ce kar 70 % občin rabi dodat na sreds tva iz finančne izrav na ve (Pri mer na pora ba … 2012)). Naraščajoče šte vi lo občin namreč draži sistem lokal ne samou pra ve, obe nem pa šte vil ne občine z ome je ni mi kadri le stežka sle di jo rastočim pri stoj no stim. Še več, z dro bi tvi jo občin je vse težje stro kov no pokri va ti raz lična področja, kar se odraža tudi v šte vil nih napačnih odločit vah. Pri mer pre po go sto neu - strez ne ga rav na nja je ure ja nje pro sto ra. Občine v želji po pri do bi tvi novih pre bi val cev določajo nova območja pozi da ve, kar omo goča hiter raz rast subur ba ni za ci je, zla sti v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 80 GEORITEM 20 K obsežni subur ba ni za ci ji sta odločilno pris pe va la tudi raz voj avto mo bil ske ga pro - me ta in sistem nado me stil za vožnjo na delo, ki je šte vil nim delav cem omo gočil daljša poto va nja, kate rih brez nado me stil zago to vo ne bi mogli finan ci ra ti. Sočasno je prišlo do sla bi tve jav ne ga pot niškega pro me ta. Avto bu si in vla ki so za šte vil ne posta li nepri vlačni, neso dob ni, nepri mer ni nji ho ve mu sta tu su in živ ljenj - ske mu slo gu. Nave za nost na oseb ni avto mo bil kot postu lat sodob ne ga člo ve ka sicer res omo goča večjo svo bo do giba nja, ven dar ima šte vil ne nega tiv ne učinke, kot so one - snaževa nje oko lja, gneča, neza dost na par ki rišča … Na ve de ne težave bi se dalo močno ome ji ti z us kla je nim pro stor skim in pro met - nim načrto va njem, s ka te rim bi bila izgrad nja novih sosesk mogoča le ob hkrat ni zago to vi tvi učin ko vi te ga jav ne ga pot niškega pro me ta. Gle de na zatečeno sta nje – raz - pršeno pose li tev in neu stre zen jav ni pot niški pro met – hitrih spre memb ne more mo pričako va ti. Potreb no je celo vi to načrto va nje na rav ni celot ne funk cij ske regi je, pri kate rem se bo pose li tev osre do točala in zgoščala v na sel bin skih jedrih, kjer je možna orga ni za ci ja ustrez ne ga jav ne ga pro me ta, in ob pro met nih kori dor jih, kjer je ponud - ba jav ne ga pot niškega pro me ta že zdaj raz me ro ma ustrez na. Po so do bi ti je tre ba tudi celo ten sistem jav ne ga pot niškega pro me ta. Uve sti je treba eno ten tarif ni sistem in enot no vozov ni co, poso do bi ti voz ni park, uskla di ti voz ne rede, ure di ti pre stop ne točke, velik napor pa je smi sel no usme ri ti tudi v spre mem be netraj - nost nih vedenj skih vzor cev. Ljub ljan ska urba na regi ja pri teh pro ce sih ni izje ma. S po dob ni mi prob le mi se soočajo tudi dru ge metro po li tan ske regi je, le da so v is ka nju rešitev veli ko krat korak pred nami. Za vzor so nam lah ko pred vsem metro po li tan ske regi je z in te gri ra nim jav nim pot niškim pro me tom ter hkrat nim celo vi tim siste mom načrto va nja, ki pre - se ga sek tor ske pri sto pe in vključuje vse rele vant ne deležnike, od kate rih je v naj večji meri odvi sna izpe lja va zastav lje nih ciljev. Ljub ljan ska urba na regi ja ima tako pred sabo šte vil ne pomemb ne odločitve. Zago - to vi ti je tre ba uskla je nost načrto va nja na rav ni celot ne funk cij ske regi je, pri čemer je pred nost na nalo ga pre prečeva nje dodat ne ga raz se lje va nja pre bi val cev ob sočasni vzpo sta vi tvi učin ko vi te ga siste ma jav ne ga pot niškega pro me ta, ki bi lah ko bil pri - mer na alter na ti va poto va njem z oseb ni mi avto mo bi li. Za ve