iJ%. 6.
Wien
V G-orici, 9. febraarja 1877
„So5a" izhaja vsak getvrtek in velja s poSto prejeraana ali t Gorici na dom poSiljaua:
Vse leto...... f. 4.50
Pol leta    .   .   .   . ¦ .   „ 2.30 Cetvrt leta    .   .   .   -   ,,1.20 Pri oznanilih. in prav tako pri t,po-slanicah" se plicoje za navaduo tristop-no vrsto:
8 kr. Ce se tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2   „ 6    n    »    »      7,    2    „
Za vefie crke po prostoru.
Tecaj. VH.
Posameznt ittrilkt it ittivtjt pt 10 soldor t Gtrici t tob&karnici t gt-sposki ulici Wizo „treli kron", — v Trstu t tobakarnici „VU   dtlla ««.
serma (
»• Mtgt-
3%om:   Viktor
)kop!si s« nt
>ro]jno frtn-
,    _     neprt-
sa, *ko it tgla-
Glasilo slovenskcga politicnega draStva goriskc-a za brambo narodiiih pravic.
Nova   davkovska postava.
Koj v pocetku derzavnozborskega zasedanja po-Mil je bil minister Depretis na mizp dcrzavnoga zbo-ra, kakor smo ob svojum fiasu poroCnli, mnogo na-fcertov novih davkovskih postav. Ob encm se spre-jetjem novih odpravilc bise nekaterc stare davkovske postave in zares i njtmi tudi nekatera dajila, a slut-nja, katero smo u2e tafias izrazili, da so Depretisova olajsauja le navidezoa ter da ne pricakujemo od novih postav niL kaj posebno dobrega za davkoplafie-valce, bila je popolnem opraviceua. DoLim bi pa postava po Dcpretisovcm nacertu ne Skodila toliko manj-Sih davkoplacevalcev kolikor premoznejSc, prcnarcdil je odsek drzavuega zbora za preuredbo davkovskih postav oni nattert v toliko, da bi se s tern le manj-§im davkoplacevalcem brcmcna poveksala in premol-nejsim nekako olajSala. Kako je to inogoce, razvideli bodo na§i Citatelji iz sledefega naeerta, o katercm smo se namenili govoriti.
I*o iiovcj postavi hi he namrefi ne placuval vert Ktalon zne.Mk kot dohodninski davck, ainpak ta bi se le oil leta do leta doioreval in bi veeji ali maiijsi bil, f-ini vec* ali maiij bi tirjal Depretis za derzavno bla-frajnico. Pavkoplac'evalci bi se razverstili v razredc po dohodkih, katere itnajo. Vsak razrcd bi placal n e k o s v o t i c o, katera je za vse razrede enaka, veekrat. C'im veei ima kedo dobodke, tern veCkrat bi moral ono svotieo placati. Ta svotica izracuniti bi se morula so le vsako leto za-se in bi se ravnala iije velikost po stevilu davkoplacevalcev v&.ko leto in po stevilu milijonov, katere bi Depretis Kot dohodnistfki davck tirjal. Nij nam menda treba z izgledi pokazati, kako se ta svotica izracuui. ainpak dovclj naj bode, ce o-pomcnimo, da se je v odseku za preuredbo te postave sprejel predlog, da ta svotica ne sine nikdar prese-gati znesek od 1 gld. 05 kr., ker se boje\ da bi zuala season a tudi veca postati.
To nacertu, kakorseu se je do sedaj sprejel z vecino v imenovanem odseku, nstevali bi se mej dav-koplacevalce vsi oni, kateri imajo vsaj -100 goldinarjuv ali vet dohodkov na leto. Uversceni so pa vsi davko-plueevalci v 3!» razr«dov po tern itaeertu, katerili bi vsak po sledfeem kazalu plafeval ono svotieo, katero bi se imelo doloeiti vsako leto, kolikorkrat kaze ste-vilka na desnej strani.
LISTEK.
3Ptice
v slovenskih narodnih pesnih. (Xadalje.)
U^e v ti pesni vidimo, da malopridni ljudje ho-te ptiee za njihovo korist uloviti. A za ptico ni za-lostniSega, nego svobodo izgubiti, kajti le prosta je wsela in 2iva, se svobodo izgubi pol zivljenja. To 2eljo po svobodi pri pticah kazejo nam tudi naSe na« rodne pesni, in mesto vsega druzega podamo tekoj nekoliko izgledov
Po zeleni dobravi poje ptica, katero poslu§a mla-da 21ahtna gospa iz belega grada. Ta gospa jo vabi k sebi v beli grad, da bi pri mladem kraljifii sedela in mu Iepo prepevala; za»to naj bi zobala drobni adzand2tt in pila sladko „farazino.tt Toda, cujmokaj ptica ilahtni gosp6 odgovaija, vedofi, da iz tega ne bode mdke:
Nefiem, necem, mlada gospa, k tebi,
Ti bi mene v beli grad zaprla.
Eaj odletim si jaz v log zeleni,
Se nazob^em rumene pSenice,
Se napijem lepe frisne vode
In zapojem s svoje drage vOije. Analogij ti pesni nahajamo tudi v narodnih pes-»ib druzib narodov, kakor y ^skib, kjer vabi kralje-
| Ilazred			Dohodki		Kolikokrat	
I	400 do		500 gold.		2 krat	
II	500	n	000		4	
III	GOO	n	700		6	
IV	700	n	850		8	
V	850		1000		10	
VI	1000	n	1200		12	
VII	1200		1400		15	"
VIII	1400		1000		18	n
IX	1600		1800		22	
X	1800	n	2100		26	
XI	2100		2400		31	
XII	2100	n	2700		37	
XIII	2700	n	3000		43	
XIV	3000		3500		50	
XV	8500	a	4000		60	
XVI	4000		4500		70	
XVII	4500		5000		82	
XVIII	5000		5500		95	
XIX	5500	»	6000		100	"
XX	(J000	i)	0500		120	
XXI	0500		7500		140	
XXII	7500		8500		104	
XXIII	8500	n	9500		192	
XXIV	9500		11000		226	
XXV	11000	n	12500		268	
XXVI	12500	B	11000		316	
xxvu	14000		1G0U0		368	
XXVIII	10000		18000		428	
XXIX	18000		21000		500	
XXX	21000		21000		590	
XXXI	24000	})	27000		680	
XXXII	27000		30000		770	
XXXI11	30000		35000		890	
XXXIV	35000	n	40000		1040	
XXXV	40000		45000	B	1100	
XXXVI	45000		50000	a	1340	
XXXVII	50000	v	55000		1490	
XXXVIII	55000	n	60000		1640	
XXXIX	GOOOO	„	70000	«	1790	»
Za v	ece dobodke		nego 7	0000	gold,  prerafiunijo	
se dohodninski davki			po posebuem pravilu.			
Misl	imo si le	, da bi omenjena			svotica	iznaSala
1 gld. 50 kr.,  potcm			bi morali   placati   davkoplace-			
valci I. razreda 3 gold., II. razreda 6 gold.,						HI. raz-
va sestra slavca seboj, da bi pri pojedinah prepeval. No t Ptica ji odgovori kakor v n a s i narodni pesni, le navzadnje pravi, da bode rajSi  bladno  Savo pila.
