-----    395    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 228. Primerilo nam se je vže večkrat, da pravilno oteletivšim se kravam ni šel trebež v pravem času od njih, in morali smo živinozdravnika klicati na pomoč. Kaj je temu vzrok in kako s takimi kravami ravnati? (G. R. v L)
Odgovor: Vzroki, da trebež ne gre od krav, so zelo različni. Taki vzroki so: Ali je trebež z maternico preveč zaraščen; ali krč zapira maternično ustje, da trebež, če ravno ločen, ne more od krave, ali pa so porodni popadki popolnoma ponehali, in zato trebež ne more ven. Nekateri teh vzrokov pa lahko izvirajo od slabe krme, od pijače, kateri je gnojnica primešana, ter od dima iz rudniških fabrik, ki se useda na krmske rastline. Zadnje je pri Vas v Idrijskih hribih prav zelo lahko mogoče. Ako je trebež z maternico preveč zaraščen, kar je zlasti takrat, kadar je gobat, pokličite živinozdravnika, da kravi pomaga. Če pa krč zaprta maternično ustje, ali če so popadki nehali, pa prav dobro pomaga peteršiljeva voda, ki se tako le naredi: Skuha se v štirih litrih vode eno pest peteršiljevih ko* renin in zelišča. Kuhaj toliko časa, da so korenine prav
mehke in jih lahko zmečkaš. Tej vodi z zmečkanimi koreninami prilij 4 litre tople ječmenove vode in daj to živini vse na enkrat popiti. Trikrat na dan naredi tako, dokler trebež ne gre od živine, kar se večidel v 3 do 5 dneh zgodi, — če to ne pomaga, pokliči živinozdravnika. — Berite tudi v knjigi „Domači živinozdravnik", katero je letos dala svojim udom družba sv. Mohora, in sicer na strani 86.
Vprašanje 229. Kaj priporočajo sejati na pšenično strnišče, repo ali ajdo? (P. G. v B )
Odgovor: Na pšenično strnišče sejejo oboje. Repa kakor ajda zahtevata dosti redilnih snovi. Po našem mnenji bode pri Vas najbolj čas odločeval. Ako se bojite jesenskega mraza, dala Vam bode repa sigurnejši pridelek nego ajda.
Vprašanje 230. Od kod prihaja muhljavost konj in ali je ozdravna? (A. Z. v L.)
Odgovor: Muhljavost menda imenujete lišaje po vratu. Ti so nalezljivi in prihajajo od nečednosti. Zdravijo se pa lišaji s pogostim čejenjem in umivanjem bolne kože z zelenim milom ter pozneje z mazanjem s takim milom in terpentinovim oljem. Namesto tega mazila rabi tudi sivo mazilo od živega srebra. Zadnje mazilo se pa mora pazljivo rabiti, da ga ne more konj ali tik stoječa žival lizati, ker je strupeno. Najboljše je živinozdravnika vprašati za svet.
-----    396    -----