da ti se namreč mora mo, da so pro stor, oko lje, čas in zdrav je lju di pomemb - ne, a ome je ne vred no te, zato je tre ba z nji mi rav na ti zelo pre vid no in preu dar no. Posle di ce more bit nih nepri mer nih odločitev se bodo kaza le v slabši kako vo sti živ - lje nja, večjih živ ljenj skih stroških, nižji kon ku renčno sti, naj bolj nedo pust no pa je, da bi lah ko nega tiv no vpli va le tudi na živ lje nje pri hod njih gene ra cij. Zato mora mo misli ti vna prej! 81 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 8 Sez nam virov in lite ra tu re An ke ta po gos po dinjs tvih: razi ska va poto val nih navad pre bi val cev ljub ljan ske regi - je 2003: URBI d. o. o., PNZ d. o. o., Nina me dia d. o. o. Ljub lja na. Arm strong, H., Tay lor, J. 2000: Regio nal Eco no mics and Policy. Oxford. ARSO (Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje) 2012: Med mrežje: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=388 (14. 9. 2012). Böke mann, D. 1982: Theo rie der Raum pla nung: Regio nal wis sensc haft lic he Grund - la gen für die Stadt-, Regio nal- und Lan des pla nung. München, Wien. Bole, D. 2004: Daily mobi lity of wor kers in Slo ve nia = Dnev na mobil nost delav cev v Slo ve ni ji. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. Ljub lja na. Bole, D. 2008a: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest. Geo gra fi ja Slo ve ni je 19. Ljub - lja na. Bole, D. 2008b: Kul tur na indu stri ja kot odraz nove ter cia ri za ci je mest. Acta geo grap - hi ca Slo ve ni ca 48-2. Ljub lja na. Bole, D. 2011: Chan ges in Emplo yee Com mu ting: A Com pa ra ti ve Analy sis of Emplo - yee Com mu ting to Major Slo ve nian Employ ment Cen ters from 2000 to 2009. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. Ljub lja na. Bole, D. 2012: Socio-eco no mic cha rac te ri stics of the Slo ve ne urban system. Geo grafski vest nik 84-1. Ljub lja na. Bole, D., Gabro vec, M., Gojčič, M. 2012: Trans port chal len ges in the gro wing metro - po li tan region: the case of Ljub lja na. Regions 285. Sea ford. Bole, D., Gabro vec, M., Kozi na, J. 2010: Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop - no sti Občine Idri ja. Na pre lom ni ci: raz voj na vprašanja Občine Idri ja. Ljub lja na. Bole, D., Gabro vec, M., Nared, J., Raz pot nik Visko vić, N. 2012: Com pre hen si ve plan - ning of pub lic pas sen ger trans port bet ween the city and the region: the case of Ljub lja na = Celost no načrto va nje jav ne ga pot niškega pro me ta med mestom in regi jo na pri me ru Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. Ljub lja na. Bont je, M., Bur dack, J. 2005: Eco no mic poles in the Euro pean metro po li tan perip - hery and sustai nab le deve lop ment. Forum IfL, Heft 1. Leip zig. Brueg mann, R. 2008: Point: Sprawl and Acces si bi lity. Jour nal of Trans port and Land Use 1-1. Min nea po lis. Cen tral ni regi ster pre bi vals tva. 2011. Sta nje na dan 11. 7. 2011. Mini strs tvo za notra - nje zade ve, Ljub lja na. Ci vi tas Elan. 2010. Med mrežje: http://www.ci vi tas ljub lja na.si/do ku men ti/pred sta vitve (19. 9. 2012). Cof, A. 2005: Vpli vi šir je nja pozi da nih zem ljišč na kra jin ske kako vo sti pro sto ra v Ljub - ljan ski urba ni regi ji v ob dob ju 1951–2002. Urba ni izziv 16. Ljub lja na. Čeh, M., Zavod nik Lamovšek, A., Rom, J., Kide rič, D. 2008: Ana li za dostop no sti pre - bi vals tva do jav nih dejav no sti z jav nim pot niškim pro me tom s pomočjo dveh GIS 82 GEORITEM 20 gra vi ta cij skih mode lov. