NOVI TEDNIK —' direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, -jvorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik % avgust 1990 • številka 33 • leto xuy • cena 8 dinarjev a 5 dinarjev dobre volje Na zadnji izlet Za pet dinarjev dobre volje, ki ga pripravljamo pri Novem tedniku in Radiu Celje, smo odpeljali kar dva avtobusa izžrebancev. Dodobra smo napolnili koš dobre volje, šal in smeha ni manjkalo, več dazletu pa lahko preberete še na 12. strani. J^^am neprijeten občutek, da so nas za- ^dna plemena za nekaj let prehitela ^^^zvoju! m športnih igriščih ho vroče Medtem ko se ie živo srebro v minulih dneh kar krepko povzpelo, se temperatura dviga tudi na športni ig^^^^^ se tekmovanja v slovenski nogometni hgi, v Sarajevu bo državno prvenstvo, v Celju državno prvenstvo v podvodni orientaciji minuh vikend pa je bil| mzgiban Svser^ za rekreativce. Hmeljarski triatlon v Braslovčah in žalski kolesarski maraton sta v ta de! SavhSske doline privabila kar nek^ stotnij sodelujočih. O tem poročamo na straneh 9. in 10. j Aiu:j-pot, nova veriga na Celjskem Od doma nekje na Kozjanskem jo je popihala natakarica, punca na ne ravno najboljšem glasu. Njeno izginotje so ljudje povezali -\ v pikantno zgodbico, kije marsikomu zatresla hlače. K sreči so vse le govorice, smo ugotovili. Več preberite na 24. strani. Le kdo bi zmagal danes? Po rezultatih anonimne ankete med 203 tele- fonskimi naročniki, bi na Celjskem Demos ponovno zmagal, toda z majhno prednostjo. Nova slovenska oblast ni povsem upravičila zaupanja volilcev, občinarji pa so še premalo znani. Stran 4. 2. STRAN - 16. AVGUST 19S0 Sindikalisti brez siužb s sklepom občinskega sveta Svobodnih sindikatov Slovenije v Celju se je deset zaposlenih v njihovih skupnih službah avgusta znašlo na skupnosti za zaposlovanje. Tako so formalno razpustili delovno skupnost, vendar delovanje organizacije s tem ni zastalo, saj opravlja večina svoje delo prostovoljno. Za takšen korak so se v občinskem svetu odločili zaradi finančnih težav, ki so jih pestile že nekaj časa, zaostrile pa so se po kongresu, ko so se Svobodni sindikati odločili za preverjanje članstva. V Celju so zbrali več kot 20 tisoč pristopnih izjav, kar pa zaradi nerednega dotoka članarine kljub temu ni zadosto- valo. Nekatere organizacije so se namreč samovoljno odločile, da zbrano članarino obdržijo na svojem računu, drugod so jo nakazovali v Ljubljano, saj so se včlanjevali v panožne sindikate. Tako so v Celju ugoto- vili, da se je v treh mesecih zbralo za tretjino manj denarja iz članarin kot pa se gaje ob koncu preteklega leta. Čeprav ugotavljajo, da so že pred meseci vedeli, da je število zaposlenih neracionalno, svojih delavcev niso mogli enostavno postaviti na cesto. Zmanjševanje zaposlenih pa seje začelo že pred leti, ko je bilo v skup- nih službah še 13 delavcev. Medtem sta od skupno desetih prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje dve delavki že zaprosili za kapitalizacijo nadomestila, kar pomeni, da bosta sami rešili svoj problem brezposel- nosti. Kako pa bo z organiziranostjo občinskih stro- kovnih služb sindikata v prihodnje, pa naj bi povedala konferenca, ki bo septembra. Eden od predlogov je, da bi imeli poleg območnih odborov sindikatov dejavno- sti v občinah še nekakšne koordinatorje za širše pra- vice delavcev. Tako bi rešili vprašanje zaposlitve dose- danjih sekretarjev dejavnosti, kakšna bo končna reši- * tev, pa bodo morali povedati člani sindikata. TC Sodelovanje, a ob konkretnih nalogah s spremembami na go- spodarskem in političnem področju je Svet občin celj- skega območja skorajda v celoti izgubil naloge in pristojnosti, ki so bile opre- deljene v Statutu tega me- dobčinskega organa. Pobu- do o ukinitvi Sveta občin, ki so jo predstavniki laške- ga izvršnega sveta dali že spomladi, bodo v teh dneh obravnavali v vseh osmih občinah. Člani celjskega izvršnega sveta so se o ukinitvi Sveta občin že izrekli in poslancem zborov občinske skupščine predlagajo v sprejem odstop od ustanoviteljskega spora- zuma. Svet občin celjskega območja je bil ustanovljen leta 1975 kot skupni samou- pravni organ vseh osmih ob- čin, njegove naloge in pri- stojnosti pa so segale v usmerjanje, usklajevanje in posvetovanje o vseh vpra- šanjih skupnega pomena. S spreminjanjem pristojno- sti občine na področju druž- benega in gospodarskega življenja je postal Svet občin - tudi po mnenju zdajšnjih članov Sveta, ki so ga izrekli na zadnji spomladanski seji - odveč. »To pa seveda ne pomeni, da medobčinsko sodelova- nje občin celjeskega območ- ja ni potrebno«, so menili člani celjskega izvršnega sveta, ki podpirajo projektno sodelovanje posameznih ob- čin. Ključna vprašanja za razvoj območja - omenimo izgradnjo avto ceste Arja vas - Ljubljana, ekologijo in iz- gradnjo PTT omrežja - bodo občine še naprej reševale skupno. Kot primer takšne- ga sodelovanja so Laščani navedli zasavske in posav- ske občine, nekaj izkušenj pa imajo tudi sami, saj so ob- čina z veliko »sosedami«. Predlog o odstopu od usta- noviteljskega sporazuma Sveta občin bodo v vseh osmih občinah obravnavali na zasedanjih občinskih skupščin in če se bodo le-te sestale do konca septembra, naj bi Svet občin celjskega območja ukinili s 30. sep- tembrom. IVANA STAMEJČIČ Po siatlnsiclli cestah... v krajevni skupnosti Rogaška Slatina so letos asfaltirali približno 5 kilometrov cest. Za večino so kr^ani pripravili asfaltno podlago in prispevali tretjino sredstev. Letošnji praznik občine Šmarje bodo prazno- vali v krajevnih skupnostih Rogaška Slatina in Kristan vrh, zato so asfaltirali tudi cesti med Plačem in Skrbnikom ter Malimi Rodnami in Kačjim dolom, kiju povezujeta. Prve metre asfalta so položili tudi v Nimnem, asfaltirali so tudi ceste v Zgornjem Iiju na Boču, v Zgornjem Sečovem, na Brestovcu in del ulice Cesta na Boč. Letos namerav^o posodobiti še 3 povezave iz Spodnjega Sečovega do zunanje slatinske obvoznice, del ceste proti Lov- skemu domu na Boču in preplastiti del ulice Cesta na Boč, od Korsa do obvoznice. BJ TRAČI niče ! Preditavniki ceh^ biske Vružine, sal->> inšpektor in de/avci S ve za notranje zs^[h vedno raziskujejo lJ^ v petek prišlo do „„: ribvHudinji. Kriv/S karno, nihče pa nen«" za (vsaj del) lOO-kiin^ sko ribjo jato, ki s trebuhi navzgor glajnskim mostotnnl] pru opozarja na svo, tvost. Ce počakamo J kaj dni, se bo huj, » pogin pozabil, in ^ bodo krivdo za mrtv(2 prevzeli nase šenr čani? * Večina Šentjurčano^, se že tako ali tako nepoi dobro v svoji koži. Le^ jim pije kri, so se vp;^ vrepuWi^ice/n fidečr- žu in vodstvu oi. strank poslali po\a,. krvodajalsko akcijo 2^.; glista. Ponujata sedvag ljučka: ali »Dobri zgi^ vlečejo« ali »spustite tel dni svojim občanom \i kakšno kapljico krvi v h manitarne namene«. Predsednico celjsk občinskega sveta Zve svobodnih sindikatovSi venije Majdo Meštm neprijento preseneti vest o razpustitvi deloti skupnosti občinskega s dikata. V delovni skupi sti so sklep o tem spre) v njeni odsotnosti, ttm no pa so vsi prijavljeni celjskem Zavodu za zaj slo vanje. Na 4. hmeljarskem tn Ionu v Braslovčah je go vo nc^jbolj trpel dr.Sb\ -pa ne zato, ker je bil m odlično organizirane rei ativne prireditve, amf zato, ker je zaradi orgm cijskih obveznosti mo doma pustiti svoje kof ke, kolo in tenis copate. Gornji Grad z obnovljeno Icatedr^' v nedeljo je v Gornjem Gradu mariborski aj^ Kramberger blagoslovil obnovljeno katedralo. Ka^e zgradili v poznobaročnem stilu p-j naročilu škofa Ernesta Attemsa, z obnovo pa so začeh pred P'^ petimi leti, ko je Gornji Grad dobil novega duhovnu^ Korena. ^ Obnovili so kupolo, fasado, ostr^^^jf Sv.iirali zio .^J zam^kanjem, obnovili so notranjost katedrale i^^jijij prebelih, opraviU preslikave, obnovili orgle in.^^^^^š rišče. Pri obnovi so najbolj sodelovali krajani, ki ^'^^^j: marljivim in neutrudnim delom kar za desetkrat z .[,1, predračun stroškov. Krajani so letno opravili V 8 tisoč '^'•ostovoljnih delovnih ur. , tn-t, V. K.. ^°^°J »Na svidenje« polne zaposlenosti Kje na območju šestih ob- čin (Celje, Slovenske Konjice, Laško, Šentjur, Šmarje in Ža- lec), ki jih pokriva enota za- voda za zaposlovanje v Celju, je bilo v prvi polovici leta de- jansko najmanj nezaposlenih, kje največ? Kako je v šestih občinah celjskega zavoda 7 zaposlovanjem žensk, koli- ko mladih išče redno zaposli- tev, koliko se jih zaposluje pr- vič, koliko je med vsemi iskalci težje zaposljivih in in- validnih? Koliko nezaposle- nih je med iskalci brez pokli- ca, pomožnimi delavci, kvali- ficiranimi, s srednjo, višjo in visoko izobrazbo? Kakšni so izgledi? Podatki o relativni brezpo- selnosti, o nezaposlenih na šte- vilo zaposlenih, nam za letoš- nje prvo polletje povedo, da je bilo v šestih občinah povpreč- no 4,67 odstotka prijavljenih iskalcev zaposlitve na število zaposlenih v družbenem in za- sebnem sektorju (lani v istem času 3,17 odstotka). Spomniti je treba, da na področju zapo- slovarja velja, da po navadi število iskalcev v prvem pol- letju upada, v drugem pa na- rašča. Omenjeni skupni odsto- tek so v poletju najbolj prese- gli v šentjurski občini, kjer je z 10,7 odstotka več kot dvakrat višji od povprečja (lansko prvo polletje 7,63 odstotka), nato v Šmarju s 7,10 (lani 5,47) ter Konjicah in Laškem s 5,25 ozi- roma 5,18 (lani 3,17 oziroma 3,60). Manj iskalcev zaposlitve na število zaposlenih so imeli v tem času v Žalcu s 3,96 (lani 2,26) in v Celju s 3.58 (lani 2,45) odstotka iskalcev. Konec julija je bilo v ome- njenih šestih občinah prijav- Ijeniii 4406 iskalcev zaposli- tve. I:ar je za 6,4 odstotka več kot mesec poprej. V občini Ce- lje je bilo konec julija 4 od- stotke več iskalcev kot mesec poprej, v Konjicah 6, v Žalcu in Šentjurju 7 ter v Laškem in Šmarju 8 odstotkov. V juliju ni bilo prijavljenih nobenih novih stečajnikov, ki jih je bi- lo sicer med iskalci še skupno 33o iz prvega polletja. Delav- cev stečajnikov je bilo tako iz celjske občine 175, žalske 47, laške 40, konjiške 13, šentjur- ske 29 in šmarske 32. Prvo redno zaposlitev je ko- nec julija v šestih občinah iskala četrtina iskalcev, toliko tudi v.občinah Slovenske Ko- njice, Šentjur in Šmarje. V ob- čini Laško se je prvič zaposlo- vala polovica iskalcev, v Celju in Žalcu petina. V zavodu za zaposlovanje pripravljajo širšo analizo o iskalcih prve zaposli- tve. Žensk je bila konec julija med iskalci povsod približno polovica. Med vsemi iskalci za- poslitve je bilo mladih do 26. leta starosti prav tako polovi- ca. Pa težje zaposljivi in inva- hdni iskalci? Konec meseca je bila v šestih občinah skupno četrtina teh iskalcev zaposli- tve, toliko tudi v vseh posa- meznih občinah, z izjemo Ce- lja, kjer jih je bila petina. Med skupno 4406 omenjeni- mi iskalci v šestih občinah ko- nec julija je bilo delavcev brez poklica (s končano ali nedo- končano osnovno šolo) 479, pomožnih delavcev (usposob- ljeni in priučeni, z nekaj delov- ne dobe) 1857, s poklicno šolo 1249, s srednjo izobrazbo 660, z višjo 110 in z visoko 51. V celjski občini je bilo v tem času 1656 prijavljenih iskalcev, od tega 153 delavcev brez po- klica, 657 pomožnih, 476 s po- klicno šolo, 302 s srednjo, 43 z višjo in 27 z visoko. Med pri- javljenimi iskalci v žalski ob- čini je bilo 637 iskalcev zapo- slitve: med njimi 61 delavcev brez poklica, 250 pomožnih, 184 s poklicno šolo, 113 s sred- njo, 21 z višjo in 8 z visoko. V laški občini je bilo med 381 prijavljenimi iskalci delavcev brez poklica 50, pomožnih de- lavcev 177, s pokhcno šolo 93, srednjo 43, višjo 11 in z visoko 7. Izmed 540 iskalcev v konji- ški občini je bilo 65 delavcev brez poklica, 199 pomožnih de- lavcev, 192 s poklicno šolo, 65 s srednjo, 16 z višjo in 3 z viso- ko. V šentjurski občini je od 469 prijavljenih iskalcev zapo- slitve bilo 56 delavcev brez po- klica, 224 pomožnih delavcev, 123 s poklicno šolo, 54 s sred- njo, 8 z višjo in 4 z visoko. Med prijavljenimi v šmarski občini pa je bilo 94 delavcev brez po- klica, 352 pomožnih, 181 s po- klicno šolo, 83 s srednjo izo- brazbo, 11 z višjo in 2 z visoko. Kot po navadi je na področju zaposlovanja z drugim pollet- jem pričakovati povečevanje števila iskalcev zaposlitve. Ko- nec avgusta in septembra se bo prijavila večina tistih, ki so končali šolanje in so se še odlo- čili za počitnice oziroma meni- jo da v delovnih organizacijah zaradi letnih dopustov ne za- poslujejo. Čas polne zposlenosti je očit- no vzel slovo, s porojevanjem tržnega gospodarstva pa je za- poslovanje tudi bolj premišlje- no. Kot vemo, obstajajo za iskalce zaposlitve različne oblike pomoči, tako da je za mnoge, bolj ali manj, poskrb- ljeno tudi za njihovo socialno varnost. BRANE JERANKO Najprej lolcacija, zdaj denar Za čistilno napravo v Celju ni denarja, gospodarstvo in občani pa dodatnih obremenitev ne bi prenesli v Celju je sprejet dogovor o lokaciji osrednje čistilne naprave, le-ta bo v Rifengoz- du, po predračunski ceni, do- ločeni v začetku leta 1989, pa bo gradnja stala približno 17 milijonov 600 tisoč dolarjev. Investitor izgradnje osrednje čistilne naprave Celje je na osnovi obstoječe zakonodaje in odločitev, sprejetih v obči- ni, javno podjetje Komunala Celje, ki mora najprej zagoto- viti finančne vire - drugače se bo gradnja čistilne naprave za Celje še naprej odmikala v prihodnost. Projektant osrednje čistilne naprave Celje ljubljanski Hi- droinženiring bo pripravil vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovo- ljenja do letošnjega novembra, čistilna naprava pa bo prečiš- čevala komunalne odplake mesta Celja, predčiščene indu- strijske odpadne vode in ko- munalne odplake primestnih naselij. Na osrednjo čistilo na- pravo v Rifeogozdu bodo spe- ljane komunalne odplake iz Ostrožnega, Lopate, Medloga, Šmarjete, južnega dela Zado- brove in Ljubečne, Leskovca, Trnovelj, Bukovžlaka, Žepine, Štor, Slane, Teharij, Kompol, Levca, Drešinje vasi, Polul, Zagrada, Košnice, Tremarij, Brega in Osnice. V projekt gradnje čistilne naprave pa je poleg izgradnje samega objek- ta čistilne naprave vključena tudi sanacija obstoječega omrežja in dograditev novega, preureditev ter navezava ob- stoječih greznic na kanalsko omrežje, izgradnja povezoval- Da je največja težava, zdaj ko je lokacija osrednje čistil- ne naprave za Celje znana, de- nar, pričajo tudi zapleti okoli odkupa zemljišč v Rifengoz- du. Ko je Komunali uspelo skleniti dogovore z lastniki in najemniki zemljišč o odkupu oziroma zamenjavi, ni bilo dovolj denarja, da bi lahko zemljo okupili. Zdaj pa je v veljavi moratorij na odkup oziroma zamenjavo kmetij- skih zemljišč in v Komunali, tudi če bi imeli potreben de- nar, zemlje ne morejo odku- piti. nega glavnega zbiralnika in ureditev predčiščenja indu- strijskih odplak. Čeprav se strokovnjaki raz- hajajo v mnenju, kdaj bi lahko za gradnjo osrednje čistilne na- prave dobili lokacijsko dovo- ljenje (usklajeno mora biti s planskimi akti, ki so šele v javni razgrnitvi), pa to ni naj- pomembnejše vprašanje. Tre- nutno najbolj aktualrio vpraša- nje (ki ga bo izredno težko raz- rešiti) je, kako zagotoviti potre- ben denar za gradnjo. Celjsko gospodarstvo in občani (ki gradnjo čistilne naprave že fi- nancirajo z delom cene kanalš- čine) ne prenesi"jo dodatnih obremenitev, dobršen delež denarja bo torej morala prispe- vati Republiška vodna uprava. Z njeno predhodnico (Zvezo vodnih skupnosti Slovenije) je bil sklenjen dogovor, da finan- cira gradnjo čistilne naprave do 60-odstotkov, zato je ena pr- vih nalog javnega podjetja Ko- munala Celje, da razčisti fi- nančno konstrukcijo naložbe. Člani izvršnega sveta so na zadnji seji menili, da bi bilo potrebno poiskati še dodatne soinvestitorje, gradnje osred- nje čistilne naprave za Celje pa nikakor ne smemo odrivati v prihodnost. Potrebno se je je lotiti postopoma, po etapah, zato pa morajo v Komunali iz- delati nov terminski načrt gradnje, ki bo usklajen s prito- ki denarja. Poleg tega morajo v Komunali zagotoviti tudi 3 neodvisne strokovnjake, ki bodo bdeli nad projektom osrednje čistilne naprave za Celje, saj je naložba še kako pomemben poseg v prostor in okolje. IVANA STAMEJČIČ 16. AVGUST 1990 - STRAN 3 Svetovni hmeljarski kongres . nedeljo se je s Svetov- ^ hmeljarskega kongre- ^'^uerefoTda v Veliki Bri- f»'?, vrnila jugoslovanska Jiacija. ki.so josestav- 7 slovenski m vojvodin- fhoieljarji. ^ . . ^-Svetovno združenje liariev, je imelo od 6. do fSsta že svoj 38. kon- ^ poleg trinajstih članic gv^Vvstralija, Belgija, Bol- \ Čehoslovaška Velika "Lija, Francija, Zahodna gija, Vzhodna Nemčija, bdžarska, Poljska, Španija, Ji in Jugoslavija) so bili njetn prisotni tudi opazo- JJiz Sovjetske zveze, Švi- jjove Zelandije ter neka- ^'predstavniki pivovarn. hmelj skih trgovcev in pred- stavnik komisije Evropske gospodarske skupnosti dr. Spitz. Naše hmeljarje je med drugimi zastopal tudi Jože Breznik, predsednik Izvrš- nega odbora skupnosti hme- ljarjev Jugoslavije in pod- predsednik poslovnega si- stema Hmezad Žalec. V okviru kongresa sta de- lovali dve komisiji, tehnična in ekonomska. Na prvi so predstavili pet referatov na temo Hmeljarstvo leta 2000. Pomembne so bile študije iz Velike Britanije, ZDA in Bolgarije, ki so govorile o iz- kušnjah pri pridelovanju hmelja na nizkih oporah (3^ metre), kar pri nas še ni v praksi. »Referati so bili ze- lo prepričljivi. Predvsem bi takšna tehnologija zmanjša- la stroške proizvodnje, kar je možno pod določenimi po- goji, kot so primerna klima, sorta hmelja. Takšno pride- lovanje bi bilo možno tudi pri nas vendar se bomo o tem morali prepričati tudi na konkretnih primerih v Bolgariji,« je o pridelova- nju hmelja na nizkih oporah povedal Jože Breznik. Na tehnični komisiji so se pogo- varjali tudi o aktivnostih na področju peonotenja zaščite hmelja v vseh članicah IHB. Takšna zaščita na.j bi zmanj- šala probleme pri trgovanju med državami, ki sedaj upo-. rablj^o zaščito, ki je v dru- gih deželah prepovedana. Ekonomska komisija je prinesla podatke o površi- nah in pridelkih v letu 1989 in o predvidevanjih za letoš- nje leto. Lani je bilo v svetu 62.280, letos pa že 62.765 hek- tarjev zasajenih s hmeljem. Ponekod te površine krčijo, drugod širijo, v povprečju pa so se površine s hmeljem razširile. Največ so dobili no- vih površin s hmeljem v ZDA, pri nas pa ostajamo približno na enakem. »Zara- di povečevanja površin so ZDA tudi kritično ocenjeva- li, saj s tem povzročajo hiper- produkcijo hmelja. Posledi- ca prevelike proizvodnje hmelja so nizke cene za kilo- gram zelenega zlata, gibljejo se med 7 in 8 markami, s či- mer proizvajalci nismo zado- voljni, »pravi Jože Breznik. Na kongresu so bili pode- ljeni tudi nazivi hmeljar^ skega viteza, ki sta ga za Ju- goslavijo prejela Dure Vi- dovič iz Vojvodine in Jože Koletnik iz Slovenj Gradca. »Za nas je kongres velike- ga pomena. Seznanili smo se z mnogimi tujimi hmeljarji, spoznali njihovo hmeljar- stvo in razvoj na tem področ- ju. Njihove pozitivne izkuš- nje bomo s pridom uporabi- li. Pomembna so bila na tem srečanju tudi stališča o enot- ni zaščiti hmelja in nova spoznanja glede pridelova- nja hmelja na nizkih oporni- cah. Svetovna proizvodnja naj bi ostala takšna kot je ali pa bi celo prišla na raven iz- pred dveh let, da bi zaustavi- li hiperprodukcijo hmelja,« je o splošnih vtisih še dodal Jože Breznik. LUCIJA GROBLER. BO čevlje spet sodil kopitar? eellu komisija, ki bo Mola nad posegi v prostor v Celju prihaja že deset- tje do neusklajenih pose- Jj^v prostor, kar se še po- vidi pri rekonstrukci- \ cestišč, spreminjanju dinetnega režima, ureja- p kanalizacije, plinooskr- parkiranja in napajanja kalov. Da bi nadzor nad ufji v prostor in okolje (fljski občini čimbolj po- lotili, so člani celjskega iz- išnega sveta na svoji zad- pseji imenovali komisijo I urbanistično-arhitekton- [i. programsko, komunal- I in prometno urejanje ilja. Podobne komisije so v Ce- ;že delovale od konca šest- setili do konca sedemde- 'o mnenju predlagateljev "anovitve komisije za Ktorsko in okoljevar- leno urejanje občine Ce- !,je bilo zadnja leta nare- »veliko škode pri ureja- I napajanja lokalov. Za- li izrednega povpraševa- ipo najemu lokalov, ki koddajajo v strokovnih •ibah za stanovanjsko in ■lunalno gospodarstvo ijskega OKUPVO ni nihče iičeval vplivov na oko- ' ki jih povzroči spreme- fia namembnost lokala. ^ za staro mestno jedro Cflju tudi ni izdelanega ^leškega dolgoročnega trta ureditve prometa, •^^roča to prometno 1*'^ let, odraz njihovega de- P^je viden v takrat zgraje- ^ODJektih in napravah, ki ■^'klapljajo v okolje. Z uva- "J^m samoupravnih inte- "^'n skupnosti se je vpra- [Jj prostorskega in okolje- 1 ^^'enega urejanja razdro- J^a posamezne segmente ,p od leta 1980 naprej i^fini ni bilo več celovite- aazora nad posegi v pro- {J^ okolje. V Zavodu za ""^rije in izgradnjo obči- ne Celje so s pristojnimi in- stitucijami in službami sicer oblikovali kolegijski upravni organ, vendar pa je tudi to telo, ki je bilo zgolj posveto- valne narave, s svojim delom prenehalo v začetku leta. Člani celjskega izvršnega sveta so zato na zadnji seji imenovali osemčlansko ko- misijo za prostorsko in oko- Ijevarstveno urejanje, izho- dišča za njeno delo pa je pri- pravil predlagatelj Tomaž M. Jeglič, samostojni sveto- valec za prostorsko planira- nje iz Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje. Komisija, ki jo sestavljajo predsednik Jože Jakop, taj- nik Tomaž M.JegUčjz ZPI občine Celje, Janez Črnej iz društva za varstvo okolja, Alenka Polutnik iz Razvoj- nega centra. Bela Bukvič iz republiške vodne uprave, Ivan Pfeifer iz strokovnih služb za stanovanjsko in ko- munalno gospodarstvo celj- skega občinskega komiteja za urejanje prostora in var- stvo okolja, Danica Dober- šek iz občinskega komiteja za družbenoekonomski raz- voj ter Peter Drozg iz ZPI občine Celje, si je zastavila obsežen delovni program. Med drugim bodo skrbeli za okoljevarstveni nadzor, pro- storsko planiranje, varova- nje naravne in kulturne de- diščine ter urbanistično in krajinsko načrtovanje. Stro- kovno pa bodo obravnavali tudi vprašanja vodnega, cestno-komunalnega in sta- novanjskega gospodarstva ter spremljali razvoj drobne- ga gospodarstva. IVANA STAMEJČIČ Na Celjskem več kot 200 vlog za vrnitev premoženja Sredi julija je republiški komite za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano pozval bivše lastnike in njihove pravne na- slednike, da ustreznim občin- skim organom v mesecu dni predložijo dokumentacijo o odvzetem premoženju. Takšen poziv so izdali v skla- du s sprejetim moratorijem na sečnjo gozdov in prometom z nepremičninami. Na Celj- skem sprejemajo vloge obča- nov večinoma v premoženj- sko-pravnih službah komite- jev za urejanje prostora, ugo- tavljajo pa, daje bil enomeseč- ni rok prekratek in da zaenkrat občani vlagajo predvsem do- kumentacijo o odvzetih gozdo- vih in kmetijskih površinah. V Celju imajo zaenkrat 30 vlog, precej več pa je bilo med ljudmi zanimanja in zbiranja informacij o postopku. Roka zato niso omejili, ker so oceni- li, daje mesec dni premalo. Iz- vršni svet v občini pa nai bi v prihodryih dneh imenoval posebno komisijo, ki bo spremljala vloge in zahteve ob- čanov. V Laškem je precej manj doslej vloženih zahtev- kov za vračilo odvzetega gozda ali zemljišča - le sedem so jih našteU, 30-dnevnega roka za oddajo pa tudi ne mislijo ome- jevati. V Mozirju bodo morali prav tako podaljšati čas za zbi- ranje in predložitev ustrezne dokumentacije, doslej pa je svoje vloge oddalo že 120 obča- nov. Večinoma gre za zahtevke po vračilu gozdov ali kmetij- skih površin, v nekaterih pri- merih tudi za stavbe, v katerih so danes trgovine ali druga po- djetja. V Slovenskih Koryicah bodo morali občani pohiteti in svoje vloge oddati do 24. avgusta, doslej pa imajo zbranih 35 pri- jav. Se hitrejši so morali biti Sentjurčani, ki se jim je čas za oddajo prijav že včeraj iztekel, na občini pa so,zbrali nekaj več kot 20 vlog. V Šmarju je zadnji rok 21. avgust, v Žalcu pa ima- jo bivši lastniki čas do konca meseca. V Šmarju so zbrah več kot 40 vlog, v Žalcu pa približ- no 70 in te so najrazličnejše glede na zahteve bivših lastni- kov premoženja, odvzetega z različnimi zakoni po vojni. Ker gre zaenkrat v večini pri- merov za zahteve po vračilu gozdov ah kmetijskih površin, ponekod domnevajo, da so se nekateri bivši lastniki obrnili neposredno na ljubljansko Združenje za vrnitev premože- nja, ki ima svoj sedež na Ada- mič-Lundrovem nabrežju in ki je doslej zbralo že več kot tisoč vlog. Njegova glavna aktivnost je usmerjena predvsem v sode- lovanje pri iskanju normativne rešitve za vse po vojni storjene krivice, saj zaenkrat ni zakon- skih podlag za vračanje pre- moženja. Ko pa bodo, bo to go- tovo pomenilo nove težave in verjetno tudi nove krivice. T. CVIRN [[gtresljivih sprememli v šoli ne ho »»."Jj^nice se neizbežno bližajo kon- >lit)",Pa pomeni tudi skrb staršev ^sv v? '"^eli dovolj denarja, da bo- \\}^^ otrokom lahko kupili vse Hi f ^ za šolo. Letos mnoge starše \[^^^ to, kaj se bodo njihovi \J ^«J> učili. Še pred koncem o leta se je veliko razpravlja- \f^J^- Vendar so mnoge stvari ^^.^^^iorečene. i'§ošk za šolstvo v Celju je pe- Sin ^^etovalka, profesorica Vera J sp Povedala, da starši veUko kličejo ^vt^u^^jejo o spremembah predme- % ^ ^ osnovnih kot tudi v srednjih ;n(; 1^31 pa jim natančnih odgovorov "^'iHre^^^^^ dati, saj razprave na Za- ^ ^Publike Slovenije za šolstvo še vedno ni konec. »Vsekakor pa je jas- no,« kot je povedala Žužejeva, »da bo šlo za reformo majhnih korakov, saj si eksperimentiranja v šolstvu ne smemo več privoščiti.« Zavod za šolstvo je konec maja izdal Obvestila osnovnim šolam za delo v šolskem letu 1990/91. Pretresljivih novosti v njih ni. Poleg splošnih navo- dil pa vsebujejo tudi navodila za posa- mezne predmete. Med njimi tudi za predmet družbenomoralne vzgoje, ki je bil od vseh najbolj sporen. Mnogi so menih, da gaje potrebno ukiniti, daje preveč ideološko obarvan, da ga učen- ci ne jemljejo resno, ker se ne ocenjuje in podobno. Vendar pa je v obvestilih zapisano, da bo predmet družbenomo- ralna vzgoja tako kot vsi ostali pred- meti v naslednjih letih postopoma pre- novljen. V šolskem letu 1990/91 so si- cer predvidene nekatere vsebinske no- vosti. Bistvenih sprememb pa zaen- krat še ne bo. Obvestila Zavoda za šolstvo pa vse- bujejo tudi pravilnik o spremembah šolskega koledarja za osnovne šole. Novost pravilnika so zimske počitni- ce, ki bodo letos drugačne kot prejšnja leta. Tako bodo osnovnošolci imeli en teden novoletnih počitnic, in sicer od 25. decembra do konca novoletnih praznikov ter en teden zimskih počit- nic, ki se bodo za celjske osnovnošolce pričele prvi ponedeljek v februarju. SERGEJA LESJAK OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Psihiater ima težave Jovan Raškovič, predsednik Srbske demokratske stranke na Hrvaškem, ima vse več težav: s seboj, s Srbi na Hrvaškem, s Srbi v Srbiji, na svojem delovnem mestu v medicinskem centru v Sibeniku, s Franjom Tudjma- nom. Raškovič je izrazil željo, da bi se srečal s Tudjma- nom, ta ga je bil sprejel - skup^ s svojim svetovalcem dr. Slavenom Letico - in pogovor je tr^al dobre pol ure. Po pogovoru je Raškovič začel pripovedovati srbskim časnikarjem, kaj so se pogovarjali, vendar očitno je pripra- vil neko svojo (ugodno zanj) verzijo. Kot povračilo je Tudj- man posredoval novinarjem revije Danas popoln fono- gram (tonski zapis) pogovora, iz katerega je razvidno, daje Raškovič med drugim za svoje rojake rekel, da so »Srbi tako in tako nor narod«. Psihiater Raškovič se ni mogel rešiti drugače iz jame, ki si jo je bil skopal, kot daje začel izjavljati, da je »zapis lažen«! Zaradi objavljenega pogovora s Tudjmanom se je Raškovičev stolček začel nevarno majati. Ustanovil je sicer »srbski sabor« sredi Hrvaške, zato pa mu Hrvati ne bodo dovolili ustanoviti skupnosti srbskih občin na Hrva- škem (nekakšno predhodnico avtonomne pokrajine Srbov na Hrvaškem), prepovedali pa so mu tudi referendum med Srbi na Hrvaškem, ki ga je Raškovič s soborci hotel orga- nizirati 19. avgusta. Kaj bi pomenila politična avtonomija desetih nerazvitih hrvaških občin, v katerih živi pretežno srbski živelj? Raškovič bi imel pod komando okrog 200.000 ljudi, od teh 150.000 Srbov in 50.000 Hrvatov. Pri denarju pa dela račun brez krčmarja, saj ni verjeti, da bi Raškovičevi avtonomni pokrajini hrvaški sabor dajal denar, namenjen nerazvitim v republiki. Brez denarne pomoči pa bi se avtonomija Srbov na Hrvaškem razblinila; edina rešitev za Raškoviča bi bila, če bi pomagala Enotna Srbija. Upoštevati pa je treba, da je Srbija gospodarsko na psu, razen tega ima odprte tri rane (politične in denarne): Kosovo, zaradi kate- rega dobiva zaušnice celo iz tujine, Sandžak, v katerem so se prebudili Muslimani, ki zahtevajo enakopravnost in s tem več političnih pravic; pa še Vojvodino, kjer so neza- dovoljni s srbsko vladavino ne le Madžari, ampak tudi že Hrvati (teh je v pokrajini še nekaj več kot 100.000). Skratka, bližnja prihodnost bo pokazala, kakšna bo usoda akademika Jovana Raškoviča, ki je kot svoj skrajni cilj napovedal »neoboroženo ..vstajo« Srbov na Hrvaškem. Strokovnjaki pravijo, da samo psihiater Raškovič ve, kakšna je neoborožena vstaja... Doslej so bile stoletja vstaje zmeraj vezane na - orožje. Državljanske vojne ne bo »Skupščina SAP Kosova nima možnosti, da bi spet začela delati z enakim sestavom delegatov, torej tistih, ki so razglasili Kosovo za ,republiko'. Treba pa bo čimprej izbrati nov pokrajinski izvršni svet, v katerega morajo priti ugledni in pošteni ljudje, ki bodo izvajali oblast in oprav- ljali vse posle, ki so nujni za normalno življenje,« je izjavil Rahman Morina, uradno še zmeraj predsednik PK ZK Kosova, organizacije, za katero mnogi menijo, da prak- tično ne obstaja več. Rahman Morina sicer take ugotovitve zanika. Po njego- vih besedah ZK Kosova obstaja, širijo se zgolj govorice, da so zvezo komunistov zapustili Albanci. Je pa res, pravi Morina, da je med delom članstva zavladalo razočaranje, saj ZK ni več tista partija, kije uživala zaupanje množic, ki je s svojim vplivom spreminjala odnose in reševala sporna vprašanja. V pogovoru je Rahman Morina tudi zavrnil očitke, češ daje Albance prodal Srbiji oziroma izdal Kosovo, saj je po njegovem mnenju Srbija edino možna država Albancev v Jugoslaviji. Izrazil pa je žalost, ker se gaje zaradi njegove dejavnosti odrekla njegova rojstna vas. »Prepričan sem, da državljanske vojne na Kosovu ne bo,« je rekel Rahman Morina, »veliko pa je odvisno tudi od nas v vodstvu Srbije in Jugoslavije. Albanski narod je tako razumen, da državljanske vojne ne bo.