Se eno pesen nahajamo v nasi narodni literatu-ri, ki je prej^nji jako podobna, Ptica nam sama svoje iivyenje in sicer precej naivuo pripoveduje, da jo nainrec klice v sluzbo mlad gospod, a da ona noCe iti govorefi :
Ne bom bogme, sla Gospa je Cemerna,
Raji nego v sluzbo, zleti na Siroko polje, kjer se nazoblje rumene pienice, potem se vzdigne na goto, kder se naj6 rumenega grozdya. Ali tukaj ji hu-da prede. Mlad lovec bi jo rad ustrelil, pa se mu — usmili 1
Imamo pa tudi vefi pesni, v katerih je lovec bolj trdega srca in noce brez dobiCka ptice izpustiti. V teh pesnih je Cmi kos najbolje priljubljena ptica Slo-vencu—tudi najbolje imeniten. Kos Slovencu najlepSe poje in cudno je. da naSe pesni slavca se omenjajo ne : skorjanec je doma le v otrocjih pesnicah, ki so pa brez poeticae veljave. Zato hoCemo naj prvo o kosovih krizih in tezavah govoriti in piemigljevati, kako drago mora Lasi lovcu svojo 6rno suknjo placati 1 —
Poje, poje (5 mi kos Po zelenem bukovji, pravi neka narodna pesen; toda kaj, ko si sb* svojim petjem privabi na vrat trdosrcnega  lovca, kateri  bi rad imel njegov rumen kljun in njegovo okusno me-so. Sprosi gi sicer revel ^ivljenje, a uveti sopres»etp
reda 9 gold. i. t. d, dohodninskcga davka, zares pre-veliki zneski.
V Dcpretisovcm naCertu se ne nahajata perva dva razreda in bi po onem ne plafievali, kakor do sedaj, nikacega davka oni, ko jib dohodki bo manjii od 600 gold, na leto. S tem, da so uverstiHrnej dav koplafievalce tudi one z dohod ki v prvih dveh razre-dih, ne dela se le, skorej bi rekli, krivica davkopla-aevalcem prvega in druzega razreda, ainpak tudi onim poslednjih do znabiti XX, razreda, katerim W Be • to postavo dohodninski davek zdatno in oMutljivo povi* Sal, doaim bi ga davkoplafie valci viSih razredov le malo ali ni5 bolj ne obCutili, nego preje. Krivica bi se pad godila s to postavo onim, kateri bo nveriSoni v prva dva razreda. S tacimi dohodki se da res ko-inaj ^ivoti v mestih in sedaj naj bi Se pri tako skrom-nih dohodkih placevali davke. In Bog ga vedi, all bi se ne nstvarila s fiasom Se kaka druga postava, katera bi jilt le So bolj pritisnila. Mislimo si, dapridejo potem tudi Se magistral in ol :me, katere bodo tudi od novih vdavkoplaCevalcev tirjale doneske za obfiinske potrebe. Zeleti nam je res, da bi se postava, kakorfino bode predlagal odsek der^avnemu zfcc.u, overgla in tega se tudi tembolj nadejamo, ker bode odsekova manjsuia svoj lastni nacert postave, kateri se bolj ujema z Depretisovim nacertom, v der^avnem zboru priporoccvala.
Stambulske homatije.
Se niso nam po polnem iz spomina grozoviti dogodki gtambulski, kateri so zabtevali dve carski zcrtvi in mnogo, mnogo druzih, inkomaj so se neka-teri privadili menenja, da je na TurSkem vendar se mogoCe red in mir zopet uvesti, ko nam poroSa te-legraf, da je kljubu ustave bil Midat paSa, duSa vsega novega turSkega 2ivljenja in stvarnik turSke vsta-ve, kar naenkrat odpravljen in odpeljaa v prognaa-stvo. KakoSen krik nastane vsled tega mej nagimi in tujimi turkoljubi, si vsakedo leliko misli, kedor ve in se spominja, kako so Midata kulturonosci te ba-/c hvalili, kateri so svetu oznanjevali, da odsihmal smatrati se mora Turclja kot prerojena in po evrop-skem Stilu preustrojena, katera zasluzi, da se z njo enako ravna kakor z drugimi  vlastimi.   Svit, kojega
gorki; kajti kos mu daje za svoje 2ivljenje tri delete, v vsaki de^eli tri bele grade in v vsakem gradu tri lepe ljube, katere naj bi mu zlvljenje sladile.
Na§ narod, kakor iz te pesni vidimo, kosu pripi* suje 5udo mnogo bogatstva, on je pri nas zares eesar mej ptiCi; kajti on ima devet dezel, pravi druga narodna pesen. Te so: javorova, bre2ova, jelSeva, vrbo* va, leskova, borova, hrastova, bukova in deveta je lipova.
V deveti dezeli ima grade tri Vsakem gradi ljube tri, Vsaka ljuba Ima slnke   tri Sinek vsaki pa suknje tri Vsaka suknja zepe tri Vsaki zep pa zlate tri! Torej summa summarum—729 zlatovl
No, pa naS kos v smrtnih stiskah in nevamo-stib ne prodaja veduo svojih delel, viasih ima jih tudi on, „za usesoin", kakor pravimo. Daje to res, kale nam ne le narodni rek: to ti je kos, ako hoto kdo zaznamovati zvitega cloveka—nego tudi narodna pesen, katera se tako le zaCne:
Poje, poje crni kos In trepeSe z nogo skoz Za njim gresta fanta dva, Eada bi mu mo2gane spila. I kos je pa zvit ptifiek, ter se jimapohotfto po-smebuje, meneC, da je treba bitrejih rok, ko se hoce uloviti tak lisjak, kakor je on; (— no, kedar pa pride lovee s puSko, je ves drag junakl—) Kaj sta ho-tel^ faata^ Naprej st^ Sla, ty je kos a njima norce
je podeljeval Ilidat pasa TurCiji, otemnel je zopet z njegovim de~tranjenjem in TurCija nahaja se zopet v takem poiozaji, v kakorsnem je bila pred Midat paSo y Casu Stambulskih katastrof. Kedo le nam more za-gotovfti, da ne bode v kratkem Abdul Hamid zadav-3jen? M&afc pasa bil je priljebljen in popoJaren nioZ, le y njega stavljal je muselmanski narod vse svoje upanje |n sedaj poderto je vse to njihovo upanje. Ali nij clsto naravno, da bodo njegovi priverzenci, kojih bogme nij malo, skusali maSCevati se za svojega Ijub-Ijenca? Prihodnost. nas na tanko v tern poduCi in ne upamo se dvomrtL_Sa se utegnejo enake katastrofe poaoviti y Ltd^pK*kakorsiie sino uze doziveli pred Bed&vpim. fwmSS^^''
Eaj se pa nwra sklepati vsled teh Stambulskih dogodkov? Ali ne pride vsakemu na nrisel, da se take stvari zamorejo goditi le v takej deiiavi, kder ny nikacega pospodaTJa? Ali se ne bode vsakemu poz-devalo po vscm tern, da je turSka ustava, da so vse turike obljube in reforae le C-isti bumbug, katercmu Be ne sme niti najmanj verjeti? Kar smo vedno ter-dili, y tern nas zopet poterjujejo ti Stambulski dogod-U. ZaTiirtijo nima ga ved obstanka y Evropi in mini nc bode na balkanskem poluotoku, dokler bode Turf in gos-podaril.Tarek se nikdar acpoboljSa, ampakderl bode drugovernike, dokler mu bode mogoCe, kajti navada je lelezua srajca. To nam sprituje zopet no diyjanje bos-ni&kin muselmanov proti kristijanom, kateri so koj po proglaaeaji turSke ustave planili na nje in jih na tisu6e razmesarili in poraorili. Naj si bode E d em p a S a, VASkdnik Midatpase inbivAi zastopnik TurCije pri di-ptomaticnis^ambulskikoiiferenciji, kakorSenkoli moz, re-111 on ne bode TurCije pogina. Taka derzava, katera nij atogk naprej se svojim najboljim derzavnikona, nima Tec" nikakorsnih pogejev zdravega obstoja v sebi; iz-verSi naj se nad njo katastrofa. katero je po pravici z&sluzila, in to Mm preje tern boljse.