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2007–2008. Ljub lja na. Drob ne, S. 2012: Vpliv raz da lje na toko ve delav cev vozačev v Slo ve ni ji. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2011–2012. Ljub lja na. Drob ne, S., Konjar, M., Lisec, A. 2011: Pre gled funk cio nal nih regij po izbra nih državah. Geo det ski vest nik 55-3. Ljub lja na. Drozg, V. 1996: Ure ja nje pro sto ra z vi di ka raz pršene grad nje. Razi sko val no poročilo. Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Drozg, V. 2006: Regij sko mesto Mari bor. Revi ja za geo gra fi jo 1-1. Mari bor. El tis. 2012. The Urban Mobi lity por tal. Med mrežje: http://www.el tis.org/ (19. 9. 2012). EPOMM (Eu ro pean Plat form on Mobi lity Mana ge ment). 2012. Med mrežje: http://www.epomm.eu/tems/in dex.phtml?Main_ID=2928 (11. 9. 2012). Fried mann, J. 1966: Regio nal deve lop ment policy. A case study of Vene zue la. Cam - brid ge. Frie drichs, J. 1975: Sozio lo gisc he Ananly se der Bevol ke rugs-Su bur ba ni sie rung. Verö - fent lic hun gen der Aka de mie fur Raum forsc hung und Lan des pla nung, Band 102. Han no ver. Ga bro vec, M. 2009: Traj nost na mobil nost. Social ni raz gle di 2008. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Bole, D. 2006: Dostop nost do avto bu snih posta ja lišč. Geo graf ski vest - nik 78-2, Ljub lja na. Ga bro vec, M., Bole, D. 2009: Dnev na mobil nost v Slo ve ni ji. Geo ri tem 11. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Kotar, M., Bole, D., Fridl, J., Raz pot nik, N., Host nik, D., Gostič, K. 2008: Izde la va con ske ga siste ma v Re pub li ki Slo ve ni ji, končno poročilo. Agen ci ja za pro - met. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Lep, M., Bole, D. 2007. Analy sis of Com mu ter Res pon ses to Exten si - ve Chan ges in Pub lic Trans port Supply – A Case Study of Dol pri Ljub lja ni/Slo ve nia. Slo vak Jour nal of Civil Engi nee ring 15-1. Bra ti sla va. Ga bro vec, M., Pavlin, B., Slu ga, G. 2000: Dostop nost do jav ne ga pot niškega pro me - ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji. Ljub lja na: Geo gra fi ja mesta. Ljub lja na. Gat her, M., Kager me ier, A., Lan zen dorf, M. 2008. Geo grap hisc he Mobi litäts- und Ver - ke hrs forsc hung. Ber lin, Stutt gart. Goo gle Tran sit. 2012. Med mrežje: http://maps.goo gle.si/intl/sl/lan ding/tran sit/#dmy (20. 8. 2012). Hei ne berg, H. 2007. Einführung in die Antro po geo grap hie/Hu man geo grap hie. 3. Auf - la ge. Pader born. Heußner, J., Kirch hoff, H.-H., Lapp, U., Meier, W., Meyer, L., Nic kel, B. E., Roß, J., von Rumo hr, V., Strünkmann, W. 2001: Ver ke hr sersch ließung und Ver ke hr san ge bot im ÖPNV. VDV Schrif ten 4. Köln. In vest Slo ve nia. 2012. Jav na agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za pod jet ništvo in tuje inve - sti ci je (JAPTI). Med mrežje: http://www.in vest slo ve nia.org/si/lo ca tions/ (19.9.2012). 83 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Jav ni pro met v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 2010. Ljub lja na. Med mrežje: http://www.rra - lur.si/fi lead min/user_up load/pro jek ti/Pro met/Po ziv Bro su ra/JPP_bro su ra.pdf (11. 9. 