« V srbskih ciriličnih glasilih je vse več pisanja o ustraho- vanju »poštenih Albancev«, torej tistih, ki so se »prodali Srbom«, kot pravijo Albanci in kijih albanska narodnost - podobno kot Morino - uvršča med izdajalce lastnega naroda. Teh »poštenih Albancev« so se namreč začele lastne družine odrekati. Takih primerov je vse več. Zato tudi ne preseneča podatek, da seje v Socialistično stranko na Kosovu v treh dneh vpisalo okrog 3000 ljudi, vendar samo srbske in črnogorske narodnosti. Miloševič proizvaja sovražnike Zanimivo razmišljanje je objavil zagrebški Večernji list o aktualnem dogajanju v Jugoslaviji. Med drugim je za- pisal: »Tvrdka .Miloševič in kompanija' se je v treh letih pre- danega dela uveljavila kot močna industrija za proizvod- njo sovražnikov Jugoslavije. Najprej je kompanija posku- šala iz Albancev narediti poštene Srbe; ko se ji to ni posrečilo, je iz njih naredila nepoštene sovražnike. Po tem patentu, ki je bil dobro zavarovan na ravni federalnega državnega vodstva, je kompanija proizvedla nove sovraž- nike: Slovence, Hrvate, Makedonce, Muslimane in Črno- gorce, tiste, ki nočejo privoliti v to, da so Srbi. Ker je domači trg postal premajhen za to proizvodnjo, se je šlo nad sosednje države, potem pa nad Evropo in ZDA; v Ameriko je odšel zunanji minister Združenih držav Srbije Aleksandar Prlja. Potem ko je več dni čepel v nekem hodniku State Departmenta, ga je sprejel neki uradniček; Prlja mu je zagrozil, da se bo tudi ,Amerikan- cem zgodilo ljudstvo', če bodo še naprej podpirali demo- kracijo v Jugoslaviji. Namesto Američanom pa seje ,ljud- stvo zgodilo' - Srbom. V Novem Pazarju so se zbrah MusUmani - v Sandžaku jih živi okrog 30.000 - in poslali sporočilo vodstvu Enotne Srbije: Gospodje, nehajte plju- vati po nas! To je bil odgovor na večmesečno kampanjo proti Mushmanom v srbskem tisku, ki je krivil Musli- mane, da preganjajo Srbe iz Sandžaka, da pripravljajo versko vojno proti nemushmanom, skratka, pripravljali so teren, da bi kosovizirah tudi Sandžak in tako zanetili še eno nacionalno žarišče v Enotni Srbiji, ki je enotna lahko samo, če ima .sovražnike' - od Triglava do Djevdjelije...« 4. STRAN-16. AVGUST 1990 TEMA Le kdo bi zmagal danes? Po rezultatih anonimne telefonske ankete hI Demos še vedno dohll največ glasov, vse več ljudi pa Je nezadovoljnih z novo oblastjo že slabe štiri mesece je od prvih svobodnih demokra- tičnih volitev po vojni v Sloveniji. Ni potrebno pi- sati, kako dolgo smo čakali nanje, kako dolgo smo čaka- li na rezultate in na prvo zasedanje nove slovenske skupščine, še posebno ne o zapletih pri kandidiranju za župane in vlade v občin- skih skupščinah. Zdaj je to že vse mimo, no- vi ali pa že stari možje vneto zasedajo, žensk pa tako sko- rajda ni opaziti. Na aprilskih volitvah so občani celjske re- gije večino glasov dali De- mosu. Tako ima vladajoča Koalicija v vseh osmih obči- nah večino v družbenopoli- tičnem zboru, ostala dva zbora pa sta sestavljena predvsem iz strankarsko ne- opredeljenih ljudi. Da bi iz- vedeli, kako bi ljudje volili danes in kako so zadovoljni z novo oblastjo, smo izvedli anonimno anketo med 203. telefonskimi naročniki. Večina tii volila tako kot aprila Po rezultatih ankete so s svojo odločitvijo izpred šti- rih mesecev najbolj zado- voljni Velenjčani, saj bi jih kar 80 odstotkov volilo tako kot aprila. Najbolj nezado- voljni s svojim glasovanjem pa so občani šentjurske obči- ne, kjer bi jih kar 20 odstot- kov glasovalo drugače, kar 33 odstotkov pa jih je tudi neopredeljenih. V občini Šmarje pri Jelšah se zdi, da ljudje kaj dosti ne razmišlja- jo o slovenski demokraciji, saj jih kar 55 odstotkov ne ve o svojih odločitvah, če bi bile volitve še enkrat izvedene. Tudi v žalski občini ljudje o volitvah ne razmišljajo pre- več (32 odstotkov ne ve za koga), drugače pa po ostalih občinah prevladujejo tisti, ki bi volili tako kot na prvih povojnih svobodnih voli- tvah. Demos v manjši prednosti če bi bile volitve še enkrat, bi v celjski regiji Demos po- novno zmagal. Čeprav bi v Celju in Laškem sedanja opozicija (ZKS-SPD, ZSMS- LS, Socialistična zveza) pre- magala zdajšnjo oblast (De- mos), 33 odstotkov Celjanov in 36 odstotkov Laščanov je za sedanjo vlado v senci, pa so v ostalih občinah glasovi za stranke Demosa še vedno pred ostalimi. V Šmarju pri Jelšah in Šentjurju pri Celju pa se ljudje s strankami ne ubadajo pretirano, tako daje 55 odstotkom Šmarčanom in 40 odstotkom Šentjurčanom vseeno, kdo je na oblasti. Oblast ni upravičila zaupanja ljudi Ljudi smo povprašah tudi o sedanji novi oblasti, kako so zadovoljni z njo in če je upravičila njihovo zaupanje. Kar 24 odstotkov anketira- nih meni, da jih oblast ni da- la tega, kar so od nje pričako- vali, delno zadovoljnih pa je 33 odstotkov vprašanih. Naj- bolj zadovoljni so Konjičani, ki menijo, da je nova oblast povsem upravičila njihova pričakovanja (29 odstotkov). Tudi 20 odstotkov Šentjur- čanov se ne pritožuje, hkrati pa jih je 27 odstotkov popol- noma razočaranih. Šmačani so tudi glede tega najmanj opredeljeni (33 odstotkov brez mnenja). Najbolj razo- čarani so občani mozirske občine, kjer se 34 odstotkov počuti prevarane. Tudi 30 odstotkov Celjanov se ne strinja, ostali pa menijo, da so njihova pričakovanja del- no le izpolnjena. Občinske oblasti še premalo znane Ker so bili zapleti v obči- nah še največji in so trajali tudi najdlje, smo upravičeno pričakovali, da ljudje občin- skih mož še ne poznajo naj- bolje. Kar 26 odstotkov vpra- šanih še ni imelo svojega mnenja o delu občinarjev, hkrati pa je tudi 13 odstot- kov takšnih, ki menijo, da je slabo. Občinarje najmanj poznajo Šmarčani in Zalča- ni, najbolj nezadovoljni pa so Laščani in Celjani (18 ozi- roma 17 odstotkov jim ne za- upa). V Mozirju se zdi, da sta dva tabora. Kar 21 odstotkov anketiranih popolnoma za- upa občinski oblasti, 19 od- stotkov pa sploh ne. V osta- lih občinah so z občinskimi možmi delno ali pa povsem zadovoljni. Zadovoljivo delo republiške skupščine OdUčno in zelo dobro oce- no za delo republiške skupš- čine je dalo zelo malo vpra- šanih, da pa je njihovo delo zadovoljivo, je menilo 48 od- stotkov vprašanih. Z delom republiške skupščine so bili najmanj seznanjeni občani Šmarja pri Jelšah - 45 od- stotkov ni o tem vedelo nič povedati, kar 9 odstotkov Laščanov pa je republiški skupščini dalo odUčno oce- no. Najbolj nezadovoljni s slovensko skupščino so Mozirjani (28 odstotkov), Ce- ljani in Laščani (oboji 26 od- stotkov). Kar 80 odstotkov Velenjčanov pa meni, da je njihovo delo zelo dobro ali pa vsaj zadovoljivo. Delo republiškega izvršnega sveta nezadovoljivo Nov republiški izvršni svet s svojim delom ni začel v bleščečih okoliščinah. Vendar pa je že po nekajme- sečni dejavnosti razvidno, da so ljudje s celjskega območja dokaj nezadovoljni z njego- vim delom. Najmanj zado- voljni so Mozirjani (37 od- stotkov)^ Celjani (35 odstot- kov) in Smarčani (28 odstot- kov), občani Šmarje pri Jel- šah pa o tem tudi najmanj razmišljajo, tako jih 45 od- stotkov o tem ne ve kaj več. V ostalih občinah pa so lju- dje z novo slovensko vlado kar nekako zadovoljni. MARJANA ARNŠEK Piva popijemo čedalje več v Pivovarni Laško se lahko letos pohvalijo s četrtino več- jo prodajo kot lani. Dobro prodajajo vse vrste piva in si- cer največ na Celjskem. V Slo- veniji pokriva Pivovarna La- ško 51 odstotkov proizvodnje piva, v Jugoslaviji pa 10 od- stotkov. Problem pri proiz- vodnji jim trenutno predstav- lja le embalaža. V prvih sedmih mesecih so laški pivovarji prodali za 25 od- stotkov piva več kot v enakem obdobju lani. Prodali so torej 780 tisoč hektolitrov piva, kar pomeni 34 milijonov polliter- skih steklenic, od tega samo v juliju 170 tisoč hektolitrov. To pa je za 33 odstotkov več kot v lanskem juliju. V Pivo- varni Laško beležijo tudi 2,2 krat večji izvoz v primerjavi z lanskim letom. Kljub visoke- mu porastu pa izvoz še vseeno cenovno-ekonomsko ni naj- bolj interesanten, ker so daja- tve izredno visoke. Tako cene komaj pokrijejo stroške proiz- vodnje, pri izvozu v Združene države Amerike pa zaradi dra- gega prevoza še tistih ne. Porabniki Laškega piva naj- več kupujejo pivo Zlatorog (0,5 1), velik je tudi porast prodaje piva v pločevinkah, ki so jih v prvih sedmih mesecih letoš- njega leta prodali 10 milijonov, kolikor so jih prodali lani v ce- lem letu. Tudi poUiterske plo- čevinke, ki so prišle na trg šele letos, gredo dobro v promet. Popularen je postal tudi brez- alkoholni napitek Gren, kate- rega prodaja se je povečala za 70 odstotkov. »Razlog za pora- slo povpraševanje po pivu je seveda vreme, pa tudi cena, saj je pivo v primerjavi z nekateri- mi brezalkoholnimi pijačami poceni,« meni Jože Sadar, vo- dja trženja v Pivovarni Laško. Investicija, ki bo omogočala večjo in kvalitetnejšo proiz- vodnjo piva, je izgradnja po- sod za vrenje piva. Do konca leta bodo laški pivovarji poleg šestih posod, ki že funkcioni- rajo, zgradili še šest posod, vsaka od njih pa bo stala okrog 2,5 milijona dinarjev. LUCIJA GROBLER ^.^KBAJI IN LJUDJE 16. AVGUST 1990 - STRAN 5 fantje iz Siovenije iirejemajo vojašite pozive ^fgj vsi liotlo ostali na 5. voiaškem območju do 20. septembra bo- ^ dšli služit vojaški rok 'iz Slovenije, vendar fLno na peto vojaško očje- Izjeme bodo le ti- ^\ bodo odšli v special- %ote ali denimo v voja- ' šole, ki jih ni na tem 'Ločju- To so poudarili na kovi novinarski konfe- J-i ki jo je pripravil re- bliški sekretariat za Ijud- [o obrambo. ;^ero za poziv je pripravil sekretariat za ljudsko L^bo. Po tej odmeri naj L 48 odstotkov mladih iz Lenije vojaški rok odslu- jtudi v drugih območjih, rtidar jim pozivov ne bodo Sali- Pozive bo prejelo to- tistih 52 odstotkov mla- l kolikor jih je določenih za služenje na petem območ- ju. V prvi vrsti bodo pozive prejeli študentje, da jim ne bi propadlo študijsko leto in v naslednjih dneh si morajo urediti formalnosti glede vpisa na visoke in višje šole. Na osnovi tega bodo tudi prejeU pozive za vpokUc. Kdaj bo odšlo k vojakom preostalih 48 odstotkov fan- tov, zaenkrat še ne vedo, saj skuša republika Slovenija čim prej najti skupni jezik z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo. Napotitev na podlagi splošnega poziva pa ni mogoča, ker je to mož- no le v izrednih razmerah. Po mnenju republiškega se- kretarja za ljudsko obrambo, Janeza Janše, ni nikakršnih potreb, da bi naši fantje bili pri vojakih na drugih ob- močjih, zlasti tistih 48 od- stotkov, ki lahko enostavno vojaško delo opravijo na pe- tem vojaškem območju. Vse to hkrati pomeni, da nihče tudi ne bo odšel na Kosovo. StaUšča Skupščine Slove- nije o služenju vojaškega ro- ka so bila pravočasno posre- dovana zveznemu predsed- stvu in zvezni vladi. Torej je bilo dovolj časa, da jih upo- števajo. Žal za to ni bilo po- sebnega razumevanja, z izje- mo tega, da so odstotek ti- stih, ki bodo ostali v Sloveni- ji povečali z osem na pet- najst. Janez Janša je opozoril tudi na to, da lahko glede na slovensko odločitev, da fan- te ne pošiljamo v druga ob- močja, v naslednjih dneh pričakujemo očitke s strani JLA, češ da se zaradi tega zmanjšuje borbena priprav- ljenost jugoslovanske arma- de. Zaradi nekaj sto fantov iz Slovenije se prav gotovo ne bo. Armada pa vsekakor še ima čas, da to manjšino v drugih območjih ustrezno popolni. Kot zanimivost omenimo še to, da je največ fantov iz Slovenije služilo vojaški rok v svoji republiki v šestdese- tih letih (25%). Na Hrvaškem je bil ta odstotek precej večji (tudi čez 40 odstotkov). Po- tem se je nenehno zmanjše- val in skoraj ga ni bilo več Slovenca, ki bi bil pri voja- kih v Sloveniji. JANEZ VEDENIK I lilši ob »grabnu« Je zaživelo soboto je bila uradna otvoritev ivih poslovnih prostorov v Grab- fjfvi hiši v Mozirju. y(llet stara hiša, ki stoji sredi mozir- Ega trga, je bila zadnja leta prepuš- u ostremu zobu časa. Več let so leli naključni sprehajalci možnost, lio skozi razbita okna opazovali paj- nno in prah, ki so se nabirali v napol rieni hiši. Udiranje strehe, pone- cže podrti zidovi in oboki ter zane- sena okolica niso bili v ponos ne- •emu Mozirjanu, še manj pa so se Etako stavbo navduševali turisti, ki biskali Zgornjo Savinjsko dolino r ustavili tudi v Mozirju. red letom in pol pa se je začelo "ari ruševini nekaj dogajati. Pred =0 postavili zidarske odre, začela dela v notranjosti in okoUci. Na prenapolnjeni cesti skozi Mo- delavci povzročali še večji dren sikdo je včasih nezadovoljno dl priprave na obnovo. Pa ven- e izplačalo previdneje voziti po trški cesti. Iz stare podrtije je -d lepo urejena hiša, ki je lahko :-flnos mozirskih tržanov. Urejena je '"utku, ki so ga za celotni trg na- a Fakulteti za arhitekturo, glav- ektant in načrtovalec za Grab- ^tvo hišo pa je bil Boris Sitar. Re- ^'Tacijo je nadziral Zavod za spome- ^i^o varstvo ob pomoči občine in ^Jevne skupnosti. Iz predvojne go- |*in posojilnice ter povojnih tovar- ^ obratov je ob »grabnu« nastala °f*lnoma nova stavba. V njej je na- prostor za delo več zasebnikov, ki hiši uredili poslovne prostore in '-ene prodajalne. Glavni pobudnik za tako ureditev razpadajoče hiše je Boris Cimperman. Pri Grabnarju poslujejo Market M. špecerija in trgovina z živili ter droge- rija in prodajalna z metrskim blagom Palma. V Miki ponujajo oblačila butič- ne izdelave za otroke in predstavnice nežnejšega spola, šivajo pa tudi po na- ročilu. V Cekinu so na izbiro razna darila, usnjena galanterija in unikatni izdelki, v Zlatarstvu Rožič pa izdeluje- jo zlatnino in jo tudi popravljajo. V tej pisani družbi se je znašla tudi trgovina s tehničnim blagom Tehnom M. kjer nudijo predvsem gozdarsko opremo, motorne kose, motorne žage in rezerv- ne dele. V Grabnarjevi hiši pa bodo konec leta uredili še dva lokala in po- slovne prostore v mansardi. Svetnika Anton in Florjan, za njuni podobi niti najstarejši Mozirjani ne pomnijo, kdaj soju skrili pod omet, sta glavna zaščitnika prenovljene hiše. Restavrirani freski, pod okriljem kate- rih se je zbrala druščina v Grabnarjevi hiši, sta vzpodbudili nekatere Mozirja- ne, da so tudi sami začeli popravljati zunanjost svojih hiš. URŠKA KOLENC Foto: EDI MASNEC Muh - pripovedovalci Nt Marije iilobir !^,°koli domačije v prijet- (JrMici Jakob, nedaleč od J^^a. je kot pisana pre- l^«: Njegova lastnica, Ma- Jbir, mu kljub visoki posveča vso svojo Ij [Jg se je rodila 6. avgu- i pj"' Z možem Milošem Jtv 'la življenjske moči, iadS^^J^osti in ljubezni do- »^l,, ^"^etijo, trgovino in '^01 gostilno, ter lQ osem otrok. ^y i^^o družino je priza- Sb?^^ vihra. Delež imet- ^Q kovali za partizansko » Sq' ^^evilnim terencem \ budili zatočišče in so jim trgovino »biijj^izirali. Marija je iz- ^livj fa. otroci pa so od- %Jole in si začeli boljši iskati tudi v tujini. Danes se vsi radi vračajo v dom sredi rož. Sovaščani, krajani in prijatelji Mariji is- kreno čestitamo za njen 90. rojstni dan, ter ji želimo še veliko zdravja in prijetnega počutja v krogu otrok, vnu- kov in pravnukov. VAŠČANI Hojiadrija, dobra mesarija Je že tako, da se dober izdelek kar sam hvali in to za izdelke iz mesarije Alojza Valanda iz Loč prav gotovo velja. Zato smo šli po sledeh okusa in vonja zlasti suhomesnatih izdelov, ki jih je mogoče kupiti v številnih pro- dajalnah tako v Celju kot v okolici. Obisk pri Alojzu Valandu, ki seje bil obrti in nje skrivnosti naučil pri očetu v tedaj še majhni mesnici, nam sicer ni razkril receptov za te mesnate dobrote, kar bi bilo s poslovnostjo prav gotovo skregano, temveč zgolj nekaj operativ- nih zanimivosti in podatkov. V na novo pozidanem objektu v za- nimivem arhitekturnem slogu ima Alojz Valand obrt mesarije, predelave in bistro. Odprl ga je pred dvema leto- ma, dejavnost pa se odvija na približno 700 kvadratnih metrih, medtem ko ima Alojz Valand v nadstropju sodob- ne urejene poslovne in pomožne pro- store, prepletene s sodobnimi komuni- kacijskimi potmi in kupi naročilnic in dobavnic. Zaposlenih ima 15 delavcev, ki izdelujejo suhomesnate, trajne in poltrajnejzdelke, ki gredo v slast lju- dem od Šentjurja do Celja, Savinjske dohne in Rogaške Slatine, do Podleh- nika in še kje. »Začel sem z 20 prašiči na teden«, pravi Alojz Valand, »zdaj jih gre v predelavo od 110 do 120. Se- veda je tu še nekaj goved in in telet. Za dobavo imam z zadrugami sklenjene pogodbe, koljejo pa jih v klavnici v Slovenski Bistrici.« Kakšnih 20 ton mesnih izdelkov gre v promet na me- sec, in čeprav je konkurenca na tem področju precejšnja, je Alojz Valand prepričan, da je zdrava in koristna. In ker ga poklic in delo, ki ga opravlja veseU, se potrošniki lahko nadejamo še veliko dobrih izdelkov. Recepti pa le naj ostanejo skrivnost. MATEJA PODJED Citrarji v Reki v nedeljo bo v Reki pri La- škem 4. srečanje citrarjev. Prire- ditev bo ob 15. uri pred osnovno šolo v Reki, organizatorji pa tu- di letos pričakujejo številčno udeležbo nastopajočih. Nastopi- lo bo 30 že uveljavljenih citrar- jev, med njimi so Miran Kozole, Aleksander Princ, Franc Roban in KarU Gradišnik, med gosti pa bo tudi Miha Dovžan. Po nasto- pu bo zabavno srečanje, kjer bo igral ansambel Ivana Ruparja. N. G. Vino in življenje čeprav je mnogo sloven- skih gričev, z izjemo Go- renjske, poraščenih z vin- sko trto, pa naš glas o dobri kapljici ne sega ravno tako daleč. Tega se zavedajo tudi organizatorji letošnjega že 36. mednarodnega vino- gradniško-vinarskega sej- ma, ki bo od 27. avgusta do 2. septembra na Gospodar- skem razstavišču v Ljub- ljani. Na novinarski konferenci, ki je bila konec prejšnjega tedna, so novinarje seznanili z letošnjim programom, ki bo popestren z vinsko potjo od lokala do lokala, v času sejma pa bo vozil tudi muzej- ski vlak med Ljubljano in Kamnikom. Podatki iz mnogih naših turističnih mest kažejo, daje gostov letos manj kot prete- kla leta. V Ljubljani pa se je število nočitev povečalo kar za 15 odstotkov in prav zato bi ob sejmu radi obiskoval- cem ponudili kar ngjveč. Staro mestno jedro, ki je spomenik prve kategorije, bi radi spremenili v pravi vin- ski center, tako bodo letos prvič skušali pripraviti vin- sko pot od lokala do lokala. V načrtih imajo 31 gostin- skih objektov, ki bodo s svo- jo dekoracijo in izborom mednarodnih vrhunskih vin daj ah občutek prave vinote- ke. O teh lokalih bodo obi- skovalce obveščali s plakati in raznim drugim propa- gandnim gradivom. Cilj vse- ga pa naj ne bi bilo pijanče- vanje, temveč vzgajati ljudi o kulturi pitja vina. Zato le- tos ne bo standardnih stojnic s cenenim vinom ampak bo- do pripravili sedeče stojnice, kjer bodo lahko obiskovalci poizkušali najboljša vina, de- gustacija pa bo tudi v pavi- ljonu Jurček na Gospodar- skem razstavišču. Del poiz- kušnje bodo prenesli tudi na Kamnik. Tako bo star muzej- ski vlak trikrat povezal obe mesti in popeljal najbolj avanturistične vinske uži- valce. Na letošnjem ocenjevanju vin je sodelovalo 21 držav s 1107. vzorčnimi vini. Med- narodna strokovna žirija je nagrado Champion 90 dode- lila tudi našim vinom. Tako sta bila vino Rose, letnik 1988 iz Kmetijskega kombi- nata Vipava in vino T' ga za Jug, letnik 1989 iz Agrokom- binata Tikveš Kavadarci na- grajena za najvišjo kvaliteto. Med nagrajenimi z zlato in srebrno kvaliteto je tudi mnogo naših vin. Za lažje in strokovnejše degustiranje pa nameravajo že prihodnje le- to pripraviti šolo za degusta- torje, da bo vino nekoč le po- stalo kultura. V tednu sejma se bodo v Ljubljani in okolici odvija- le mnoge prireditve, obisko- valcem pa se bo predstavila tudi Steklarska šola iz Roga- ške Slatine s svojo stekle- nino. MARJANA ARNŠEK Jazz balet v Celju Septembra se celjskim lju- biteljem plesa obeta razgi- bana jesen. Imeli bodo mož- nost udeležiti se tečaja jazz baleta pod vodstvom prizn- nega plesalca Mihe Lampi- ča, ki se je pred kratkim vr- nil iz Amerike. Svojo plesno pot je začel v Kazini, jo nato nadaljeval v baletnem ansamblu ljub- ljanske Opere in v baletni šo- li. Septembra 1988 je odšel na nadaljnje šolanje v ZDA. Šestmesečno šolanje v Chi- cagu mu je, kot pravi sam, temeljito razširilo plesno ob- zorje. Impresioniran s pe- strostjo idej in različnih ples- nih kombinacij, seje usmeril predvsem na jazz balet in step, ki sta osnova za show dance. Izkušnje si je nabiral tudi na trenutno največji la- dji na svetu, ki je plula na Karibskem morju, zmaga na tekmovanju v dirty dancin- gu pa je Mihi omogočila po- daljšanje bivanja v ZDA. Po vrnitvi domov so Miho zasuli z različnimi ponudbami in on se je med drugim odločil za sodelovanje z mariborsko plesno šolo Rolly. Le ta bo Miho Lampiča septembra pripeljala v Celje, da bi del svojega znanja prenesel na celjske ljubitelje plesa. Od njih pa je odvisno aU bodo to res enkratno priložnost znali izrabiti, kajti tečaji bodo le, če bo dovolj zanimanja za- nje, in bilo bi res škoda, če bi vse skupaj padlo v vodo. Prijave bodo zbirali od 21. avgusta naprej in sicer na te- lefonskih številkah: 28-965 in 28-056. NATAŠA LESKOVŠEK 6. STRAN - 16. AVGUST 1990 NAŠI KRAJI IN,, Pet vzrokov za Sv. Alojzila v nedeljo so bile Zlateče, prijazen kraj z lepim razgle- dom na Strmec in okolico, obsijane s soncem. Krajani so namenu izročili novo božje znamenje, kapelo Sv. Alojzija. Vse se je začelo pred 5. leti, ko so Zlatečani uvideli, da jih slaba cesta, ki sojo odna- šala neurja in po kateri so vlekU z voli, ki so se tudi do kolen pogrezali v močvirje, ne bo nikamor pripeljala. As- faltirana cesta pa se je 12 družinam, kolikor jih tu živi, zdela oddaljen sen. Vedeli so, da bodo denar sami le težko zbrali, zato so začeh s prirejanjem veselic. Na eni od teh veselic pa se je vreme močno poslabšalo in vse je kazalo, da jo bo dež prepre- čil. Takrat se je Drago Založ- nik, ki sije zelo prizadeval za novo cesto, zaobljubil, da bo postavil kapelo, samo če bo vreme lepo. In bilo je lepo. Veselica je uspela, zbrali so sredstva in pred dvema leto- ma odprli 1200 metrov asfal- tiranega cestišča. Ker pa ob- ljuba dela dolg, se je Drago Založnik odločil ter zgradil kapelo iz oplotniškega grani- ta, tlakovano z marmorjem, s kovanimi vrati, krito z rab- ljenim kamenjem-škrilom, ter križem, vlitim iz brona in medenine. KapeU, ki je stala okoli 27 tisoč din, je botrova- lo 32 botrov. V kapeli stoji kip sv. Alojzija, ki gaje prejš- no nedeljo pripeljal iz Mari- bora škof Franc Kramber- ger. Znamenje in kip je bla- goslovil celjski opat Friderik Kolšek. Po slovesnosti so lahko obiskovalci prisluhnih godbi na pihala iz Strmca ter an- samblu Bratje iz Oplotnice. Drago Založnik pa je tudi spodbudil Dominika Viden- ška, da je prenovil okoli 500 let staro kapelo, kateri nihče več ne ve zavetnika, slikar Peter Zupane pa je obnovil obledele slike. In zakaj so se v Zlatečah odločili, da novi kapeli po- stavijo za zavetnika ravno sv. Alojzija? Prvič je zemljiš- če, na katerem kapela stoji, last Alojzija, 21. junija 1988, torej na dan sv. Alojzija, so Zlatečani dobili asfaltirano cesto, pokojni kanonik Žol- nir je bil Alojzij, tako je ime tudi sedanjemu dekanu Vic- manu, in ne nazadnje, kapela je postavljena v dobi, ko je predsednik predsedstva Loj- ze Peterle. TANJA ŠTANTE Ob posvetitvi je svojim faranom spregovoril tudi dekan Alojz Vicman. Zračna taksi služba v velenjskern Aeroklubu v Lajšah nad Šoštanjem so letos začeli z zračnimi taksi poleti. Panoramski polet nad Velenjem stane 100 din na osebo, razgled nad celo Šale- ško dolino 150 din, v zraku pa ste od 10 do 15 minut. Za taksi polete sta zadolže- na dva pilota. Poletite lahko po celi Jugoslaviji, razgleda- te pa si lahko tudi samo ožjo ah širšo okoUco. Panoramski izleti so trenutno najbolj obi- skani, saj ob vikendih prepe- ljejo tudi od 70 do 100 ljudi. Velenjski Aeroklub je bil ustanovljen 71. leta, stezo pa so zgradili šele 80. leta. To je eno redkih majhnih letališč z asfaltirano stezo, imajo 128 članov, od t 44 pilotov, 18 pilotov obenem tudi jadi Vzdržujejo se z letno čl no, ki je 1200 din na fmančno pa jim pomag gospodarstvo celotne ške doline. Da bi sv(]( javnost razširili, so' kratkim na letališču i bife, z Zdraviliščem T( ca pa nameravajo ur« teniška igrišča. M. Al Laški ribiči bodo praznovali v soboto, 18. avgusta ob 15. uri se bodo laški ribiči zbrali ob prenovljenem ribi- škem domu na Marofu nad Jurkloštrom in proslavili 35 letnico obstoja Ribiške dru- žine Laško. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik RZS Boris Dolničar. Zasluž- nim posameznikom in orga- nizacijam bodo podelili pla- kete RD Laško in znake za ribiške zasluge RZS. Po proslavi bo družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Milana Škorjanca. F.B. Strah Je votel, včasih pa tudi dol! Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi, pravi prego- vor, ki mu je dodati, da je večini ljudi že sama misel na to gomazeče bitje od- I vratna. Letos pa je menda kačje leto, saj se zlasti ob plazijo tudi poldrugi dolge kače. Kot kaže,» sončijo in kopajo kot \ le da njih človeška dru manj moti. Najpogostejši obiskj rečnih bregov in ska obrežij sta (nedolžni) uška in kobranka. Za kobranko (na sU značilno, da ima dolgo ko glavo, njena zgornji je olivno siva do rjavoz* temno kockasta. Pn " pogosta kotna zatilna spodnja stran je bela < meno-bela, sicer pa kockasta. Najbolj je ^ na na območju Rena, je, Italije, Madžarske,.? nje Azije, a kot kaže, Ji. sto všeč tudi pri branka je zelo se potaplja in se tudi« sa zadržuje pod vodo* in avgusta je teh kač videti več, ker v tem odlagajo jajca. Mlade , se bodo zvalile sep^| ko bomo mi manj oo in zato zanje morda SP bomo vedeli. j Pa še to: Je že res. »H branka plen poje z' jj^ hrani le z manjšimi žabami in pupki, v n sti pa zbeži v vodo. i^ lik sovražnik je - isko kolo na steni % i ki je last Mirka Json.r^^^"ik je povedal, SsUi ? najprej imeli jur- % kartuzijani. Njihov \ I^JJinar se je pisal Poče- Sa^n^^ samostansko po- ^pJj^odaU je lastnik mli- V Andrej Guček.Mir- f^^^anik. Ime prvega Pa se je ohranilo do k Reka Gračnica, ki teče tam mimo, je v skale vklesala pet velikih kotanj. Najgloblja meri 4 metre. Vse pa so na- polnjene z vodo, ki je poleti dovolj topla za kopanje. Kopalci so v glavnem do- mačini. Zlasti otroci tam po- gosto preživljajo počitniške dneve. Vendar pa je Mirko povedal, da prihajajo obisko- valci tudi iz Laškega, Šent- jurja in Celja. Ob zelo vročih dnevih se zbere celo do 50 ljudi. Kopališče, ki je nedvomno pomembna naravna lepota, je za enkrat še prepuščeno bolj samo sebi. Morda pa se bo v prihodnosti le našel kdo, ki ga bo znal izkoristiti za turizem. Narava je svoje že naredila. Vse ostalo pa je v rokah človeške iznajdlji- vosti. SERGEJA LESJAK Polcal šel v Strmec v soboto je bila v Vojniku že tradicionalna Noč ob Hu- dinji. Tekmovanja za pokal bratov Dobrotinšek, ki ga prireja Gasilsko društvo Vojnik že 7. leto, se je letos udeležilo 18 tekmovalnih ekip, od tega 5 ženskih in 13 moških. Lani je pokal dobilo v traj-_, no last Gasilsko društvo Slo- venske Konjice, letos pa se je najbolj izkazalo Gasilsko društvo Strmec. Za ta pokal so se gasilci do sedaj lahko pomerili le v suhih vajah, v prihodnje pa bi organiza- torji radi uvedU mokre vaje, ki bi popestrile tekmovanje in ga ohranile privlačnega. Tekmovanje se je zaključi- lo z veselico, na kateri je za dobro voljo poskrbel ansam- bel Zupan z Vranskega. Fer- do in Marjan, zabavna humo- rista iz Košnikove gostilne, pa sta prirejala tekmovalne točke, ob katerih se je na- smejalo staro in mlado. Za okoli tisoč obiskovalcev so pripravili tudi bogat sreče- lov, z Rogovim poni kolesom kot prvo nagrado. Predsednik Gasilskega društva Vojnik, Jurij Boja- novič, je pohvalil 70 gasilcev, ki so sodelovaU pri organiza- ciji tekmovanja in veselice, kar vse zahteva dosti požr- tvovalnega dela in prostega časa. T. S. Slaščičarna na Polzeli Končno je tudi Polzela dobila slaščičarno. Čedni lokal v središču Polzele je zgradil in odprl Roman Bedžeti. Roman Bedžeti je med sladkosnedneži Savinjske doline že dobro poznan, saj tam prebiva že celih 37 let. Doslej je imel svoj lokal v Preboldu, vendar sije želel ponudbo razširiti, zato je pričel z gradnjo novega na Polzeli. Sobotne otvoritve se je udeležilo veliko Polzelanov, med njimi seveda največ mladih. Kot je povedal lastnik Roman Bedžeti, bo v njegovi slaščičarni na izbiro najmanj 15 do 20 vrst sladoleda, da o tortah, roladah in drugih slaščicah sploh ne govorimo. Vsi, ki so se udeležiU otvoritve, so biU v soboto slaščičarjev! gostje, s^ je sladoled in druge dobrote delil brezplačno. T.TAVČAR Nov Asana čaj Pred kratkim je Merx razširil svojo paleto aroma- tiziranih čajev. V trgovinah tako že lahko dobite čaj z novim okusom jagode. Čaj je plod dolgoletnega dela in raziskovanja na tem področju. Okus jagode je nadaljevanje palete pravih čajev, ki vsebuje že okus češnje, marelice, jasmina, pomaranče in darjeeling. KSENIJA PETEK Popusti pridejo vedno prav še vedno je poletje in mnogi se odpravljate na morje, v hribe, ali pa kam drugam. Možnosti za popuste ponujajo tako na železnici, avtobusu, kot tudi na letalu. In kakšne so te ugodnosti? Otroci do 4. leta imajo prevoz z avtobusi zastonj, medtem ko skupinam, ki imajo objavo za uveljav- ljanje popusta pripada 30 odstotni popust. Upoko- jenci popusta nimajo. Slepi in srčni bolniki z iz- kaznico imajo 75 odstotni popust, spremljevalec takšne osebe pa ima pre- voz zastonj. 