Nekateri dunajski listi prinaSajo, da utcgne sedaj TurCija sama boj z Rusijo zaCeti, dokler Se nij zadnja po polnem oborozena. MogoCe je to in jako verjetno, kajti TurCija skuSa na vsak naein sklcniti rair s^ Serbijo in Crnogoro, v center nas poterjuje poroCilo iz Belgrada, da je Edem pasa berz po svo-jem nastopu berzojavil Milanti, naj se mirovno ob-ravnavanje nadaljuje na podlag: „statu$ quo ante bel-lumu brez vsacih preje po Midatu zahtcvanih garan-cij. Da bi to le bilo res, potera imaino v kratkem Casu rusko-tursko vojno, katero celi slovanski svet uie tako dolgo priCakuje. Mi pa Lelimo, da bi se konfial ta velevazni boj zmagonosno za Rusijo, da YSaj enkrat zasije zarija resitve in svobode tlaCenim slovanskim bratom na jugu.
Dopisi.
V GoriCI, 8. febr. (Izv. dop.) (Nov zupan po-trjen. — Mestna naklada na nzitnino. — Delavci v ZdravseM in v StraCicah. — Igralci obsojenL — Tr-iiSko mocvirje posuseuo. — Drustveno.) Kakor smo prerokovali nze pred mesecem, zgodilo se je: Dr. Deperis potrjea je po cesarju za mestnega zupaua goriSkega vkljnb  mnenju prav mnogih konservativnih
bril; pa ta jim je uie vse tako spredel, da sta ujela vsak svojo, a dragacno ptifiico—ulovila sta lepi Mici-ki ter se vanji zaljubila!
Narodna pesen se rada ukvarja s kosom, zlasti ga nagovarjaT naj   bi   plesal.   Bog si ga vedi, zakaj se baS od njega kaj tacega pricakuje, saj ni, da bi de-jal, da je za pies kaj bolj pripraven, nego kaka  dru-ga ptica.   Sicer je  resnica, da se med petjem zudo-Yoljno ziblje in k pesmi povdarja z repoin, kakor bi takt dajal—ali to §e ni pies. Imenitno je pa tudi to, da on nikdar ne pravi,  da ne zna; brani se le, Le§ da je bos. Na Stajerskem otroci pojo o njem: „Ple§i, ple§i Crni kos!a SBKak bom plesal, ker sem bos.Ktt nEam pa Lrevlje si dejal" ? BSStarej babi sem je dal.tttt 8Kaj ti je za nje dala ?tt BJJDebeio mastnega pra§ieka?Ka Tako pi§e prof. Erjaver.  v izvrstnih MZivaiih v podobah."   Ce preberemo prej omenjeno pesen o ko-au, y kateri ima fanta za norca in to cenjeno Erjav-cevo opazko, videli bodemo, da je manj povdarjanje z repom, nego  atrepetanjeK   z nogo povod kosovpga »plesavtt
Se celo strijec motovilo, kateri le tri mesece pri nas osebenkuje, naSel je v nasi narodni pesni svo-je mesto. Njegovo §e precej prijetno petje, §e bolj pa morda njegova lepa rumena obleka, katero si je pridobil doli y gorkejih juznih krajih, sta ga naredila sIoy. narodu imenitnega. Kakor je on sploh Segav ptiC; kakor ga vpraSajo v otrocjib pesnicah pastirji, je li^videl njihovo kobilo in jim on lakonicno odgo-Tarja:
Tain na gomili ^o jo gonili;
ItalijanoY in vseh NemceY, da ga namreS eesar ne bode potrdil, Le§, da je na cera stranke, Id jenajbolj Dasprotna vladi. Ti gospodje morda niso mislili na: ,tempora mntantur et nos in BUs.B Torej g. Deperis je goriski zupan; ali bo on dobro delal na tern me-stu, to je prasanje Lasa; lebk* wt ravno nij vstre-zati na vse strani. Kot iupan g. D. ne more postati tudi del. odboroik, vsled eesar je upati, da se kaj predrugaii prih. dei. zbor in sicer na korist ljudstva.
Mestno jako visoko naklado na meso in vino je tudi eesar pottdil take, kakor jo je predlagal mestni zbor; le naklada na pivo je nekoliko znizana. Torej se letos nas magistrat se nima bati hude stiske; na vsak nacin pa je vlada pokazala mest. ocetom, kako bi jib zamogla stiskati y bodocosti. PntY tak pritisk pa nij nepopularen, kajti tudi najhuj§i ftalijancici se ne morejo ogreti zs davStine, naj si bodo tudi do* mate, mestne.
V Straficah in v Zdrav§«ini, kder so velikanske tovarnc, svilotekalnice ltd. so lastniki delavcem zni-zali plaie vsled pifilih in slabih poslov. Slisalo se je celo, da bo prav mnogo delavcev popolnoma izpu^Ce-nih iz sluzeb; a to se dozdaj §c nij uresnieilo, afco-pram je sedanji polozaj resnicno tak, da na§a obrtnija ne more uspesuo napredovati; posebno pa je tej stiski kriva nejasnost na politicnem obnebju. Bog ne daj, da bi obrtnija tukaj na GoriSkent propadala, kajti ostalo bi potem na tisuce ljudi na cesti.
Pred nekaterimi dnevi bili so pred tuk. kaz. sodnijo obsojeni oni sleparski igralci, o katerih smo porocali, da jib je zasa&l v Ajelu nek poljski •'•uvaj. Vsi 4 dobili so po vetS mesecev zaporr* poostrenega s postom. (ilasilo na§ega mestnega stare&instva je tudi zdaj zaeelo udrihati po mnogih gostilnicah, kder se vlacijo mnogi ilomaOi sleparski igralci in po politicm gosposki, ki ne pazi na te pticke. Prav tako: „meglio tardi che mai."
Veliko mocvirje pri Trzieu (Monfalcone) se bode skoro gotovo posuSilo. Osnovalo se je v ta namen uie pred nekaterimi leti drustvo, katero bode ministerstvo podpirati s tern, da posodi lepo svoto denarja, katero bode drustvo v mnogih Ietih polagoma amortizovalo. DotiCno postavo je ministerstvo uio predlozilo drz. zboru in sc je nadejati, da bode tudi sprejeta, Ce se enkrat to zgodi, po tern je nada, da se posuSi v teku 50 let vse velikansko mocvirje mpj Gradom in Trzi-ccm in koliko kapitala bi bilo s tern pridobljeuo nasi dezeli VI
Xa§a goriska eitalnica imela je zadnjo saboto krasni pies; se sijajnejsi pa obeca biti pies v prih. saboto s kotilonom, za katerega so zlozili nasi mladi gospodje prav lepo svoto. S teni velikim plesom ne-hajo pustne zabave v gonSki Citalnici; a odbor je uze zdaj preskrbel, da bode udom tudi v posiu dal ne-katere veselice. Kakor se namreC siiSi, bodo v postu kake 3 besede z igrami in petjem, kar nas posebno veseli z ozirom na pretekle Case.
Iz sezanske Okolice, due 3 februarja 1877. Mili slayjanski narod 1 Na jugo-vzhodu preliva§ krv, tudi tukaj te nicevi tvoj sin pobalinsko sune. — Dra-gi bralec, Citaj, kako se na slovenski zemlji Bpesji davek" poteza: nSig. N. N. Pag6 per 1 can Timpor-to f. 2— per anno 1876 Podestaria di Sesana 25/77 N.u; a vedi da s tem   se  ne kritizira velecenjenega
tako ga pozna tudi nasa narodaa p6sen kot veselega gosta, ki si svoje zivljenje kupi se znanimi sicer a izbornimi sveti!
