Spremenjena Pravila okrajne posojilnice v Ljutomeru. Društvo okrajne posojilnice v Ljutomeru, ki od 15. septembra 1872 obstaja, je na podlagi dozdanjib svojih pravil in to po §. 2. in 40. pravila spretnenilo, da si pridobi vse tiste pravice, ki jih postava od 9. aprila 1873. podeljnje društvoni v društveni zapisnik vpisanim ali registriranim. A. Firma, sedež in predmet podvzetja. §. 1. Podpisani sestavijo društvo s firmo: ,,Okrajna posojilnica v I^utomeni, registrirano društvo z neomejeno zavezo" s tem namenom, da se po vzajemnem zaupu (kreditu) društvenikom z denarnimi posojili pri gospodarstvu in obitniji pomaga in se društveuiki tadi k varčnosti vzbujajo. Sedež društvaje v Ljutomeru. B. Društveni zaklad ali fond. §. 2. Društveni fond se nareja: a) iz vstopnin in vložnin udov, b) iz vlog posojevalcev in c) iz delov pridobljenega čistega dohodka. C. Vredovanje in opravljanje društvenih zadev. §. 3. Društvo opravlja in vreduje vse svoje zadeve samostojno in pri tem se udeležujejo vsi njegovi udje. Organi društva pa so: I. Načelstvo, II. Nadgledstvo (nadzorno svetovalstvo) in III. Občni zbor. /. 0 načelstvu. §. 4. NaČelstvo obstaja: a) iz načelnika, b) iz denarničarja, c) iz pvegledovalca in iz njih namestnikov. Udje načelstva in njih namestniki se volijo po listkih po nasvetu nadgledstva v občnem zboru po večini glasov na tri leta. Po preteklih treh letih zamorejo zopet voljeni biti. — Za njih izkaz ali legitimacijo služi zapisnik občne seje, v kateri so bili izvoljeni. Pravice nacelstva v obče in način uradovanja. §. 5. Načelstvo zastopa društvo v vsih njegovih zadevah pred sodnijo in drugod 8 tistimi pravicami, ktere mu podeljuje društvena postava od 9. aprila 1873; podpisuje v inienu društva veljavno tako, da najmanj dva uda pod firmo druatva svoje ime lastnoroeno podpišeta, ter vodi vsa društvena op'-avila samostojno, na kolikor ni pri tem po sedanjib pravilib ali poznejših sklepib občnega zbora omejeno ali navezano na odobrenje nadzornega svetovalstva ali občnega zbora. §. 6. Društvena opvavila rešujejo udje načelstva v sejab *po' večini glasov in pod vodstvom načelnika, kateri sklicuje razun rednih sej tudi izredne, ako to predmet obravnave zabteva. Oai imajo skrbeti za celo redno in pregledno zapisovanje v raznib društvenih knjigab, za sestavljenje končnoletnega računa in bilance, kakor tudi, da se denar in vrednostne listiue dobro varujejo. — §. 7. Posebej pa ima načelnik nadzorovati delovanje svojih drugov in ž njimi vred skrbeti, da se društvene pisma, ki imajo kako vrednost, in denar pod varnim in najmanj dvojnovrstnim zaklepom hranijo. Oa oskrbuje dopisovanje in sodnijske reči iu zvršuje sklepe, ki so od večine zborujočih udov storjeni in podpisani. Najmanj vsak četrt leta mora denarnico in njeno stanje pregledati, ter ima, ako najde tukaj kako pomanjkljivost ali nepravilnost, kakih napak pri spisovanju knjig, to nemudoma nadzornemu svetovalstvu naznaniti, da se napake odpravijo. §. 8. Denarničar prejemlje vloge in doneske v denarju in zaupnem papirju, ter je za te odgovoren. — On mora v prijemkih in izdavkih in v drugih blagajniških opravilih po posebnem napotku, ki se mu je dal; dotične knjige in spise voditi, vsak mesec opravilen pregled in blagajnišk izkazek predložiti, in konec leta letni raSun s pomočjo preglednika sestaviti. §. 9. Izplačevati srae samo po nakazih, podpisanih od dveh udov načelstva, izmed kterih je eden tudi lahko on sam. Ravno tako je pri pobotnicah o sprejemu denarja v društveno denarnico potreben razun njegovega še podpis kterega drugega uda načelstva. §. 10. Preglednik nadzoruje vse prijemke in izdavke, pazi, da so vsi v redu in podpisuje vkupno z denarničarjem vsa pisma v prejemkih in izdavkih, sestavlja vkupno z denarničarjem blagajniške preglede iu sklepe račuuov, in ima poseben ključ do društvene denarnice. §.11. Za tisti eas, ko bi bil kteri izmed teh opravilnikov zadržan, ima tistega mesto dopolniti nja nameetnik, kteii pa ima potem iste pravice in nosi tudi isto odgovornost. §. 12. Občni zbor sme ude načelstva, kadar mu se potrebno zdeva, ali vse skupaj ali pa vsakega posebej od njih opravil odstaviti. Poslednji pa imajo pravico, ako se jim pri tem krivica godi, terjati za to odškodovanja na podlagi pogodbe, ki so jo z društvom skleiioli. §. 13. Ako jih pa nadzorno svetovalstvo odpravi, do česar tudi pravico ima, mora potem občni zbor, ki se ima v kratkem sklicati, v tej reči končno odločiti. §. 14. Udje uačelništva dobivajo za svoje opravila plačilo, za ktero so se z društvom pogodili. —