75 odstotni popust imajo tudi borci in vojaški invalidi. Tudi pri prevozu z vlaki imajo otroci do 4. leta pre- voz zastonj, otroci od 4. do 12. leta pa imajo 50 od- stotni popust. Skupine, v katerih je najmanj pet odraslih oseb, imajo 20 odstotni popust za relaci- je nad 20 kilometrov. 20 odstotni popust velja tudi za vsa povratna potova- nja po Jugoslaviji. Za skupine z najmanj petimi člani in osebe stare nad 60 let ter za upokojence, velja 30 odstotni popust. Na Adriji Airways so povedali tole; otroci do 2. leta imajo 90 odstotni po- pust, otroci do 12. leta pa 50 odstotni popust. Dru- žine z najmanj dvema čla- noma imajo 25 odstotni popust. Tudi vojaški po- pust je 25 odstoten. 50 od- stoten popust pa nudijo tudi za^ linijo Ljubljana- -Pula. Če pa potujete ob ponedeljkih ali torkih v Dubrovnik in še isti dan nazaj imate 40 odstoten popust. Novinarski po- pust je 30 odstoten. Na letalih JAT imajo v času poletne sezone po- pust samo otroci do 2. le- ta starosti. Ta popust je 50 odstoten. SIMONA BRGLEZ 8. STRAN - 16. AVGUST 1990 Za tuji kapital še premaio resni Obveznice Dobrne naprotlal še de konca septembra Zdravilišče Dobrna je le- tos še bolje zasedeno kot preteklo leto. Vse bolj na- rašča tudi število tujih go- stov, ob tem pa tudi na Do- brni ugotavljajo, da tuji ka- pital ni zainteresiran za vlaganje pri nas. Splošne razmere v Jugo- slaviji so takšne, da nam tuj- ci ne zaupajo preveč. Ne gle- de na to, pa se Dobrna mo- dernizira in že letos bo boga- tejša za mnoge pridobitve. Delno tudi po zaslugi obvez- nic, čeprav je bilo zadnje ča- se slišati, da ne gredo tako dobro v prodajo kot so priča- kovali. O tem smo se pogo- varjali z direktorjem zdravi- lišča, Stanetom Bizjakom. Bizjak: »Pot do obveznic je nekakšna vmesna oblika zbiranja sredstev. V svetu so mnogo bolj znane delnice, za to pa bi se morali pri nas pre- obhkovati v delniške družbe oziroma celovito podjetni- štvo. Od tega smo še kar pre- cej oddaljeni, saj kot družbe- no podjetje še ne vemo, kakšna bo nova zakonodaja. Ob tem pa nam je jasno, da se moramo razvijati in storiti tisto, kar nam narekujejo na- ši razvojni programi. Obvez- nice prodajamo že od začet- ka junija, prodaja pa je seve- da odvisna od tega, koliko denarja imajo ljudje za nji- hov nakup, saj so želje eno, drugo pa dejanske mož- nosti.« Kako ste zadovoljni s pro- dajo obveznic? Bizjak: »Pravzaprav smo presenečeni, da je bilo v tej fazi prodaje med zasebniki toliko zanimanja za nakup. Vidimo, da so ljudje priprav- ljeni vlagati višek svojega denarja v nekaj, kar jim lah- ko prinese koristi. Naša prednost je v 600 letni tradi- ciji. Dobrna je preživela raz- hčna obdobja, različne siste- me in ni razloga, da bi bilo sedanje vlaganje rizično. Ob- veznice so konvertibilne, kar pomeni, da je osnova za pla- čilo in izplačilo obveznosti nemška marka. Obrestna mera je desetodstotna, ob- veznice pa prinašajo še vrsto drugih ugodnosti kot deni- mo možnost plačevanja z obrestnimi kuponi, kar znova pomeni desetodstotni popust, za vsakih tisoč vpla- čanih mark pa še dodatne tri do štiri odstotke popusta pri popolnem sedemdnevnem penzionu. Velik interes je tu- di pri tujih gostih. Pred dne- vi smo bili v Nemčiji. Odziv je bil dober, saj so nekateri vplačali tudi po trideset, šti- rideset tisoč mark. Nepo- sredna prodaja obveznic bo trajala še do konca septem- bra, potem pa pride na vrsto borzna pot« Pred leti so številna na- ravna zdravilišča računala na tuj kapital. Tudi vam je že pred časom postalo jas- no, da je Jugoslavija zaradi notranjih razmer zanje vse manj zanimiva. So sploh kakšne možnosti za pridobi- tev pomembnejšega tujega kapitala? Bizjak: »Zaenkrat ne! Ka- pital ima svojo logiko, ki ne pozna prijateljskih dogovar- janj in razpravljanj. Jugosla- vija, Slovenija in Dobrna še vedno nismo partnerji, ki bi se lahko pojavili pred tujimi finančnimi institucijami, pred katerimi bi postavljali svoje pogoje. Jasno mora bi- ti, kdo je najemnik tujega ka- pitala, s kakšnim premože- njem najema kapital in kakš- ne so garancije, da se bodo najeta sredstva vrnila. Os- novna ovira so naša družbe- na sredstva, ki jih svet ne pozna. Pri nas ne moremo govoriti ne o državni ne o za- sebni lastnini. Sicer pa mo- ram reči, da ima Dobrna vi- sok delež lastnih sredstev, ki so pokrita z več kot osemde- set odstotki. Vendarle pa je to mrtev kapital. To ni ne- kakšna vrednost, na osnovi katere bi se lahko pojavili pred tujim kapitalom in re- kli, koliko smo vredni in ko- liko lahko zastavimo. Sicer pa so naša imaginar- na koketiranja s svetom po- vsem nerazumljiva. V vzhod- noevropskih državah so te stvari povsem poenostavili, bodisi s socialnega ali čisto ekonomskega vidika. Mi za zrelega ekonomskega part- nerja nismo zanimivi. Ne- rodno nam je povedati, da smo potrebni socialne pod- pore in velikega viška kapi- tala. Da bi danes pridobili garancijo po kriterijih, ki jih zahteva svetovni kapital, je nemogoče. Velike medna- rodne garancije so za nas ne- dosegljive.« Pretiranega optimizma torej ni, pa vendarle se Do- brna modernizira in raz- širja... Bizjak: »Optimizp?^ biti, vendar v okviru ^' možnosti. Pri nas na h'^' skušamo s skromnim-^ stvi narediti čim več \^ času zaključujemo rr,l\ zacijo 150 let stare vif^ hie, ki ji želimo datf'^ vsebino, ob tem pa > povrnili prvotni arHif^ ski izgled. Goste bo 31 že konec septembra « bo 65 novih ležišč, dv!^ žabna prostora s n,;^ dvorano, vinska klet T preurejena v obliko ' kletne restavracije, prav gotovo pridobin gostinstvo v regiji. 2ač mo tudi z obnovo stai*1 šte, ki doslej ni bi), vzgled. Pošta bo preuji; v apartmajski objekt s ličnimi prostori. Obrir Stekla te dni, zaključi. bo do konca leta. Orne moram seveda še v vzdrževanje hotela in ? rije.« Kakšna je vrednost 5. teh del in kakšna je strJ ra naložb? Bizjak: »Obnova vilgu hie bo veljala okrog pe^ milijonov. Pošte pa osem lijonov dinarjev. Vsega s? da ne bomo mogli naret z lastnim denarjem in u so nam finančne težave; magali premostiti izv^ del in banka, računamo tudi na podjetja, ki bodok ko v Pošti dobila apartu za svoje delavce, ki so| trebni zdravilišča kot je 1 še, na Dobrni.« JANEZ VE|| Na primernem mestu primeren bar Med trgovinama Soča in Center, avtobusnim postajališčem, kinom Metropol in konkui gostilno Na-na, so odprli Oaza bar, ki ima kljub konkurenci bližnje gostilne gostov vedno ( To je velika pridobitev za mesto Celje, saj leži na zelo frekvenčnem trgu, zanjo pa so a predvsem v Merxu, kjer se je ideja rodila. Oaza je pravo ime za ta majhen, a prijeten I prostem, saj pomeni nekakšno zelenico v puščavi mrtvega Celja. Ljudje radi posedijo pri 20 miz s senčniki, popijejo ali pojedo nekaj dobrot in hite naprej v naglico vsakdana. V bar so vam od 9. ure do 22. ure na voljo mini krofki, ki so nekaj novega za večino obiskoi Posladkate se lahko tudi z različnimi vrstami peciva, poskusite konjske klobase, naročite kupe, sadne frapeje, ledene kave ali bovle, ter seveda brezalkoholne in alkoholne pijače. Za in stare pa je na voljo vedno priljubljen sladoled. SIMONA BB V znamenju klopotca Velika razstava o vinski kulturi Za sosednjo, še bolj turistič- no avstrijsko deželo so že dlje časa značilne dobro priprav- ljene letne velerazstave o pri- vlačnih temah, ki so po nava- di postavljene v podeželskih gradovih, izven velikih sre- dišč. Večina razstav po vsej Avstriji je zaradi ustrezne tu- ristične propagande odmevna tudi izven njenih meja. Letoš- nja deželna avstrijskoštajer- ska razstva o kulturi vina je zaradi nekaterih razstavlje- nih predmetov s celjskega in zlasti mariborskega konca ter številnih podobnosti, zanimi- va tudi za naše obiskovalce. Za prizorišče razstave so iz- brali razmeroma skormni, ne- opazni restavrirani grad v sre- dišču naselja Gamlitz/Gomili- ca, lučaj od mejnih prehodov Šentilj oziroma Jurij. Zanimi- vejši je pristop iz Jurija, po le- po urejeni in slikoviti vinski cesti z številnimi »pušenšan- ki«, vinotoči. V vinotočih po- nujajo tunko, domače salame, kruh in kmečko pecivo. Med vini prevladuje laški rizling, nato beli burgundec in mu- škat. Kmetije ponujajo tudi različno sveže sadje, kostanje, orehe, domače žganje ter buč- no olje. Avstrijska Koroška se prodaja z jezeri. Štajerska tudi z vinskimi goricami. Ob vinski cesti so vsakdanji slovenski priimki; Škof Nekrep, Marko, Mohorko, Vračko, Hrastnik, Repolusk... V gostilnah in penzionih je cena prenočišča z zajtrkom od 160 do 230 šilin- gov, polpenziona od 220 do 330 ter polnega penziona od 270 do 310. Na turističnih »vinograd- niških« kmetijah računajo obi- čajno nočitev z zajtrkom od 130 do 220 šilingov, v zasebnih sobah pa od 150 do 170. Go- stom ponujajo sprehode, kole- sarjenje, igranje tenisa, kopa- nje ter sodelovanje na jesenski trgatvi. Na letošnji velerazstavi na temo vinske kulture, ki je od- prta od 28. aprila do 11. novem- bra (vsak dan od 9. do 18. ure - vstopnina 40 šilingov), so predstavljene vse oblike kultu- re vina. Vinska kultura ni dvomljiva veselost zapite druž- be, niti trezni izračun kmetij- skega gospodarstva, zato pred- stavljajo prireditelji razstavo tudi v slovenskem, srbohrva- škem in svetovnih jezikih. Po- meni pač skupek fenomenov, povezanih u enologijo ali z sa- jenjem vinske trte in proizvod- njo ter prodajo vina. To je lah- ko tudi izraz tisočletne člove- kova izkušnje z vinom in kot takšne posebna zgodovina kul- ture, menijo. V razstavnih prostorih so prireditelji nazorno predstavili zgodovino vinske kulture od najstarejših časov naprej, z uporabo vina v kultu in raz- ličnih verstvih. Iz Celja pred- stavljajo kip dvajset centime- trov visoke sedeče kovinske boginje ter kovanec, oba iz Ce- leie, ki pa sta shranjena v Gradcu. Razstavo so nameni- li povezovanju med Slovenijo, Madžarsko, Furlanijo-Julijsko krajino in Južno Tirolsko, zato je predstavljenih, zaradi po- krajinske bližine in dela skup- ne zgodovine, veUko umetnin iz slovenskih muzejev. Prika- zana je tudi vloga vina v medi- cini, pravu, vseh vejah umet- nosti ter botanični, podnebni in pedološki činitelji. Zanima- nje vzbuja seveda številno vi- nogradniško in kletarsko oro- dje ter tehnika od najstarejših časov do danes. Na ogled je velika grajska klet, na dvoriš- ču demonstracijski vinograd z velikim klopotcem (sosedi zapišejo to slovensko besedo kot »klappotetz«), v posebnem prostoru predvajajo video fil- me, med njimi tudi prispevek TV Slovenija. Ena od značilno- sti pokrajine, ki je nadaljeva- nje Slovenskih goric so bili revni viničarji - predstavljena je njihova borna stanovanjska oprema. Posebni prostor je na- menjen alkoholu v prometu: ponazorilo s karamboliranim avtomobilom ter Tisnikarje- vim platnom na temo alkoho- lizma. Pod steklom so za pri- merjavo predstavljena (kon- zervirana) prava človeška bol- na in zdrava jetra. Veliko te- matskih odlomkov razstave so opremili z zvočnimi efekti in glasbo. Ponekod so postavljal- ci zašli v kič - ko recimo vsto- pa v enega od prostorov zagle- da obiskovalec na ekranu sred- njeveškega prangerja svojo lastno podobo. Pozornosti je vredna predstavitev ponareja- nja vina z različnimi, razstav- ljenimi sredstvi, prikaz upora- be vina v medicini in ljudski medicini - tema o vinu je res- nično neizčrpna. Ločeno od razstave so hkrati poskrbeli za izčrpno turistično predstavitev vinskih goric, tu- di vzajemno z mariborsko po- krajino, v slovenščini. Prostori so klimatizirani in zaradi mno- gih vrhunskih umetniških dra- gotin svetovne umetnosti te- meljito varovani. Razstavo spremljajo številne kulturne in druge prireditve v kraju in šir- ši okolici. V kulturnem delu so med drugimi predstavljali tudi pesmi pesnika naše Sladke go- re, Aloisa Hergoutha ter zgodaj umrlega pesnika Ernsta Golla iz začetka stoletja, doma iz Slo- venj Gradca, sicer obeh iz av- strijskega Gradca. S prospekti napovedujejo postavitev deželne razstave prihodnjega leta, ki bo na temo športa v »Hiši umetnosti«, v nekdanji, preurejeni baročni cerkvi v Muerzzuschlagu. Pri- šli naj bi tudi holywoodski Ar- nold Schwarzeneger, sicer av- strijski Štajerec, Niki Lauda ter drugi razvpiti imenitniki iz športnega sveta. Tudi če jih ne bo in so le obljubili, reklama je že. Pričakovati je, da bo takšna razstavna moda počasi priro- mala na sončno stran Alp, par- don. Goric. BRANE JERANKO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC - MMm HKS V SLOVENIJI! - 30% letna obrestna mera za avista hra- nilne vloge - jamstvo 43 članic in Republike Slove- nije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa na poslovnih enotah pošte in Ljubljanske banke - mesečni pripis obresti z možnostjo dviga od 18. v mesecu naprej Varčevalce v Celju obveščamo, da bomo v ponedeljek, 20. 8. 1990, odprli novo poslovno enoto v Kovinotehninem prodajnem centru »SRCE« (nasproti nove avtobusne postaje), ki bo odprta vsak delavnik od 14. do 18. ure. 16. AVGUST 1990 - STRAN 9 TOP FOTKA riationec Arpad Nadž iz Rovinja je v Braslovčah padel \'kolesa. Potem, ko so mu obvezali roko in nogo pa je •fotografski objektiv Ljuba Korberja prijazno dejal: »Vsi ^kolo za zdravo telo.«' Številčna udeležba na maratonu Kolesarska .sekcija pri TVD Partizan Žalec je v ne- deljo pripravila tradicionalni kolesarski maraton po Sa- vinjski, Šaleški in Zgornje- savinjski dolini, v dolžini 70 kilometrov. Maratona se je udeležilo 312 kolesarjev iz vse Sloveni- je ter IZ Hrvaške. Najmlajši udeleženec je bil enajstletni Iztok Bračko iz Celja, najsta- rejši pa Dušan Šemrov, star 63 let, IZ Žalca. Na cilj je prvi pnkolesaril Žalčan Drago Kitek, ki je progo prevozil v nekaj manj kot dveh urah. T.TAVČAR Nasl(oi( na Vosemite Dvajsetega avgusta bosta v Kalifornijo odpotovala ple- zalca Dušan Debelak, štiri- indvajsetletni eldctrikar iz Šentjurja, član AO Železarna Štore, in šestindvajsetletni Avgust Robnik, študent so- ciologije kulture in književ- nosti iz AO Raduha Luče. Al- pinista sta skupaj že preple- zala smeri Voyage de Man- darin v Verdanu, smeri Žrelo in Čas atomov v Paklenici, ki sta znani kot težji tehnični smeri, tokrat pa sta si za cilj zadala preplezati smer Lost in America v kalifornijskih Yosemitih. Smer je ocenjena z najvišjo oceno tehnične zahtevnosti A5 zaradi 1200 metrov visoke previsne ste- ne. Ta ponekod zahteva upo- rabo posebne opreme kot so tako imenovani hudičevi kremplji, gre za posebne ka- veljce, bakrene kapice, po- trebna pa je seveda še dobrš- na mera previdnosti, saj je varovanje slabo in tudi klini slabo prijemljej^o. Za vzpon načrtujeta deset do dvanajst dni, po desetem raztezaj u pa povratek ni več mogoč, zato je za takšen vzpon zares potrebna opti- malna pripravljenost;, ki jima je ne primanjkuje. Če jima bo uspelo, bosta prva Jugo- slovana, ki bosta preplezala takšno tehnično stopnjo. Pri odpravi so jima finančno pri- skočiU na pomoč Alpos, Za- varovalna skupnost Triglav, Mohorjeva družba, ZTKO Šentjur in Vidussi. LUCAS ŠPORT VČERAJ... je v svetu minil v znamenju SP v košarki, I^Celjskem pa predvsem v znamenju rekre- ^ih prireditev. Hmeljarski triatlon v Bra- »vtah je privabil okoli 150 triatloncev, ki so 'pomerili v plavanju, kolesarjenju in.teku, '^sarski maraton, kije bil v nedeljo v Žalcu, privabil kar preko 300 kolesarjev iz vse genije in iz Hrvaške. f?^gibano je te dni na atletskih stezah. ^garskem mestu Plovdiv je bilo mladinsko ; ^vno prvenstvo v atletiki, ki sta se ga ude- i. S'*dva Celjana. Miro Kocuvan je v teku na:\ m ovire zasedel solidno šesto mesto, slabše: ^^vrstila Renata Strašek, kije v metu kopja j^la iz kvalifikacij. V Postojni pa je bilo m prvenstvo Slovenije, na katerem je Ce- J^ožiček osvojil prvo mesto v teku na 400 m Kolar pa je bil v hoji na 20 km drugi, ^eseljiva vest je minuli teden prispela iz IjJf^a, kjer je mariborska meddruštvena ,j.'stična odprava osvojila vrh osemtisoča- »in ^^'■bat. Vrh sta osvojila Marija Fran- Ijj .,ože Rozman, v odpravi pa sta sodelovala ^^'^Jan AO Štore Jože Zupane in član AO ^lone Pavlic. Alpinisti se bodo domov VhiH • avgusta. ^^ff ^teljski nogometni tekmi je žalski Par- l^^*iinezad v gosteh izgubil srečanje s Prole- Vjj^.0:2. ^TaK praznovanja krajevnega praznika »j4°or v občini Žalec, so minuli teden pri- '"H ^očni tek, ki se gaje udeležilo okoli "^ovalcev, kar pomeni dvakrat več kot "P-^ireditvilani. ■I IN JUTRI ^istvg ^'"^dvsem v znamenju državnega pr- ^ atletiki, ki bo v soboto in nedeljo . tgj. državnega prvenstva v podvodni "'Un'u' j"^"' soboto in nedeljo na Jutfj 'skem jezeru v Celju, v. '^opoldne se bo na Smartinskem jezeru v Celju pričelo državno prvenstvo v podvod- ni orientaciji. Celje so si izbrali zato, ker Šmar- tinsko jezero nudi idealne pogoje za podvodno orientacijo, saj je v njem zelo slaba vidljivost. V globino se namreč vidi dober meter, medtem ko se na Blejskem jezeru, kjer so tovrstna tek- movanja že bila, vidi tudi do sedem metrov. V Celju bo sodelovalo okoh 15 ekip, n^več možnosti za uspeh ima ženska vrsta Društva za raziskovanje morja in podvodni ribolov iz Ljubljane ter pri moških Tomaž Favaj, član istega kluba, ter beograjski tekmovalci. Uradni trening bo v četrtek. Ljubljančani pa se na Smartinskem jezeru mudijo že ves teden. Tek- movanja bodo sklenili v nedeljo popoldne. V Sarajevu bo v soboto in nedeljo državno atletsko prvenstvo. Udeležilo se ga bo precej Celjanov. Tako bo v teku na 110 m ovire nasto- pil Božiček, na 400 m ovire pa poleg njega še Kopitar in Kocuvan. V skoku ob pahci bosta celjske barve zastopala Dimitrijevič in Kranjc, nastop slednjega je zaradi poškodbe še vpra- šljiv, na 100 m bo tekmoval Zupane, v hoji Kolar, v skoku v daljavo Radmanovičeva in v metu kopja Straškova. Celjske atlete bosta spremljala trenerja Jože Kopitar in Mladen Pa- vlek. V nedeljo se bodo pričela tekmovanja v Slo- venski nogometni ligi. V njej ne bodo nastopi- li nogometaši Dravinje, ki so v obeh kvalifika- cijskih tekmah minuli teden igrali s Svobodo slabo in zapravili možnosti za vstop v SNL. Tako imamo s Celjskega le tri predstavnike. Celjski Ingrad Kladivar bo v nedeljo doma go- stil ekipo Ljubljane, v Velenju pa se že v prvem kolu obeta regijski derbi, saj se bosta pomerila Rudar in Partizan Hmezad iz Žalca. Velenjčani letos vstopajo v prvenstvo z resnim namenom poseči po vrhu, medtem ko Celjani računajo na zlato sredino. Za rekreativce bodo v nedeljo poskrbeli pri velenjski Zvezi telesnokulturnih organizacij. Pripravljajo namreč. 4. kolesarski vzpon v Za- vodnje. Proga meri 17 kilometrov, kolesarji pa bodo morali premagati 250 metrov višinske razlike. Start bo ob 9. uri pred velenjsko pošto, cilj pa pri gostišču Vida v Zavodnjah. Uro pred startom prireditelji sprejemno prijave, startni- na pa bo 50 dinarjev. Konec šole za jadralne pilote v petek seje končala letoš- nja jadralna šola za ljubitelje zračnega letenja Šaleške do- line. Šolanje za jadralne pilo- te je v velenjskem. Aeroklu- bu v Lajšah nad Šoštanjem končalo 6 učencev, med nji- mi je bila tudi ena ženska. Osrednja prireditev ob zak- ljučku šolanja, jadralni krst, bo predvidoma 25. avgusta. Šolo za jadralne pilote name- ravajo imeti tudi prihodnje leto, razpis zanjo pa bodo ob- javili konec oktobra. M. ARNŠEK Celjan Tine Šrot Tine Šrot je pred več kot dvajsetimi leti na evropskem prven- stvu v gimnastiki v Beogradu priboril Sloveniji in Jugoslaviji bronasto kolajno v preskoku. To je bil tudi pravilni odgovor v nagradni igri Partizan št. 22, za katero je prispelo skupno 71 dopisnic z odgovori. To je za ta poletni čas veliko in veseh smo vašega sodelovarya. Gost v oddaji Iz življenja in dela društev Partizan, Cveto Lorger, pa je v imenu darovalca nagrad. Zavoda ŠRC Golovec, izžrebal naslednje dobitnike: 1. Rok Čolak, Preloge 19, Šmarje pri Jelšah 2. Jože Vodopek, Slenikova 12, Slovenske Konjice 3. Agata Rihard, Popovičeva 16, Celje METOD TREBIČNIK NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE objavlja po sklepu DS z dne 8.8.1990 prosta dela in naloge: 1. Vodja ekonomske propagande (1 delavec-ka) 2. Propagandist - komercialist (1 delavec-ka) Od kandidatov za objavljena dela in naloge zahte- vamo: K 1. Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komer- cialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju marketinga in EP ter poznavanje specifike časopis- nega in radijskega medija. K 2. Višja ali srednja izobrazba ekonomske ali ko- mercialne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na področju EP in poznavanje specifike časopisnega in radijske- ga medija. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Celje, Trg V. kongresa 3a, s pripisom »Za razpis«. O izidu objave bodo kandidati obveščeni pismeno. Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor za potrebe svoje PE v Celju OBJAVLJA prosta delovna mesta 1. Visoki strokovni sodelavec 2. Tajnica I. Poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje Pod 1: - visoka oz. višja izobrazba elektrotehniške smeri - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit iz varstva pri delu - poskusna doba 3 mesece Pod 2: - srednja šola ekonomske oz. administrativne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - poskusna doba 3 mesece S prijavljenimi kandidatkami bo opravljeni predhodni preizkus. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Zainteresirani kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh od objave na naslov: Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, Ul. Štravhovih 2, Maribor. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepa. Vse informacije lahko dobite pri vodji poslovne eno- te v Celju, Čuprijska 15, od 7.-9. ure ali po telefonu: 25-550, 25-535 NAGRADNA IGRA PARTIZAN 23 Poleg sokolskega telovadnega gibanja se je v Sloveniji že zelo zgodaj pojavilo še eno. Maja 1905. leta je bilo na Jesenicah ustanovljeno prvo takšno društvo. Ime je aluzija na ime Sokola. Kako se je imenovalo? ČUK SOVA OREL Pravilne odgovore na dopisnicah pričakujemo v Uredništvu NT -H RC - najkasneje do petka, 24. avgusta. Nagrajuje POLUTNIK METKA, Razmnoževanje aktov, prepisovanje in biro teh- nika iz Celja, Kamniška 3. Preberite... Partizan Gaberje razpisuje v počastitev 100-letnice športa v Celju in ob prazniku KS Gaberje naslednje turnirje: - odbojka ženske - odbojka moški - košarka moški - mali nogomet moški - balinanje - igre spretnosti Vsi turnirji bodo v času od 5.-15. septem- bra na objektih Partizana v Gaberju. Prijavi- jo se lahko ekipe društev Partizan, podjetij in drugih organiziranih skupin. Prijavnina znaša 200 din za mali nogomet in igre spretnosti, za vse ostale ekipe pa 100 din. Predhodne prijave so zaradi razporeda te- kem nujne in jih sprejema Partizan Gaberje do vkjučno 5. septembra 1990. Zaključna prireditev z nastopi, nagradnimi igrami, zabavo, plesom in srečelovom bo 22. septembra na telovadišču PGC, Mari- borska 42. VABLJENI! 10. STRAN - 16. AVGUST 1990 ŠPORT Triatlonska stotniia in nekaj desetin v Braslovčah so člani celj- skega društva Triatlet v sobo- to pripravili 4. Hmeljarski triatlon. Od 142 udeležencev, nekaj jih je bilo tudi iz sosed- njih republik, jih je na cilj prispelo 121, najboljša pa sta bila favorizirana Janez Tom- šič iz Ljubljane in Igor Kogoj iz Mosta na Soči, ki sta se lani udeležila svetovno znanega triatlona na Havajih, kamor pojdeta tudi letos. Najbolje uvrščeni Celjan je bil Matjaž Mraz na šestem mestu, pri ženskah, trialtona se jih je udeležilo le sedem, je bila Barbara Cokan iz Celja dru- ga, v skupni razvrstitvi pa se- deminštirideseta. Najmljaši udeleženci so bili stari petnajst let, med veterane pa bi lahko prišteli 57 letnega Sentjurčana Janija Janežiča, Triatlonci so najprej preplavali kilometer in pol dolgo progo v Žovneškem jezeru, nato so se s kolesi podali na 42 kilome- trov dolgo progo, končno pa so morali preteči še deset kilome- trov. Vsi udeleženci so bili z or- ganizacijo triatlona zadovoljni, prav tako pa občinstvo, ki je dokaj številčno bodrilo tekmo- valce. Janez Tomšič iz Ljubljane: »Ta kratki triatlon v Braslov- čah mi je služil predvsem za trening hitrosti, ker se sedaj pripravljam za Havajskega, kjer so razdalje približno v vsa- ki disciplini trikrat večje kot v Braslovčah. Sicer pa se za havajski triatlon pripravljam vsak dan. Med tednom treni- ram zelo dolge distance pred- vsem na kolesu, saj bo tam tre- ba prekolesariti 180 kilome- trov po zelo razgibanem terenu in po zelo visokih temperatu- rah. Za udeležbo na Havaj- skem triatlonu se je potrebno najprej udeležiti kvalifikacij v ZRN, kjer nas je bilo letos 1350, prostih mest za udeležbo pa je le 250. Oba s Kogojem sva se uvrstila. Prej sem bil kole- sar, sedaj ne dajem prednosti nobeni disciphni, vse je po- trebno optimalno obvladati in biti dovolj močan za vse. S tri- atlonom sem se pričel ukvajati pre tremi leti, še prej sem bil tri leta aktiven kolesar.« Igor Kogoj iz Mosta na Soči: »Moj nastop na Havajih še ni stoodstoten. Uvrstil sem se, vendar so vprašljiva sredstva, ki jih nimam dovolj. Seveda bom skušal storiti vse, da bi odšel na Havaje, vendar pa je moj trening omejen z mana- gerskimi posli, ki jih moram opravljati. Škoda je, ker triat- lonci, nimamo nobene organi- zacije in smo popolnoma pre- puščeni sebi, sami trenerji, tekmovalci in managerji. Nek- do, ki se ukvarja s triatlonom, mora obvladati vse tri discipli- ne kot sestavni del enega špor- ta, zato ne bi med njimi delal razlike. Pri meni dejansko raz- ultati kažejo, da trenutno slab- še plavam, moja plavalna for- ma je kar vprašljiva. Tu v Bra- slovčah se nisem stoodstotno angažiral, ker tudi za seboj ni- sem imel nikogar. Havajev ne bi mogel primerjati z nobenim drugim tekmovanjem. Vzduš- je na Hvajih, priprava, organi- zacija, je nekaj posebnega. Tekmovalci se zberejo že te- den ah štirinajst dni prej, sku- paj trenirajo, izmenjujejo iz- kušnje, se spoznavajo. Od lani se najraje spomnim gledalcev, ki na zares spontan in prisre- čen način vzpodbujajo tekmo- valce, ki po osmih, desetih, petnajstih urah prihajajo na cilj.« Barbara Cokan iz Celja: »Letos sem v Braslovčah že drugič. Lani sem se udeležila petih triatlonov, letos pa treh. Zelo sem zadovoljna z današ- njim nastopom, vse mi je šlo izredno dobro, čeprav se pose- bej nisem pripravljala. Za triat- lon je treba trenirati pred sezo- no, sedaj je treba le vzdrževati kondicijo. Najrajši plavam in tečem, kolo pa je zadnja disci- plina. Upam, da bom dobila dobrega trenerja, ali vsaj do- brega kolesarja, ki bi popravil mojo tehniko. Triatlonci treni- ramo sami, Celju nas je nekoli- ko več, tako da si lahko izme- jujemo mnenja, izkušnje, ni- mamo pa trenerja, čeprav ima- mo klub.« Božo Mulej iz Celja: »Danes sem se uvrstil na 43. mesto. Triatlona v Braslovčah se ude- ležujem že četrtič in zasedem vsako leto približno isto me- sto. Sicer pa se predvsem ude- ležujem tekov po Sloveniji, Italiji in Avstriji. Letos sem se odločil, da se bom udeležil ma- ratona v Nev^^ Yorku, ki slovi kot najmnožičnejši in najbolj znan na svetu. Tekmovanje bo 4. novembra, jaz pa bom tja odšel že teden dni prej, zaradi aklimatizacije. Bom verjetno pj^^fieijan. Ju se bp udeležil tega teka. Pripravljam se vsak dan, veliko tečem, takšnile tri- atloni pa so samo neke vrste dopolnilo, da monotonost teka malce razbijem s plavanjem in kolesarjenjem.« NATAŠA GERKES Foto: LJUBO KORBER Dr. Rudi Škapin podeljuje kristalno vazo Matjažu Mt;. kije v kategoriji letnik 1961 in mlajši dosegel na trktk, v Braslovčah odlično drugo mesto, v absolutni kol renči pa je bil šesti in je bil najboljši iz celjskega obm na 4. hmeljarskem triatlonu med 142 udeleženci. Utrujena? Ne, samo za hip neobvladana. CLUB CASABLANKA vabi ljubitelje glasbe in plesa vsak konec tedna v njihove prostore v Zavodu Golovec Skupina Pop design je pred kratkim izdala novo kaseto poletnih hitov, z naslovno skladbo Objeta Evropo sanja- va, ki je priredba letošnje zmagovalne evrovizijske me- lodije. Natančno pred petimi leti smo lahko prvič na slovenski glasbeni sceni zasledili skupi- no Pop design, ki seje v prvot- ni zasedbi obdržala vse do le- tošnje pomladi, ko je skupino zapustil pevec Miran Rudan. Namesto njega je prišel v an- sambel pevec Vili Resnik in morda imajo fantje ravno po njegovi zaslugi te dni polne ro- ke dela. Skoraj vsak konec ted- na preživijo kot gostujoča glas- bena skupina na raznih prire- ditvah po Sloveniji. »Predstavljamo se samo do- mačemu občinstvu, ki vedno hvaležno in z navdušenjem sprejme našo glasbo in družbo. Jutri bomo nastopili na tradi- cionalni portoroški prireditvi Melodije morja in sonca ter od- peli uspešnico z naše nove ka- sete, ki smo ji dali naslov Mini krilo. Upamo seveda na večjo srečo kot smo jo imeli s sklad- bo Hasta la vista, s katero smo tekmovali na jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije,« pravijo Janez Marinšek, Marko Derlink, Damjan Tomažin, Vili Resnik in Tone Košmrlj, ki se podpisuje kot skupina Pop de- sign. S.KONJIK Srečanje ansamblov na Graški gori že 15. jubilejno srečanje ansamblov domače narodne glasbe bo to nedeljo na Graški gori pri Velenju. Nastopilo bo 13 skupin, od tega jih je že 11 nastopilo na Ptujskem festivalu, tako da bo prireditev res kvalitetna. Skupine, ki bodo izpadle na avdiciji, bodo na Graški gori lahko vseeno nastopile, igrali pa bodo tudi štirje ansambli iz Šaleške doline. Komisija bo ocenjevala izvir- nost in kvaliteto izvedbe, žirija občinstva pa bo tudi izbirala najboljše. Organizatorja KUD Ivan Cankar iz Plešivca in Radio Velenje sta poskrbela tudi za nagrade. Pop design in poletni hiti Zlata harmonika Po devetih izbirnih tek- movanjih, na katerih je na- stopilo 270 harmonikarjev z diatonično harmoniko, se letošnje tekmovanje za zla- to harmoniko bliža zak- ljučku. Letošnja novost tega tek- movanja sta dve polfinalni skupini. V obeh bo nastopilo preko sedemdeset harmoni- karjev. Prva skupina bo na- stopila že v soboto, 18. avgu- sta, ob 16. uri v Rogaški Sla- tini na vrtu restavracije Bele- vue. Druga skupina pa 26. avgusta, ob 13.30 uri v Po- stojni, v parku pred domom upokojencev. V obeh polfi- nalnih skupinah bodo har- monikarji letos prvič zaigrali po dve skladbi. Letošnje tekmovanje za zlato harmoniko bodo kon- čali z veliko zaključno prire- ditvijo 2. septembra, ob 14. uri na Ljubečni. Ob tej pri- ložnosti bodo v prostorih Gasilskega doma predstavili tudi Slovenske izdelovalce harmonik. Na posvetu pa bo- do člani strokovne komisije opozorili na najpogostejše napake pri igranju na ljud- sko harmoniko. Praznik Slovenske harmo- nike je pred durmi. Organi- zatorji KUD Ljubečna, ZKO Celje in Novi tednik ter Ra- dio Celje pa se bodo zagoto- vo potrudili, da bo 10. Zlata harmonika zares v znamenju praznika. M.B. 16. AVGUST 1890 - STRAN 11 0teyB\c\ LB banka Celje bi t ^noiasnila visoke provizi- ji) Vplačilo položnic, vendar »Mihovega pisanja, pravega 1™' ila ni bilo mogoče raz- ofi pjše nam, da so njiho- nrovizije zaračunane ta- ^ da lahko pokrijejo svoje "Ij^e, kakor to zaračuna- '''^n^vsa podjetja, ki oprav- '^n finančne in druge stori- li^ pojasnjujejo nam tudi, f ooložnica ni bančno pla- inn sredstvo, ampak plačil- dstvo SDK. LB, pošta ^c^K so izenačil provizije. Snešno je tudi pojasnilo, da nri plačilih z položnicami I^Lgoče preverjati, kdo je Jfčevalec banke, saj jih naj- !