Na sredi loga zelenega torej poje zolta vnga. Za njo pa pridt, mlad lovec, ter jo hoce umoriti. To-da zviti kobilar si izprosi zivljenje z uvetom, da da-de lovcu mladeniCu dober svet za zenitev. KakoSen je ta svet ? „Ne jemlji stare babe, to je velika zalost; tudi ne mlade udove — ta je presneto hudomuSna— pat pa priskrbi si mlado deklico, ki je zares srCaa radost Iu V istini 2lat nauk I
Ptice vedo nase najaeznise, najvi§e cuterazlaga-ti, one vedo, znajo cloveka utolaziti, ako je zastonj gojii ta Cut, ljubezen, ki mu je pognala v nesre<5nem srei gorje in zalost. Ptice znajo cloveka utolazati, ako je nesrecno ljubil, ako je bila zanj ljubezen mrz-la slana, ki mu je zamorila veselje y srei in na ob-razu. NaSa narodna pesen pripisuje pticam Cudno zdravilno moc\ s katero morejo one ta tezek ljube-zenski kamen odvaliti od srea mladeniCevega, moC, s katero cloveka ozdravijo dolgotrajne bolezni, o kateri narodna pesen poje:
Morje pred suho postane,
Solnce preje ostrmi;
Kakor pa ljubezen vgasne,
Kedar enkrat se vzbudi. In kakoSno je to cudno zdravilo ? Notri v ptic-jem grlu poCiva in izvira iz CuteCega srea ptiCjega; to zdravilo je pticje petje 1 Petje zdravi in Iaj§a sree bolnemu niladeni&u, kakor nam on sam pripoveduje v narodni pesni '•
Ena ptica priletela
Ena drobna pticlca
In je prav lepo zapela,
Srce mi vtolftiUa,
sezanskega g. iupana, ker on vziva zaupanje cele i\i-panrje s6 podin2nicami, in to dovelj svedoCi, da on pove6 letnih volitvah nepretrgoma mnogo letv sploS-no zadovoljnost 2upanuje, in le take malenkosti obfiin-skemu nnarodnemuu pisacu izroCuje.
G. pisatelj omenjenih vrsticl Kaj ste pisajo5 vozili se v Veroni? Nijste mislili, da dopisujete slo-venskim posestnikom, kteri se' nijso v narodni Soli italijanSeme uCili? Ali ste mislili, da platilni listek rpesjega davka" nij ma pravice do slovenske pisave ? Ste ti mislili, da je pes italijauskega rodu ? Udarite in povedal — bode „sliv sliv.— Pomislite, da biva-te na slovenski zemlji med odlicninii narodnjaci, v glavni obdini Krasa, med odlicnimi c. k. uradniki, kteri kolikor mogofie posestnikom v sloven§6ini dopi-sujejo, in s tem Caste se, narod in koristijo posestnikom.— To bodi Yarn v znanje, da na Krasu biva slovenski element, in v bodoce ne trosite italijanSci-ne med kra§ke posestnike, da jim ne Lode treba za take „6cbriftea— tolmaca, iskati. ObCinsko stareSinstvo skerbi pa, take nerednosti previdno omejiti!
Iz spodnjega Stajerskega. 2. februarja (izv.
dop.) Akopram se na spodnjem Stajerskem le sloven* sko govori izvzemSi po inestih in tergih, kjer pa je vecina ptujeev, ki so uradniki, tergovci ali pa obert-niki, vendar se hoCe v sedanjih kriticnih Casih le tem ustrcci, ne oziraje se niC na domace slovensko ljudstvo. Kar je slovenskega, pri vsakej priliki hofiejo teptati in zatreti, pa tako Intro se jim morda ne posreCi; boiiti se bodo morali se dolgo nasi uasprot-niki. Zaceli so uze vse 2Ue napenjati, da bi seme zvelicavne nemstine v mlada slovenska serca vcepili, slovenske kali pa unifiili. Vse slovenske Sole lioCejo ponemttti. Da 3e jim to preje posrefii, jeii so za slovenske Sole nemSke ali pa nemsktitarske ucitelje imeuovati. Na slovenskih Solah mora vsak ucitelj imetj izpit iz slovenSCine in nemSCine. Se li pa pov-sod spolnujeV Ne! Tukaj iinate dokaz. V Ribnici je bila i/pra/njena naduCiteljska sluzba. UCni jezik na tej Soli je slovenski. Za to sluzbo so se oglasili «i prosivci (kompetcnti), 3 baje izpitani iz slovensCine in nemSCine, e d e n pa le iz nemScine. Kateri j e imel prcdnostV Za sedanje Case je lehko ugani-ti — z a d n j i! Velika je uze zasluga, slovenskega ne znati!!
A to nij Se dosta. Sedaj nameravajo Se vso slovenske knjigc zatreti.
Pred par dnevi doSel je ukaz slavnega del Sol. sveta na vse slovenske uCitelje z dostavkom, Ce je kateri uCiteljev kako Lapajnetovo knjigo v Solo vpe-Ijal, mora jo takoj odstraniti (nemske ravno iste knji-ge se pa gorko priporoCujejo). Oe se v kateri Lapan-je-tovi knjij'. tu pa pa tarn kak pogreSek nahaja, nij tako Cudno, ker marljiv delavec hitro dela in nobe-no hitro delo nij prav izgledno dobro, za tiskovne pogreSke pa v&e tako nij on kriv. Zadnje izdane in poslovenjene knjige so pa od boljSih j,auktoritettt odo-brene, nego sta nekdanja narodnjaka, (ker pa jim nij dosta neslo, sedaj najhujSa nasprotnika) Pirker pa Rozek.
V Ljutomeru so uze bili baje g. Lapajne, nad-uCitelj, g. Kryl, uCitelj realke, iu g. Dubois, knjigo-teiiec in bukvovcz, pri politiCni gosposki zasliSani. G. Lapanje je Ljutomerski pol. gosposki jako priljubljen!!
In dekle pravi svojemu ljubemu, ko jo hoCe zapustiti:
Tolazile me bodo ptice
Ki po zraki letajo
Meni veselje delajo.! Ravno petje je eden glavnih vzrokov, zakaj so se ptice tako vsem narodom sploh prikupile. To petje, ki je poje zveCer Crni kos ali drobni slavec tarn doli pri potoku, izliva v CloveSko srce nepopisljivo jto-laibo in radost. Ravno zato naSi pesniki tudi toliko-krat nagovarjajo te drobne zivalice, naj zapojo kako pesen, ki bi jim srce utolazila. Kedo ne pozna 8Jen-kove nPtici"? In A. Koder poje:
Le pevaj, pevaj ptiCica,
Oj ptiCica veselal
Srce mi tvoja pesmica
Prijazno bo objeia, Pa tudi v naSi narodni poezijt nahajamo   umo-tvore, v katerih Clovek ptico  prosi, naj mu kak 0 pesen zapoje. N. pr.
BPoj mi ptiCek poj
Ljubi ptiCek moj lu
BBKak' bom revcek pel,
Skobec mi je Ijubo vzel.Ka
nPoj mi, ptiCek, poj!
Ljubi ptiCek moj,
Ce bo§ pel vesel,
Skobca ti bom jaz ujel." Pa ta ni edinat Tudi slovensko dekle ve\ kako tolazbo mu vsiplje v srce pticje petje, ve\ da ti ptiC-ji glasovi prezend ialost in  tdgo  iz srea; kajti hre-peneCe prosi ptiCiee, naj ji zapojd, rekofi:
Pojte, pojte, drobne ptice!
Razpodite se, nieglice!