2012). Ka ramyc hev, V., van Ree ven, P. 2011: Park-and-ride: Good for the city, good for the region? Regio nal Scien ce and Urban Eco no mics 41-5. Amster dam. Ko zi na, J. 2010: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji. Geo ri tem 14. Ljub lja na. Lep, M., Božičnik, S., Ciga le, D., Gspan, P., Lam pič, B., Leskovšek, J., Man koč - Borštnik, N. S., Mesa rec, B., Para diž, B., Simončič, M., Šabec, M. 2004: Ana li za ekster nih stroškov pro me ta. Končno poročilo pro jek ta (CD), Fakul te ta za grad be ništvo Uni - ver ze v Ma ri bo ru, Inšti tut za eko nom ska razi sko va nja, Pri mor ski inšti tut za nara vo slov ne in teh nične vede Uni ver ze na Pri mor skem. Mari bor, Ljub lja na, Koper. Ljub ljan ska par ki rišča in tržnice. 2012. Med mrežje: http://www.lpt.si/par ki ris ca (22. 9. 2012). Ljub ljan ski pot niški pro met. 2012. Med mrežje: http://www.jhl.si/lpp/jav ni-pre voz (20. 9. 2012). Mak si mo vič, I. 2011: Voz ni park Slo ven skih želez nic, d. o. o. Diplom sko delo. B&B višja stro kov na šola. Ljub lja na. Na red, J. 2007: Pro stor ski vpli vi slo ven ske regio nal ne poli ti ke. Geo gra fi ja Slo ve nije 16. Ljub lja na. Na red, J., Raz pot nik Visko vić, N. (ur.) 2012: Moving peo ple: towards a su stai nab le mobi lity in Euro pean metro po li tan regions. Pots dam. Nore, N. 2010: Park & Ride in Oslo & Akers hus. Med mrežje: http://www.catch-mr.eu/ pub lic/DB_Data/fi les/Down loads/Park_and_ride_Oslo_Bu da pest Nov2010.pdf (21. 3. 2012). Ogrin, M. 2007: Air pol lu tion due to road traf fic in Ljub lja na. Dela 27. Ljub lja na. ÖIR. 2006: The role of small and medium-si zed town. Final Report of the ESPON Pro ject 1.4.1. Med mrežje: http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/ Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/SmallMediumCitie s/fr-1.4.1_revised-full.pdf (17. 9. 2012). Pečar, J. 2011: Poslo va nje gos po dar skih družb v le tih 2008 in 2009 – regio nal ni pre - gled. Delov ni zve zek 20-1. Ljub lja na. Poročilo o sta nju oko lja v Evro pi 2010 – pris pev ki Slo ve ni je. 2012. Agen ci ja Repub - li ke Slo ve ni je za oko lje. Med mrežje: http://www.arso.gov.si/soer/ (25. 9. 2012). Po staj ni voz ni redi v no tra njem linij skem cest nem pro me tu. 2012. Mini strs tvo za infra - struk tu ro in pro stor. Med mrežje: http://www.jpp.si/Pre gled/In dex.jsp (25. 7. 2012). Potočnik Sla vič, I. 2010: Geo graf ski vidik obrt no-po slov nih con na slo ven skem podeželju. IB revi ja 44-1. Ljub lja na. Pri ha ja Kam nik bus. 2012. Kam Bus. Med mrežje: http://www.kam-bus.si/in dex.php? page=news&item=6&id=87 (21. 9. 2012). 84 GEORITEM 20 Pri mer na pora ba občin, dohod ni na in finančna izrav na va za leto 2012. 2012. Mini - strs tvo za finan ce. Med mrežje: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/lokalne_ skupnosti/izracuni/izracuni_primerne_porabe_obcin_in_zneskov_financne_izrav nave/primerna_poraba_obcin_dohodnina_in_financna_izravnava_za_leto_2012/ (26. 9. 2012). Pro jekt Inte gri ra ni jav ni pot niški pro met. 2012. Mini strs tvo za infra struk tu ro in prostor. Med mrežje: http://www.mzip.gov.si/si/ak tual no/ (17. 8. 