^ plačuje svoje obveznosti Jo računov, tekočih raču- ■jvin hranilnih knjig. Torej zlahka dokažem o, da ■'onjihovi varčevalci. Piše- Tjani tudi, da je primerjava ^vizije domačih bank z tu- jii neprimerna. Ali je to jdijeres neprimerno, če se ^čevalci vprašamo, zakaj (oramo za položnico v vred- psti 10.000,00 din plačati 10,00 din provizije, torej 20- latveč ko v Avstriji in 5- [at več kot v ZR Nemčiji, mesecu februarju smo pla- ji za isto položnico 40,00 ■J, Je res, da so stroški naše l±e toliko večji? Razu- lem, da nam je banka razlo- b, da imamo nekatere sto- Ifezastonj, katere pa mora- varčevalci bank zunaj me- plačati. Vendar kohko? (av gotovo marij kot mi [ovizije za položnice, kar pa Bjo varčevalci zunaj meja 6tonj. LB nam je povedala, I imamo zastonj izpiske po kočih, žiro in deviznih ra- lih. Za vsak izpisek mora tati varčevalec v Avstriji Ich. Torej za 100 izpiskov ISch. Pri nas plačamo ta Earkot provizijo za eno sa- opoložnico. Ce imamo pri LB denar, so Iresti za nevezane hranilne oge 8%, pri hranilnici erx in Agrina pa 33%. To- iveč ko 4-krat večje. Za »sojila delovnim organiza- 'M si banka zaračuna tudi 'Škot 46% obresti. AU ban- fne zasluži z našim denar- P dovolj, da ji ne bi bilo i^a tako pretiravati pri •"Vizijah? V prejšnjem pismu sem napisala, da moramo imeti na LB 10.000,00 din 46 dni, da dobimo 100,00 din obre- sti. Od znancev sem bila opo- zorjena, da to ni pravilno. Torej za 10.000,00 din dobi- mo v 47 dneh skoraj 100,00 din obresti. Zvedela sem, da imajo vse finančne hiše kon- forni izračun obresti in mo- raš vedeti koeficient, da jih lahko izračunaš. Vprašam se, koliko varčevalcev si po- tem še zna izračunati obresti? Pismo sem napisala tretjič in upam zadnjič. Verjetno se astronomske provizije pri LB ne bodo zmanjšale, ven- dar upam, da sem z tem pisa- njem vsaj nekaj ljudi spod- budila k razmišljanju. Vsa tri pisma bom poslala v vednost izvršnemu svetu SR. Mislim, da nam je izvršni svet dolžan odgovoriti, predvsem pa za- gotoviti mesto (morda po- šta), kjer bomo lahko občani plačevah položnice vsaj za provizije, ki se uporabljajo v zahodni Evropi. MILENA RAVNAK, Strmec Denarne težave šentjurskih športnikov B. Stojan v NT številka 30 z dne 26. 7. 90 pod tem naslo- vom piše o finančnih in upravnih problemih šentjur- skih športnikov. Problematika je prikazana v dosedanjih sisovsko samo- upravnih razmerjih in odno- sih pri upravljanju družbe- nih dejavnosti. Ni opaziti konkretne odgovornosti in zavzetosti, ampak samo ja- mranje v stilu »kolikor de- narja toliko športne dejavno- sti«, da o kvantiteti, kvaliteti in racionalnosti niti ne pomi- slimo. Sisi so bili ustanovljeni, da bi se zbralo več denarja za dejavnosti in da bi se z njim bolj racionalno ravnalo. Na- mesto tega se je razvila biro- kracija in neodgovornost in odtujitev zanimanja za de- javnosti in upravljanje. Vse to si je vedno bolj lastila bi- rokracija, ki se je vedno bolj osamosvajala in postajala sa- ma sebi namen. Tako ni bilo nikoli dovolj denarja in ker ni bilo denarja, ni bilo dejav- nosti ali še bolje, če ni dejav- nosti ni stroškov in tako ostane denar birokraciji. V Šentjurju smo dobili DOPS. Zaradi tega je bila že prejšnja oblast prisiljena ukiniti SIS, da bi na ta način odpravila birokratsko samo- stojnost in počasi dosegla večjo odgovornost pri delu interesnih dejavnosti in raci- onalnejše koriščenje denar- ja. Toda to ne gre tako hitro, zlasti ne z ljudmi, ki so vodili dosedanjo pohtiko in organi- zacijo dejavnosti tako nesa- mokritično. Dejstvo je, da kjer se slabo dela ni nikoli dovolj denarja, nasprotno, še razpoložljivega prehitro zmanjka. Le dobro delo ohranja kapital in ustvarja večjo vrednost. Namesto da bi v Šentjurju na področju športa (lahko re- čem tudi kulture) razvijali dejavnosti s pomočjo stro- kovnih kadrov in skrbeli za usposabljanje strokovnja- kov, ki bi strokovno vodili dejavnosti, je bil osnovni cilj porabiti denar in zadovoljiti elitizem. Dokaz za to je bila izdaja luksuznega biltena TVD Partizan in športne ko- šarkarske in kolesarske pri- reditve zadnjih dveh prazno- vanj občinskega praznika. Kljub načelom o koristno- sti športa za dobro počutje in potrebam za razvijanje mno- žičnega športa v okviru kate- rega bi se naj odkrivali talen- ti za dobre rezultate so (ne)- odgovorni in najbolj glasni govorih o vrhunskem šent- jurskem športu (košarki, kegljanju, kolesarjenju), kije upravičen za denar in za ka- terega ga ni bilo nikoH do- volj. Tako so bile zapostav- ljene osnovne dejavnosti, ki izhajajo že iz naslova TVD - telesno vzgojno društvo. Partizan, skrb za tozadevne strokovne kadre - organiza- torje rekreacije in vaditelje, ter skrb za športne objekte, ki samevajo. Stadion je sprehajaUšče in kolesarska steza, igrišče pa travnik za košnjo sena in ota- ve in gasilsko vežbališče. Na- sprotno od tega kar bi bilo potrebno, so se razvijali kva- zi športni menagerji in (osta- jali) slabi organizatorji šport- ne dejavnosti brez prave od- govornosti. Zaradi slabe or- ganiziranosti ni bilo niti obč- nih zborov, kjer bi se lahko kaj spremenilo, za kar pa ni bilo niti interesa, saj se je laž- je zadovoljevalo ožje grupne interese. Za takšno delo in organiziranje dejavnosti je normalno, da ni več denarja niti naklonjenosti delovnih organizacij. Tudi na področ- ju družbenih dejavnosti se bo treba obnašati tržno in ne več jedikovalno. Nesposob- nost mora zamenjati znanje in strokovnost, moledovanje za denar pa aktivnost in do- bra organizacija, kar le to prinaša denar. Povsod je tre- ba upoštevati strokovnjake in jih nagraditi za opravljeno delo. To so v prvi vrsti za šport fiskulturni učitelji. Na- dalje v športno dejavnost je potrebno uvesti več odgo- vornosti, discipline in orga- niziranosti, ter doseči večjo množičnost in več osebnega prispevka, saj gre pri tem pr- venstveno za osebno korist. Upam, da bo član IS OS odgovoren za družbeno de- javnost in odbori za te dejav- nosti storil konkretne ukre- pe, da se zlasti na področju kulture in športa stvari ure- dijo in dosežejo boljši rezul- tati z večjo množičnostjo, če mislijo pridobiti družbeno podporo. Kakršna bo dejav- nost in koliko je bo, toliko naj bo tudi denarja in druž- bene podpore. Občinska skupnost mora ustvarjati po- goje za dejavnost, kar so predvsem objekti in strokov- ni kadri, dejavnost pa se mo- ra sama financirati z aktiv- nostjo in dobro organizacijo, ter lastno soudeležbo članov. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Ne gremo na morje v 31. številki Vašega Usta, na 13. strani, pod rubriko »NE GREMO NA MORJE«, Vaša novinarka Meta Streic- her omenja tudi moje gostiš- če, v zelo negativnem stav- ku: »Če mislite, da imate preveč denarja, obiščite go- stilno Fonda v Preboldu, kjer boste za 1 kg morskega lista in buteljko Renskega ri- zUnga morali plačati kar 650 dinarjev.« Pod imenom Fonda je mo- je gostišče poznano še iz ča- sov mojega pokojnega očeta. V Savinjski doUni sta pod tem imenom poznani dve go- stilni, ki sta geografsko toli- ko ločeni, da bi tudi povpre- čen novinar moral znati raz- ločevati oba kraja, ne glede na to, ah seje učil zemljepisa v kaki usmerjeni ali neu- smerjeni šoli. Razlog za tako pisanje je lahko le v dveh možnostih: neznanje ali pa netočna informacija, kar je s strokovnega stahšča nedo- pustno, ah pa zlonamernost. Karkoli je že - oboje je v ško- do mojemu ugledu. V svojem gostišču nikoh nisem nudila morskih rib. Informacija pa je toliko bolj škodljiva, ker pa nudim po- strvi, ki jih pripravljam na tržaški način ali pa ocvrte. Nudim tudi izbrana ormoška vina, kar vse lahko zavede tudi moje goste. To pisanje v času, ko pro- met v gostišču pada zaradi padca kupne moči in zaradi vse ostrejše konkurence, tu- di s strani nelegalnih točilnic - pomeni zame zelo grenak obliž. Prepričana sem, da s cenami: 180,00 za kg postr- vi, 70,00 din za liter zaščite- nega vina, 120,00 za stekleni- co 0,7 1. R. rizhnga, 8,00 za stekl. coca cole ah 13,00 din za vrček svetlega in 14,00 din za vrček temnega piva, ne spadam med tiste gostinske lokale, ki bi lovih goste zod- večnirrii denarci. Vaši presoji prepuščam sodbo o objektivnosti takega pisanja. Vesti Vaše novinar- ke pa, kako bo popravila kri- vično sodbo o mojem gostiš- ču. V gostilni delam sama s svojimi domačimi ter si moram s trdim delom prislu- žiti tohko, da preživljam se- be in svoja otroka ter porav- navam svoje obveznosti. Saj ne spadam v tiste vrste de- javnosti, ki so še do nedav- nega uživale razne oblike' družbenih podpor. Zato mi ni vseeno, kohko gostov se zglasi pri meni. Kar pa je naj- huje, na osnovi Vašega pisa- nja, utegne biti kdo toliko nezadovoljen, da se niti zgla- siti ne bo hotel! Če smatrate, da je napaka, ki ste jo s tem pisanjem v teh vročih dneh zakuhah, le pre- vroča, Vas vabim, da se zgla- site in jo pogasite z vrčkom hladnega piva. Saj veste, da se juha nikoli ne poje tako vroča, kot je skuhana. VERONIKA ZUPANC, Dolenja vas Uredništvo: Pri zbiranju podatkov o morskih dobrotah na krož- nikih gostišč na celjskem ob- močju seje, kot ste ugotovili že sami, pripetila napaka - zamenjava dveh gostišč, v isti občini. Za napako se uredništvo in praktikantka, ki je podatke zbirala in tudi naredila napako, iskreno opravičujemo. Urnik maš v št. 30 s 26. 7. 1990 ste objavih pomanjkljivi urnik maš za župnijo Teharje (po- datke je dala gospodinja, no- vinarka se pa ni potrudila vprašati mene - župnika). Pravilni urnik maš je ta- kle: Teharje - pon., tor., sr. ob 7. uri, sob. ob 18.30 uri (pozimi 17.30), čet. in sob. ob 7. uri pri podružnici Sv. Lo- vrenca v Kompolah. Ned. ob 7. in 9. uri v župnijski cerkvi, ob 10.30 uri v podružnici Sv. Lovrenc. Prazniki: Teharje ob 9. in 18.30 uri (pozimi 17.30), Sv. Lovrenc ob 17. (pozimi ob 16.) uri. MARJAN ROZMAN Teharje PREJELI SMO Odprto pismo deiavcem v Sloveniji Pozdravljeni! Kaže, da smo tisti, ki želi- mo živeti od svojega dela, zadnja skrb tudi sedanji oblasti. S svojim delom za- služimo vse manj. Živimo slabo in grozi nam, da bomo živeli še slabše. Vzeli so nam besedo in izgubljamo kruh. Bojimo se za svojo in usodo bližnjih, za prihodnost svo- jih otrok. Mnogi med nami bodo ostali brez dela in sred? stev za preživetje. Naš sindi- kat je doslej opozarjal, kazal rešitve in zahteval od oblasti za delavce človeka vredno življenje. Naleteli pa smo na gluha ušesa. Zato ponovno zahtevamo: - da se uveljavijo kolek- tivne pogodbe, ne da bi ome- jevah izplačilo plač; - da se razbremenjevanje gospodarstva pozna tudi ne- posredno pri višji neto plači; - da država začne sklepati kolektivne pogodbe za druž- bene dejavnosti in negospo- darstvo; - da se sredstva, ki smo jih doslej dajali za nerazvite, prelijejo tudi v socialne pro- grame; - da se ne povečuje posa- meznikov dodatni prispevek pri zdravstvenih storitvah aU uvaja takšne prispevke v šol- stvu; - da se lahko povečujejo stanarine samo, če se pove- čujejo tudi plače; - da prenehajo stečaji po- djetij, ki so v plačilno nespo- sobnost zašla zaradi zgreše- ne gospodarske politike. Preprečiti je treba množično odpuščanje delavcev in hkrati preprečiti brezpraven položaj odpuščenih; - da se uresničijo predvo- lilne obljube, da se bo delo- vanje države močno poce- nilo. Skupnim zahtevam boste morda v sindikatu dejavno- sti dodali še posebne zahte- ve, ki zadevajo vaš osebni položaj in težave. Če se vlada ne bo takoj lotila reševanja teh zadev, bomo 10. septem- bra 1990 pod geslom »ZA MOJE DELO GRE, ZA PLAČO IN PRAVIČNOST« sklicali SPLOŠNO STAVKO DELAVCEV V SLOVENIJL Če niste zadovoljni, če se bojite za svoje delo in pri- hodnost, če se strinjate z na- šimi skupnimi zahtevami in če verjamete, da le složni in solidarni lahko kaj doseže- mo, se nam pridružite. Stavkali bomo dostojan- stveno, na delovnih mestih, v delovnih oblačihh in brez nasilnih dejanj. Stavka je va- ša ustavna pravica, zato jo izrabite za plemenite cilje in podporo skupnim zahtevam. Vaša pravica pa je seveda tu- di, da se stavke ne udeležite. V tem primeru vas prosimo le, da solidarnost z večino pokažete tako, da stavke ne motite kot stavkokazi. Stav- kajoče pa bomo zavarovali z vsemi pravnimi sredstvi. Prepričani smo, da bomo v času, ki prihaja, imeli samo takšne pravice in toliko, kot si jih bomo izborili. Nihče nam ničesar ne bo podaril. Ne želimo se ukvarjati s poli- tiko. Hočemo zavarovati svo- je člane, in ker smo v večini, s tem tudi vse delavce v Slo- veniji. Tvoj sindikat in stavkovni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Sporočilo javnosti Komisija Demosa za ugo- tavljanje povojnih grobišč v občini Celje je na podlagi dejstev in pričevanj, ugoto- vila lego celjskih povojnih grobišč, v katerih počivajo žrtve človeških zmot in pre- greh. Žrtve so bile civilne, uniformirane, različnih spo- lov, starosti ter narodnosti. Po pričevanju gre za cele družine domobrancev, dru- žine ustašev, družine kočev- skih Nemcev, za Celjane nemške in slovenske narod- nosti ter za nemške ujetnike. Pred usmrtitvijo žrtvam ni bilo sojeno, niti jim ni bila dokazana krivda. V Košnici (naselje ob cesti proti Laškem) sta v močvirni dolini, ob potoku dva groba dolga okrog 10 metrov. Pri Mlinarjevemu Janezu na Nadaljevanje na 14. strani 12. STRAN-16. AVGUST 1990 Ohilen koš dobre volle Udeleženci Izleta Za 5 ainarjev dobre volje zadovollnl z našo akcijo - Slovenski biser. Logarska dolina, bo osthla v nepozabnem spominu__ v soboto smo z dvema av- tobusoma celjskega Združe- nja šoferjev in avtomehani- kov odpejali v Logarsko do- lino 100 ljudi, ki so bili iz- žrebani ob zaključku akcije Novega tednika Ne gremo na morje. Udeleženci so za izlet prispevali le 5 dinar- jev, s sabo so vzeli koš do- bre volje, za ostalo pa smo poskrbeli novinarji in sode- lavci Novega tednika ter Radia Celje. Najprej smo se ustavili 'v Radmirju, kjer smo si v cerkvi sv. Frančiška ogle- dali zakladnico masnih obla- čil, ki so jih radmirski cerkvi pred 250 leti darovali iz vseh evropskih dvorov. Duhov- nik nas je opozoril, da najbrž ni več žensk, ki bi skoraj celo življenje vezle en masni plašč, kljub temu da bi lahko uporabljale zlato nitko. Vesela karavana, šal in smeha je kar mrgolelo, se je nato odpravila v Gornji Grad, kjer so nas najprej v gostišču Trobej okrepčali z domačimi dobrotami, za porabo odvečnih kalorij pa so že v Gornjem Gradu po- skrbeli muzikanti, ki so igra- li, da sp se pete kar same sukale po plesišču. V tem predvojnem mestu smo si nato ogledali še lončarsko razstavo in zbirko orodja, ki so ga kmetje uporabljali pri svojem delu v zlatih starih časih, nato pa sta vesela av- tobusa krenila v Luče in od tam proti Logarski dolini. Pripeljali smo se do konca ceste, večina izletnikov si je ogledala slap Rinka, kjer iz- vira Savinja, nato pa smo se za celo popoldne ustavili v Domu planincev v Logar- ski dolini. Tam so nas priča- kali Celjski instrumentalni kvintet in citrar Karli Gra- dišnik, ki so skrbeli, da nam ne bi zaspale noge. Sodelav- ci smo pripravili tudi nekaj nagrad, ki smo jih izžrebali, dve trenirki smo razdelili med najmlajšo, 13-letno ude- leženko izleta Urško iz Žal- ca. Drugo trenirko pa smo podarili Mirku Virantu, ki danes praznuje 55. obletnico, kar je v gorah prvič utrgal planiko. Pripravili smo tudi nekaj zabavnih iger, obdaro- vali najbolj spretne in iznaj- Zaradi obilice dobre volje, ki nas je spremljala na poti, tudi hoja do slapa Rinka, izvira reke Savinje, ni bila prenaporna. dljive, razjasnili so se tudi najbolj mrki obrazi. Najbolj pa smo bili veseli mnenj večine naših bralcev, da komaj čakajo četrtka, ko prelistajo novi Novi tednik. Najraje berejo reportaže, ki predstavljajo ljudi in njihovo življenje, vsi so brali našo prilogo Ne gremo na morje in vsi so trdili, da so se ne- strpno iskali med izžrebanci. V najbolj veselem omizju so imeli ženske pripombo, da so nekateri moški na izletu malo leni, vendar pa tudi dvoje žensk, ena v krilu, dru- ga v hlačah, predstavljata lep par na plesišču. Ugotovili smo, da poznajo ljudje mno- go šal, ki jih znajo tudi duho- vito povedati, tako da dobre volje res ni manjkalo. Izlet so pripravili in pri- spevali tudi lepe nagrade v turistični agenciji Dober dan iz Šempetra, za dobro voljo sta skrbela harmoni- karja Janko Mogu in Dani Jereb. Zaključimo poročilo z izjavo enega (pa ne edine- ga) izmed udeležencev: »Škoda, ker je akcije že ko- nec. Če bi bil še enkrat izžre- ban, se bi za ta izlet odločil brez premisleka, saj ni nikjer več toliko dobre volje za ta- ko malo denarja«. URŠKA KOLENC Foto: EDI MASNEC Mirko Virant kaže planinsko izkaznico, v kateri ima najstarejši datum 60 let, prav danes pa mineva 55 let, kar je v gorah utrgal svojo prvo planiko. Da nam ljudje zaupajo, je dokazala tu Marija Ferjanc iz Rožnega vrha, kijem bej za Novi tednik prinesla na izlet m nenavaden pridelek, krompir-križ. Popoldne smo preživeli v Logarski dolini pred Domom planincev, za rajanje skrbeli Celjski instrumentalni kvintet in domačin Karli Gradišnik s svojimi citra0 Akcija: Ne gremo na morje Da smo vam v vročih poletnih dnehM naših časopisnih straneh ponudili še nm več razvedrilnega branja in nakazali nm možnosti, da je lahko lepo tudi v pfi^U če dopust preživite doma, so nam poU gali tudi številni pokrovitelji. j Generalni pokrovitelj priloge »Ne 9^^^ na morje« je bil Hmezad EKPORT-IMPORf Žalca. Dva prekrasna izleta v Logarsko (dolino} smo jih poimenovali »Za 5 din doD'^ volje«, so omogočili Kovinotehna, Pop^'' nik, Vofra center Žalec in ŠRC Golovec. Z denarjem in ostalimi uslugam'' pomagali še ZŠAM Celje, Super z¥.\ Celje, Trgovinica BUM Šentjur, Gostii'^'^' tenis Matjaž Polzela, Aero in Toper. Udeleženci izleta pred cerkvijo sv. Frančiška v Radmirju. S slikanjem smo morali malo počakati, saj sta muzikanta »pozabila^ svoji harmoniki v avtobusu. 16. AVGUST 1990 - STRAN 13 0 cenjeni rokodelci. Dobro podkovati konja je bila osnovna ,ioyača, v Lucah pa je prav to pritegnilo veliko pozornost obisko- iinikje vesc te obrti. ičah naslednje I drugače 0ravin tradicionalni Lučki dan - Opaziti le mpravljenost krajanov za sodelovanje !1. Lučki al, Trije t, v kate- »dstavili , navade, laslužijo 10 oceno, osrednji mnel ne- priprav- i hribov- skrčena Ejena na .vasi, je po eni strani umetnost, da jim še vedno uspe pri- praviti osrednjo turistič- no prireditev. Tako so v petek odprli kakovost- no in dobro pripravljeno razstavo ročnih del in predmetov, ki so jih rabili v preteklosti, večer pa je bil v znamenju alpinistov, ki so predstavili diapozi- tive iz himalajske odpra- ve. Tudi v soboto si je ve- liko število ljudi lahko ogledalo simultanko z Brunom Parmo, po- poldne so se nogometaši pomerili v malem nogo- metu za pokal Luč, ena izmed najbolj zanimivih stvari na Lučkem dnevu je bila zvečer, ko so se na Smici pomorih suhi in de- beli Lučani v nogometni tekmi. Lučani so dokaza- li, da ni potrebno mnogo naporov, pa se vseeno lju- dje od srca nasmejijo in zabavajo. Zvečer pa so Lučani ponovno vasovali. kot so to delaU v starih časih. Moški pevski zbor in harmonikarji so doka- zali, da obvladajo svoje delo, gledalci pa bi bili še bolj zadovoljni, če bi se vse skupaj malo bolje sli- šalo. V nedeljo zjutraj so vaš- čane prebudili zvoki pi- halnega orkestra, v proce- siji v čast farnemu patro- nu je sodelovalo najmanj tisoč ljudi, ki so predsta- vili, kako so nekoč slavili farne patrone. Tudi tek- movanje alpinistov v pro- stem plezanju v steni pri Igli je dalo pečat priredi- tvi, vendar pa se je začelo s takšno zamudo, da so nekateri ljudje že skoraj obupali. Popoldansko šranganje na vasi je bil svojevrsten dogodek, ki pa ga večina ljudi skoraj ni opazila, saj se je začelo mnogo prepozno in je bi- lo skoraj neslišno. Glavna atrakcija Luč- kega dneva sprehod od štanta do štanta pod ge- slom »Lučani se pokaže- mo«, pa je letos pokazala, da med domačini ni več pripravljenosti za takšno sodelovanje. Dobro so se predstavili le kovači, žga- njekuha, interna TV in »šoštarji«, tudi predice so spletle nekaj volne, po mnenju večine obiskoval- cev pa je bilo premalo štantov in premalo doga- janja. Organizatorji Luč- kega dne se zavedajo, da je njihova prireditev malo izvodenela, in menijo, da bo treba pripraviti druga- čen koncept prireditve in drugače motivirati ljudi. Pravijo, da se nekateri ljudje niso držali dogovo- rov z organizatorji, zato bodo prireditelji sami ocenili vse štante in poh- valili oziroma grajali tiste, ki si to zaslužijo. Res je po 21 letih že tež- ko prikazati nekaj nove- ga, celotna prireditev je organizirana na prosto- voljni osnovi, in kot je to navada, tisti, ki največ de- lajo, imajo najmanj od te- ga. Prireditelji pravijo, da bodo drugo leto organizi- rali Lučki dan drugače in da upajo, da bodo takrat zadovoljni vsi. Torej, srečno v dvaindvajseto leto starosti. Lučki dan. URŠKA KOLENC Foto: EDI MASNEC Biti »šostar« v starih časih je bila velika umetnost, pa tudi napor. Risanje, krojenje, šivanje in sploh dober okus so bili pogoji, ki jih je moral izpolnjevati vsak čevljar, je poudaril kovač Ivan Grobelnik. Steljo za živino so včasih pripravljali iz vej, ki so bile neprimerne za kurjavo in drva. Tega opravila so danes vešči le še starejši Lučani, med njimi tudi Bezovnikovi, ali zgornji Tevči po domače. lo dvorec Novo Celje dvorec tudi ostal? mem Celju spet dobiva star sIJaJ - kulturna skupnost pa zmanjšuje finančno pomoč za obnovo Jiščecelj- f^iovem # letih m nek- ilni so že tega ^ okrog 'fedvsem .urine, ki ■^Iju tudi 'prostore. ?;trebno ■^a bosta ■'"njene '^ikot ne- ,!! po- 'l^an pri. 'J je pro- .^ioobno- [■■•a je del Pr.osto- ^ Žalca v Novo Celje v letu 1983. Dobila je tudi vse formal- no pravne osnove in legi- timno pravico uporablja- nja dvorca. Iniciativni od- bor za spomeniško obno- vo dvorca je vodil Ivan Debelak^ glavni direktor Agrine. Se preden so bili v projekt vključeni tudi drugi, je Agrina v kom- pleksu dvorca obnovila nekaj poslopij in jih uspo- sobila za svoje potrebe, pokrila pa je tudi vse stro- ške za to. Kasneje so ime- novali projektantski tim, ki so ga sestavljali trije di- plomirani inženirji arhi- tekture: Bojan Šlegl, Ra- disav Popovič, Peter An- tunovič. Delali so na os- novi programa obnove, ki gaje že v letu 1983 izdelal Franc Vardjan, svoje delo pa so končali julija 1988. Prvi namen je bil resta- vrirati gradbene in slikar- ske vrednote, s katerimi se vrača dvorcu, še zlasti pa imenitni viteški dvora- ni, parku ter okolici, pr- vobiten izgled, ki bi ustrezal spomeniško-var- stvenim kriterijem in zah- tevam. Drugi namen pa je bil rekonstruirati notra- njost objekta za potrebe Agrine, izhajajoč pri tem iz zgodovinskih vrednot, obenem pa zagotoviti funkcionalne, estetske in varnostne pogoje dela za novi namen. Nekateri prostori naj bi bili po ob- novitvi večnamenski. Dvorec Novo Celje je v letih 1754-1760 na mestu ali v bližini stare graščine Plumberk pozidal grof Anton Gaisbruck kot novo središče celjske gospoščine in odtod izvira tudi njegovo ime. Antonu Gaisbrucku so kot lastniku dvorca sledili njegovi dediči, najprej 1761 brat Johan Kari, cesarsko kraljevi tajni svetnik in komornik, temu pa njegov sin Vincenc grof Gais- bruck. Leta 1923 je na dražbi kupil dvorec in gospoš- čino Anton Čoki pl. Ruhetal, tedanji lastnik gospoš- čine Žovnek, od njega pa 1833 Jožef Ludvik Hausman, lastnik Vajškre na Koroškem, oče slovenske pesnice Fani Hausmanove. Leta 1869 je kupil Novo Celje knez Reifferscheidt, 1919 pa baron Turkovič, ki je dvorec leta 1930 prodal banovini, ta pa ga je dve leti kasneje preuredila v umobolnico. Baročne kipe s stopnišča in ostanke arhiva so tedaj prenesli v ljub- ljanski Narodni muzej. Po osvoboditvi je bila v njem najprej bolnišnica za pljučne bolezni, od leta 1970 dalje pa dom onemoglih. Novo Celje je bilo do leta 1850 tudi sedež deželnega sodišča. 30. marca 1983 pa je kompleks prišel v last DO Hmezad Agrina. Lani so porušili neu- strezne pozidave, odstra- nili stare toplovodne na- peljave in druge inštalaci- je ter očistili štukature. Prav tako so začeli odkri- vati freske in obnavljati kapelo. Tudi park je dobil drugačno - nezapuščeno podobo. Tudi letos se na- daljujejo restavratorska dela. Na novo so postav- ljene sanitarije in napelja- ne inštalacije, delno za- menjana okna in vrata ter obnovljena baročna stop- nišča. Pomembna je prav tako priprava programa historične opreme. Do konca tega leta bi morah sanirati podložne betone in temelje. Vloženih pa naj bi bilo po programu 6 milijonov dinarjev. Od tega bi nekaj sredstev pri- spevali Agrina in občina Žalec, ostalo pa republi- ška kulturna skupnost. Le-ta je Agrini že napove- dala, da bo zmanjšala pri- spevne stopnje, zato bo letos vloženih le 2-3 mili- jonov dinarjev. To bo močno okrnilo načrtova- no delo. Kot nam je pove- dal direktor Hmezadove Agrine Ivan Debelak pa vseeno računajo, da bi vsa dela v Novem Celju končah do leta 1993, ko bo tam Svetovni hmeljar- ski kongres. LUCIJA GROBLER Foto: EDO EINSPIELER 14. STRAN - 16. AVGUST 1990 PISMA Bt Nadaljevanje zli. strani Teharju je šest grobov ena- ke dolžine. Na Teharju pod naseljem Vrhe na odlagališ- ču piritnih ogorkov je gro- bišče v dolžini vsaj 100 me- trov, prav tako tudi v pregra- di tekoče deponije vključno z zasipanim bunkerjem. V gozdu ob cesti proti Bla- govni pod komunalnim od- lagališčem in ob njegovem robu. Grobišča so tudi v Čre- tu pod Bežigradom, kjer so cinkarniški industrijski tiri, cinkarniške stavbe, stavba Carinarnice Celje, stavbe SCT (Skladišča in transporta Celje, Interevrope Koper), Tovorna postaja Čret in to- vorni tiri, posamezni grobovi pa tudi v trnoveljskih gajih. Gre za nekaj hektarov velike površine. Grobišče dolgo najmanj 1 kilometer se naha- ja v protitankovskih jarkih, ki potekajo od opekarniških jam na Zg. Hudinji proti šoh Franja Roša, pod »toprovimi hišami« v Novi vasi ter gara- žami in pod blokom v Škapi- novi ulici do ceste proti Do- bravi. Vsa našteta grobišča so polna žrtev. Prav tako so štirje grobovi v dolžini 10 metrov na Zg. Medlogu ob bivšem Šefovem gozdu, ka- terega je posekala in preure- dila v melioriran travnik Kmetijska zadruga Celje. Travnik je sedaj last družine Lipovšek z Lopate. Grobišče »Slovenijales« se nahaja v Medlogu poleg Joštovega mlina. Začenja se pod zahod- nim delom stavbe Slovenija- les, se nadaljuje pod vhod- nim dvoriščem iste firme, pod cesto ob letališču Leveč, preseka ga regulirana Ložni- ca ter se končuje približno na sredini Strenčanovega travnika. To grobišče je dol- go približno 800 metrov, po- teka pa v »cik-caku«, kot so potekali že skopani jarki za sladiščenje bencina. Ob ko- panju temeljev stavbe »Slo- venijales« je bilo odpeljanih pet krst na mestno pokopa- hšče. Prav tako so posamezni grobovi posejani po površini predvidenega »sončnega parka« ob Dečkovi cesti in šoli Ivana Kovačiča-Efenke. Komisija je prišla do spoz- nanja, da so bila grobišča in morišča vsa povojna leta na- črtno zakrivana z odlagališči, stavbami, cestami, regulaci- jami, melioracijami itd. V Celju so občinske struktu- re, pa tudi nekatere strokov- ne institucije odlično opravi- le svoje delo. Komisija v imenu volilcev Demosa pričakuje od Skupš- čine občine Celje, da na stro- ške proračuna občine pre- koplje jgrobišča v Košnici, pri Mlinarjevemu Janezu, Zg. Hudinji, Zg. Medlogu ter grobišče »Slovenijales« ter ostanke preminulih prenese v skupno »Kostnico«, ki je načrtovana na Teharjih. Kra- je morišč in kraje kjer je pre- kop nemogoč pa označiti s »kužnim znamenjem« naše 45 letne dobe. Da bi evidentiranje gro- bišč bilo kar najbolj natanč- no, prosimo vse, ki o tem še kaj vedo, da dajo podatke v pisni ah ustni obliki Komi- siji Demosa za ugotavljanje povojnih grobišč v Občini Celje - na naslov Demos Ce- lje - Titov trg 3, ali pa tele- fonsko vsak dan med 12 in 20 uro na štev.,(063) 26-845. Člani komisije Izpuhteli obeti Veliko je bilo lani in še v začetku letošnjega leta ča- sopisnih pisanj, izvirajočih iz informacij predstavnikov Si- pa Šempeter, očitajočih me- ni, češ, da je to podjetje po- slovno zavoženo. Ob tem pa ni manjkalo hvale, kako zelo si novo vodstvo prizadeva in uspeva sanirati, menda od mene povzročeno slabo go- spodarsko stanje firme. Bilo je še posebej poudarjeno, da »Sip znova razprostira ja- dra«. Zaradi tolikšnega na- tolcevanja, sem se kot dolgo- letni direktor te