Da bo pos'jalo solnCice     i. 1                       >'a mole diobno srCice I
Dubois-u bi moral pa si. dez\ Sol. svet vse sloven ske neaprobirane ma&ne kujige, svincmke, peresa, papir i. t. d. prepovedati. Ucitejjem pa prepovedo s casom slovenske casnike Citati ter jim bodo „Freie Pressed priporoSali.
Mesto pokojnega, priljubljenega, jako marljive-ga in sposobnega nadzornika Hafnerja za okraje: Ptuj, Ormuz, Ljutoiner, Gornjoradgono in Rogadec smo dobili novega nadzornika g. liannarja, naducite-ja v LaSkein tergu (Tiiffer.) 0 njem do dan danes nisino Se ni6 posebnega culi, nego da je dober „musi-cus". Pred§tudij baje tudi nima dosti. Najve6 ufe-nosti podedoval je po svojem oceta u&tejji. Pri svojih kolegih pa tudi nij bil v Casti, to se lehko spoz-na iz dopisa v gPadagogische Zeitschrift,, od leta 1873, te&ij VI., stran 28, v katerem so ga dobro prerese-tali. V svojih tasih bil je liberalec, klerikalec, s krat-ka vse, kar je vec ueslo. V zadnjem casu vemo le toliko o njem, da je dobil pohvalno pismo od dez. Sol. nadzornika Rozeka vsled nadzorovanja, kateromu je tudi gotovo do te \isokc fasti pripomagalo.
Taki morajo biti nadzomiki, ki vedq plaj&L po vetru obraeati.
Politidni pregled.
1)a 1 matinsk i deie1ni zbor bil je po sprejetju dezeluega proraeuna na naj vise po-velje zakljut'en. Napraviti se je huela se adresa na njegovo Yolicanstvo in gotovo bi bilo prislo v adresni debati do neljubih izjav tako od na-rodne kakor od itaJijanske stranko, kar se je z ne:vjdejanim zakljucenjem zbora zapretilo.
V nasem deriavnem zboru stavila se je bila po poslancu Wortz-u in drugovih, mej katerimi so se nabajali vsi naLi v zboru navzoCi slovenski po$lanci in konservativci in tudi dva ueinska poslanca iz skrajne leviee, intcrpclacija glede brosure nMiiiisteriuia Lasser genannt Au-ersperg", katera je »a svitlo prisla v Drazdauih na Saksonskem, ki je pa bila v Pragi in povsod v Avstriji kontiskovana in v kateri se odkrivajo marsikatcri kaznjivi cini, koji so so goditi za casa nemskega Chabrusa, kateri se je pozneje zdruiil s „ Credit foncieru, ker ga nij bilo vee potreba ali ker nij niogel vet sain ob sebi obstojati, Mislilo se je, da verzc ministerstvo jntcrpclacijo v kos, a temu nij bilo tako, kajti minister pravosodja odgovoril je na inter-pelacijo in objavil, da se dunajsko pravduistvo s to stvarjo uze bavi ter da nabira materijal za sodnijsko preiskavauje onih stvarij, katere imc-novana brosura razpravlja. Smo pac radovedni, kaj spravi na dan to preiskavauje.
Brezkoncna pogajanja nasih obojih mini-sterstev o ban kin em vprasanji nadaljevala so se nekoliko dni zopet na Duuaji, katerih so se udelezili tudi voditelji nacijonalne banke Wodia-
ner, Pipitz in Lucam. Pogajanja bila so zopet brezuspesna in ogerski ministri odpotovali so uLe iz Dunaja s trdno voljo podati in corpore svojo demisijo svitlemu cesarju.
Kedaj bode vendar enkrat konec teh no-tranjih liomatij ?
Poslednje vesti nam prinasajo, da je celo madjarsko ministerstvo prosilo za svojo demisijo; Szlavy, Sennyey, Ghyczy in drugi moije se navujajo, katerih jeden bode imel sestayiti novo ministerstvo.
Porofcali smo ob svojem casu ob osnovanji novega nemskega kluba ncodvisnihv der-zavnem zboru, katero se siccr nij uresnicilo, vsled cesar je pa nekoliko poslancev iz raznih klubov vstopilo v naprednjaSki klub. Pred ne-kolikimi dnevi bil je g r o f G o r o n i n i voljen za predsednika tega kluba.
Orijeutalno vprafianje prislo je zopet jeden korak naprcj. Delezuiki konferencije so se bili razsli brez posebnih izjav in nekoliko Casa bilo je vse tako tiho, kakor bi se ne bilo mt posebnega godilo in kakor bi ne bilo ve6 orijcntalnega vpraganja, samo §e o serbsko-Cer-nogorsko-turskih mirovuih pogajanjih govorilo se je.
Na enkrat pisariti se je zafielo o nekej Gor&akovej noti, katera se ima vsem ve-levlastim objaviti in v kateri Gorfiakov Listo na-ravno zabteva, naj so velesile izjavijo, kaj mislijo sedaj poiteti napram Turciji, katera je za-vergla vse tirjatve, vzajemno od vseh vlastij stavljene ? 0 tej stvari so ba§ nemara pri raz-nili dvorih posvctovali se, ko jim pride seuza* cijonclua vest iz &tambula, da je sultan Abdul JlaiTJid poslal preustrojevalca turske monarhije, Midat paSo, po inorji v prognanstvo. Kak vtis napravi ta dogodek na razne kabinete? Turko-Ijubivim vladam gotovo ne bode ta dogodck po volji. Res zanimati mora vsaeega, kaj odgovorijo razue vlasti na GorCakovo noto in kaj poCne navzlie carigrajskenm prevratu Husija sama.
Kaj cudna vest se razuasa o F r a n c i j i, katera jc baje obljubila Husiji, skerbeti za po-polno neutrainost Avstrijc. Kako bi bilo to neki mogofie? Ce bi bila ta vest resnicna, potcm si mornrno misliti, da je skknjena alijanca ne le mej Itusijo in Francosko ampak tudi z Italijan-sko, kajti le potem je inogoce zabraniti Avstriji vmesanje v orijentalne homatije. Sicer ne dajc-mo tej vesti nikake vere, ker si ne moremo misliti, da bi se bila Nemc-ija sperla z Itusijo, dokler je se na ruskem prcstolu car Aleksander in na nemskem Olle Vilem.
Razne vesti.
Dr. Anton Fister, bivSi profesor ve.^stva na vigej gimnaziji gori§kej in pozneje znani voiijft akk-demifike legije leta 1848 v BecVse je po StMriein pregnanstvu vernil iz Amerike v Gradec, kjer se po-nuja za poduCevanje v 12 zive&h jezicik. ^tanuje $t. 27, II nadstropje, Res §koda, da je tajc u^pjajsza svojo majko Slavo skoraj da zgubljen.            '    :v.