2012). Pro stor ska zasno va Mest ne občine Ljub lja na. 2002. Odde lek za urba ni zem Mest ne občine Ljub lja na. Ljub lja na. Rav bar, M. 1997: Slo ve ne cities and suburbs in trans for ma tion = Slo ven ska mesta in obmest ja v preo braz bi. Geo graf ski zbor nik 37. Ljub lja na. Rav bar, M. 1999a: Gra di tev sta no vanj in sosesk. Mesta in urba ni za ci ja v Slo ve ni ji. Zbir ka ure je no in sona rav no 3. Ljub lja na. Rav bar, M. 1999b: Posav je. Nove možno sti podeželja. Geo grap hi ca Slo ve ni ca 31. Ljub - lja na. Rav bar, M. 2002: Sodob ne težnje v raz vo ju pre bi vals tva in delov nih mest – pot k sona - rav ne mu in decen tra li zi ra ne mu usmer ja nju pose li tve v Slo ve ni ji? IB revi ja 36-1. Ljub lja na. Rav bar, M. 2005: Pogle di na usmer ja nje traj nost ne ga nasel bin ske ga raz vo ja – težnje, razu me va nje in urba ni menedžment kot instru ment usmer ja nja pose li tve. IB revija 39-4. Ljub lja na. Rav bar, M. 2007: Geo gra fi ja človeških virov v Slo ve ni ji – pomen ustvar jal nih social - nih sku pin za regio nal ni raz voj. Geo graf ski vest nik 79-2. Ljub lja na. Rav bar, M. 2009: Eco no mic geo grap hi cal asses sment of invest ments – a de ve lop ment fac tor in regio nal deve lop ment = Eko nom sko geo graf sko vred no te nje naložb – raz voj ni dejav nik v re gio nal nem raz vo ju. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. Ljub - lja na. Rav bar, M. 2011: Crea ti ve social groups in Slo ve nia: con tri bu tion to geo grap hic stud - ying of human resour ces = Ustvar jal ne social ne sku pi ne v Slo ve ni ji: pris pe vek h geo graf ske mu proučeva nju človeških virov. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2. Ljub lja na. Rav bar, M., Bole, D., Nared, J. 2005: A crea ti ve mili eu and the role of geo graphy in stud ying the com pe ti ti ve ness of cities: the case of Ljub lja na = Ustvar jal no okolje in vlo ga geo gra fi je pri proučeva nju kon ku renčno sti mest: pri mer Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. Ljub lja na. Re ber nik, D. 2004: Sodob ni urba ni za cij ski pro ce si: Od urba ni za ci je do reur ba ni zacije. Geo graf ski vest nik 76-2. Ljub lja na. Re ber nik, D. 2007: Traj nost ni pro stor ski raz voj in novejši pro ce si v pro stor skem razvoju Ljub lja ne. Dela 27. Ljub lja na. Sie verts, T. 2003: Cities Wit hout Cities: An Inter pre ta tion of the Zwisc hen stadt. London. 85 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji SI-STAT podat kov ni por tal. 2011. Sta ti stični urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrežje: http://www.stat.si/no vi ca_pri ka zi.aspx?id=4724 (14. 9. 2012). SI-STAT podat kov ni por tal. 2012. Sta ti stični urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/stat fi le2.asp (19. 9. 2012). SRDAP (Sta ti stični regi ster delov no aktiv ne ga pre bi vals tva). 2010. Sta ti stični urad Repub - li ke Slo ve ni je. Med mrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/var val.asp?ma= OBC-21&ti=&path=../Da ta ba se/Po pis2002/Ob%E8ine/Pre bi vals tvo/Ak tiv nost/ &lang=2 (19. 5. 2011). Sta ti stični leto pis MOL. 2009. Mest na občina Ljub lja na. Ljub lja na. Stro kov ne pod la ge ure ja nja jav ne ga pro me ta v re gi ji. 2009. Končno poročilo. Omega con sult. Ljub lja na. Stro kov ne pod la ge za pri pra vo Regio nal ne ga pro stor ske ga načrta Ljub ljan ske urbane regi je. 2008. Pov ze tek zaključnega poročila za ključni aktiv no sti št. 1 in 2. Urba - ni stični inšti tut Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrežje: http://rra lur pro stor. uirs.si/dokumenti/Porocila%20projekta/Zaključna%20poročila/SPRPN%20LUR_ za ključno%20poročilo%20za%20ključni%20ak tiv no sti%20št.%201%20in%202_ pov ze tek_15102008.pdf (16. 3. 2012). Špes, M., Ciga le, D., Gspan, P., Jug, A., Lam pič, B. 2002: Regio na li za ci ja Ljub lja ne z vidika hrup ne obre me nje no sti. Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Uršič, M. 2010: Destruk tiv na tek mo val nost med slo ven ski mi mesti in podežel jem. Teo ri ja in prak sa 47-2/3. Ljub lja na. Ve rovšek, Š. 2008: Pro met urba ne ga območja Ljub lja ne in Münstra. Dela 29. Ljubljana. Voz ni red. 2012. Slo ven ske želez ni ce. Med mrežje: http://www.slo-ze lez ni ce.si/ (25.7.2012). Te le pak, G. 2011: Pub lic Trans port Prio rity. Med mrežje: http://www.catch-mr.eu/ ?cid=1295970140&mb=752a43129d264a3bd951951ad31dc08b&name= Works hop+4+Oslo (20. 9. 2012). Za vod nik Lamovšek, A., Čeh, M., Košir, U. 2010: Ana li za dostop no sti pre bi val cev do jav nih dejav no sti z med kra jev nim avto bu snim pro me tom. Geo graf ski infor - ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2009–2010. Ljub lja na. 9 Sez nam slik Sli ka 1: Skup ni pri rast pre bi vals tva v Osred nje slo ven ski sta ti stični regi ji v le tih 1998–2010 (SI-STAT 2012). 21 Sli ka 2: Pri se li tve v slo ven ske sta ti stične regi je iz tuji ne v le tih 1998–2010 (SI-STAT 2012). 22 Sli ka 3: Narav ni pri rast pre bi vals tva po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 1995–2011 (SI-STAT 2012). 23 Sli ka 4: Medre gij ske seli tve v Slo ve ni ji v le tih 1995–2010 (SI-STAT 2012). 24 86 GEORITEM 20 Sli ka 5: Skup ni seli tve ni pri rast po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 1998–2010 (SI-STAT 2012). 25 Sli ka 6: Šte vi lo aktiv nih pod je tij po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 2004–2010 (SI-STAT 2012). 27 Sli ka 7: Šte vi lo oseb, ki dela jo v ak tiv nih pod jet jih po slo ven skih sta ti stičnih regi jah v le tih 2004–2009 (SI-STAT 2012). 28 Sli ka 8: Delež ustvar je ne ga bru to domačega proi zvo da po slo ven skih regi jah v le tih 2000–2009 (SI-STAT 2012; Si=100). 29 Sli ka 9: Obseg in inten ziv nost pokri va nja 45-mi nut nih zale dij slo ven skih regio nal nih sre dišč. 31 Sli ka 10: Giba nje šte vi la pre bi val cev v Mest ni občini Ljub lja na in regi ji v le tih 2001–2011 (SI-STAT 2012). 33 Sli ka 11: Rast pozi da nih zem ljišč po kata str skih občinah Ljub ljan ske urba ne regi je med leto ma 1999 in 2011. 35 Sli ka 12: Površina novih sta no vanj, izražena v kva drat nih metrih, na kva drat ni kilo me ter površine občine v Ljub ljan ski urba ni regi ji, zgra je nih med leto ma 2002 in 2010. 36 Sli ka 13: Šte vi lo novih hišnih šte vilk v ob dob ju 2005–2011 na kva drat ni površini površine občine v Ljub ljan ski urba ni regi ji med leto ma 2002 in 2010. 37 Sli ka 14: Spre mem be šte vi la pre bi val cev in šte vi la delov nih mest v občinah Ljub ljan ske urba ne regi je med leto ma 2001 in 2011 (SI-STAT 2012). 39 Sli ka 15: Loka cij ska diver gen ca v občinah Ljub ljan ske urba ne regi je leta 2001. 40 Sli ka 16: Loka cij ska diver gen ca v občinah Ljub ljan ske urba ne regi je leta 2011. 41 Sli ka 17: Pri vlačnost Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča leta 2000 (Bole, Gabro vec in Gojčič 2012). 44 Sli ka 18: Pri vlačnost Ljub lja ne kot zapo sli tve ne ga sre dišča leta 2009 (Bole, Gabro vec in Gojčič 2012). 45 Sli ka 19: Abso lut no in rela tiv no povečanje pro me ta z oseb ni mi vozi li na cestah Ljub ljan ske urba ne regi je med leto ma 2000 in 2009. 47 Sli ka 20: Modal split dnev nih delov nih vozačev v Ljub lja no po rezul ta tih popi sa leta 2002 (Bole, Gabro vec in Gojčič 2012). 