delovne or- ganizacije čutil prizadetega. Vendar to ne le, ker se me je s tem osebno blatilo, temveč še tembolj, ker je bilo že te- daj docela očitno, da poslov- ne poteze, ki se jih oprijema- jo in strahospoštovanje, ki ga uvajajo nasproti delav- cem in vsakomur drugače mislečemu, ne more roditi nič drugega, kje šele poslov- no uspešnost. V spremenjenem sanacij- skem programu se je novo vodstvo od do tedaj osred- njih nalog, tj. kakovostnejše, večje in cenejše proizvodnje, ki so že pričeli dajati vidne dohodkovne rezultate, preu- smerilo na obrobne ter drob- ne in posplošene naloge. Te naloge najčešče tudi niso bi- le v vzročni navezi s proble- mi, ki tarejo Sip, kajti njiho- va realizacija (npr. povečan konvertibilni izvoz), je odvis- na od korenitih posegov v proizvodno-tehnično sfero. Le kako bi namreč naj še na- dalje povečevah izvoz, če niti cenovno, niti kakovosto, da o dobavni sohdnosti sploh ne govorimo, niso konku- renčni. Sicer pa kolikor je bi- lo dosegljivo z golim izvoz- nim trženjem, smo to s skraj- nimi komercialnimi napori že uspeh izkoristiti, saj je za- to letna rast izvoza zadnja le- ta običajno presegala 30%. No, in sedaj so posledice tu. Grozljive so! Težkim mih- jardam izgube, ki so jih »pri- gospodarili« v borih dveh zadnjih mesecih preteklega leta, so še prvo tromesečje letos pridružili nekaj konver. milijonov izgube. Še znatno poraznejše pa je polletje, ko se jim je izguba povzpela na skoraj sedem milijonov din. Toda le kako bi naj bilo drugače. V polletju so reali- zirali le 1/3 lanskoletnega vrednostnega obsega proiz- vodnje. Izvoz je nazadoval. Prekinilo se je diskretne ka- nale, po katerih smo kljub slabim pohtičnim razmeram, še vedno kar zadovoljivo prodajali tudi na Jug. Skla- dišča so zato, ob sicer prav- kar zaključeni glavni prodaj- ni sezoni in polmesečni usta- vitvi proizvodnje zaradi pri- silnega kolektivnega dopu- sta, polna. To je še tem hujše, ker strukturalno prevladuje- jo nevoluminozni izdelki, za- to pa vrednostno tem drago- cenejši. Likvidnost je tako, kljub znatnejšemu bančnem kreditiranju, na psu. Obvez- nosti do dobaviteljev se ne poravnava in se zato njihove vrste vse bolj redčijo. Dramatično pa je, da se vse to dogaja v prvem pollet- ju, ko smo nekoč, v času »slabega« poslovodenja, kljub težkim razmeram, še kar dobro uspevali. Sipovi suhi prodani meseci se na- mreč pričenjajo na jesen. Ti pa so sedaj na durih. In tako ne bo nič z obeti, ki so jih nekateri iz »novega vodstva« Sipa, do nedavnega zelo na široko trosili in z njimi zava- jali javnost in še zlasti, sicer dobro hoteči delovni ko- lektiv. Morda se bo kdo sedaj iz- govarjal na težke gospodar- ske razmere. Te res niso rož- nate. Toda tudi lani in pred tem niso bile. Terjajo pa prav to, kar smo v Sipu hoteli do- seči: POPOLNO TRŽNO PODREJENOST PROIZ- VODNJE. Žal so to prizadeti zminirah. Zminirali pa tudi kadre, ki so bih nosilci ome- njene sanacijske usmeritve. Zanimivo je stopiti po njiho- vih sledeh, kamor so ob moji odslovitvi prebežah in zased- li vidna delovna mesta. Ni presenetljivo, kako tam do- bro uspevajo. Izgube ni! Še kjer je bila, sojo odpravih!!! Ob takšnem poslovanju se v Sipu slabo piše tudi delni- čarstvu. Graditelji Sipa pa imamo v tem pogledu kaj pravic. Sedaj namreč prihaja čas, da nam vrnejo ukradeno tovarno, kot sem zapisal že pred leti. Zato tudi nam, ki smo že odšli iz vrst kolekti- va, vendar tam pustili svoja najbolj ustvarjalna leta, ne more biti vseeno, da se nam na debelo zapravlja naše pre- moženje. Povzročitelje iz se- danjega vodstva Sipa si zato dovohm javno opozoriti na odgovornost, pred katero bodo postavljeni zaradi svo- jega škodljivega uravnava- nja poslovanja, s katerim za- pravljajo našo imovino - ukradeno nam tovarno. LEOPOLD RAJH Prebold Konec socrealizma v naši vasi Volja narodnih mas, kar je v dobesednem prevodu za nekatere »šempeterske« fa- rane in veljake demokracije, naj bi kot svoj prvi sad v Bi- strici ob Soth pridelala ime kraja. Nekdanje ime Sveti Peter pod svetimi Gorami, ki tako zelo nakazuje svetost kar z dvakrat uporabljeno bese- do (ta svetost se lahko mimo- grede zmotno pripiše tudi krajanom - faranom,) bilo je po direktivi iz občine spre- menjeno v letih po vojni, ker ni bilo v skladu s tedaj mo- dernim socrealizmom in am- bicijami boljševistične obla- sti. Tedaj nesrečni prostanek klerikalnega farnega vrha in tudi »masa« (verno ljudstvo fare) ni imelo prav nobenih možnosti vplivati na tako po- memben vidik podobe svo- jega kraja. Nas vseh, v tistih časih še- le rojenih in tudi vehko mlaj- ših domačinov, to imenova- nje ni moglo odvrniti od ohranitve starega irnena v pogovoru. »Grem v Šem- peter oz. Šompeter« zelo jas- no še danes pomeni, da grem v center Bistrice ob Soth. Prav tako uporablajo to po- domačeno oz. germanizirano ime v sosednjih krajih, kjer je v izročilu še tudi precej živa zabavljica »Tecei, teci, šompetrsko tele, v Šompe- trem že rana meša teče! Torej po vseh zakonih de- mokracije in slučajno tudi stroke, ki je že doslej (očitno z omejitvami) določala, naj se krajevna in druga topo- grafska imena zapisujejo kot jih tamkajšnji domačini iz- govarjajo, drži tudi v tem pri- meru nauk Vuka S. Karadži- ča (piši...). Torej: Šempeter pod Sve- timi Gorami? No, demokratično bo ime Bistrice ob Soth ostalo ka- kršno je, ali se spremenilo po volji naroda na referendumu 9. septembra. Ker naj bi v sedanjem no- vem pojmovanju demokraci- je veljala volja mase (populi- zem) brez strokovne podla- ge, se ob načeti temi ni vred- no spuščati v zgodovino na- stajanja imena in razvoja sa- mega kraja. Kaj pa z nadalj- njo uporabnostjo in logiko izražanja? Na primer: če bo »zmagal« Sveti Peter pod Svetimi Go- rami - potem bomo mi (kot v Ljubljani Ljublančani, v Celju Celjani) Svetopetrani - pod Svetimi gorami. Nihče ne ve tudi, kako se ob imenu počuti sam patron - sveti Peter, ki so ga samo- voljno nekoč namestili kar pod Svete Gore, kolikor je znano, domuje precej više, nad gorami. Njegovega kipa nad farnim oltarjem pa tako že dolgo (po volji naroda?) ni več. Preveč prepričljivo tudi ni slišati, da so Svete Gore evropska, če že ne svetovna znamenitost. Za redke posa- meznike to gotovo so, am- pak kot zemljepisni pojem je to ime prav tako malo origi- nalno kot Sveti Peter ali Šempeter. Le teh je skoraj toliko kot apostolu Petru po- svečeih cerkva v naši državi Sloveniji. Ker sem v tem pisanju bil nekohko ciničen dodajam, da je ime Sveti Peter pod Svetimi Gorami ali varianta le-tega lepo ime, ne glede na to, daje dolgo in okorno; ne- koliko spominja na staro- davstrijski Sveti Jurij ob juž- ni železnici (Šentjur pri Ce- lju). Škoda pa bi bilo, če bi se o njem odločali na horuk. Nam, srednji generaciji, zla- sti pa mlajšim in ideološko neobremenjenim, je preime- novanje kraja odveč ali pa zelo nepomembno dejanje. Dejanje, ki ima simboličen pomen in hoče diskvahfici- rati nek čas in tudi čisto kon- kretne ljudi. Prav boleče pa je to zanje, ki vedo, da se ob takih razprtijah izgublja veli- ko dragocene moči. Gre pač za pomerjanje le-te. Mlajši in res svobodni, trezno razmi- šljujoči ne podpirajo takšnih domishc. Kot zanimivost: na skupščini KS, kjer je bila sprejeta odločitev o referen- dumu, ni bilo niti ene ženske. Denar morda res ni glavno vprašanje pri tem. Nove ta- ble, zemljevidi itd. spre- membe bodo tudi drugod in vse bo plačala masa, ker to masa hoče. Kakorkoli že, re- frendum bo. In spet bo nekdo »zma- gal«, če ne v prvem, pa v dru- ge krogu. Vse bo plačao in vse urejeno. Masa bo zado- voljna, vtis bo, daje storjeno nekaj velikega. Ves vzhodni svet to počne. Nekoč je že podobno delal... Obstaja pa tudi druga mož- nost. O sedanjem veljavnem imenu pa še to: Res je plod socrealističnega režima, ne zveni najbolje, toda ideolo- ške vsebine ne izraža. Saj ni »revolucionarna«, ne »parti- zanska«, ne »Titova«, ne »so- ciahstična« in ne »sveta«. Potok ali rečica Bistrica je je vedno skoraj čista, bistra vo- da. Po njej ima ime sicer že zaselek bhzu njenega izvira, vendar se tudi naselje in rav- nina tik pred njenim izlivom v Sotlo tudi imenuje Bistrica (»grem na Bistrico«) in ta predel spada v našo KS. Kraj Bistrica ob Soti je v skoraj štiridesetih letih, pod tem imenom imel že precej pu- blicitete, postal znan, vrisan je v avtokarte, je v leksiko- nih itd. CJerkvena »oblast« se imenu Sv. Peter pod Sv. Go- rami ves ta čas ni odrekla, in če ga v tem okviru še upo- rabljajo, nikogar ne moti in ga bo v bodoče še manj. Precej jasno je, da nova krajevna politična garnitura ali posamezniki iščejo sred- stva svoje promocije in res- ničnega prevzema oblasti tam, kjer je to najlažje. To je navidezno udinjanje cerkvi, ki ima velik vpliv na vaško populacijo. Novohastalo partnerstvo ne razveseljuje. Kajti oznanja nekakšno zaro- to obnovljenega klerikaliz- ma, ki se ga mnogi starejši ne spominjajo s preveliko nostalgijo. Zadnja leta smo se tudi skoraj v celoti rešili državno- partijskega klerikalizma, a brez te stvari od takšnim ali drugačnim plaščem očit- no ne znamo. Vse spoštovanje cerkvi, verskemu nauku in vzgoji, duhovnemu življenju, toda to področje mora biti daleč proč in više od (dnevne) poh- tike. Ločitev cerkve od drža- ve ni socialistično-komuni- stični izum, pač pa dosežek zahodne civilizacije, plurali- stične družbe, kjer sta priz- nana verska svoboda in tudi verski plurahzem. Toda to je že druga zgodba. Bodi tako ali drugače, naj se piše tako ali kakorkoli - gre se za vsaj približno sohdno preživetje in svobodo mišljenja. S petehnjenjen ne bomo mogli ujeti zahodne civiliza- cije, na katero se vsevprek sklicujemo, hkrati pa naš za- gazli voz vlečemo iz enega v drug jarek. FRANC CERNELC Bistrica ob Sotli PRITOŽNA KNJIGA Krutost brez J človek skoraj ne mofl jeti, da so ljudje lahkj surovi, neusmiljeni iil čustev do živah, ki močne in se ne morejo« ti. Nehumanih dejanj ]| nas v Celju vehko. Na^ mo naj samo nekaj pn^ rov: v celjski in Šentjur klavnici nalagajo živine ko, da jih surovo pre' z gorjačami, da žival: od bolečin. Nekaj podot; ga se je dogajalo na Ostil nem pri kmetu Ocvirku 4 7. julija 90. Nič lepše nedj jo delavci iz celjske klav- proti katerim smo pre več prijav zaradi surov.: Prijavih smo jih veterinan inšpekciji v Celju in upai da bodo sprožili postop proti tem mučiteljem. Zat vali smo tudi, da bi tovon ki imeh nakladalne napn in električne gonjače, kal je predpisano. Tudi naj gu št. 20 se godi podoM Ivan Zeko, odira še iim ce. Ni besed! V ul. 9 vembra št. 53. je žensM stavno napodila svojB ko, ki je bila breja. Vj ribogojnici imajo kljuBi zorilu pse še vedno na so« Vsak dan najdemo Ijene in zavržene žival jih ljudje naveličajo. C ga pa je najbolj žalosi da občina Celje ne pi prostora, kamor bi lah časno spravili vse te iJ> končajo na veterinars staji. Če mučenje živali f mo sodniku za prekrši ja postopek več mesec vali zelo trpijo v tej VI zato prosimo vse lastn posebej pa lastnike ps( vajev, naj poskrbijo, da živali vedno imele sve do in senčen prostor, pasje verige so poneK zmeraj prekratke, doli rajo biti najmanj 3 met V veliko pomoč prin nju trpinčenih živali n postaja mihce v Celju,l ji iskreno zahvaljujem*! Društvo za vi Tam pri šoli* Tam pri šoli sred' vasi lep kontejner, nov stoj Vsak odpadke v njega' nihče vrat zapreti nece in tako vse ljube dm iz kontejnerja srnrdi' . Kar od vsega je najnw se prehitro napolnjuje« nihče pa ne poskrbi za odvoz vseh teh srn Ker pa vrtec je v blizjj v mishh smo si vsi eo Če še dolgo bo tako, malčkom ne bo več leK saj se IZ dneva v da" njuje, _ . da se vas onesnažuje- Res je to. to niso vici- ^ Kje? V Veliki Pirešici- SLAVKO VeUka ^^aBBALCEV - ROMAN 16. AVGUST 1990 - STRAN 15 ,,»0 živeti? , niia sem, da vam napi- ''^'^nekaj vrstic in vas "ifTi. da smo med vaši- r oiri tudi mi, navadni ')"Sijudje. Veliko pišete ^' nO raznih problemih, ^liate ankete s takšnimi ■ iačnimi ljudmi, le nas, '^dan zjutraj odhajamo ^ja delovna mesta, de- ne vemo ali bomo plače ali ne (in če jih .jjTio. so tako mizerne, nam v sramoto ne pa ■^i za naše delo), se žal Vjg lepo je od vas, da ste ' .jli anketo med upoko- ki pa glede na naše Mčno stanje prav dobro ^i. Samo ena gospa od ^tiranih se je potožila JjOdin pokojnine. Pridite urednik v Emo, In- TLibelo in še kam, pa se je lahko prepričali, da so Je, ki, jih prejemajo de- jj m uslužbenci nižje od ,1 din. Jaz osebno sem mesecu zaslužila 2900 'imam 20 let delovne do- in srednjo izobrazbo. ; ki dela v še bolj »zapu- l delovni organizaciji pa jh ne ve, če bo dobil pla- 'in takih je ogromno. Pro- ,vas, bodite vsaj toUko f;eni do nas, vaših bralcev ■pravite nekaj intervjujev našimi vrlimi novimi žitniki, naj oni povedo [O naj družina z skupnim lodkom 6000 ali 7000 di- jev preživi, če pa samo iiarina v tem mesecu za isobno stanovanje znaša i 1600 din, to je več kot Dvica moje plače. Vpra- ejih kaj bo z našo svetlo točnostjo, z našimi otroki, i bodo ti jedli? Neprene- uanas opozarjajo, da mo- 1 otroci imeti pestro in ivo prehrano. Kako jim aj nudimo, ko pa dvakrat premisliš, ali si lahko privoš- čiš namesto ene^a dva litra mleka na dan. Sola je pred vrti in to hudičevo draga šo- la. Kmalu bo potrebno po- skrbeti za ozimnico. Mogoče pa ti gospodje mislijo, da se bomo že znašli (tako kot je pri nas praksa), in nakradU ozimnico po njivah. Povedo naj zakaj neprestano poudar- jajo zaskrbljenost nad natali- teto Slovencev. Kaj pa bi ti gospodje radi? Kup lačnih, strganih rahitičnih otrok? Pridite gospod urednik med nas navadne delovne ljudi. Pridite, poglejte, poslušajte, zapišite,, saj ste naš časopis, ah ne? Čudili se boste kako težko še živijo ljudje, v kakš- ni stiski so, seveda pa neka- teri vodilni in vodstveni ka- dri še vedno lepo živijo. Da delavce ne bi burili z dohod- ki, je osebni dohodek postal skrivnost, zapečatena v beli kuverti. Ne vem zakaj je po- trebno skrivati osebni doho- dek, če si pošteno delal in ga tudi lahko zagovarjaš z rezul- tati. Upam, da boste moji (pa ne samo moji) želji ustregU in se vam v naprej zahva- ljujem. Poziv na bojkot Spoštovani občani občine Celje - predpostavljam, da v Izvršnem svetu naše obči- ne sedijo ljudje, ki so si zgra- dili hiše s poceni krediti za časa real socializma, ali pa imajo dovolj visoke OD, da so z lahkoto sprejeli mara- tonske podražitve stanarin in komunalnih storitev. Po- zabili so na množice tistih, ki so ostali brez zaposlitve in na tiste, ki smo že po sedanjih cenah dobivali OD za golo preživetje. To je tisto, ko sit lačnemu ne verjame, da umi- ra od lakote. Lahko pa se zgodi, da lačen sitega »po- žre« preden umre. Zato predlagam in pozi- vam vse hišne svete in njiho- ve stanovalce v občini Celje, da bojkotiramo plačevanje vseh pretirano podraženih storitev vse dotlej, dokler IS SO Celje ne uskladi poviša- nja cen s povišanjem OD. Ti so se samo ponekod po stati- stičnih podatkih v povprečju povišali za dobrih 60 odstot- kov. Opozarjam vse tiste, ki krojijo našo usodo, da nam ob takšnih povišanjih cen pri dejstvu, da v delovnih or- ganizacijah nimajo od kod povišati OD ne bo preostalo drugega kot samomor ali pa kraja. M. S. Celje Zasvinjan podhod v imenu krajanov, ki smo prisiljeni uporabljati podhod na Vrunčevi ulici v Celju,' prosim pristojno komunalno službo, da včasih pomete smeti iz omenjenega podho- da, še bolj pa bomo veseli, če bi kdaj prišli še z vodo in sprali scalino s tal, ki prav obupno zaudarja. Dež je žal ne doseže. Kaj bi lahko štorih tudi za stene v teh podhodih! Morda bi omogočili učencem raznih šol, da bi se Ukovno izrazili na njih, saj sedanje poslikari- je ne nudijo nobenega »fi- linga«. J K Celje Motorizirani mladoletniki Počitnice so tu, kar se poz- na tudi v cestnem prometu. Mladoletniki se vozijo po ce- stah z motorji brez vozniške- ga dovoljenja in brez pozna- vanja cestno prometnih predpisov. Tudi dekleta niso pri tem nobena izjema. Ne le. da s svojo mladostno zaleta- vostjo ogrožajo promet in se- be, tudi zrak, ki je že tako onesnažen, dodatno onesna- žujejo. Krivi so starši, ki so mladostniku kupili motorno kolo namesto običajnega ko- lesa. Zato naj miličniki kaz- nujejo tudi starše. Ti pa naj se nikar ne čudijo, če bo nji- hov nadobudnež čez leto od njih zahteval avto. Tudi preizkušenje motor- jev in vožnja s kolesi po šent- jurskem športnem stadionu nista dovoljeni, česar pa sko- raj nihče ne upošteva. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur ZAHVALE - - POHVALE Izlet na Kornate Ustanovni zbor kluba osamljenih je bil 14. 3. 1990 v prostorih društva upoko- jencev na Muzejskem trgu v Celju. Klub obstaja v sklo- pu društva upokojencev. 4. 4. 1990 smo se dogovori- li, da si organiziramo izlet na Kornate. Odločili smo se za program agencije Montene- gro turist. Prijav za izlet je bilo malo, saj nas tudi v klu- bu ni veliko. Zato smo z mal- ce strahu pričakovali ta izlet. Izkazalo pa se je, da je bil ta strah popolnoma zaman, pa tudi Montenegro turist se je pokazal kot dober in korek- ten organizator. 6. 6. 1990 ob šesti uri zju- traj smo se dobili pred hote- lom Celeia, kjer nas je čakal avtobus. Kmalu se nam je predstavil tudi vodič Fran- ček Pere, ki že nekaj časa uspešno vodi izletnike po Komatih. Potovanje seje za- čelo. Po jutranjem pozdravu je sledilo predstavljanje in spoznavanje, kmalu pa se je oglasila tudi pesem. Pot nas je vodila preko Zagreba in Karlovca proti Zadru. Dolga vožnja nas je malce uspava- la, a po zaslugi vodiča je v av- tobusu kmalu zaživelo. V Za- dru nas je že čakala ladja, ki nas je popeljala mimo oto- kov Pašman in Ugljen do otoka Veli Iž, kjer nas je ča- kal prisrčen sprejem. V hote- lu smo opravili potrebne for- malnosti in se nastanili. So- be sicer niso bile super, toda večina nas je bila zadovolj- nih, saj sta prijaznost in so- lidna postrežba odtehtala vse ostalo. Za naslednji dan smo imeli v načrtu izlet na 273 m viso- ke Metline. Z ladjo smo se peljaU mimo otoka Lavdara, skozi ožino med otokoma Katino in Komatom, mimo svetilnika Tri sestrice, otoka Mrtvaka do zaliva Kravljaš- čica, kjer smo se izkrcali. Ve- čina je od tu nadaljevala pot do Metlin, nekaj pa nas je ostalo na nadmorski višini 0. Malo smo se kopali, malo za- bavah, pa smo bili spet kom- pletni. Kosilo smo imeli na ladji, kar je posebno doživet- je. Vračali smo se mimo »filmskega« otoka Mana. HoteU smo si ogledati film- sko mestece, ki je tam zgra- jeno, malo pobliže, a nas morje s svojimi valovi ni pu- stilo. Na povratku smo si ogledali še Vrela ploča in mi- mo otoka Salija pripluli do našega pristanišča. Otoki mi- mo katerih smo se vozili so večinoma gob, skalnati, z le malo grmičevja. Na otoku Iž smo se povz- peli na njegov najvišji vrh Korinjak. Na vrhu nam je vo- dič postregel s kopico zani- mivih podatkov. Ker pravijo da: »višje kot si, več si upaš«, smo na vrhu sklenili dogo- vor, da se vsi tikamo, saj smo bili zares prisrčna družbica. Naslednja dneva smo ime- U »prosto«. Dodobra smo si razgledah Iž veh in Iž mali. V malem Ižu, ki je sicer večji od mesteca Iž veli stoji mo- gočen stoletni bor. Otok je poraščen z nizkimi iglavci, vegetacija je dokaj bujna. Otočani pa so zelo prijazni. Ko smo se ponovno vkrca- li, nas je ladja popeljala na križarjenje do Proverse in zaliva Taljaščica k jezeru Mir. Jezero je globoko do 7 m in 3-4 stopinje toplejše kot morje, ter nekoliko manj slano. Od tu smo se napotili peš ob jezeru pa do vrha Mu- ro vijaka. Nekateri smo se zo- pet »izkazaU« kot nižinski ljudje in smo vzpon naših prijateljev le opazovali. Čas smo izkoristili za kopanje in opazovanje te prekrasne ze- lene oaze. Vračali smo se mimo oto- kov Talirič in Grpaščak, kjer smo se čudili navpičnim ste- nam, ki se dvigujejo 70-90 m visoko. Zanimiv je bil tudi ogled nasadov kivija na otoku Ra- va. Iz ladje smo opazovaU majhne otočke, ki jim pravi- jo otoki ljubezni (že vedo za- kaj). Ko smo se vozili okoh Drugega otoka smo opazova- li čudovite in urejene plaže v Saliju. Kosili smo v hotelu v Božavi. To je sodobno ure- jen hotel, ki nudi več kot sa- mo spanje. Tudi v samem mestu je poskrbljeno za pri- jetno počutje, saj mesto de- luje kot velik park. Zadnji dan smo imeli zak- ljučni večer s pesmijo, ple- som in podelitvijo spomin- skih nagrad za tekmovalce, ki so se pomerili v plavanju. Bilo je prelepo, da bi se lah- ko pozabilo. V upanju da se kmalu do- bimo na podobnem srečanju »en lep adijo«. MARIJA JALŠOVEC, Celje ^NTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI »1 'J^o je opazoval to ograjo vsakokrat, ko je prišel %u mimo, in pri tem opazil pomanjkljivost, ki bi pri •^f^u prišla prav. Prvič je opazil, da zidana ograja ni 'Sod enako visoka, drugič, da je žica ponekod zve- *3 z navadno žico, kar pomeni, da jo je nekdo že ■fezai, in tretjič, da pri obnavljanju zidu niso pazili, da mce žic pritrdili nazaj na nosilne kline, zato je med ""'n in naslednjim železnim drogom zijal slab meter ■"sfega prehoda. Tuje bil zid najvišji. Veh^anje mu je postalo dolgočasno, vendar je držal zaradi toplega sonca. _J>'Sčasje preganjal s tem, daje štel pripornike, ki so ^;''Jpred njim. Da tudi sebe mora prišteti med druge, '■J^''' še danes ne ve, kaj bo z njim in kako dolgo bo 'i^o. da bo obsodba za njim. 'tem preštevanju je prišel do številke devetindvaj- :^'^'^iJučno z njim jih je na sprehodu kar trideset. Da, '■^'^^^ ljudi, ki tukaj preganjajo dolgčas s tem, da J^'^Jo in nadlegujejo paznike, upravnika, socialno .', °' sodnike, zdravnika, ki bodo pri vseh teh ljudeh .^odločilno besedo. Cel aparat ljudi zaradi te drhali, p^^n absurd. Morda pa tudi ne, je razglabljal Vojko. tj. °.^^o so mu oči obstale na posameznikih, ki jih je ^^f/u gledal kot številke. Videl je, da sta dva prav h t^^^ morda mlajša, in da so drugi if^f^°^J^o zrelejših let. Med njimi so tudi nebogljeni •"iJ ^^^^^J^ svoja tovariša Tonija in Franca, vendar ^P^^J^^^ se mu je misel, da sta morda imela "lo ff^^^° s^ pobegnila ali pa nista z njegovo sku- .^J sprehodu. '%lr^^ je obstal na oknih sob. Opazoval je štiri- 'WeM^° stavbo in okna, ki so jih z zunanje strani '%i^^^Soste rešetke. Pogled mu je obstal na motnih ii^ ^Podnjih kril oken, ki so onemogočila pregled ^ttif^^^^^jališčem iz sob. To je Vojku šele sedeč prišlo Sj^^ ^j^nn stolpu je ura udarila štirikrat in kmalu Kdf^^^^nik pričel odklepati vrata. sprehoda. Nazaj v sobe. Porazdelite sevsku- Kj^^^^opniščih. Naprej! L^^si;,"^^ Pn razvrščanju nemo gledal suhe in pepel- ^^^aze pripornikov, ki jim je večji del mladosti [Ss^^ ^emi zidovi, pa tudi še zelene mladiče, ki jim l^^^ith^ ^^^P^d^^- Skušal je ugotoviti kaj so storili, da \j. ^.^^d nahajajo vPiskru. Bili pa so začuda veseli "^iir^^^^Srani, kot da se ne bi zavedali, kaj jih čaka, ko ^^^^^a sodba, ali pa se tega očitno niso bali. Ob prihodu v sobo je bil Milan razigran in je pripove- doval, da sta tista dva, ki sta prej prižgala cigareto, njegova dobra znanca. Vojko se ni znašel, ker je sklenil, da mora biti previden in da Milanu ne bo nasedel. Iz dosedanjih izkušery je vedel, da so ljudje, ki so krivi za seksualne delikte, večkrat tudi duševno prizadeti ali pa imajo zaradi vzgojnih napak zakoreninjen manjvred- nostni kompleks in zato skušajo s svojo dejavnostjo to na vsak način prikriti. Zdelo se mu je, da svoja dejanja Milan skriva za svojo vsakdanjostjo in da s tem postna tudi vulgaren. Sicer pa do sedaj ni povedal razloga, zakaj je tukaj, kar pa ga nič ne briga, ker bo odgovarjal pred sodiščem. Milanovo obnašanje do paznikov in tudi vsakodnevna opravila, kijih je opravljal v sobi, mu niso bila všeč. Milan se je približal Vojku, ki je sedel obrnjen proti oknu, in ga nekaj časa gledal. »Škoda, da nisi punca, madona, bi se prima zabaval,« je nenadoma rekel, Vojka so te besede presenetile. »Madona, kako lepe lase imaš in kako nežne ustnice! Trepalnice imaš dolge kot prava primadona.« Vojko se je obrnil in zagledal nekam trde in željne Milanove oči, kar požiral ga je z njimi. Ko je bil star petnajst let, seje že srečal s podobnim pogledom. V šoli so šli na izlet. V večernih urah so se vračali v Celje in s kolegom sta iskala prostor v vlaku. Končno sta ga našla v kupeju, kjer je že sedel mlad, elegantno oblečen moški. Le-ta je prav tako gledal kot sed^ Milan. Vojko je takrat od strahu pobegnil, njegovega sošolca pa je prijel, zaklenil kupe in ugasnil luč. Po nekaj dnevih je Vojko sošolca vprašal, kaj sta imela v kupeju, vendar mu tega ni hotel povedati. Pred dobrim letom pa mu je v pijanosti povedal, daje bil s homoseksualcem in da ga je zabaval. »Kaj hočeš od mene?« je Vojko vstal in se postavil v bran. »Malo se bova poigrala in zadovoljila, če ti je prav?« je kar nekako nežno odvrnil Milan. »Za tvoje orgije in seksualne variante, kijih ti poznaš, mi je prekleto malo mar. Tam imaš školjko in tam onaniraj, če ti je prav, ali pa v papir. Mene v svojo umazanijo ne boš vlekel, ker me boš še na ta način izsiljeval,« je glasno dejal Vojko. »Premisli ti mali! Vedi, da nisi prvi in jaz tudi ne zadnji, ki te bo v tem prekletem arestu nadlegoval, če bo videl tvoj nedolžen obraz. Lahko se dogovoriva: dva ali tri dni ti bom dal meso, ki ga bom dobil v tem tednu za kosilo, če se boš dobro obnesel, sicer pa ne dobiš nič. Menda se ti ne dogaja prvič, da vidiš take sorte ljudi. Vši so pod kožo rdeči in moški kakršen sem jaz, si ga vendar ne more sam metati na roke. Sicer boš tudi ti prišel v krizo in boš potreboval nekoga za to.« »Meni tvojega mesa in tvojih potreb ni mar. Povedal sem ti že, da lahko spraviš svoje seme v papir!« »Mene tako ščene ne bo učilo, kaj in kam bom sprav- ljal stvari. Opozarjam te, da izbiraš besede, ko govoriš z menoj!« »Jaz s teboj nimam neporavnanih računov in tudi nisem ščene. Če me boš še naprej nadlegoval, bom poklical paznika. Jutri bom vložil prošnjo za sprejem pri nadzorniku ali pri upravniku in zahteval, da greš proč od mene!« »To je lepo od tebe, samo če ti bodo verjali. Videla bova, čigava beseda več zaleže v zaporu, moja ali tvoja,« je osorno odvrnil Milan. Prišla je večerja, ki stajo oba molče pojedla. Vojko se je po večerji spravil spat, Milan pa je prelistaval časopis, ki ga je prejšnji dan nekje staknil. Gorela je luč, ki jo v vseh celicah hkrati ugasnejo ob 21. uri. Vojko ni slišal, da bi se Milan spravljal spat. Nenadoma je poleg sebe začutil človeško maso in takrat je bila v sobi že tema. »Lepo je ležati poleg tebe in te božati,« je nekako prihuljeno in tiho dejal Milan. Z drugo roko je prijel Vojka za spolovilo, da seje umaknil in osorno zavpil: »Proč, golazen, in prosim, da me pustiš na miru!« Milan pa ni odnehal, ampak je ponovno skušal prijeti Vojka, objel gaje in poljubljal po vratu; ta pa se mu je izmikal in skočil iz postelje. Milan je skočil za njim, ga prijel za roko in ga potegnil k sebi, z drugo roko pa mu je zamašil usta. Spolovilo mu je od zadaj porinil med noge. Vojko se je skušal osvoboditi s tem, da je Milana ugriznil v roko, vendar mu je ta držal rjuho okrog vratu, da ne bi mogel klicati na pomoč. Med prerivanjem je Vojku uspelo priti do vrat in z rokami je besno udaril po njih, da bi priklical paznika. Nikogar ni bilo na spregled. Končno seje izvil iz Milanovih rok in v nočnem siju je videl, daje gol in da išče obleko. Zavpil je na pomoč in že so se slišali koraki, ki so odmevali po hodniku. V sosednjih dveh celicah so priporniki začeli tolči po stenah in ju miriti. »Mir, barabe kurbirske, spite in ne vpijte. Mir, hudiča prekleta,« je nekdo vpil na drugi strani zidu. Vrata celice so se odprla in posvetila je luč. Vojko je stopil proti izhodu, vendar je paznik vrata zaloputnil in pogledal kukalo. »Odprite prosim, sosed mi ne da spati, prišel je v mojo pošteno in me davil«, je proseče rekel Vojko. »stran od vrat,« je slišal ukazajoč glas paznika. Stopil je proti oknu, nakar so se vrata celice ponovno odprla. Iz sosednjih celic je bilo slišati smeh, ker so se sosedje zavedali, da gre za seksualen spor. 16. STRAN - 16. AVGUST 1990 bodeči Le še malenkost Za glavno celjsko čistilno napravo je že vse pri- pravljeno. Celo lokacija pod Rifengozdom še vedno drži. Manjka le še nekaj krepkih dolarjev vredna malenkost. Denar! Rdeči so v večini pri nas v vse manj zavid- ljivem položaju. Tudi Črve na zastava! Pri kruhu Celjski peki so osvojili »nemški« kruh. S kru- hom želijo prodreti tudi na Jadran. Se bodo vsaj naši turi- sti počutili bolj »tuje«, če do tedaj že nemških ne bo več. bo se nam podrl svet, če pade regijski občin svet. Sodelovanje pač ni bilo od sile, pogosto sadež bolj - prisile. So, ki jim križ je bil premalo, pa so na križ še križe dali; kaj jim je navdih le dalo, da sprave znak so premazan. Nagradni razpis J 1. nagrada 100 din 9 2. nagrada 50 din S 3 nagrade po 30 din 9 Pri žrebanju bomo upoštevali^ ne rešitve, ki bodo v naše urednSS spele do torka, 21. avgusta do ga poldne. Rešeni uganki lahko tudi osebno, na vhodnih vratii!^ NT&RC je poštni nabiralnik. Na I ^ obvezno napišite NAGRADNa*^ ZANKA, zraven pa še svoj naslov ^ Rešitvi IZ PETIH GLASBIL PET NOVlP V zgornjem delu - FLAVTA ?