Ostrupijen je bil v Sedlu aa Tolminskem Sti-rileten decek Lazar po svojem bratrancu't/.iV^'Ta 15 letni, zeJ6 duhoviti deCko L.velijgrajoCemuse mla-demu fanti^u usta §iroko odpreti ter mu vprfe nekaj v gerlo. Fantifi poene upiti, da ga modno peae, in'do-mov pri&edsi izdihne v malo urah svojo du$o. Fan|i6 je edini sin premoznih star§ev, Na podlagi izjav dru-zih polrg bivSih otrok vcrSi se sodnijska preiskava, katera nam obelodani Luden zloCin,
Nagla smrt, 3. t. m. je poscstnika tabakarni-ce nasproti javnemu vrtu sedefiega v tabakavnicl na Ktolu zadcl mertud in moz je hipoma OBtal mrtev; Se no 50 letni g. V., uradnik Ritterjev, Je btt na svecnico s celo diu^iuo na Sv, Gori, a 5 dni potem je umrl za vnetjem moj5ganov; 50 letni godec P., ki je v soboto Se godd v fiitalnici, je umrl po mertudu zadet predvCerajSnjim. —                                 ' '
Uzrok samoumora GoljevfiCekovega, V Casniku „l'l8onPoB Citali smo pismo nekega pvljat^ja iRiijkega G., v katerem pravi, da se G. nij Uttwril ne zarad ncsrcfrie Ijubezni, ne zarad tega, ker je bil preganjan v slu^bi, ampak samo zato, ker mu je pre-tila nevarna bolezen v mozganih, kateri m je hotel od-tegniti so samomorom. Skoda pafi za tako priduega in uka2eljnega uaSega rojaka —
Veselica v solkanski ditalnioi zadnjo ne-(leljo bila je mofino obiskana ; posebno se je odliko-val lep spol.
Plpsalo je gotovo Cez 40 parov; videli smo tudi dobro avanzirano (ictvorko; petje bilo je prav dobro, prav tako fialjiv govor, — Za lep veCer gro vBa hvala verlemu odboru Litalnice.
Fixiandna direkcija za Primorsko nazna-nja tudi lftos obroke, v katerih so imajo plafievatl razne dav^ine in nicer tako le: a) zemljlfiki davek v mosocnih antecipatnih obrokih in bicer vBaki 1. dan mescca; b) liisui davek in dohodnina za najemfiiJlne v enakih obrokih tudi vsaki prvi dan mescca c) obrt-uijski davek v dveh poluletnih antecipatnih obrokih in siccr 1 januurja in 1 julija.
d) davek od dohodkov v 3 meBcCnih postecipat-nih obrokih, to je: 31. marcija, 30. junija, 30. gep-tcmbra in 31. deceinbra. Ako bi kedo ne placal eno ali drugo dav^ino saj 14 dni po preteku omenjenih obrokov, raiunili se mu bodo zazamuden cas obresti, pa to samo v slucaju, te zaostanek na cni all drugi posainezni davsiini preseza svoto 50. gold.
Obresti se bode racunilo za vsakih 100 gold. 11/2 sold na vsak dan zamude, za^ensi z dnevom po preteku obroka, do dneva plafflla. — Toliko v polaj-Sanje posestnikom in sploh davkopia5evalcem.
Umor. V Lokavcu poleg AjdovSfiine usmertilje CO let star moz svojo   56  let staro zeno; lz.kacih
.._-XJ^-.JU-----!i
Jako prijetno je na§eum dekletu, ako okolo nje pojo ptice, in uro, katere prezivi &e svojim dragim, so ji innogo bolj blazeue, ako ptica poie, mej tern ko se 011a dva ljubita. Neka narodua pesen nam pravi, da prinese mlad giascakov sin, ki se je v kmet-sko rozico zagledal, se seboj sivega sokola. No, tega sokola ni priuesei seboj, da bi 2 njim lovii, nego da bi pri ljubi „lepo pel"! Posebno prijetno to petje ne more biti, in mogoce, da narodni pesnik ni ve-dei, zakaj je prav za prav sokol v roci miadega gro-fa iz belega grada!
Komu ni znana pravljica, kako poslusa menih tri sto let rajsko ptifico, zamakaen v njene Carovne glasove 0 Baebeski glorijiV- Ke pove li ta pravljica tudi jasno, kak nepopisljiv upliv imajo pticji glasovi na sree cloveiko, te preproste popevke, enake prepro-stim kraetskim uekletom? Le poglejmo jih nekoliko I Tarn pod zeleno lipo na sirocem poljs sedi se svojo ljubo Keziko Ivauek,
Nad njima pa se ptica vrti Ptica sejavka. Ta ptica sejavka vuihue Ivanku  zale mislt, da zafine Reziko dratiti:
nCuj, cuj ptico, ljuba mojat Kako si prepeva Ptica meni tak' govdri Kak' se   zenil bi. Jaz pa bom se ozenil Brugo ljubo vzel Ki bo mi svilo   postikala Yino pa nalakala.4' In Rezika veruje  tem  trdim  jegovim besedam zakaj mu ne bi verovala, saj se ji se sikoli ni zlagal; biidko mu torej reCu:
„02eni se v imeui boijem,
Saj vendar  ^iv ne bo§;
Na tvojem grobi bode zrastla
Trava detelja,
Na travi pa si bodem pasla
P a ve pisane :
Oui bodo mi pusfali
Perje pisano.
Jaz perje pisano bom brala
Sivala vanjko§e
Na vanjkcsih pa bodem spala
Celo leto dni !u No, Ivanek je ni mislil tako hudo zaliti in videl je, da ga zares vemo ljubi in ga bode ljubila do smrti; ial mu je, da jijetako globoko segel; zatojo tolaii;
Ne v6ruj mi, ne v6ruj ljuba!
Kar sem pravil zdaj:
Ti si moja in bos' moja
Zdaj in na vea cas. Dobra je bila ta izkuSnjava vendar, ker je Ivanek svoji druzlci do dna srea pogledal in ptica je na zadnje [vendar mnogo koristila,  da mu je one zale misli se svojim petjem vdihnila.
Ptice znajo tako lepo peti, da jih §e celo devi-ca Marija rada posluSa. V drobnem leSievji preleta ptiiica „lavdi6icaK in prepeva od matere bozje. Tain blizu pa je tudi cerkvica, v kateri klecl usmiljena bo-gorodica. Ko je ptico zaslisala, stopila je na prag ter je vpraSala, je-li pesen, katero je ravno pela, sama zlozila („§tenjalatt.) A ptica pravi, da se je naueila od cine zamoi-kicje. Marija in ptica se napraviti to deklico iskat. Ko jo najdeti, otyjubi ji bo^ja deva Bveta nebesa.
Koliko naSih narodaih pesny se pricne s pripo* vedijo, kaj ptice delajo, in potem se le pveidejo k glavnemu dejanju,
Kukovica lepo koka          V zelenem travnici.
V  zelenem bukovji            LjubCek pa kosico brual Frepelica prepeluje            V zelenem travnici itd.
Ali pa: Kukovica lepo kuka      Marinka 3 cerkve gre
V  zebnem bukovji        Kakor ro2a, ro2mavin Kosec koso brusi           Vrbnjak pa za njo
V  zelenem travnici        Kakor riba za vodo. Kdor si upa, naj nam zvesto naslika tako lepo
pomladno—poletno jutro, ko soluce U2e zaCinja malo pripekati; ko se skorjanci nad poljem, kateremtt »v klasje zVlati gredoB, pod jasno-modro nebovzdi^uje-jo; ko je vse uze na pojji pri delu; ko' v cveto.6em travnici vrl raladenifi koso brusi in zeleno tra^o kosi; ko uze ptice po gozdu pevajo in se vesele prel^pega jutra. Naslika naj nam prelepo Marinko, kakoypOoQa* no gr6 domov sem od bele c&kvice, ki ae 8Ye# na grifii izmej zelenih kostanjev, z maSnimi. bukv|cami v rokah; kako okrog nje zletajo metu^ji ter Se je' yese-le kakor medu polne cvetlice; kako ae zanjo plazi Vrbnjak, kateremu je sree polno Qttbezni, in/kafari je popustil delo, da bi videl svojo mimogredoco r62ico, ter se zagrm skril, ne hotefcdramitije i2 njenega ave-tega zaraisljenja; a ijubezen ga aili Se ehkrat in Se enkrat ia zopet enkrat pogledati za irjoin ko; se Marinka uze za obronkom skrije, gre on izza grma ter gieda za-njo in se. ne more nagledatl te kraane device 1 In sree mu nemirno Sepece: trenotek stoj, kako si lep 1 0 naj nam naslika to kak narodni pravi; all-kar, naslika naj nam, kar v takem trenotka dutria kar nam pnvi narodna pesen, naslika naj nanv to ff pri-prostimi bojami in imeli bodemo oted seboj kfasno genre—sliko I                                                ' >^
nzrokov nam pojasni stoprav sodnijska preiskava. ZIo-croec se izgovarja, da se mu je zena na potu ubila, ko jo je pijano domov nesel, pri kateri priliki je z mo trikrat padel, a zdravnikov komisija konatatirala je baje nedvojbeno, da je starec svojo zeno zadavil.