49 Sli ka 21: Gosto ta pose li tve v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 52 Sli ka 22: Posta ja lišča jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 53 Sli ka 23: Območja v Ljub ljan ski urba ni regi ji z neu strez no dostop nost jo do jav ne ga pot niškega pro me ta. 55 Sli ka 24: Obrt no-po slov ne cone v Ljub ljan ski urba ni regi ji (zu naj Ljub lja ne) gle de na dostop nost z jav nim pot niškim pro me tom. 57 Sli ka 25: Frek ven ce voženj na posta ja liščih jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji. 59 87 Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji Sli ka 26: Raz mer je med poto val nim časom v Ljub lja no z jav nim pro met nim sreds tvom in oseb nim vozi lom. 61 Sli ka 27: Idej na zasno va jav ne ga pot niškega pro me ta na območju notranj ske ga koridor ja. 78–79 10 Sez nam pre gled nic Pre gled ni ca 1: Delež pre bi val cev slo ven skih sta ti stičnih regij zno traj posa mez nih pokri vanj 45-mi nut nih zale dij regional nih sre dišč. 32 Pre gled ni ca 2: Modal split vseh pot ni kov v Ljub ljan ski urba ni regi ji in Mest ni občini Ljub lja na po rezul ta tih anke te leta 2003 (An ke ta po gos po dinjs tvih 2003) in pro met ne ga mode la za leto 2008 (Jav ni pro met … 2010). 50 88 GEORITEM 20 Sez nam knjig iz zbir ke Geo ri tem 1 Aleš Smrekar: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija površja Slovenije 4 Aleš Smre kar, Dra go Klad nik: Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane 5 Da vid Bole, Fran ci Petek, Mar jan Rav bar, Peter Repo lusk, Maja Topo le: Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih 6 Mar jan Rav bar, David Bole: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti 7 Aleš Smrekar, Drago Kladnik: Gnojišča na Ljubljanskem polju 8 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji 9 Marjan Ravbar: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalož be 10 Janez Nared, Damjan Kavaš: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne poli ti ke v Slo ve ni ji 11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji 12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vprašanja Alp 13 Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji 14 Jani Kozi na: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 15 Mimi Urbanc: Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 16 Aleš Smre kar, Bojan Erhar tič, Mate ja Šmid Hri bar: Kra jin ski park Tivo li, Rož nik in Šišen ski hrib 17 Ma te ja Ferk, Uroš Ste pi šnik: Geomorfološke značilnosti Rakovega Škocjana 18 Blaž Komac, Mati ja Zorn, Rok Ciglič: Izo bra že va nje o na rav nih nesre čah v Evropi 19 Marjan Ravbar, Jani Kozina: Geografski pogledi na družbo znanja v Sloveniji 20 Janez Nared, David Bole, Matej Gabro vec, Mat jaž Geršič, Maruša Goluža, Nika Raz pot nik Visko vić, Petra Rus: Celost no načrto va nje jav ne ga pot niškega pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji 89 90 Georitem 20 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 27.11.2012 12:44 Page 1 20 JANEZ NARED IJIG DAVID BOLE E I R MATEJ GABROVEC NA MATJA@ GER[I^ BR MARU[A GOLU@A I U SK NIKA RAZPOTNIK VISKOVI] NJA PETRA RUS LB JU L V CELOSTNO ATE NA^RTOVANJE MOR P JAVNEGA AGE POTNI[KEGA I[KNT PROMETA O PA V LJUBLJANSKI GEN URBANI REGIJI V JAJENAVOTR http://zalozba.zrc-sazu.si ^A ISSN 1855-1963 NON STOLEC 9 2 1 6 9 8 7 7 2 0 4 4 5 GEORITEM 20 GEORITEM 20