^ BOBNL ORGLE, KITARA, v '3 koloni: VIOLA. V spodnjem delu C BENTA, LIRA, KLAVIR BASI. '^^ POPOLNA ZEMLJEPISNA KO^^ 1. HAVAJI, 2. ZAGREB, brann» BERG, AZIJA, VAH. Izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme: Tinap„. var, 61260 Ljubljana Polje XXyi5a^ 2. nagrado 50 din prejme FanikaRi Šlandrova 8, 63330 Mozirje ^ 3 nagrade po 30 din prejmejc U Herman, Na zelenici 14, 63000 Celjej Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39/a'Q Šmartno v Rožni dolni in BrigitaKn Čuprijska 11/d, 63000 Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti^ Bodice če se politiki prevt gredo »turiste«, p( tem turizem ne moi biti na visoki ravni. Taktiko osvajanja t žišča imamo edin - pri razprodaji noi metašev. Reforma in gospodi ski ukrepi so kot zel ni sadeži, ki jih skh toča - nikoli ne boL dozoreli. g Ali gradimo elekm ne tako počasi, ^ nam je bolj initn santno - financim politične napetosti". Bolj ko odgovornih žejo otrobe - večji} »politična pogača' Gospodarstvo, zdw stvo in ostale panoi so bolehne - zarai preveč zdravih P' vatnih bančnih čunov. To še ni spoštov^ Cankarja, če se veO' kot »kralj na Bem vi« potem pa - da delaš za »^^ dov blagor«. MARJAN BRAV^^ Pravijo, da bo voda bogatstvo prihodnosti; mi se ob tem ravnamo po znanem geslu, da naredimo iz zlata »drek«. strah pred cesto Na občini se že premika, več prijaznih je ljudi, je nasmeh in je omika, občan pomoč lahko dobi. So spremembe res znanilo, da prišel je novi čas? Ali pa so le dramilo, ker je mnoge ceste strah! Biseri Po dveh letih je celjska" mednarodna likovna kolonija prišla tudi v domači kraj. Naj- prej je bila na Cresu, lani v Lo- garski dolini, letos v Celju. Po dveh biserih še v tretjem - ekološkem. Vodstvo celjskih svobodnih sindikatov res sledi delavcem. Vsi vodstveni delavci so pri- javljeni na zavodu za zaposlo- vanje. HOROSKOP • OVEN • RAK Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skup^ le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vefidar pa se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku... Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še donedavna kazila srečho življenje. V tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veli- ko več, kot pa boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas... On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek... V primeru napačne odločitve se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. • TEHTNICA Ona: Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, ven- dar pa bi bila veliko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No, to pa je zadeva, ki se ti obeta v prihod- njih dneh, potrebno bo le malce truda in pozorno- sti, pa bol On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te peljal na popolnoma druga pota, kot pa sijih načrtoval. To ti bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. • BIK LEV Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki klin svojih prete- klih »podvigov«, s^ lahko pridejo novice na po- vsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj mirnih vodah. On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka, pa četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja.: precejšnja fmančna sredstva, toda pomisli tudi na' kaj drugega... Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi se pobrigati tudi za svoje probleme, s^ se > ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda ni-i kar se ne ustraši! < On: Ne glej tako strmo v prihodnost, več trudal posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. PotJ slovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere nami- j ge in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi. ] • ŠKORPIJONi DVOJČEK Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v obraz, bo s tem mislil le nc(jboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. On: N^ ti ne bo nikar nerodno priznati narejeno napako, saj je to veliko bolje, kot pa trmasto vztra- jati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se ti bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. | DEVICA Ona: Tvoji nasprotniki bodo ob tvojih uspehih po- polnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pa te bodo poskušaU posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, ] da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko i lepih trenutkov. i On: V kratkem boš stopil za več korakov po poti. ki\ te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. T\'oja večja] uveljaitev bo predvsem posledica trdega dela, se-j veda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči s strani} tvojih prijateljev! i Ona: Prepričana si, da ti mora sreča kar sama pasti \ v naročje, ti pa jo moraš le še realizirati. Pazi se, saj] se ti obeta boleče razodetje, ki te bo v hipu prepri-] čalo v popolnoma nasprotno. Seveda pa bo resnica} nekje v sredini. On: Pripravljen si na marsik^, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezen- ske premike... • STRELEC Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odlo-. čila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav. nič manjši. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo že-, jjeni duševni mir, pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego. • KOZOROG_^ Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer P* verjeli. Raje poskusi vse skupaj waio »Jj način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpo^ On: S pretiravanjem lahko preslepiš vendar pa ne tistega, ki te pozna že ^ ^ otroštva. Raje odkrij svoje srce in težav^iu tako kaj kmalu opazil, da si v svojih prej kot pa osamljen. • VODNAR___^ Ona: Kar trenutno ns^bolj potrebuješ, mera potrpljenja. Toda to niti ne bo ^^"^ pa se ti morda zdi na prvi pogled. VsekaK^'^^ to služilo kot koristna šola za prihodOr i kušrije. J On: Marsikaj bo potrebno podrediti ^^°^^^\ nim ambicijam in ena izmed teh ^^l^^^j^l^ tvoje ljubezensko življenje. S partnerjet" kar precej razhajala, popustiti pa nebo" i ona, še manj pa ti. • RIBI__J Ona: Prihodnost, ki je pred teboj, je Y^„yl^ mamljivih obetov, zato se ti ne bo "°r^wj,H odreči sivi preteklosti. Srečala boš neko^'^f presenetljivo hitro navezal nase, česar P" ne boš branila. On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejs ravno takšen genijalec, kot pa si si "^'fjfgte.'} že res, da ti bo priznal določene „fel dar... Vsekakor pa boš od takrat nay previdnejši... J 16. AVGUST 1990 - STRAN 17 se nagiba k večeru in ^.^^očina pojenja. Kako pri- ' j, ]io rahel vetrič popiha lolino. Sonce bo kmalu ,]o za hribi in na zemljo ■Kideimrak. ■CniijeM sem bila m skoraj ^ cgie čisto zatopila v misli, ^^l-ide mimo mene mama in vzamem košarico grem nabirat zdravilna ; Brez ugovarjanja sem \-ala. \em s travnika zavila ^.-d.sem te opazila. Vse bolj '' njj približal. Že na prvi si mi bil simpatičen. \../nnil si se mi. V tem tre- si nisem znala razložiti Cešice na tvojih ustih, zato ^ (e kar tja v dan vprašala, %oje ura. Občutila sem, da 'L te s tem vprašanjem neko- Lpresenetila. Obstal si zme- t Ozrl si se naokrog. Ne, ni- ni bilo, ki bi nama izza finega grma prisluškoval, ^jlmil si in po krajšem pre- misleku odgovoril: »Ravno pol osmih... a to še ni vse. Zdaj je napočil tisti čas, da ti razode- nem svoje sar^e - misli! »Da in kakšne so te tvoje misli?« In že sem se ugriznila v jezik, ScU le, zakaj sem te tako neum- no vprašala. »Hm, pojdi, greva dalje po tej stezi in...« Zmanjkalo ti je besed. Prijel si me za roko in odšla sva. Pre- dajala sva se toplini gozda in varstvu smrek, ki so v večer- nem vetru tako lepo šumele in bukovo listje, ki je tako lepo šepetalo. Prišla sva že do konca jase, s^ se je pot že razcepila na dvoje poti. Sedla sem pod dre- vo. Objel si me in mi šepnil na uho: »Ljubim te!« Nisem si mogla kaj, da te ne bi poljubila. In to je bil za neju najlepši trenutek. Povedal si mi, da ti urni kazalci kažejo čas, ki je samo za n^u. Tako objeta sva sanjala, kako lepo je otroštvo, še več - življenje! In šla sva dalje. S steze sva zavila na pot, kije vodila desno. Po- govarjala sva se. Že sva bila na koncu poti, posloviti bi se mo- rala. A to se ni zgodilo takoj. Predno sva se ločila, sva si še enkrat trdno stisnila roke ter se objela... In potem sva šla vsak po svoji poti. Mahnila sem jo v vas. Med po^o meje že kar skrbelo, kaj naj rečem mami, saj sem imela samo nekaj stebel in cvetov materine dušice. Ne, povedati ji ne smem o najinem zmenku. Seveda se je ta zgodil po nak- ljučju. Nič, rekla sem ji, da sem zagledla strašnega gada, po- tem pa sem se mu morala izog- niti. Ker pa je že bilo pozno, sem pač prišla domov. Vseka- kor je bila ob tem kar nejevolj- na. Hm, kaj mi pa more, Sc^j me je ona poslala v gozd... Oh, saj se mi je sreča pošteno nasmeh- nila. Po večerji sem šla v kopalni- co in se umila, potem pa sem se skobacala v posteljo. Nisem mogla takoj zaspati, zato sem obudila spomin na najino lju- bezensko srečanje. In uvidela sem, da sva prehodila košček steze tistega pravega otroštva vsak zase, nato sva se zbližala, potem pa sva zavila na pot lju- bezni, sreče in iskrenosti. Da, oba sva skupaj, z roko v roki... V glavi pa se mi je porajalo nešteto vprašanj o bodočnosti. Spraševala sem se, ali bo res nekoč prišel dan, ki bo samo za naju. Ali si bova lahko tisti dan ravno midva stisnila roki za vedno? Komu naj bi bila dana moč, da bi naju združil? Niko- mur drugemu, kakor ljubez- ni... Oh, ali sploh lahko priča- kujem kaj tako velikega od pr- ve ljubezni. A kljub temu: najini srci sta se združili, da današnji dan, ko sva se srečala na jasi. V najinih srcih živi upanje na tisti dan, ki še bo mogoče prišel Hrepeni- va po njem. Joj, kako si nežen, ti, ki si mi zaupal Ljubim te. In se ne mo- rem napiti tvoje topline. Saj ljubezen, to je reka želja, to je bodočnost. Občutiš jo šele, ko si je potreben, ko nimaš niko- gar, ki bi mu vse zaupal Ravno po tej poti sva se tudi midva zbližala. Skoraj sva že prehodi- la otroštvo, kmalu bova na raz- potju. Tedaj pa -jaz za te in ti za me. Da, samo tebe hočem. Ti si kakor rahel dežek, ki daje bilki vedno novo moč. In tvoje srce je tako veliko in než- no, kakor žamet. Oh, ScU sta iz ljubezni drug do drugega že združeni Skoraj sem že v snu, zdi se mi, da čutim tvoji ustnici na mojem licu. Ne morem več... kmalu me bo vzel spanec v na- ročje, a ljubezen bo še ostala. Uh, kako vroč poljub bi ti zdaj dala, če bi bil tu. Že spet zagledam mamo na vratih, ki mi zaželi: »Lahko noč!« In lahko noč tudi tebi moj...! DŽB Ifovi nagradi v Celje in Štore ^ejšnjo sredo sta bili v Alfpvi nagradni igri nagrajeni dve 'tteti, Nagrado trgovirtice iz Žalca je najprej dobila KSENJA OSTOMAJ iz Celja, Ulica Frankolovskih žrtev 15. Številki, ki 'leizžrebala Ksenja, seje najbolj približala številka, ki jo je na "»i kupon vpisala URŠKA FIDLER iz Štor, Razgledna 3, kije "•^a druga Alfova nagrajenka. Hej, dopisovalci! čeprav se je v naši malhi za dopisovalce nabralo kar precej naslovov, vam tokrat v vaši ru- briki posredujemo neko dru- go, pomembno sporočilo. Oglasila se nam je namreč predstavnica organizacije I. P. F., kar bo za vse, ki si radi dopisujete več kot zanimivo. Preberite si torej nekaj podat- kov o mednarodni organizaciji dopisovalcev »International Pen-Friends«, ki ima tudi v na- ši državi že veliko prijateljev. I. P. F. je največja organizaci- ja dopisovalcev na svetu, saj ima kar 250 tisoč članov v 153 državah. Člani so stari od 8 do 80 let, dopisujejo pa si v angle- škem, nemškem, francoskem in španskem jeziku. V Sloveni- ji je že približno tisoč članov I. P. F. V klubu je tudi 10 tisoč zbiralcev znamk, ki jim I. P. F. posreduje naslove drugih fila- telistov. Štirikrat na leto izda- jajo svoje glasilo People and Places. Vsak član I. P. F. izpolni vprašalnik, nato mu izberejo dopisovalce enake starosti in podobnih interesov v izbranih državah. Za informacije in pri- javnico lahko pišete na naslov predstavnice v Sloveniji: MAJA VIDIC Gregorčičeva 23 61000 LJUBLJANA Pozdravljeni! Sem 16-letno dekle iz Šved- ske in iščem dopisovalce po celem svetu. Zanimam se za glasbo, rada berem dobre knji- ge, spremljam nogometna tek- movanja in se družim s prijate- lji. Žehm, da mi pišejo le fant- je, stari od 15 do 20 let in sicer v angleščini. CAMILLA WIKLUND Bokvagen 1 17133 Solna Sweden Dobili smo telička Ko sem prišla iz šole, je v hlevu mukala krava. Šla sem pogledat in videla majhnega telička. Nje- gova mama ga je lizala, ker ga ima rada. Tudi jaz ga imam zelo rada. Ko bo moj Miško zrastel, ga bomo prodali. TANJA ŠKOBERNE OŠ KOMPOLE nSAT gostišče Pri ribniku Kozle vas vabi na prireditev, ki bo 25. 8.1990 s pri- četkom ob 19. uri. Igral bo priznani in priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka. Vstopnice so že v prodaji in bodo izžrebane in nagrajene z lepimi dobitki. Glavni dobitek je barvni televizor. Prireditev bo popestrena z bogatim srečolovom. Pridite in zaplešite, ne boste razočarani, saj vas čakajo lepi dobitki ter dobra jedača in hladna pijača. HMEZAD »DURI«, ŠEMPETER Na podlagi sklepa Skupščine Hmezad Duri, lesno proizvodno - trgovsko podjetje, d.o.o., Šempeter razpisujemo prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovor- nostmi vodje ekonomsko-finančne službe Na omenjena dela se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjuje- jo poleg splošnih pogojev po ZTPDR še naslednje pogoje: - da imajo končano višjo ali srednjo šolo ekonomsko-fi- nančne smeri, - da imajo S-5 let delovnih izkušenj na takšnih in podobnih delih, - zaželeno znanje enega tujega jezika (nemščina ali angleš- čina). Vsi zainteresirani kandidati lahko pošljejo pisne vloge z vse- mi dokazili na naslov: ■ HMEZAD »DURI«, 63311 Šempeter v Savinjski dolini. Rok prijave je 15 dni od datuma objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu Skupščine. Kandidati lahko dobe informacije tudi po telefonu 701-113. HMEZAD GOLDING^ gostinstvo turizem Žalec, Hmeljarska ul. 2, 1. Hmezad GOLDING gostinstvo turizem Žalec razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljene gostinske opreme (prekucnik, kotel, električni štedilnik) drobnega inventarja in camp prikolice. Licitacija bo v petek, dne 24. 8. 1990, ob 11. uri, za gostilno Hmeljar, Šlandrov trg 34a v Žalcu. Prodaja bo po načelu videno, kupljeno, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati kupnino in prevzeti kupljeno stvar takoj oziroma v 3. dneh po licitaciji. 2. Hmezad GOLDING gostinstvo turizem Žalec oddaja v najem 3 poslovne prostore v Samopostrežni restavraciji Celje, Kidričeva 6, velikosti 7m^ 8,75 m^ in 10,5m% primerne za opravljanje poslovne dejavnosti malih podjetij, agencij In predstavništev. Prostori so ogrevani in mogoč je poseben vhod vanje. Vloge z opisom dejavnosti ter namenom upo- rabe prostora pošljite na Hmezad Golding gostinstvo turizem, Hmeljarska 2, Žalec. 3. Hmezad GOLDING gostinstvo turizem Žalec po sklepu delavskega sveta objavlja JAVNO DRAŽBO za 2 stanovanji v Celju, Čopova 25, in sicer: garsonjera v izmeri 30,70 m^ z izklicno ceno 369.974,70 din In dvosobno stanovanje v izmeri 51,40m^ z izklicno ceno 551.970,30 din. Dražba bo v sredo, dne 29. 8.J990 ob 12. uri, na sedežu podjetja Hmeljarska 2, Žalec. Interesenti morajo pred javno dražbo plačati kavcijo na žiro račun 50750-601-20236 Hmezad Golding go- stinstvo turizem Žalec, ali pa na dan dražbe predloži- ti bariran ček. Plačano kavcijo štejemo v kupnino. Neuspelemu ponudniku kavcijo vrnemo. Rok skleni- tve pogodbe je 8 dni po javni dražbi. Prometni davek po odmeri plača kupec. Ogled stanovanj je možen po predhodnem dogovoru na telefon 714-245, 711- 393. 4. Hmezad GOLDING gostinstvo turizem Žalec oddaja v najem večji poslovni prostor v Hotelu Prebold. Prostor je možno preurediti tudi v več manjših lokalov. Vloge z opisom dejavnosti ter namenom uporabe prostora pošljite na Hmezad Golding gostinstvo turi- zem, Hmeljarska 2, Žalec. 18. STRAN - 16. AVGUST 1990 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI sd» ----J^ilOHh KUMARICE Piše Nada Kumer Beatlesiso špon, mami! Dolgo vroče poletje so nam oblast in bogovi skazili v nekaj kratkih počitniških tednov. Ne- bo nam ni naklonilo več kot tu in tam kakšen pasje vroč teden, pa saj je morda še bolje tako - se človeku vsaj ne toži preveč po zasoljenem moiju. Oblast si pa tudi ne privošči pravega po- čitka. Če je verjeti pisanju v ne- katerih medijih, seje večina re- publiških funkcionarjev oddah- nila v nekaj skromnih dnevih dopusta ob morju ali v hribih ali pa še to ne. Po pravici povedano, me skr- bi. Res, da je lepo in prav, da oblast v teh prelomnih trenut- kih misli predvsem na ljudi, ki jih je treba voditi in jim vladati in manj na sebe. Toda, kako bo- do pregrete in ne dovolj prezra- čene glave zvozile napeto poli- tično jesen Z vsemi napovedani- mi in nenapovedanimi general- nimi štrajki, političnimi zapleti in presenečenji, ki jih lahko še pričakujemo. Biološki zakoni ne prizanaša- jo nikomur pa bodo zato tudi politične kondicije polna telesa in glave le težko brez posledic prenesla celoletno naprezanje in natezanje v skupščinskih in sejnih dvoranah. Najbrž je za narod manj usodno, če si slabo spočije kakšen referent ah to- varniški delavec, kot nekdo," ki mora sprejemati pametne, za narod pomembne odločitve. Pa s tem, seveda, nikakor nočem trditi, da vsi ostaU nismo po- trebni počitka in dopusta. No, dobro. Poletje, kakršno- koli žeje vsekakor tu. In če smo že primorani, da ga preživljamo doma, kako bi ga najraje preži- veli? Recimo takole: v hladni senci, po možnosti kje ob vodi, s kakšno dobro knjigo v roki in prijetno glasbo iz radijskega sprejemnika. Ni slabo, kaj, za- misel o takšnem počitniškem lenarjenju. Takšenmu sproščenemu, lah- kotnemu vzdušju skušamo ustreči tudi z našim radijskim programom. Dolge, vroče, go- spodarsko-pohtične problem- ske teme so zamenjali glasbeni vrtiljaki in zabavne igre. Veseli smo, da so odmevi ugodni. In kot sem že nekajkrat pisala o nesrečnem in nikoh zboganem glasbenem okusu naših razUčnih poslušalcev, moram vendarle spet reči, da je vse več pohvalnih odmevov na račun glasbenega izbora, ki ga pripravljajo Mitja, Lucija, Sabi- na, Evehn, Peter in včasih še kdo. Ko sem že ravno pri glasbi. Oni dan mi pripoveduje kole- gica, mati dveh najstnikov, ko- liko začudenja je deležna, ko si popoldne, med vsakdanjimi opravili zabrunda kakšno pe- smico, ki jo je mimogrede ujela na radijskih valovih. »Ja, mami, kako pa ti poznaš Beatlese?« se čudita nadobud- nika. Ali pa znorita ob najnovej- šem hitu, ki je v resnici samo priredba kakšne uspešnice, ob kateri je mami norela pred pet- najstimi, dvajsetimi leti. Ja, seveda, vsaka generacija si pač domišlja, da se je svet z njo na novo začel. RADIO CELJE Četrtek, 16. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne Z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glas- ba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 17. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14,30 Kam danes?, 15.00 foročiia, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 18. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opol- danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15,00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- čem - Lestvica zabavnih melodij - LMZ, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 19. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz. domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, i3f, ke in pozdravi. ' '^i Ponedeljek, 20. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poro*. Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop g 3 dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 2a n"* 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodkjf"' vi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo majjc ' Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskirn k, - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek soor!! Torek, 21. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 815?! la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.06 q* z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos rcT Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Nemi majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 OdprtoT' skim ključem, 19.00 Zaključek sporeda. ' Sreda, 22. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 q. la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše' Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki \n i 1 (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo majico, 17.oq| 1 ka, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem- gverila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do ign nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW freki,, 100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 9631 RADIO ŠMARJE Četrtek, 16. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo \n pozdravljajo. Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti- la, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 17. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mla- di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 18. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogod- ki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 19. 8.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši pos| čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 20. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 1230 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obv šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), i6,o poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Šport, 18.00 0« vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00; ček sporeda. Torek, 21. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestii tura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.0 poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes a predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Za| sporeda. Sreda, 22. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestili 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši po ci čestitajo in pozdravljajo, Osrednja tedenska ak oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes s predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zai sporeda. Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz. ■ RADIO VELENJE Petek, 17. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub), 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 19. 8.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 20. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15. Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; Lestvica Radia Velenje. Sreda, 22. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdi kaj; 16.03 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu V( vmes ob 18.00 nasveti vrtičkarjem. SLOVENIJA U » 8.35-10.55 in 15.30-1.45 TELETEKSTTV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI: 9.00 RADOVEDNI TAČEK: PUST; 9.15 ZLATA PTICA: LISICA IN KOŽICA, pravljica; 9.20 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadalje- vanka, 7/13; 9.50 ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 9/18; 10.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 6. oddaja; 10.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev PRI HUXTABLOVIH (COSBV SHOW), 9/22; POLNOČI KLICI, ameriška nanizanka, 16/17; HOOPERMAN, lO.-zadnji del amer. nanizanke; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 PO- SLOVNE INFORMACIJE; 18.10 IZ TUJIH KUHINJ: PAKI- STAN, ponovitev 9.-zadnjega dela izobraževalne odda- je; 18.35 CVETLIČNE ZGODBE: OŠABNA VRTNICA, angleška risana serija, 12/13; 18.50 ZBIS: O. Župančič - N. Grafenauer: ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU; 19.05 RISANKA: 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 19.54 UTRIP; 20.15 ŽREBANJE 3x3; 20.30 TEMNA STRAN SONCA, angleški film; 22.10 TV DNEVNIK 3, vreme: 22.30 POLETNI DAN V STINICI, zabavnoglasbena oddaja; 23.30 POLETNA NOČ PRI, HUXTABLOVIH (COSBV SHOW), ameriška nanizanka, 10/22; POLNOČNI KLICI, 17.-zadnji del ameriške nani- zanke; ROŽNATA NANIZANKA, francoska nanizanka, 6/ 8; 1.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA II— M LE, posnetek iz Buenos Airesa; 16.55 Sarajevo: DR V ATLETIKI, prenos; 19.00 POJE VAM OKTET LIP BLED; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 GALA KONCERT L. PAVAROTTIJA, posnetek iz MIlana; 21.05 EX LIBRIS: AKT; 22.05 30 LET GLASBENIH VEČEROV V SV. DO- NATU, dokumentarno glasbena oddaja; 23.35 TV FELJ- TON; 0.20 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE- NOSI (do 1.30/4.30) HRVAŠKA II HRVAŠKA I 10.35 TEST; 10.45 TV KOLEDAR; 10.55 IGRE BREZ MEJA: Italija; 12.55 Argentina: SP V KOŠARKI, posne- tek; 14.25 KAKO BITI SKUPAJ: SREČANJA NA SEVERU EVROPE; 14.55 VSOTA, otroška oddaja; 15.55 Split: TURNIR V VATERPOLU, 70 LET JADRANA: Mladost - Spandau; 16.55 ATLETIKA - posamično prvenstvo Jugoslavije; 19.00 Split: PLAVALNI MITING; 20.00 DP V TENISU - mladinci (Ž); 21.30 POROČILA; 22.05 GLASBENI VEČER; 23.35 FELJTON 15.00 KAKO BITI SKUPAJ: SREČANJA NA SEVERU EVROPE, oddaja HTV; 15.30 SP V KOŠARKI, POLFINA- 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana seri- ja; 10.00 PROGRAM PLUS, ponovitev; 12.10 LOV ZA SREČO, kanadska nadaljevanka. 2 14; 13.00 FLUID, ponovitev zabavne oddaje; 13.45 RISANKA; 13.55 CI- KLUS FILMOV PO DELIH M. TVVAINA SKRIVNOSTNI TUJEC, ameriški film, 15.20 EKRAN BREZ OKVIRA, NOČNI PROGRAM IZ KULTURE, ponovitev; 16.50 PO- ROČILA; 16.55 NACHRICHREN FUR AUSLANDISCHE TOURISTEN; 17.00 NARODNA GLASBA; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV, angleška nanizanka, 3/13; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 ŽETVENE PRI- REDITVE, reportaža iz Subotice; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NEONSKA DŽUNGLA ameriški film; 21.35 TV DNEVNIK; 21.50 ŠPORTNA SOBOTA; 22.10 NEWS FOR FOREIGN TOURISTS; 22.15 PRO- GRAM PLUS: SMEJMO SE NAPREJ, humoristična seri- ja; SANTA BARBARA, ameriška nadaljevanka; V 80 DNEH OKOLI SVETA, dok. serija, 5/7; 0.40 POROČILA; 0.45 EKSTRA PROGRAM PLUS: HOROSKOP KOPER 13.45 SVETOVNO PRVENSTVO (tekma za prvo ali peto mesto); 15.30 NOGOMET, NEMŠKO PRVENSTVO "BUNDESLIGA« ^O-^l (neposredni prenos) KAISER- SLAUTERN - EINTRACHT FRANKFURT; 17.30 RAZI- SKOVALNA BAZA; 18.00 KOŠARKA - SVETOVNO PR- VENSTVO (posnetek) tekma za peto mesto; 20.00 TVD STIČIŠČE; 20.30 JUKE BOX; 21.00 ODBOJKA, SVE- TOVNI POKAL ITALIJA - NIZOZEMSKA (ponovitev); 23.00 TV NOVICE; 23.10 POLETNI BOKS AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi- tev; 9.30 SIMPTON IN STRAH, 2. del oddaje govori o Freudovih teorijah strahu do današnjih raziskav o strahu; 10.30 KRALJ ARTUS, 2. del: Okrogla miza in SLOVENIJA I 8.50-13.10 in 15.30-23.45 TELETEKST TV SLOVENI- JA: 9.05 VIDEO STRANI: 9.15 ŽIV ŽAV; 10.05 PET PRI- JATELJEV, ponovitev angleške nanizanke, 9/11; 10.35 ZGODBE IZ MEST: BANJA LUKA, dokumentarno glas- bena oddaja TV Sarajevo, 9/11; 11.30 PO DOMAČE S STANKO KOVAČIC: 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA - RADGONSKI SEJEM; 13.00 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 J. Marek: PRAŠKI PANOPTIKUM, češkoslovaška nanizanka. 6/10; 16.55 EP VIDEO STRA- NI; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 POSLOVNE INFORMA- CIJE; 17.10 NEVESTIN OČE, ameriški film (ČB); 18.40 ZBIS: O. Župančič: NASLIKAM TIČKO, oddaja za otro- ke: 18.50 RISANKA: 19.00 EP VIDEO STRANI; 19.05 TV MERNIK: 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 Kazimir Klarič: POZITIVNA NIČLA, nada- ljevanka Hrvaške TV, 3/6; 20.50 ZDRAVO; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 DP V NOGOMETU: OLIMPIJA - HAJ- DUK, reportaža iz Ljubljane; 22.52 EP VIDEO STRANI; 22.55 PERESTROJKA JAZZ: BIG BAND MINSK, 2. od- daja: 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 11^==:^^ 10.50 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in NI, PA KAJ, jugoslovanski film; 13.50 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 16.55 Sarajevo: DP V ATLETI- KI, prenos; 18.30 PRLJAVO KAZALIŠTE, glasbena od- daja HTV; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VELIKI TEKTON- SKI JAREK, angleška poljudnoznanstvena serija. 1/3; 20.50 DP V GORSKIH AVTOMOBILSKIH VOŽNJAH, re- portaža iz Kočevja; 21.15 POROČILA; 21.30 ROČK TEA- TRON, zabavnoglasbena oddaja; 22.00 DP V NOGO- METU: Proleter - Crvena zvezda, reportaža; 22.30 SA- TELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 0.40 ŠPORTNI PREGLED; 1.25 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 2.55 Buenos Aires: SP V KO- ŠARKI, FINALE, prenos HRVAŠKA I 9.20 POROČILA; 9.25 SMRKCI, ponovitev risane serije; ] 9.50 NEDELJSKO DOPOLDNE ZA OTROKE: KONCERT 1 STEVANA MILENKOVIČA; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 RESNA GLASBA; 12.50 RISANKA; 13.00 PO- SLOVNA ŽENSKA, angleška nadaljevanka, 2/6; 13.50 POROČILA: 13.55 NEDELJSKO POPOLDNE; 16.00 OD- KRITJA POD VODO, angleška poljudnoznanstvena se- rija, 3/5; 16.50 NACHRICHTEN FUR AUSLANDISCHE TOURISTEN; 16.55 CIKLUS ŠPORT NA FILMU: RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURG, ameriški film; 18.45 SMRK- CI, risana serija; 19.10 TV FORTUNA; 19.30 TV DNEV- NIK; 20.00 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, italijanska nadaljevanka. 2/4; 21.10 IGRE BREZ MEJA: Jugoslavija, zabavna oddaja; 22.40 TV DNEVNIK; 23.00 NEWS FOR FOREIGN TOURISTS; 23.05 PROGRAM PLUS, ALO, ALO, angleška nanizanka; VZEMI ME VSO; 1.25 POROČILA TIKI, prenos; 19.00 Split: PLAVALNI MITING: 20.00 TURNIR V VATERPOLU; 21.15 POROČILA; 21.30 ROČK TEATRON; 22.00 NOGOMET: Proleter - CZ. reportaža; 22.30 NOGOMET: Olimpija - Hajduk, reportaža; 0.30 ŠPORTNI PREGLED KOPFR^^ — 13.45 NOGOMET. Prijateljska tekma: LECCE - MILAN (posnetek); 15.30 ODBOJKA, World League: SZ - BRAZILIJA (ponovitev); 18.15 KOŠARKA, Svetovno prvenstvo / pos. prenos (tekma za sedmo mesto); 20.00 FISH EVE; 20.30 JUKE BOX; 21.00 KOŠARKA, Svetov- no prvenstvo / pos. prenos (tekma za tretje mesto) med odmorom: TV novice; 2i,AS .POLETNI NOGOMET AVSTRIJA I HRVAŠKA II&. 