Valvazorja je v novem izdavanji te dni tre-tji zvezftifi priSc) na svitlo v zalogi g. Krajca v Ljub-Jjani pri Blazniku. Notranji del zavitka tega 3. zvez-Cica prinasa ugodne kritike iz skoro vseh doraacih in drozih avstrijskih novin, ki novo izdavanje Valvazorja hvalijo.
Za 7 nesrecnikov, ki so pri grozovitem za-sipu na Zidanem mostu razun zivljenja vse izgubili, so blagosrcni popotniki do 26. Jan. zlozili 140 gld., kateriin je mariborski kuezoSkof §e dodal 50 gld.
Is BreMc se pise SI. Nar.: Blizu Dobrave stanujott kraetje zapazili so te dm velikanskega vol-ka; priklatil se jc menda ta nepovabljenec iz hrvat-sko bosniSkih gora, Brezki lovci so napravili torej 31. p. m. lov nanj, obstrelili so ga zelo a vSeS jim je le —krvi je, kakor sled kale, mnogo izgubil. 2. t. m.je bil zopet lov nanj.
Potepuh. — 25. jan. zjutraj pride v hiso Gla-Yarjevcga beneficijata v Komendi na Gorenjskem nek mlad vlacagar v dolgi suknji, zapahne za soboj vezne duri, stopi y druzinsko sobo, kjer najde samo kuha-rico in zacue poprascvati po gospodu  in  po poslili
SiaVl «* prsi  111 ZiUilicc ;   „Lu;ij  uu  pa u«j   j't^w  b"»
dinarjev, ce ne, si mrtva !tf Zenska pa je imcla §e toliko poguma, da hipoma zgrabi za samokres in zacne na ves glas vpiti. Tako se vleccta nekaj casa sem ter tija, da se hudobnez slcdujic zboji njencga vpitja in zbezi!                                                    SI. Nar.
Vabilo k plesnemu venceku, katerega napravi Bojanska citalniea dne 10. februarja 1817. ZaCetek o fj uri zvecer. Vstopnina je za neude 1 gl. a. v.
Madjarska Studentovska deputacija pri-siJjena je bila vsled viharja na eernem morji verniti se zopet cez Terst v domaeijo Madjarijo. V Kotoru sprejeli so jo Dalmatinci enako Teriacanom, v druzih dalmatinakih raestih jo ne caka tudi nifi boIjSega in ko pridejo zopet v Terst, bodo paCzvsem policijskim aparatom oblastnije obvarovalejovsakeneljube prilike.
Ceski derzavni poslanci derze so, kakor vsakemu znano, §e vedno pasivne politike, to je, oni se nodejo udeleziti derzavnega zborovanja, vsled tega voliti so morali (5ehi uze mnogokrat svoje poslance, katerih mandati so bili vselej po derzavnem za ne-veljavne proglaSeni. Ba§ sedaj imajo se zopet voliti poslanci in brez dvombe bodo vsi zopet voljeni, kakor jib priporocuje klub zaupnib ceskih moz. Znamenito je pri tej volitvi, da niso Mladocebi nikakili kandi-datov postavili kakor pri prejSnjih volitvah.
Baron Helfert je dal na svitlo broSuro, v kateri nasvetuje, naj se zaveraejo madjarske^ neopravi-cene tirjatve ter naj se napravi sprava s Ceki. To bi bilo pravo, kajti potem |bi se paS ne upali osabni Madjari toliko rogovoliti proti kompaktnej Cislajtaniji, kakor se to zaliboze v preveliki meri sedaj goal.
General Ignatijev, diplomatics! zastopnik Rusije pri tur§kem dvorn in pri diplomatiCni konfe-renci v Carigradu, peljal se je pred nekolikimi dnevi skoz Terst in Nabrezino na Duuaj, kjer je koj po prihodu iimel pogOYCr z ruskim poslanikom Noviko-vom. Tudi sta baje da!je 5asa konferirala z Zichy-jem, bivsim zastopnikom Avstrije pri Starabulski koiiferenci. To smo zabiljezili, ker se v nov.Lasu govori, da bo-dete Avstrija in Rusija slozno postopale proti Turdiji. To bi bilo prav!
Vabilo. — K besedi, katero napravijo rodolju-bi na Brefini v Grudnovej dvorani v nedeljo 11. februarja t. 1. Spored: 1. Petje: J5Pripravpi§ka,% tiglas-bil: A. Leban. — 2. Govor. — 3. Petje: „Pod ok-!»oma, solo kvartet nglas. A. Hajdrih. — 4. Dekla-macija : nToena sodba", zlo2il I. Stritar. — 5. Sa-inospev: BNezakonaka matitt, nglasbil K. Ma§ek. —
6.  Petje: „Venec narodnih pesnij", upr. L Kocijan&d. Igra OproSCeni jetnik spis, po  nemSkem V. Mandelc.
7.  Petje: „V boj !a, uglasbil I. pi. Zajc. Po besedi pies. Vstopnina za gospode 1 forint, gospe proste. — Sviral bode vojaSki septet. Za^etek toeno ob 7. uri zvefier.
Na Brezini 1. februarja U77.           Odbor.
Poziv na sabiranje dobrovoljnih prine-saka za prebjegle u vo|ni6ka tojinu Bo§-njake. Poznatojecielomu svietn skoro petstogodi§nje robstvo BoSnjakaiHercegovacapod turskim zulnmom, koje je pro§le godine vrhunac dostiglo, uslied Cega se porodio hercegovaeki ustanak, koji bijaSe povodom, da an sve krScanske porodice od pogibelji za 2ivot, u fiUBjednu si na§a monarkiju prebjefc morale, gdje im je utociste ongnrano, igdje im vladapruza pripomofc iz drzavnih sredstva za uzdrzavanje.   Ali predieli, u
koje su ti nevoljnici nastanjeni, toliko su pogledom na materialno stanje razlicni, kao siromak i bogata§, ter tako nastala je nevolja medju bjegunci y karlo-vackoj vojnoj krajini, gdje su sve nevolje i bez bje-gunaca od vajkada svoje gnjezdo savile, da jatomice pomirn od raz^ih bolesti, koje se poradjaju iz takodjer laznik oskudica za obicno ljudsko zivijenje. Neima dovoyno, dapafie jedva polovica obitne proste hranet neima stana. neifiia odjeLeT neima ogrieva, a to su|sve oni nemili gostiT koji u svom krilu kriju smrtonosne stride, koje sn kadre oboriti i najvcLeg gorostasa, a karao li ne iznemogln djecu, zene i starce. Zito, ta jedina hrana tamoSnjega narodaT poskupilo preko mjere, a cim i odkuda kupiti ga?