7.40 TEST; 8.00 TV KOLEDAR; 8.10 PROGRAM PLUS; 10.50 DANES ZA JUTRI in KAJ NE POVEŠ: 13.50 ŠPORTNO OKO; 14.90 DP V TENISU J7.00DP V ATU- 9.00 POROČILA; 9.05 DISKRETNA DRUŽBA, Zgodovi- na prostozidarstva; 9.50 Univerzum: LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE RASTLIN; 10.35 TEDNIK, z vremensko na- povedjo za prihodnji teden; 11.00 PARK DOŽIVETIJ, Donavski rokav vzhodno od Dunaja; 12.00 HELLO AU- STRIA, HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA; 13.00 Evropa: ROJSTNA MESTA SREDNJE EVROPE, Ljubljana - mlada prestolnica Slovenije; 13.45 TRI IZ OKREPČE- VALNICE, ponovitev; 14.10 POPAJ, Dogodivščina v džungli, risanka; 14.15 TARZAN, GOSPODAR DŽUN- GLE p(Tarzan, The Ape Man - ameriški film, 1959); 15.35 HELMl - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40. pravljični svet - Arthurjevi junaki v srednjeveJpP nitvah, čarovnik Merlin in vilinsko kraljestvi^ SREČNEŽI (Nemški film, 1936) ČB; 12.30 JOti Smisel absurda - pogovor z BBC-jevim nai urednikom za radijske igre Martinom Esslinoil POROČILA; 13.30 Ml, ponovitev; 14.10 RAJI Sivi velikani; 14.35 SANDERS ŽIVI NEVARNO (I film, 1934) ČB; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; MINI ČAS V SLIKI; 17.05 NADALJEVANJA NI! H na polica z Edgarjem Bohmom; 17.35 MU SHOW, Gost: Elton John; 18.00 POGLEDI S S 18.25 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja Hansjorg Eichmeyer; 18.30 NOGOMET; 19.00Ml SKO KOLO, vodi Chris Lohner; 19.30 ČAS V S 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 KDOR REČE Peter Rapp; 22.20 SALEM MORA GORETI (Salei - 2. del ameriškega TV filma, 1979); 23.45 PORI 23.50 VOHUNI (Les espions - francoski film, 195 1.30 EX LIBRIS AVSTRIJA ll^^^^tf 15.45 BORZNA POROČILA; 16.00 20 LET SAli ŠKEGA CESTNEGA GLEDALIŠČA: SOKRIVCI, M ja Johanna VVolfganga Goetheja: 17.00 BOSU V POSTELJI, 6. del; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 1W STRIJA DANES: 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19-53 20.00 KULTURA; 20.15 SKRIVNOST SANTE Vnj (The Secret of Santa Vittoria - ameriški filr"'. 22.25 ŠPORT; 22.55 COMEDV EXPRESS; 2^ STERS OF JAZZ: SATCHMO, Louis Armstrong« seto stoletje; 1.00 EX LIBRIS SMRKCI, risanka; 15.55 ZLATI TURBAN, lutkov"" stava; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPEJI«' ka; 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z »a-^I 18.30 KNIGHT RIDER, Ugrabitev; 19.15 LOTO' Z JOKERJEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1: 19'*»,^ 20.15 USODNA SILA, ameriški TV film: 21.55P^' SUZANA, komorna glasba za pevce in ins'^ Gerharta Fritscha in Paula Konta; 22.55 MONU^ na glasbo Paul Konta; 23.35 HAVDNOV KUi^ 0.20 POROČILA AVSTRIJA 11^^^^^ 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.3"Jj, RA ZA ZAJTRK - Pogovor z Gerardom Mo^ Hansom Landesmannom in Heinrichom Wie jem; 10.30 POTOVANJE PO AMAZONKI, doK" rec; 11.55 POKRAJINE ZEMLJE, Deževni go^g. COMPUTERANIMATION, Prix Ars Electronica«'' DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE: 14.30 RAZSTAVA SENBURG; 15.00 ŠPORTNO POPOLDNE: ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po s ^ ' mladi; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, sfl''^ SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU. i'Jj STRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIK11:19-*8.%rf|il CA AVSTRIJA, sprehod po dunajskem Okrain^pijl ju; 20.15 JAMES BOND 007 - OGNJENA ^^j, 22.25 POROČILA; 22.30 DOLGO POLETJt > ; film, 1989); 0.00 MANNIX, Kje je Ramona vef POROČILA J SPORED 5L0VENIJAIi SLOVENIJA II 16. AVGUST 1990 -STRAN 19 8 35-10.55 in 14.10-0.40 TELETEKST TV SLOV ENIJA; ] g50 VIDEO STRANI; 9.00 Ela Peroci: NINA IN IVO: j y/ELlKO DEŽNIKOV, oddaja za otroke, 5/8; 9.15 ALICE I llvl NJENA DRUŠČINA, angleška nanizanka za otroke, .1/16; 9.30 UTRIP; 9.45 ZRCALO TEDNA; 10.00 TVi MERNIK; 10.15 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE ; 81 ZAKLJUČNI KONCERT, 2. del; 10.45 VIDEO STRA- i kjl' 14.25 VIDEO STRANI; 14.35 ZDRAVO, ponovitev; j .5'55 POLETNA NOČ, ponovitev PRI HUXTABLOVIH i (COSBV SHOW), 10/22; POLNOČNI KLICI, ameriška: nanizanka, 17/17; ZGODBA O ROČK AND ROLLU, am. dok. nad., 4/6; 17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 TV" DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 : UTRIP; 18.25 ZRCALO TEDNA; 18.40 RADOVEDNI TA- i ČEK: SMUČI; 18.50 CVETLIČNE ZGODBE, 13.-zadnji- £jel angleške risane serije; 19.03 EP VIDEO STRANI; 1 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; ^ 19.50 VREME; 20.00 M. Skala-H. Bočan: BEG IZ NADA-; IJEVANKE, češka drama; 21.30 GRUZINSKI KOMORNI i ORKESTER: Ch. W. Gluck: DON JUAN (glasba Iz bale-- ta) G. Rosssini: SONATA ŠT. 3 v C-DURU; 22.00 TV : DNEVNIK 3; 22.20 EP VIDEO STRANI; 22.25 POLETNA i NOČ, PRI HUXTABLOVIH (COSBY SHOW), ameriška j nanizanka, 11/12; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevan- i Ka, 1/14; MISS SZ, angleška dokumentarna nadaljevan- ka, 1/4; 0.30 VIDEO STRANI 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.30 SP V KOŠARKI, finale, posnetek iz Buenos Aire- sa 19.00 NEZNANI ZADAR, izobraževalna oddaja HTV; 19'30 TV DNEVNIK; 20.00 OKNO: VRNITEV K STAXU, 1. del; 20.55 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.20 IGRE BREZ MEJA; Italija, zabavna oddaja TV Beograd, 5/9; 23.15 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI 21.55 PROGRAM PLUS; CHEERS, ameriška nanizan- ka; PROFESIONALCI, angleška nanizanka; DOBER VE- ČER, Japonska, potopis; ŠKANDALI: IZGUBLJENO PLEME, 1. del; 0.15 POROČILA HRVAŠKA II HRVAŠKA I 18.40 TEST; 18.45 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev; 19.30 DNEVNIK; 20.00 VRNITEV K STAXU, 1. del; 20.55 POROČILA; 21.05 CIKLUS FILMOTEKA: ČAROVNIK ..KOPERj^Frf^^^^^A 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 SKRIVNOSTNI OTOK, slova- ška nadaljevanka za otroke, 8/13; 10.30 RISANKA; 11.05 MAK IN ZAK, serija za otroke, 1/5; 11.35 PIANI- STIČNI VIDEO FORUM, glasbena oddaja; 12.35 SE- VERNO OD ZELENE ČRTE, dokumentarna oddaja; 12.55 ŠKANDAL V RIMU, ameriški film; 14.30 SKICE IZ INDIJE: TADŽ MAHAL; 15.00 SEDMI ČUT, oddaja o pro- metu; 15.10 RISANKA; 15.15 GORANOVE ZGODBE, dokumentarna serija za otroke, 13/14; 15.35 POROČI- LA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČI- LA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVIL- KE IN ČRKE; 18.40 NACHRICHTEN FUR AUSLANDISC- HE TOURISTEN; 18.45 TELEDISH; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 OBRAČUNAVANJE, angleška drama; 21.00 SVET DANES, zunanja politika; 21.30 TV DNEVNIK; 21.50 NEWS FOR FOREIGN TOURISTS; 13.45 KOŠARKA, Svetovno prvenstvo (posnetek) (za prvo mesto); 15.30 KOŠARKA, Svetovno prvenstvo (posnetek) (za peto mesto); 17.30 NOGOMET, Prijatelj- ska tekma: CESENA - INTER (posnetek); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 KOŠARKA, Svetovno prvenstvo (ponovitev) (Finale za peto mesto); 22.15 TV NOVICE; 22.30 KOŠARKA, Svetovno prvenstvo (ponovitev) AVSTRIJA I--^---^M... 12.05 TELO - DUŠA - ZAVES, 5. del: Depesija; 13.00 POROČILA; 13.10 ZAKLADNICA AVSTRIJA, ponovitev; 13.30 TEDNIK, ponovitev; 13.55 ANGEL, KI JE ZASTA- VIL SVOJO HARFO (Nemški film, 1958) ČB; 15.35 FRAČJI DOL, z lutkami Jima Hensona; 16.00 KRALJE- VIČ IN BERAČ, iz seri)e Risanke po klasičnih otroških in mladinskih knjigah; 16.55 MINI ČAS V SLIKI, 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Ugrabi- tev letala; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDE- UEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECI- ALITETE; 21.15 MAGNUM, Zadnji nastop; 22.00 PO- GLEDI S STRANI; 22.10 BILLIE HOLIDAV; LADY SINGS THE BLUES (Ameriški film, 1972); 0.10 POROČILA; 0.15 MANNIX, Kdo je Adam Pierson?; 1.00 POROČILA 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi- tev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 SREČA- NJE Z NARAVO, oddaja o živalih v sodelovanju z WWF; 10.30 TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE, ponovitev (ameriški film, 1959); 11.55 SKRINJA S STARO ŠARO, Larry, varuh zakona - burleska 2 Larrvjem Semonom; AVSTRIJA 11:^__^=^M 17.00 VINOGRADNIKI, 11. del: Rioja; 17.30 LIPOVA ULICA, Trd kot kamen; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNI- CE, Se en Otto; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, 5. del: Preiskava; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 21.08 KUHARSKI MOJSTF^MM NJIHOVE SPECIALITE- TE; 21.15 ŠILING, gospodlflki magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 PUSTOLOVŠČINA ZNANOST: SOV- JETSKA ZVEZA; 23.10 KABARET, 4. del SLOVENIJA I M 8.35-11.00 in 15.30-0.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7. oddaja; 9.30 ŽIV ŽAV; 10.20 ALPSKI VEČER '90; 10.50 VIDEO STRANI; 15.45 POLETNA NOČ, ponovitev PRI HUXTABLOVIH (COSBV SHOW), 11/22; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevanka, 1/14; MISS SZ, angleška doku- mentarna nad., 1/4; 17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 ZLATA PTICA: PREVARANA LISICA, pravljica; 18.20 M. Buh: ČISTO PRAVI GUSAR, TV nadaljevanka, 4/5; 19.05 EP VIDEO STRANI.; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 J. C. Grumberg: MUSIC HALL, francoska nadaljevanka, 2/4; 21.00 JAZZ FESTIVAL MONTREUX 89: ROČK AND ROLL, BLUES IN SOUL; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 EP VIDEO STRANI; 22.25 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLO- VIH (COSBV SHOW), ameriška nanizanka, 12/22; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevanka, 2/14; MISS SZ, an- gleška dokumentarna nadaljevanka. 2/4; 0.30 VIDEO STRANI ELE DANZAS MARACAIBO, 2. del; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK; 21.00 ŽREBANJE LOTA; 21.05 EKRAN BREZ OKVIRA, NOČNI PROGRAM IZ KULTU- RE; 22.35 SATELITSKI PROGRAMI HRVAŠKA II SLOVENIJA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 NACIONALNI FOLKLORNI ANSAMBEL VENEZU- HRVAŠKAI 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 SKRIVNOSTNI OTOK, slova- ška nadaljevanka za otroke, 9/13; 10.30 RISANKA; 11.05 MAK IN ZAK, serija za otroke, 2/5; 11.35 KON- CERT ORKESTRA SARAJEVSKE FILHARMONIJE; 12.25 RISANKA; 12.35 MIKSER M, zabavna oddaja; 13.30 MIKROFONIJA, angleška nanizanka, 2/5; 14.30 ZDAJ PA PO SLOVENSKO, izobraževalna serija TV Slovenija, 4/5; 15.00 OTROCI O ROJSTNEM KRAJU: KOTOR VAROŠ, dokumentarna oddaja za otroke; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 NACHRICHTEN FUR AUSLANDISCHE TOURISTEN; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 POKRIJTE JI OBRAZ, angleška nadaljevanka, 3/ 6; 21.05 V VELIKEM PLANU, kontaktni magazin; 22.05 TV DNEVNIK; 22.35 NEWS FOR FOREIGN TOURISTS; 22.40 PROGRAM PLUS, MIDVA, angleška nanizanka; PROFESIONALCI, angleška nanizanka; SKRIVNOSTNA INDIJA, dokumentarna serija; ŠKANDALI: IZGUBUE- NO PLEME, 2. del; 1.00 POROČILA , 19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK, 20.00 ZABAVNI TOREK; 21.00 POROČILA; 21.05 TAKSNI OTROCI; 22.40 POTE- PAM SE IN SNEMAM; 23.10 NOČNI PROGRAM KUL- TURE KOPER^ 13.45 KOŠARKA, Svetovno prvenstvo (ponovitev) (za tretje mesto); 15.45 ODBOJKA, Beach Volley - Cervia (ponovitev); 16.45 RAZISKOVALNA BAZA; 17.30 KO- ŠARKA, Svetovno prvenstvo (ponovitev) (za prvo me- sto); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 NOGOIMET Nemško prv.: VVERDER BREMEN - BPRUSSIA MONC- HENGLADBACH (ponovitev); 22.15 TV NOVICE; 22.30 NOGOMET, Nemško prv.: KAISERSLAUTERN - EIN- TRACHT FRANKFURT (ponovitev); 24.15 FISH EVE AVSTRIJA I BOARD-MADNESS (Ameriški film, 1980); 13.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, Little Bili se zaljubi, risana serija po knjigi Lewisa Carrolla; 16.00 SINDBAD POMORŠ- ČAK, iz serije Risanke po klasičnih otroških in mladin- skih povestih; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.35 GULLIVERJEVA POTOVA- NJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Sveto grobišče; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.55 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: ČUDOVITI PLANET, 7.-zadnji del: Sledovi ledu; 21.00 TV KOTIČEK ZA ZIVALLI; 21.07 RALLV, 4. del: Izziv; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 GORILA VAS LEPO POZDRAVLJA (Le Gorille vous salue bien - francoski film, 1958); 23.35 POROČILA; 23.40 MEČ (Ming jian - hongkonški film, 1980); 1.05 POROČILA ------- - - .J AVSTRIJA II 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi- tev; 9.30 FOLLOVV ME, 12. del; 9.45 ITALIANO IN ROS- SO E BLU, 12. del; 10.00 DRUŽINA ČLOVEK, Orodja; 10.30 MESEČNIK (Way,.. Way Out - ameriški film, 1966); 12.10 ŠPORT V PONEDELJEK; 13.05 POROČI- LA: 13.15 Ml, ponovitev; 13.45 RISANKE; 14.05 SKATE- 16.45 MOČNEJŠI OD STALINA, Gruzija, ponovitev; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Mrzla kava; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO- GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ZVENEČA AVSTRIJA, Glasbeni spre- hod po Dachsteinu; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 ŠPORT; 21.15 ČAS V SLIKI 2; 22.30 KAR VSAKO- GAR ZANIMA, Helmut Lohner se bo z gosti pogovarjal o vprašanju, kaj naj verujemo; prenos iz Salzburga; 0.00 KDO JE BIL JAKOB HARINGER; 0.45 POROČILA SLOVENIJA II 8.35 - 12.05 in 15. 30 - 0.30 TELETEKST TV SLOVENI- JA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 CICIBAN, DOBER DAN: OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER, 1. del; 9.15 ALICE IN NJENA DRUŠČINA,-angleška nanizanka za otroke, 12/ 16; 9.30 M. Skala-H. Bočan: BEG IZ NADALJEVANKE, Češka drama; 10.55 J. C. Grumberg: MUSIC HALL, francoska nadaljevanka, 2/4; 11.55 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev PRI HUXTABLOVIH (COSBV SHOVV), 12/22; SIN Z OTO- KA, ameriška nadaljevanka, 2/14; MISS SZ, angleška dokumentarna nad., 2/4; 17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 TV MOZAIK: PO SLEDEH NNAPREDKA; 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 8/13; 19.05 EP VIDEO STRANI; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 FILM TEDNA ROK- SANA, ameriški film; 21.50 TV DNEVNIK 3,; 22.10 EP VIDEO STRANI; 22.15 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLO- VIH (COSBV SHOVV), ameriška nanizanka, 13/22; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevanka, 3/14; MISS SZ, an- gleška dokumentarna nadaljevanka, 3/4 19.00 PRASTARA OVIJALKA, IZOBRAŽEVALNA ODDA- JA 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 EX LIBRIS: ZGODOVINA FOTOGRAFIJE NA SLOVENSKEM; 21.00 SVET PORO- ČA; 22.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE- URVA^KA II NOSI (DO 0.30) I I n w J-iw 11 RIVA HEMINGVVAV, dokumentarni film; 1.10 PORO- ČILA HRVAŠKA I 19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GLASBENI VEČER: LUCIANO PAVAROTTI; 21.15 POROČILA; 21.20 ZNAN- STVENI FORUM SLOVENIJA II ^1 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; i 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 SKRIVNOSTNI OTOK, slova- ška nadaljevanka za otroke, 10/13; 10.30 RISANKA; 11.05 MAK IN ZAK. serija za otroke, 3/5; 11.35 SARA- JEVSKI GLASBENI VEČERI 1990; 12.30 RISANKA; 12.40 POTEPAM SE IN SNEMAM: IZ TEME V SVETLO- BO, dokumentarna oddaja; 13.10 ELIZABETIN DVOR, TV nadaljevanka, 6/6; 14.30 SKICE IZ INDIJE: VARANA- Sl - MESTO SREČNE SMRTI; 15.00 BENJI, SAX IN MALI PRINC, serija za otroke; 15.25 RISANKA; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev: 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 NACHRICHTEN FUR AU- SLANDISCHE TOURISTEN; 18.45 PLAVI PROGRAM: MORJE; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FILMSKI VEČER: IN NA KAMNU RASTE DREVJE, sov- jetski film; 22.25 TV DNEVNIK; 22.45 NEWS FOR FORE- IGN TOURISTS; 22.50 PROGRAM PLUS, CHEERS, ameriška nanizanka; INŠPEKTOR MORSE, angleška nanizanka; KONCERT PROGRAMMA PLUS: SKUPINA KOPER 13.45 ZLATI JUKE BOX; 15.45 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja; 17.15 FOOTBALL - PROBOVVL : NATIONAL FOOTBALL CONFERENCE - AMERICAN FOOTBALL CONFERENCE (ponovitev); 18.50 TV NOVI- CE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja; 22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS - ATP TOUR; 23.15 ZLATI JUKE BOX AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi- tev; 9.30 FOLLOVV ME, 13. del; 9.45 ITALIANO IN ROS- SO E BLU, 13. del; 10.00 MITI LJUDSTEV, 6. del: Čas sanj živi naprej; 10.30 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Prei- skava, ponovitev; 11.15 NEIZPROSNA, A PRISRČNA, Ključne figure; 12.00 NOČNI STUDIO, Revolucija brez nasilja? ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml; 13.40 MOJE IME JE DROPS, risanka; 13.50 PETER IN CONNV (Nemški film, 1958) ČB; 15.35 VIJOLIČASTA LIZIKA, lutkovna igrica; 16.00 ROBINSON CRUSOE, iz serije Risanke po klasičnih otroških in mladinskih povestih; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Ne gre več za šalo; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 TELESNI STRAŽAR, 1. del; 22.00 POGLEDI STRANI; 22.10 BOLNIŠNICA (The Hospital - ameriški film, 1971); 23.50 POROČILA; 23.55 DOLINA ORLOV (Vallev of Eagles - britanski film, 1951); 1.15 POROČILA AVSTRIJA II 17.00 OD INFLACIJE DO STABILNOSTI, 2. del; 17.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALCE; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ARGUMENTI, oddaja VValterja Schiejoka; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 Evropa: RAZCEPLJENE DUŠE - ŠLEZIJA IN ŠLEZIJCI; 23.10 ŠPORT; 0.15 JAZZOVSKO POLETJE, Dizzy Gillespie & The United Nation Ali Starš - posnetek koncerta iz londonskega Royal Festival Halla junija 1989; 1.15 PO- ROČILA SLOVENIJA 1: 8.35-10.20 In 15.30-0.35 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS, 19. del ame- riške nanizanke; 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 12. del ameriške nanizanke; 10.10 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev PRI HUXTABLOVIH (COSBV SHOVV), 13/22; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevanka, 3/14; MISS SZ, angleška doku- mentarna nad., 3/4; 17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 TV MOZAIK: PESEM KRAŠKEGA GOZDA, izobraževalna oddaja; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ČU- DEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 10/18; 19.05 EP VIDEO STRANI; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 O. Osetinski-L. Nehorošev: MIHAJLO LOMONOSOV, sovjetska nada- ljevanka, 3/9; 21.15 COMPLESSO SETTECENTESCO ITALIANO; G. B. Pergolesi: LIVIETTA E IRACCOLO; 21.55 EP VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEVNIK 3,; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH (COSBV SHOVV), ameriška nanizanka, 14/22; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevanka, 4/14; MISS SZ, 4. - zadnji del angleške dokumentarne nadaljevanke; 0.25 VIDEO STRANI 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 NA VALOVIH SPOZNANJ, dokumentarna oddaja; 20.30 TV RAZSTAVA; 20.40 PO- ROČILA; 20.45 MALI KONCERT; 21.00 OTVORITEV- STRUŠKIH VEČEROV POEZIJE, PRENOS; 22.15 VE- ČERNI GOST: POGOVOR S FRANCEM PETRIČEM; 22.55 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI BEL, dokumentarni film; 0.45 POROČILA HRVAŠKA I SLOVENIJA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 SKRIVNOSTNI OTOK, slova- ška nadaljevanka za otroke, 12/13; 10.30 HE-MAN, risa- na serija, 12/13; 10.55 RISANKA; 11.05 MAK IN ZAK, serija za otroke, 4/5; 11.35 OSEBNI STIK, škotska tv drama; 12.05 MIKSER M, zabavna oddaja; 13.00 KAKO JE NASTALA ATOMSKA BOMBA, francosko-kanadska nadaljevanka, 2/3; 14.30 VELIKE MEDNARODNE DRUŽBE, izobraževalna serija; 15.00 MAJSKE IGRE: predstava za otroke; 15.35 POROČILA; 15.40 PRO- GRAM PLUS, PONOVITEV; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 NACHRICHTEN FUR AUSLANDISCHE TOURI- STEN; 18.45 EKOLOGIJA; 19.15 ENERGIJA, ekologija, ekonomija; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SPEKTER, poli- tični magazin; 21.05 OKNO: VRNITEV K STAXU, 2. del; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 NEVVS FOR FOREIGN TOU- RISTS; 22.25 PROGRAM PLUS; ALF, ameriška nani- zanka; INŠPEKTOR MORSE, angleška nanizanka; PO- POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis; NO- HRVAŠKA II - 19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 KOLO SREČE; 21.30 TV RAZSTAVA; 21.40 POROČILA; 21.45 GLAS- BENA ODDAJA; 22.00 STRUŠKI VEČERI POEZIJE; 22.15 POSEBNA VZGOJA KOPER^B ^ 13.45 NOGOMET, Prijateljska tekma: PARMA - INTER (posnetek); 15.15 FISH EVE; 15.45 JUKE BOX; 16.15 FOOTBALL - SUPERBOVVL : SAN FRANCISCO 49 ERS - DENVER BRONCOS (ponovitev); 18.50 TV NO- VICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 TENIS - ATP turnir, New Haven (posnetek); 22.30 TV NOVICE; 22.45 POLETNI BOKS; 23.15 NOGOMET, Prijateljska tekma: PARMA - INTER^ BOD (The Black Swan - ameriški film, 1942); 15.35 PERRINE, Nepozabni dan, risana serija po romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 LEGENDA O ROBI- NU HOODU, iz serije Risanka po klasičnih otroških in mladinskih povestih; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Smrtne bakterije; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 TELE-AS, veliki kviz vodita Carolin Reiber in Peter Rapp; 21.15 KULINARI- KA; 21.20 VARIACIJE, Smešni in ironični skeči z mad- žarskim komikom Laszlom Tahijem Tothom; 21.50 PO- GLEDI S STRANI; 22.00 Videoteka: JEKLENA MREŽA, Eno truplo preveč; 23.20 POROČILA; 23.25 GOREČA POSTELJA (The Burning Bed - ameriški TV film, 1984); 0.55 MANNIX, Smrt na nikogaršnji zemlji AVSTRIJA II AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi- tev; 9.30 ZEMLJA IN LJUDJE; 10.00 NOVA TOVARNA, 7. del: Socialne posledice; 10.30 ARGUMENTI, ponovi- tev; 12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 PO- ROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 RAJI ŽIVALI, Siro- tišnica v Afriki; 14.05 POPAJ, risanka; 14.10 ČRNI LA-, 17.15 SAMO SLONI LAHKO NOSIJO SLONOVINO, re- portaža Brigitte Bardot; 18.30 TRI IZ OKREPČEVALNI- CE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO- GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.15 KULI- NARIKA; 21.20 Spektrum: SLIKAM TAKO DOLGO, DO- KLER JE SVETLOBA, portret Maxa VVeilerja, tirolskega slikarja; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, POROČILA . SLOVENIJA I M 8-35-11.50 in 15.30-0.35 TELETEKST TV SLOVENIJA; 9-00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, lutkovna igrica, 9/ 12; 9.30 DELFIN FLIPPER, ameriška nanizanka za otro- •^e, 6/7; 9.55 NA VALOVIH SPOZNANJ, dokumentarna Oddaja; 10.30 O. Osetinski-L. Nehorošev: MIHAJLO LOMONOSOV, sovjetska nadaljevanka, 1/9; 11.40 VI- PEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA ^00, ponovitev PRI HUXTABLOVIH (COSBV SHOVV), 14/22; SIN Z OTOKA, ameriška nadaljevanka, 4/14; MISS SZ, angleška dokumentarna nad., 4/4; 17.55 EP yiDEO STRANI; 18.00 TV DNEVNIK I; 18.05 POSLOVNE "^FORMACIJE; 18.10 TV MOZAIK KOT POTOVANJA ; MESTA MOSTOVI: ČUPRIJA, izobraževalna oddaja TV Novi Sad; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 9/13; 19.05 EP ;IDEO STRANI; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 19.54 ZRCALO TEDNA; 20.15 V 80 DNEH OKOLI SVETA, angleška dokumentar- ca serija, 3/7; 21.10 ZAKON V LOS ANGELESU, ameri- ška nanizanka, 15/42; 21.55 EP VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEVNIK 3,; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLO- ;IH (COSBV SHOVV), ameriška nanizanka, 15/42; SIN ' OTOKA, ameriška nadaljevanka, 5/14; 'ALO,'ALO, angleška nanizanka, 1/6; 0.25 VIDEO STRANI 19.00 PO DOMAČE S STANKO KOVAČIČ, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PIRANSKI GLASBENI VEČE- RI 1990: LA MAURACHE, ansambel za staro glasbo iz Francije; 21.15 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.45 S. Jan- kovič: IZDAJALCI IN VOJNI ZLOČINCI, 5. - zadnji del dokumentarne oddaje TV Beograd; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi (do 1.30) HRVAŠKA I: SLOVENIJA II ^^•00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 SKRIVNOSTNI OTOK, slova- ška nadaljevanka za otroke, 12/13; 10.30 RISANKA; 11.05 MAK IN ZAK, serija za otroke, 5/5; 11.35 ZABAVA VAS HALID MUSLIMOVIČ; 12.20 MALI KONCERT; 12.35 DOBRI ČASI, ameriški film; 14.05 ŽIVLJENJSKE SKUPNOSTI: SKUPNOST STARE VRBE, izobraževalna oddaja; 14.35 ZNANSTVENI MAGAZIN; 15.05 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI, amer. serija; 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 NACHRICHTEN FUR AUS- LANDISCHE TOURISTEN; 18.45 NORO, NOREJŠE. NO- RIŠNICA, norveška humoristična serija, 6/13; 19.00 RI- SANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 V CITVJU, angleška nadaljevanka, 11/13; 21.00 SPLIT '90: Marjane, Marja- ne...; 21.55 TV DNEVNIK; 22.15 SAM Z VSEMI, oddaja o kulturi; 23.15 NEVVS FOR FOREIGN TOURISTS 23.20 PROGRAM PLUS, VICTOR BORGE SHOVV AVTOŠTO- PAR, ameriška nanizanka; SANTA BARBARA, ameriška nadalievanka; STRAHOVIZIJA, ameriška nanizanka; 1.30 POROČILA; 1.35 EKSTRA PROGRAM PLUS: PA- RALAX, dokumentarna serija HRVAŠKA 11= 19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 RIVA, glasbena oddaja; 20.45 POROČILA ZA GLUHE; 20.50 RETRO- SPEKTIVA RISANIH FILMOV ALEKSANDRA MARKSA: PAJEK; 21.10 POD POVRŠINO KOPERsM 13.45 TENIS - ATP TURNIR, New Haven (ponovitev); 15.45 TENIS - ATP TURNIR, New Haven (posnetek); 17.45 ZLATI JUKE BOX; 18.50 TV NOVICE; 19.00 OD- PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 NOGOMET, Nemško prv.: BORUSSIA DORTMUND - KAISERSLA- UTERN / neposr. prenos; 21.45 JADRANJE - KENVVO- OD CUP; 22.15 TV NOVICE; 22.30 POLETNI BOKS; 23.00 TENIS - ATP TURNIR, New Haven (ponovitev) AVSTRIJA IS=^^M 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi- tev; 9.30 RUŠČINA; 10.00 EVROPSKE UNIVERZE, 7.- zadnji del: Univerza Neapelj; 10.30 BOBNI OB REKI MOHAWK (Druma Along the Mohavvk - ameriški ve- stem, 1939); 12.15 DOMAČE REPORTAŽE; 13.15 PO- ROČILA; 13.25 Ml, ponovitev; 13.55 VELIKI PODVIG SEDMIH ZLATIH MOZ (II grande colpo del sette uomini doro - italijanski film, 1966); 15.35 INŠPEKTOR GAD- GET, risanka; 16.00 ČRNA PUŠČICA, iz serije Risanke po klasični otroški in mladinski literaturi; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGT RIDER, Vse najboljše; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 EVROPSKI POLICISTI: MODRA KARTICA, tv film; 21.10 ZANIMIVOSTI; 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, Kdo joče za Sidneyem Hershbergom?; 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50 FANTOM IZ HOLLVVVOODA (The Phantom of Hollywood - ameriški film, 1974); 0.05 NESREČNA TRINAJSTICA (13 at Dinner - ameriška kriminalka, 1985); 1.35 POROČILA AVSTRIJA II 16.25 BORZA POROČILA; 16.40 MOSELBRuCK, Prin- cesa na zrna graha; 17.30 ŽIVALI MEDITERANA, Reši- mo kanje; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME, 20.00 KULTURA; 20.15 ACONCAGUA - IGRIŠČE ALI ŽIVLJENJSKI PROSTOR, Portret najvišje ameriške gore; 21.00 KNJIGA MESECA; 21.20 ZNANOST, posebna oddaja; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 22.50 SPITTING IMAGE, satirična lutkov- na serija; 23.20 SHE S GOTTA HAVE IT (Ameriški film, 1986); 0.40 PANJ (La colemna - španski film, 1982) 20. STRAN - 16. AVGUST 1990 Sorte ozimnih žit za setev v letu 90/91 Nobenega dvoma ni več, da je za nami najobilnejša žetev ozimnih žit do sedaj. Tako lahko pričakujemo, da bomo tudi po statističnih podatkih za Slovenijo v letu 1990 prvič presegli pri pšenici povprečni pridelek 4,00 t/ha zrnja. Na po- sestvih se po dosedanjih po- datkih povprečni pridelki pšenice gibljejo med 5 in 71/ ha zrnja, na KG Rakičanu, obrat Rakičan, pa celo preko 7,5 t/ha zrnja. Tudi pridelki ječmena in rži so bili večino- ma izjemno visoki. Tako visokim pridelkom ozimnih žit so v prvi vrsti bo- trovale izjemno ugodne vre- menske razmere v času rasti in razvoja žit od setve do žetve. Med temi dejavniki so bili naj- pomembnejši: - Pravočasna setev v dobro pripravljeno setvišče. - Izjemno dolgo obdobje razraščanja žit vsled visokih temperatur v zimskih mesecih. - Precejšnje rezerve dušika v tleh, saj zaradi pičlih padavin I. OZIMNA PŠENICA od setve do kolenčenja žit m bilo izpiranja dušika. - Sorazmerno hladno in vlažno vreme v času od kolen- čenja do cvetenja je po eni strani povzročilo bujno rast ozimin, po drugi strani pa so nizke nočne temperature zavi- rale razvoj glivičnih bolezni, predvsem pepelaste plesni. - Obdobje razvoja od cvete- nja do tehnološke zrelosti po- sevkov je bilo dolgo, brez tem- peraturnih šokov in dovolj vlažno, v času žetve pa je bilo vreme suho in vroče. Oboje se je odrazilo v visoki absolutni in hektohterski teži ter v celot- ni kakovosti zrnja žit. Seveda pa je za doseganje vi- sokih pridelkov žit poleg ugodnih vremenskih razmer pomembna tudi tehnologija pridelovanja. Zaradi raznoli- kosti pridelovalnih razmer v posameznih območjih Slove- nije je pravilen izbor sorte eden najpomembnejših ele- mentov te tehnologije. Ob se- danjih odkupnih pogojih ozi- roma cenah pšenice se doseda- njim merilom za izbor sort (vi- šina, stabilnost in kakovost pridelka, odpornost na mraz, bolezni, škodljivce in polega- nje, dolžina rastne dobe) pri- družuje tudi primernost sorte za uporabo v prehrani posa- meznih vrst živali. Pri tem je potrebno povdariti, da je mo- goče tudi z osnovnimi sortami pšenice (III kakovostni razred, B1-B2 in Ci kakovostna skupi- na), kot so naprimer sana, za- grebčanka 2 in lonja, na teme- lju veljavnih pogojev za odkup (Kmečki glas, št. 29, 18. julij 1990) doseči ob uporabi prime- ne tehnologije pridelovanja »II vrsto pšenice« in s tem višjo odkupno ceno. Na temelju letošnjih in ve- čletnih rezultatov preciznih poskusov s sortami ozimnih žit, ki jih izvajamo na štirih po- skusnih mestih v Sloveniji je strokovna skupina za poljedel- stvo določila priporočene sorte ozimnih žit za setev v Sloveniji v letu 1990/91. V razpredelnici so prikazane temeljne lastnosti in rajonizacija za 15 sort pšeni- ce, 4 sorte ječmena ter po 1 sor- to rži in tritikala. Za vse nosil- ne sorte pšenice je organizira- na proizvodnja semena v Slo- veniji, prav tako za sorti ječme- na robur in alpha ter rž sorta danko. Vsem pridelovalcem, ki me- nijo, da je izbor sort prevelik priporočamo, da se odločajo za nosilne sorte ali pa za tiste, ki so priporočene za njihovo pri- delovalno območje. Povdarja- mo, da je ta seznam sort samo priporočilo in da lahko pride- lovalci izbirajo med vsemi sor- tami ozimnih žit, ki so vpisane v Jugoslovansko sortno listo. V Sloveniji imamo tudi spe- cifične potrebe po zelo zgod- nih sortah pšenice (setev str- niščnih dosevkov) in po resni- cah (divjad). Žal je takih sort pšenice zelo malo v sortni hsti, le pri posameznih pa je organi- zirana proizvodnja semena. Najzgodnejša sorta med pripo- ročenimi je novosadska rana 2, ki pa daje bistveno nižje pri- delke kot ostale sorte ter je sla- bo odporna proti dolgotrajni snežni odeji in ptičem. To sor- to lahko nadomestimo s sorto ana, kije mnogo bolj rodovitna in le dan do dva poznejša. Med resnicami je proizvodnja se- mena organizirana le za sorto zaječarska 149, ki jo tako pri- poročamo za setev na pridelo- valnih območjih, kjer dela ško- do divjad. Sorte trdih pšenic (Triticum turgidum var. durum) načrtno preizkušajo na Kmetijsko ve- terinarskem zavodu v Novi Gorici', kjer lahko vsi zaintere- sirani pridelovalci dobijo po- trebne informacije. Elementi sortne tehnologije priporočenih sort ozimnih žit bodo objavljeni v prvi polovici septembra v Kmečkem glasu v sklopu priporočil ob setvi ozimin. ZORAN ČERGAN, dipl. inž. agr. ANDREJ ŽEMLJIC, dipl. inž. agr. II. OZIMNIJEČMEN GREMO V KINO KINO UNION do 20. 8.: PLES V TEMI - an- gleški film od 17.-20. 8.: KOMANDO LEOPARD - ameriški film MALI UNION do 18. 8.: PRIČA - ameriški film od 20. 8.: RDEČA VROČICA - ameriški film KINO METROPOL do 20. 8.: LJUBIMEC PO NAROČILU - ameriški film do 20. 8.: VROČE USTNICE - ameriški film od 21. 8.: JEKLENE MAG- NOLIJE - ameriški film od 21. 8.: POHOTNA MERI- LYN - nemški film Matineje 16. in 20. 8.: SAMO BOG OD- PUŠČA - JAZ NE - italijan- ski film 17. 8.: RDEČA VROČICA - ameriški film 18. in 21. 8.: MAŠČEVALEC - ameriški film 22. 8.: KITAJSKA ZVEZA - ameriški film KINO VOJNIK 19. 8.: ŠOLA ZA STEVAR- DESE - ameriški film KINO ŽALEC 16. 8.: BIG - ameriški film 17. 8.: OKRUTNA DŽUN- GLA - ameriški film 18. 8.: TA GOLA BITJA - ameriški film 19. 8.: ČRNI DEŽ - ameriški film 21. 8.: DVOJNA UGRABI- TEV - ameriški film KINO PREBOLD 16. 8.: BRUCE LEE - hong- konški film 17. 8.: ČRNI DEŽ - ameriški film 19. 8.: BIG - ameriški film 21. 8.: TA GOLA BITJA - ameriški film KINO POLZELA 16. 8.: VELIKA GNEČA V KITAJSKI ČETRTI - ame- riški film 18. 8.: ČRNI DEŽ - ameriški film 18. 8.: VELIKAN - ameriški film 19. 8.: BARVA NASILJA - ameriški film KINO ŠEMPETER 19. 8.: DVOJNA UGRABI- TEV - ameriški film KINO VELENJE 16. 8.: IZZIVALEC - ameri- ški film 17. 8.: KOT OČE REČE - ameriški film 18. in 19. 8.: TANGO IN CASH - ameriški film 20. 8.: ŽELEZNA PEST - hongkonški film 21. 8.; VOJNA ZA OGENJ - francoski film 22. 8.: PROFESIONALEC - francoski film Nočni kino od 16.-19. 8.: FASCINATION - ameriški film 18. in 20. 8.: SUPER DEKLE- TA - nemški film KINO DOM KULTURE 16. 8.: KOT OČE REČE - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 19. 8.: KOT OČE REČE - ameriški film 20. 8.: TANGO IN CASH - ameriški film Nočni kino 18. 8.: FASCINATION - ame- riški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 17. 8.: IZZIVALEC - ameri- ški film KINO ROGAŠKA SLATINA 16. in 17. 8.: NEVARNO MORJE - ameriški film 18. in 19. 8.: DRUŠTVO MR- TVIH PESNIKOV - ameriški film 20. in 21. 8.: DOLGIN - ame- riški film Nočni kino 17. in 18. 8.: ZELO NEZVE- STA ŽENSKA - ameriški film KINO ŠMARJE 16. 8. in 19.8.: POLICAJ POD NADZOROM - ameriški film 17. 8. in 18. 8.: VESOLJCI - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 16. 8.: OKUS STRAHU - ameriški film 18. 8. in 19. 8.: KRISTUS IZ NAZARETA - ameriški film KINO JELKA NAZARJE 18. 8. in 19. 8.: OBRAČUN V HONG KONGU II - hong- konški film 22. 8.: TRIJE PRIJATELJI - ameriški film KINO UUBNO 18. 8. in 19. 8.: SOVRAŽNO OZEMLJE - ameriški film KINO ŠENTJUR PRI CEUU 18. 8. in 19. 8.: PRVI NA PO- TEZI - ameriški film KINO UNION ZREČE 16. 8.: STROJ ZA UBIJANJE - ameriški film 17. 8.: LAK ZA LASE - ame- riški film 19. 8.: DISCO MAFIJA - ameriški film Nočni kino 18. 8.: NEUTRUDLJIV LJU- BIMEC - ameriški film KINO SLOVENSKE KONJICE 16. 8. in 17. 8.: ČLOVEK NA BEGU - ameriški film 19. 8.: JAMES BOND JE BIL ŽENSKA - ameriški film iinODNI KLEPEJ VLASTA CA(i-ZER0Vl^ Kot smo že zadnjič namig- niU, bomo v Opoldanski ma- vrici Radia Celje zadnjo so- boto v avgustu govorili o smernicah jesenske mode. Vprašanj, ki zadnje dni sku- paj z nagradnimi kuponi pri- hajajo v naše uredništvo, se je v prvi polovici meseca na- bralo kar precej, večina na- ših bralk in bralcev pa prav tako prosi za nasvete, kako se obleči jeseni. Spet pa smo morah iz naše škatle za žrebanje izločiti ne- kaj nagradnih kuponov, ki niso imeli priloženih vpra- šanj oziroma prošenj za na- svete, in prvič tudi dve vpra- šanji, ki nista imeli prilože- nih nagradnih kuponov. Naj še enkrat ponovimo, da je potrebno nagradni kupon v celoti izpolniti zato, da si Vlasta Cah-Žerovnik pri od- govoru lahko pomaga z me- rami, starostjo in vsail bližnim zunanjim iz^J spraševalca. Pa še zf?! so potrebni kuponi "Il stavljajte si, draga M J' vas ob koncu meseca bamo iz naše škatle f' pa vam za nagrado spip,;' i lover v rdeči barvi če'^ sta vaši najljubši bam^? dra in zelena, denimo Tokrat se v ured^ skupaj z Vlasto Cah-ž^. nik zahvaljujemo i^:;. Podpečan iz Celja, nag-" ki Modnega klepeta za" ki se je Vlasti oglasila jaznim pisemcem zahv- dobrih želja za delo vr.' Karmen Petrej, pravu. Celja, ki je bila izžreba: nec julija, pa vabimo, hč pokliče v uredništvo, r bomo dogovorih, kda- pride po svojo nagrado Uredr Bermuda lilače - za njo in njega Kar nekaj vode je že preteklo od ti- stih časov, ko je moda odkrila atraktivno privlač- nost uniseksa - ize- načenega načina oblačenja za žen- sko in moškega. Ko se je polegel prvi šok in so se zgražajoči quasi- moralisti pričeli ozirati za novo »kostjo«, je ostala in se do neke meje še do danes ohrani- la skupna potreba obeh spolov za udobno, ležerno in včasih rahlo eks- centrično modo. Uniseks je enostavno zbri- sal neka pravila, tokovi med moško in žensko modo so se združili do te meje, da so ne- kateri strogo moški modeli poštah celo nepogrešljiv del ženske garderobe. Samo po- mislite, kako pusta bi bila vaša omara brez hlač, sako- jev, telovnikov, srajc, kra- vat ... Moškim pa smo uslu- go vrnile, ko smo jim posodi- le živahne barve, svilene in vzorčaste materiale, ki one- mogočajo resen, poškroblje- no dolgočasen videz, jim skrajšale hlače, pa še kaj bi se našlo. Pa recite, če je kate- ri letni čas bolj primeren za najmanj resno oblačenje, kot je prav poletni? Če ste že bili letos kje ob morju, ste goto- vo opažih kakšen parček v enakih mornarskih majč- kah ali vzorčastih bermud- kah. Za ženske nič novega, lahko pa bi rekli, da so tudi moški končno odvrgli pred- sodke o kratkih hla razkazovanju zagorel Za prosti čas in počit bermudke seveda praktične, za namd prinašajo še prijetei okrog kolen. Modni kreatorji s( poleg poletnih ponud že bolj jesensko dišeč« binacijo moških hlač, sakoja, kravate in vic, ki pa na mestnih deluje dokaj šokanto mi ne zamerijo, meni' predvsem smešno), sem, moda tja. če toi želite tvegati salve S kotjihjeArnold Sch* ger v filmu Dvojčka, I hodite v službo raje šel v dolgih hlačah! \l i IKIACIJ! 16. AVGUST 1990 - STRAN Zli lir .p je 56 dečkov in 65 10 seje osem parov: Vil- ■--rMAN iz Šentjurja pri ,3na MULEJ iz Prožin- jože KOROŠEC iz Štor : -;.'a HERNAUS iz Gorice ■'ici BoškoTEPIČ iz Ga- vada SLAK AN iz Šent- .■elju. Matjaž KRIŽNIK ■a CEROVŠEK, oba iz -■'::,nko LUKMAN iz Pesni- ■ %ora in Darja ŠPEGLIČ : ^Kolovega. Marjan SKO- '{{obanda in Blanka PO- :z Celja. :; so se: Milan KONČ- Lošnice pri Žalcu in Tat- ' podboj iz Apač, Andrej '.'iz Ločice ob Savinji in ^jSATLER iz Založ. JJ^ili so se: Ladislav ZAGO- l-ra in Dragica PODKRIŽ- :,5aiz Velenja, Oto ŠMID iz :.'a in Manica TEKAVC iz %ce. Ignac LAMPRET in "^VUKOVIC, oba iz Šošta- ^rgiiij KOGELNIK iz Vele- . Cvetka KRIVEC iz Mežice, -BEGIČ iz Seoce in Alma 'iit iz Velenja, Igor PO- 5IK in Bernarda GROBEL- 'oba iz Topolšice, Franc ;\ER in Ana SMIGOC, oba vjvice. ijepriJelšah [očili so se: Janko HRŠAK tjihMacelj in Martina TUR- iz Kamenika. Dejan BO- uMateja VODENIK, oba iz ia. Jože DROFENIK iz Ko- lin Marija IVANJKO iz Sp. tnika, Iztok JOKAN iz Koz- ji Marija MOTOH iz Rudni- Mn DRUŠKOVIČ iz So- 1 Brigita PETAUER iz ijega Mestinja, Stanko ilČ in Eva MARINKOVIČ, iBabne reke. čilo se je 20 parov od tega: IRASTNIK iz Strmce in USTERŠEK iz Laškega, o SELIČ iz Leskovce in BUKOVIČ iz Lipnega do- nm BLATNIK iz Vodiške- Lilijana BEZGOVŠEK iz fertin JURKOŠEK iz Pa- iMarija JAKOPIČ iz Strm- itjaž JUSTIN iz Žiri in Tat- ■EKLAR iz Strenskega pri Toplicah. Marjan PUSAR marda ZAVŠEK, oba iz Ma- Ee. Peter SCHMIDT in Ni- ^LK, oba iz Celja, Maksimi- '■RLIC in Vita ZALJUBER- ^oba IZ Velenja, Marjan'Z A- WK IZ Turja in Mateja ŠO- ■zKovka nad Hrastnikom, HEDJET iz Laškega in ;fARUCA iz Kopra, Janez •'■HC iz Brez in Jožefa SE- Jurkloštra, Danijel LA- in Marjeta PINTAR, ^ laškega, Mirko DRNOV- ^"J. Milena ČEBIN, oba iz SMRTI I so: Karel LUPINC, 81 I,-tlja, Jožef APOTEKAR, r.iz Otemna, Marija PIN- Ijjlet Polže, Stane FAB- fcr let iz Sevnice. Marija R^, 59 let iz Podpeča, Jo- Ef^ER, 53 let Sp. Sečovo, P'ZUPANC, 67 let Tevče, r MAROVŠEK, 62 let iz I?'Neža ŽUREJ, 66 let iz Pp^obje, Zofija SELIČ, 72 tiskih Toplic, Štefanija E;^EK, 46 let iz Rogaške Franc PLESEC, 67 let iz :^^š. Pranje TILINGER, •^^Ija, Josip SENICA, 68 ;^a.Neža SKOBRNE, 86 ^abukovice, Marija ER- "^h ^ Rogaške Slatine, i, ;;UMKIRHER, 49 let Str- tA^^ef JECL, 57 let iz Pre- kvi'r^zijaGLUŠIČ,85 let iz Vb^f^a KANIČ. 70 let iz Jozalija PUGELJ. 34 let « ,fce, Jože JEVŠENAK, C 5q rezina, Amalija PUS- Jet iz Vitanja, Anton ^'F°;let 12 Zavrha nad Do- MAVC, 82 let iz Ce- ^3 PAVLIN, 83 let iz Ce- PUŠNIK. 87 let iz ^83,^ojko. Terezija TAN- M to Bukovja, Julijana !?% l^^ ^2 Zagorja, Julija- Ah;' °^ let iz Trnovelj pri r:-,aTa KEKEC, 55 let iz ,.,^^1 Celju. Marija SKA- Celja, Ivana KRA- 'et IZ Velenja, Ljudmila VODOVNIK, 63 let iz Dobrič, Branko MUHIČ, 40 let iz Celja, Kari BERLOČNIK, 78 let iz Ce- lja, Stanislav JERAM, 70 let iz Celja, Jožef KOK, 77 let iz Hom- ca, Marija PLAŠ, 87 let iz Celja, Karel ZAGODA, 78 let iz Jesenic, Franc AUDIČ, 58 let iz Klanca, Marija ROMIH, 88 let iz Zabuko- vice, Pavla ŠKAUDER, 76 let iz Širja, Marija ORAČ, 75 let iz Brezja ob Slomu, Terezija PO- VALEJ^ 81 let iz Celja, Janko KOKOSINEK, 89 let iz Šmartne- ga v Rožni dolini, Friderik TER- ZAN, 55 let iz Rimskih Toplic, Ana LAMPRET, 75 let iz Maribo- ra, Vid DRAGOLJIČ, 30 let iz Žalca; Anton GRUNDNER, 76 let iz Žalca, Jožefa PIKL, 77 let iz Ljubnega ob Savinji. Žalec Umrli so: Marija JOSTL, 84 let iz Letuša, Matilda PLESEC, 79 let iz Ljubnega ob Savinji, Vin- cenc ROPAŠ, 78 let, Marija VER- DEL, 84 let iz Žalca, Franc PUŠ- NIK, 58 let iz Žalca, Marija JUR- JOVEC, 83 let iz Vranskega, Ja- nez RANDL, 72 let iz Griž, Mar- tin STEBLOVNIK. 72 let, Franc GOROPEVŠEK, 81 let iz Griž, Viktor PASARIC, 85 let iz Sodne vasi, Neža CVIKL, 88 let iz Hramš, Marija NATEK, 82 let iz Pondorja, Amalija ŠKODNIK, 81 let iz Mozirja, Frančiška LES- JAK, 82 let iz Jeronima, Terezija OGRAJENŠEK, 76 let iz Prel- skega, Zora REMŠE, 54 let iz Ra- kovelj. Franc REMšE, 57 let iz Rakovelj. Velenje Umrli so: Marija PETEK, roje- na 1910 iz Velenja, Cecilija SRE- BOČAN, rojena 1906 iz Podgorja, Marga KOVAČEVIČ, rojena 1910 iz Velenja, Janez CAJZEK, rojen 1914 iz Stojnega sela, Stanislav BIZJAK, rojen 1931 iz Rečice ob Paki, Franc STROPNIK, rojen 1928 iz Belih vod, Stanislav NA- POTNIK, 51 let iz Topolšice, Ma- rija SUHOVERŠNIK, 81 let iz Šmiklavža, Frančiška CAVNIK, 53 let iz Gaberke, Ana VEROV- NIK, 65 let iz Velenja, Matilda PRELOŽNIK, 79 let iz Velikega vrha, Karol KAMENIK, 65 let iz Ljubnice, EUjo UDOVIC J6 let iz Celja, Antonia PIRTOVSEK, 72 let iz Malega vrha, Marija STROPNIK, 75 let iz Kavč, Oto- kar ZORN, 91 let iz Velenja, Ma- rija TOPLIŠEK, 65 let iz Slak, Cecilija FRICELJ, 87 let iz Poto- ka, Angela PREVORČNIK, 91 let iz Velenja, Milica MARIC, 64 let iz Celja, Edvard HRIBERNIK, 67 let iz Loč pri Poljčanah, Viljem FATIGA, 72 let iz Trbovelj. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančišek ORAČ, 64 let iz Šerova, Metka BRENCE, 15 let iz Lastnic, Henrik HUBLER, 70 let iz Ratanske vasi, Marija MARŠ, 87 let iz Sp. Ponkvice, Rajko PEČNIKJ7 let iz Prelske- ga, Ana PAVLIC, 80 let iz Kame- nika, Janez ZUPANEC, 78 let iz Ronginske gorce, Franc POTOČ- NIK, 82 let iz Grlice, Ladislav OSET, 58 let iz Rogatca, Leopol- dina JAGODIC, 65 let iz Zg. Ga- brnika. Laško Umrli so: Aleš PETEK, 20 let iz Strmce pri Laškem, Marija JA- GER, 71 let iz Sp. Rečice, Jožef SOTLAR, 60 let iz Sedraža, Le- opold ŽOLGAR, 68 let iz Laške- ga, Helena HRIBERŠEK, 49 let iz Radobelj pri Laškem. TRŽNICA Celjska tržnica je kar dobro založena. Kupite že lahko kislo zelje, tu in tarna še najdete bo- rovnice. Česen se je ta teden pocenil. Cene pa so take: ZELENJAVA: čebula 20 di- narjev, česen 30 dinarjev, fižol v stročju 25 do 30 dinarjev, fi- žol v zrnu 50 dinarjev, krompir 8 do 10 dinarjev, korenje 20 do 30 dinarjev, kumare 8 do 15 dinarjev, kumarice za vlaganje 15 do 25 dinarjev, ohrovt 30 do 40 dinarjev, pesa 20 dinarjev, paradižnik 10 do 20 dinarjev, paprika 20 do 40 dinarjev, glav- nata solata 20 do 40 dinarjev, endivija 20 do 25 dinarjev, špi- nača 30 dinarjev, presno zelje 20 do 30 dinarjev, kislo zelje 30 dinarjev. SADJE: brskve 15 do 20 di- narjev, banane 35 do 40 dinar- jev, grozdje 25 do 40 dinarjev, hruške 15 do 25 dinarjev, jabol- ka 10 do 20 dinarjev, orehova jedrca 80 dinarjev, pomaranče 30 dinarjev, sveže slive 10 do 20 dinarjev, suhe slive 50 di- narjev, borovnice 150 dinarjev. MLEČNI IZDELKI: maslo 50 dinarjev, smetana 40 dinar- jev, skuta 40 dinarjev. Jajca lahko kupite po I aU 2 din. ZAHVALA Oh boleči izgubi drage žene. mame in stare mame HELENE HRIBRŠEK iz Radobelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvala podjetjem TIM, Elektrokovinar in Pivovarni "za podarjeno cvetje. Posebna hvala du- hovnikom Medvedu. Horvatu in Percu za opravljen obred in govor. Hvala tudi pevcem. Žalujoči mama, mož Poldek in sinovi ter ostalo sorodstvo Kako je hiša rojstna prazna kjer zlate mame v njej več ni prej bila nam tako prijazna zdaj otožna, tuja se nam zdi. (otroci) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame NEZE CVIKL Tomanove mame iz Hramš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše, ter vsem, ki ste kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna hvala duhovniku iz Galicije g. Janku, in g. Vinku Rančigaju za cerkveni obred, pevcem cerkvenega zbora, ter g. Dolfeku za ganljive besede. Iskrena hvala sosedi Marici za veliko pomoč, zdravnikom in patronažnim sestram žalske- ga ZD,ter zdravnikom in sestram Nevropsihiatričnega oddel- ka Celje. Hvala vsem, ki sta jo pospremili na njeni zadnji poti, jo spoštovali in jo imeli radi. Boleč, a lep je spomin na njo. žalujoči: VSI NJENI Galicija, 11.8. 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA TREBOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, daro- vali za maše, vence in cvetje ter izrazili sožalje. Iskrena hvala duhovnikoma; posebno gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede, cerkvenemu pevske- mu zboru ter zboru »Bratov Ipavcev« in govornikoma go- spodu Špolerju in gospodu Hajncu. žalujoči žena Marija, hčerki Marija in Franka z družinama ter sin Gusti z družino. POPRAVEK V zahvali GABRIJELA ZUPANCA je prišlo do pomote pri imenu dr. Sandija Poteka in imenih žalujoče družine: žena Terezija, sin Marjan z ženo, hčerki Marija in Jelka z možem ter vnuki Žiga. Urška, Matevž, Miha in Spela. POPRAVEK V zahvali JOŽICE KRIŽNIK je prišlo do pomote pri imenih žalujoče družine: mož Ivan, sinova Joži z družino in Ivi z ženo, brat Tinko z družino, sestra Štefka z družino in Mina z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ALOJZA ROKOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Prisrčna hvala dr. Kelemenu in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spošto- vali in imeli radi. Žalujoča žena Angelca, hči Sonja z možem in vnukinja Sonja z možem ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omike in sestre MARIJE ORAČ roj. JEVŠINEK Jz Brezja ob Slomu 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prija- teljem ter sodelavcem Alposa iz Šentjurja, Osnovne šole Štore, Blagovnega centra Celje, trg. podjetja Moda, Mlin-; sko predelovalnega podjetja ter Ljubljanski banki iz Celja za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala go- vorniku Antonu Kukoviču za izrečene poslovilne besede, internemu intenzivnemu oddelku bolnišnice Celje za trud, da bi jo ohranili pri življenju, ter duhovniku Mirku Žemlji- ca za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in babice NEŽE ŠKOBERNE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala dr. Žuliču za obi- ske na domu, hvala godbi in govorniku iz Železarne Štore, pevskemu zboru iz Griž za ganljive pesmi in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE PLAŠ se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Rateju za lep cerkveni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata KARLA BERLOČNIKA upokojenega pleskarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoča žena Anica, hčerki Marta in Duška z družinama ter ostalo sorodstvo 22. STRAN - 16. AVGUST 1990 motorna vozila p 126, letnik 85, prodam. Telefon 27-469. IMV KOMBI, letnik 79, prodam. Ce- na 8000 din. Milan Frece, Trnov- Ije 124, Gaje, Celje. GOLF BENCIN, letnik 82, na novo registriran, za 42.000 din, pro- dam. Zdenko Jelene, Vodice 5, Ob cesti proti Planini. AVTO ZASTAVA 850 kombi pro- dam. Draksier, Tremarje, tele- fon (063) 25-994. 126 PGL, letnik 88, in Opel kadet, letnik 87, prodam. Telefon 25- 916. P 126, letnik 81, reg. do 17. 1. 91, prodam. Telefon 32-858, zvečer. YUGO 45 A, registriran do julija 91, garažiran, dodatno opremljen, prodam za 42.000 din. Telefon 31-663. YUGO koral 55, letnik 88, prodam. Kličite na telefon 714-115, po 20. uri. Z128,11/89, garažiran, ugodno pro- dam. Telefon 776-110, od 18. do 20. ure. R 4, letnik 77, reg. do junija 1991, prodam za 1000 DEM din. proti- vred. Telefon (043) 824-746. LAVERDO 500 sport, letnik 83, ohranjeno, prodam. Anton Dob- nik. Kameno 9, Šentjur. SAM ARO 10/87, prevoženih 26.000 km, odlično ohranjeno, prodam za 68.000 din ali zame- njam za cenejši fiat 126. Telefon 775-062. 126 P, letnik 12/87, dobro ohra- njen, prevoženih 12.000 km, pro- dam. Jnf. na telefon 713-079, zvečer. Z 101, stara 10 let, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena 20.000 din. Telefon 824-264. MOTOR ATX, letnik 88 in opel re- kord diesel, prodam. Inf. dopol- dan 33-646. TOMOS AVTOMATIK prodam. Av- gust Anžič, Strmec 56, Strmec, telefon dop. 29-411. JUGO 45, letnik 83, dobro ohra- njen, prodam. Telefon 741-978. LADO KOMBI, letnik 82 in renault 4, letnik 80, oba registrirana na novo, prodam. Telefon 741-978. APN 6, malo vozen, prodam. Inf. na tel. 33-581. Najboljša pot do novega avtomobila: Avto B ranče Laško Chevrolet, TAS, Audi, VW-tudi staro za novo Hiter in kakovosten servis Prodaja rezevnih delov Vsako soboto dopoldne: Avtomobilski sejem telefon: 731-282 AVTO SOLA »MAZZONI« Hmeljarska 3, Žalec in AVTO ŠOLA »PEMI« s Polzele organizirata v ponedeljek, 27. 8. 1990 tečaj o cestno prometnih predpisih za A in B kategorijo. - organizirajo tudi tečaj prve pomoči - organiziran zdravniški pregled Po končanem tečaju nudimo praktični pouk z vozili AŠ »MAZZONI« (A- kategorija na vespi. B-kategorija z RENAULTI 19 CHAMADE in RENAULT 5) In AŠ REMI z vozili AX CITROEN. KONKURENČNE CENE TEČAJA IN PRAKTIČNEGA POUKA! KANDIDATI, ki so opravili teoretični tečaj v drugih avto šolah, lahko opravljajo praktični pouk pri nas. PRIČETEK TAKOJ! AVTOMATIK, letnik 85, vozen dve leti, dobro ohranjen, rdeče bar- ve, dodatna oprema, prodam za 5.000 din. Telefon 32-618. ZASTAVO 750, staro 10 let, klepar- sko obnovljeno, po ugodni ceni prodam. Anton Lupinšek, Tlake 46, Rogatec. FORD TAUNUS 1,6, letnik 74, brez- hiben, pripravljen za registraci- jo, poceni prodam. Telefon 32- 851, dopoldan. R 4, letnik november 84, reg. do oktobra 91, prodam. Telefon 721-534, ves dan. FIAT REGATO 100 S, 10/86, pro- dam ali menjam za cenejše vo- zilo. Srečko Sentočnik, Zlateče 2, Strmec/Vojniku. MOTOR AVTOMATIK A3 ML, letnik 1987, prodam, ogled zvečer. Marjan Mravlak, Šentjanž 5, Štore. WARTBURG 1988, invalidski mo- tor in poni avtomatik, prodam. Telefon 723-673. ZASTAVO 750, letnik 77, reg. do julija 1991, prodam. Marjan Kle- menčič. Strmca 29, Laško. VVARTBURG LIMUZINA, letnik 82, malo rabljen, poceni prodam. Telefon 745-292. ZASTAVO 101, letnik 75 in 750, let- nik 73, nereg., prodam. Telefon 741-324. NOVO JAVO BABETO avtomatik, zelo ugodno prodam. Telefon (063) 821-269. TOMOS BT, nov, 20% ceneje, pro- dam. Telefon 33-265. ZASTAVO 128 skala, letnik 1988, prodam. Telefon (063) 21-138. BELO LADO SAM ARO 1300, 5 vrat, dodatna oprema, junij 1989, pro- dam za 85.000 din. Telefon 35- 311, popoldan. BMW 2500 zelo poceni prodam. Marko Bračič, Tomšičev trg 17, Celje ali dopoldan na tel. 21- 352. Stroji TRISTRANSKI STROJ za opaž, stružnico za les, motorje 7,5 in 15 KW, prodam. Telefon 741- 544. TRAKTOR LANC 20 KM, z manjšo okvaro in obračalnik, primeren za TV, ugodno prodam. Anton Lupinšek, Tlake 46, Rogatec. ČRPALKO PRODAM - Oglasite se na telefon 745-249. MOLZNI STROJ, dobro ohranjen, Virovitica, ugodno prodam. Inf. na tel. 745-105, od 8. do 11. ure. DVOBRAZDNI PLUG 14 col, kom- presor z elektromotorjem, 45 KW in diesel motor 55 KS, zelo ugodno prodam. Lado Golav- šek, Šempeter 89, Šempeter v Savinjski dolini. KOSILNICO IMPE 506 prodam. Ivan Kavčič, Zavrh 28, Šmartno v Rož. dolini. ROTACIJSKO KOSILNICO, dobro ohranjeno, znamke IMT 165 m, prodam. Vinko Brglez, Žiče 46 a, Loče/Poljčanah. TRAKTOR IMT 818 in molzni stroj vestfolga 220 V, prodam. Tele- fon 33-112, int. 54-33. KOSILNICO ALPINA, dobro ohra- njeno, prodam. Telefon 772-259/ 42, od 7. do 13. ure. MALO RABLJENO MOTORNO ža- go husqwarna, prodam. Telefon 846-076. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 418, letnik 80, po zelo ugodni ceni prodam. Zvonko Maček, Ojstro 2, Laško. TROSILEC HLEVSKEGA gnoja Kr- pan 20, primeren za hribovita področja, prodam ugodno. Stanko Čretnik, Cesta kozjan- skega odreda 51, Šentjur. posest STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom in gozdom v Savinjski dolini me- njam za manjšo starejšo hišo ali lastniško stanovanje v Celju. Ši- fra AVGUST. HIŠO v 5. fazi gradnje, velikost 8x12, primerno za obrt ali lokal in 9 arov zemlje, v bližini Vita- nja, prodam. Cena 80.000 din. V račun vzamem tovorni ali osebni avto. Telefon 761-450, zvečer. ZIDANICO Z VINOGRADOM pro- dam. Telefon 741-188. PARCELO na Ostrožnem, z ureje- no lokacijsko dokumentacijo, prodam. Telefon 731-726. NEDOKONČANI VIKEND z zemljo ugodno prodam. Stopnik pri Vranskem, tel. (061) 310-618, po 19. url. HIŠO, gospod, poslopje in približ- no 600 m* zemljišča, večina sa- dovnjak v Zg. Savinjski dolini - Nazarje, prodam. Inf. na tele- fon (061) 224-821. PARCELO ZA VIKEND nad jamo Pekel, 2200 m^ baraka, voda, elektrika, sončna lega, ob goz- du, prodam. Požun, Efenkova 2, Žalec, telefon 713-619. VIKEND 1300m' v Virštanju, pro- dam. Telefon 36-098, po 16. uri. STARO HIŠO z nekaj zemlje pro- dam. Ponudbe pod šifro ŠENTJUR. NOVEJŠO VSELJIVO hišo z vrtom, v okolici Frankolovega, prodam. Inf. na tel. 751-216. NEDOKONČANO hišo v Zagradu, 4. faza, z garažnim prizidkom, prodam. Informacije (063) 28- 204. MANJŠO ENODRUŽINSKO hišo s centralno, telefonom, garažo in vrtom, v neposredni bližini Celja, prodam. Ponudbe pod ši- fro: 690. 60a ZEMLJE s kletjo in hišno šte- vilko na Ponikvi pri Grobelnem, prodam. Informacije 37-682, vsak dan po 20. uri. STAREJŠO hišo v Šmarjeti pro- dam. Informacije telefon 36-221, pop. V DRAMLJAH prodam komfortno urejen vikend z asfaltnim dovo- zom. Telefon 36-399, po 20. uri. NOV VIKEND, opremljen, v Dram- Ijah, na lepi sončni legi, pro- dam. Šifra: DRAMLJE. PARCELO za vikend 700 m^ cesta, voda in elektrika na parceli, ce- na 30.000 din, ali parcelo z grad- beno dokumentacijo, zgrajeno do prve plošče, cena 90.000,00, 10 km iz Rogaške Slatine, pro- dam. Jakob Vodušek, Trubarje- va 55a, Celje. V OKOLICI Laškega prodam 8 ha posestva, lepa sončna lega. Pa- nika Vranovič, Laško, Zg. Reči- ca 107. gradbeni material RABLJENO ostrešje, ca. 4m^ de- belilne 6.50, 2000 kom opeke, ugodno prodam. Telefon 741- 839. RABLJENO SALONITNO KRITINO 170 m', poceni prodam. Telefon 35-626. oprema PEČ EMOCENTRAL 23 ugodno prodam. Telefon 31-039. HLADILNIK GORENJE S skrinjo, nerabljen, dve koriti iz nerjave- če pločevine, volneno prepro- go, 2 x 1,5 m in tri usnjene fote- lje, prodam. Telefon (063) 741- 841 ali 742-141. REGAL ZA KNJIGE, dva fotelja in dva stola - tabureja, prodam. Telefon 21-908, po 16. uri. NOVEJŠO SPALNICO s petdelno omaro do stropa, prodam. Mož- no plačilo na dva obroka. Tele- fon 24-252. KAVČ IN DVA FOTELJA prodam za 3.000 din. Telefon 28-448, po- poldan. PET IN DVODELNO OMARO, do- bro ohranjeno, mizo, 4 stole, pralni stroj in električni štedil- nik, ugodno prodam. Inf. od 15. do 17. ure pri Lampret, Trubarje- va 55a, 9. nadstropje, Celje. PLINSKI ŠTEDILNIK, majhen, ne- rabljen, prodam. Planko, Zg. Hu- dinja 31, Celje. AVTOODPAD Edvard Cene, Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah Tel. 062/815-095 TRGOVINA Kočevarjeva 2, Celje Del. čas 9.-17. ure, sobota 7.-12. ure Kupujem vse tipe avtomo- bilov. akustični aparati - glasbila VIDEOREKORDER, japonski, vr- hunski, najnovejši, poceni pro- dam na obroke. Telefon (063) 858-907. DIATONIČNO harmoniko B, Es, As, ugodno prodam. Vili Videč, Zidanškova 11, Celje. NOV VIDEOREKORDER in TV Samsung, ugodno prodam. Alojz Šibal, Na razgled 16, Šent- jur, telefon 748-175, od 20. do 21. ure. HARMONIKO ROJAL standard, 96 basov, prodam. Telefon (063) 33-269. Športni rekviziti NOVO ŠPORTNO KOLO, 10 pre- stav, znamke Maraton, prodam. Telefon 761-547. SURF »Yugo«, primeren za začet- nike, ugodno prodam. Telefon 36-367. SURF Alpha 230 A, profilno jadro 5,3 m', staro 1 leto, cena 6.000 din, prodam. Telefon 744-172. BMX in pony kolo prodam. Telefon 742-258. ČOLN MAESTRAL 9 in motor To- mos 4, prodam. Informacije 732- 056, po 16. uri. NOVO DIRKALNO KOLO Sprint prodam. Telefon 31-301, ali 28- 064. Živali TELICO, 7 mesecev staro, šeko, prodam. Anton Ovtar, Frankolo- vo 31. NEMŠKEGA OVČARJA, čistokrv- nega, brez rodovnika, ugodno prodam. Tel. 732-406, od 13. do 18. ure. BIKCA, starega 8 tednov, simen- talca, prodam. Tel. 713-016. KRAVO, dobro simentalko, tik pred telitvijo, visoka tolšča in mlečnost, prodam. Ivan Šlavs, Klane 23, Dobrna. KRAVO, simentalko, brejo 5 mese- cev s tretjim teletom, prodam. Jože Jesenek, Strmec 38/a. PUJSKE, stare osem in deset ted- nov, prodam. Gologranc, Bla- govna, tel. 741-778. KRAVO, jalovo, prodam. Informa- cije tel. 745-238, zvečer. KRAVO simentalko s teletom in delovno, po ugodni ceni pro- dam. Telefon 776-905. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 Avtoodpad - Škorjanec iz Šentjurja. Delovni čas 9.30 do 17. ure. Tel. 741-008 Prvič v Sloveniji! Enkratna možnost varčevanja, zavarovan a ■ kreditiranja po evrops-r sistemu. Tel. 34-447. KRAVO in TELICO, breji I cev, krava je breja dni mentalki, težki 600 kg, A la, prodam. Franc Selig 12, 63303 Gomilsko. REJCI PERUTNINE! Bele| ce za zakol ali nadaljn prodajamo od 20. avgusi na farmi Pilih, v Košnicil Tel. 27-175. TELICO in kravo simentalko secev brejo, prodam. Lol 51, Celje. KRAVO z dobrim mlekom |* Ivan Zaveršek, Gorica Slivnici. ENO LETO staro rogato P< sko kozo prodam. TeleW 742-487, po 20. uri. KRAVO SIMENTALKO 8 PJJ letom, telico 370 kg, prodam ali menjam M' živino. Zlatko Pečnik, W Žusmu 82. TELICO simentalko, brejo«' cev, prodam. Rom, 09** Štore, telefon 770-034. MLADO kravo s teletom prodam. Pavel Žužek, Dobrna. ,j ostalo BELO VINO prodam. Tel«W 748-078. II PRIKOLICO, nosilnost SO^J enoosno prikolico i'2 osebnih vozil, prodam. ■ poldan 33-646. ■ NOV MOTOR AVTOMATIK« sko kolo ter črno-bel prodam. Tel. 27-597. HLADILNO SKRINJO 3601, sedežno garniiut«, kromirano ogrodje za i' ^ dilnik, prodam. Telefo" zvečer. . TOVORNO ZASTAVO 85»* 82, dve strešni okni, J prodam. Vinko Derno"* dobrova 39 a, Škofja "fl*^ ^^1 OGLASI - INFORMACIJE 16. AVGUST 1990-STRAN 23 ;0is Semič ■...sne pri Jelšah 69 V 063'821-385 m. strokovno popravljam lilne stroje, štedilnike, Umike, zmrzovalnike in "Ifje. Obiščite našo ' Z^ino z rezervnimi deli, ^ konkurenčne. uročila sprejemamo od 7. .:2l ure. ■:NJENE Stranke | ■'."veščamo, da smo se I l^solili v prostore ] :az'.ojne9a centra Celje. nsdia, sončenje, ^fta^a celulita, pedikura. SONČNI STUDIO, ;{lje. Ulica XIV. divizije ■i •jefon 28-611, od 15. do ;; ure. IISKARNA EENJE - iiajem dajemo poslovne rostore na Štrbenkovi Kti 6 v Velenju, ivršina 51 m . formacije telefon :}-521. i z roletami, 100x150 cm, ;M20cm, črne cevi 3/4 24m, tenažno cev, tubiflex cev, al- lilen cev 1/2, ibitol 4 sodčke, itramični umivalnik, plastične »i 7 cm, vse novo, po polovič- •ceni prodam. Telefon 36-119. mR DOMAČE IZDELAVE, «lrtor porsclie, v voznem sta- VI. kosilnico alpina, trifazni hi- "o^oj, pralni stroj gorenje, &\- ilni stroj, vse v dobrem stanju >'bikca 160 kg in telico,' staro 'leti, prodam. Ogled vsak dan "domu, Ogorevc 8, Štore. '*V0 SIMENTALKO, brejo 2. te- in traktor porsche 16 KM, 'plugom in koso, harmoniko ;'''atonično, 3 tonsko, prodam. *"8'an Zupanek, Strmec, Nova- 't22. J WARTBURG, letnik 82, '"OOkm, cena 30.000 din, tele- '^0' gorenje ČB, rabljen 2 leti, prikolico, novo, nosilnost 7^^, cena 5.000 din, prodam. Kavčič, Šibenik 17 a, ^^^^SKO MONTAŽNO razstav- garažo prodam in jo posta- ^"Pcu na zemljišče. Telefon -341. J^ALNO PEČ MEGAL fero- .^"^ 40.000 kalorij z bojlerjem, ,^ Glin Nazarje, 120x140 JJiim polknom, prodam. Mi- ''odušek, Podgorje 13, Celje .^^"'est. pokopališču). ''<^H'ŽTVO, okna in ijl, ° *Port. kolo na prestave, ijidj^Sodno prodam. Telefon POSTELJICO z jogijem W. ^ *«