Poato dakle obi^na od drzave bosanskim bjegun-cem dozvoljena pripomoc nije kadra. da safuva ovaj raucenicki narod od sigurae mu propasti, oozirom na nevoljno stanje one neobnidjene i svakog dobrostanja konafiao lteene zemije, kao i njeuih svake godine sa gladi i ostalom nevoljom boreCih se stanovnika, kdje je sada nastanjen, i i>o^to i taj sam domaci narod od poroilivSih se uslied ovoga nevoljnoga stanja raznih bolesti straria, i joS te, — obzirom na oskudicu nuz-dnoga zivi'za, — svaki dan sve to viSe stnidati, to nam nalaze sveta duznost covjecnostir da svaki po moguCnosti priuese svoj ako i maleu darak, na naj-svetiji oltar ljiukke i bratske uzajanmosti, kojim ce se moci olakSati i ublaziti erna sudbina ovih nesrotnika.
Svaki i najmanji  darak  biti   Ce sa zahvalnosCu kod podpisanoga,  zatim   kod   urednKtva   s0bzoratt, „Narodnih Novina* i ^gramer Zeituuga"1   primljen, u kojih ce se takodjer sa zahvalnostu objelodauiti. U Zagrebu, 20. sieCnja 1«77.
U ime odbora: IL1JA GUTKHA.
„Jug in sever", potopisne ^rtice iz Ceske, Slovenske i llrvatske. Tako se bode iinenovala s 1 o-venska knjiga, katera pride tekom meseca februarija tckoeega leta na svetlo v Zagrebu. Obsezala bode G-i) pol obicnega tiska in bode stala 50 novo (s poSto GO novc). Spisatelj jej bode g, Anton BezcnSek, univer-sitetni Student in urednik ffJugosIaveuskega Steno-grafa" v Zagrebu. nGIede Juga iu severa* pise g. Bezeniek sam v zadnjem listu „Jug. Sten." tako-Ie:
„Od mnogih stranij, posebno od mojih prija-teljev v Zagrebu, v Ljubljani. v Cclji, v I'ragi ltd., bila mi je prijavljena zelja, da bi izibl v posebnej krijigi spis svojrga lanskega potovanja iz Zagrebu do Prage, i mojih izletov iz Piage na razlicne strani Oeske, Moravske itd., s posebnim obzirom na narod, kraj i dotiCne znamenitosti. A cas mi nij dopaScal, da bi prej bil mogel tej zelji zadovoljiti, nego tekar pred nekoliko tedni sem se lotil dela, ter ga namerjavam najdalje za mesec duij svrSiti.
„Vazuost potopisov v vsakej literaturi je obce priznana. Mi imamo vnaSej knjizevnosti vsake stroke nekaj: od jedne vec\ od druge manje, — a potopisov je sigurno najmanje, i to posebno takih, iz katerilt bi se ucili spoznavati bratske nar ode. Ve-Cinom crpimo v tern obziru itaSe znanje iz tujih iz-vorov, ki vsakako nemajo tolike vreduosti. kakor do-mafiiizvori. V tej knjigi cem. se v prvi vrsti o-zirati na nase severne brate Cehe i njih zemije, Cesko in Moravsko, a ne bodem pozabil tudi o lepem naSem jugu, o Slovenskej i Hrvatskej pre-govoriti. 0 vsem tem pisal bom dakako toliko. koli-kor mi bode dopuScalo znanje in stanje i kolikor bode mogoce pisati z obzirom na prostor kujige, kojih v naSih razmerah ne sme preoMiren biti**.
Knjigo , Jug in sever14 zivo priporoeujemo svojim eltateljein, a to se tem bolje, ker je treba, da podpiraaio kolikor toliko miade talente, kakorscn je ba* Buzen-sek. Narocnino se naj naprej posilja g. pisatelju z naslovom: g. Anton Bezensek, tilozof v Zagrebu (A-gram) u Petrinjskoj ulici br. 365. Da nam zivo za-2eleue knjige skoro dojdejo v roke.
„Jugoslavenski Stenograf*1, list katerega je uze lansko leto pohvalno omenil nas podlistkar. usa-vr§il je svoje prvo leto in nastopi skoro drugo leto svojega zivenja. Ta list, uredovan po Autouu Be-zengeku, universitetnem dijaku, drzavno izpitanem uditelji stenografije za vise gimnazije in vise realke itd. y Zagrebu, vzbuja meju ucenini svetom, meju ste-nografskimi strokovnjaci veliko senzacijo. Prvi stro-kovnjaki na polji stenografije raed Nemci, prvra nji-hova stenografska druzba pozorno opazujo neutrudno delovanje nasega Bezen§eka ter BJahresbericht er-stattet bei der XV. Generalversammlnng der Gabels-berger Stenografenvereine im Konigreiche Sachsen zu Chemnitz am 9. Juli 1876" ima na strani 5. dosti pohvale za Antona Bezensekaneumorno delovanje. Mi bi od srea zeleli, da bi se podvzetje neutrudljivega na§ega pisatelja bolj podpiralo z mnogobrojno naro-ditvijo. Saj je znanje stenografije velevaien in koristen predmet posebno za one, ki na kako universo §tudirat gredd. Radi tega se mi po vsem vjemamo z mislimi g. Bezenseka, da bi se morala stenografija vpeljati kot obligaten predmet na naSe gimnazije in realke.— „Jugosl. Stenog." stane za celo leto 1 gold. 40 kr., katero naj se poSilja uredniku Antonu Bezen§eku, v Petrinjskoj ulici v Zagrebn (Agram). — Sklenivsi te
^astaiiJt, izdavstejj In ureOnik; VIKTOR D0i*KJN]|Cf: — Tisk§n MAEUHG T Qwi&
vrstice 2elimo, da bi „Jug. Sten." na§el letos resniSe vsestranske podpore, neg© li jo je imel vlani ter ob enem zelimo, da g. Bezen§ek — jedva 23 letni mla-denic, rodom Stajersk Slovenee — naprej krepko ko-raka po svojem potu sebe in narodu na Last.
Zivinozdravnik
JOZEP-JE0M3ELr, ki^ je v enaki J| lastnosti sluzil skoz 15 let pri voja-kih, se je ustanovil v Gorki in se priporoca si. obemstvu posebno pa slovenskim golpodarjeni.
Stamije v glediidni ulici  it. 75, v Petrogalovi hi§i (stara Bierhalle).
t
«fTrtniiiPtii»iiifitiwqMrBii|»
Itazpis ucitcljskih slnieli.
Kazpisujejo se sledefie u^iteljske sluibe:
1.  v Materiji II. verstre*-z letno plalo 50C oziroraa 400 gl.
2.  v Brezovici III, verste, plafio 400 ozi roma 300 gl.
3.  v Tatreh III. verste, z letno plaCo 40C oziroina 300 gl.
in s pravieo do poviSevanja in do static vanja v naravi ali dotifinc odikodnine po de^elui postavi 3. novembra 1874 St. 30.
ProSnjc s potrebnimi dokazi, zlasti spriCal o sposobnosti za uLiteljstvo, naj se od ottih, ki uze sluiijo, po poti predposlavljene oblasti, sicei pa naravnost sem, naj dalje do 28. septembm t. 1. predMijo.
C. K. OKKAJNI SOLSKI SVET.
Voloska 80, januarja 1877.
\aznanilo.
T ulici sv. Ivana, Mm.
9.1 nadstropje, se naprav-   j
Ijajo cvetliee za cerkve po   1
iiajtiizji eeni.                       ]
Poziv!
Ker se te pogajam s tiskarno o tiskanju U. snopida SLOV. NAB. PESN1, prosim vse gg. prejemnike I. zvezka, naj mi blagovole poslati kar najpreje zaostalo narofinmo. Komur pa ne ngaja knjiMca, verne naj mi jona moj taroSek. Pridakoyai sem bolj resne podpore temu, po mojem menenju, koristnemu pod-vzetju.
Eanal (Primorsko) 25. jan. 1877. JOSIP KOOIJANOld