večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedel j in praznikov ot> 55. uri zvečer« IJrednlitvo In npr&vnlitvo: Kolodvorake ulloo itov. 18. — l urednikom ae mote govoriti roti mohamedancu, n Slovaka, vojskuje seTmstij manje važnosti. Glasna "^tvar je to, JyyJ^m£a in k|tk? noaledipe riRsta^jn kaj tacega pričakali, kedo bi si bil sploh upal roislitT, da'je kaj tacega mogoče? Koliko let je s od tega, da sta Srb in Bolgar vkup borila se zoper skupnega sovražnika za „svobodo zlato", danes pa, ko sta komaj privadila se prosto dihati, obračata smrtonosno orožje drug drugemu ^ prsi v radost in veselje onim, ki so žalovali nad mirnim razvijanjem in napredkom mladih Jfžavic. Prva puška je počila in s krvijo pisal se bo nov del zgodovine. Ali je moralo tako priti, ali 86 res ni dalo odvrniti prelivanje krvi? Kedo bi zamogel z vso odločnostjo in gotovostjo odgovoriti na to vprašanje! Evropska diplomacija Zborovala je v Carigradu, s trepetajočim srcem °bračal je svet tjii svoj pogled, nestrpljivo čakal da se izgovori merodajna beseda. Prepozno! i^ška in (rnvoriliil — Uže način, kako se je ta jLopforpnpn pripravljala, počasnost, s kojo so poslaniki evropskih velevlastij šli na delo, pričala Je. da je njih naloga neizmerno težka, da je po-°^aJ zel<5 opasen. Uže začetkom trditi se je smelo, (*ft 8e sporazum med zastopniki posameznih težko ^°seže. Napetost med Angleško in Rusijo, ki je Listek. Kako se postavimo ugodno za fotografovanje. O umetniških načelih pri fotografovanji pri-kbf.il je H P. Robinson v „Photogr. News“ spis, ' Je poln praktičnih migljejev in tolike pozornosti Vreden, da upamo blagovoljnim čitateljem ustreči, ait0 ga jim v posnetku podamo v slovenski obliki. Do prsna podoba je najvažnejša izmed P°rtretov, fotografovanje glave zdi se marsikomu ot kaj lahka ih priprosta stvar, o koji ni vredno »osti ..................... dajo govoriti; in vender ni tako. Nekateri izgle na svojih podobah kakor da so obešenci. To *** OIVJIU - 6 kaže zlasti na Rembrandtskih podobah, ki pred-sfayljajo večidel vid s straui (profil). Glava je tu !?l®ma zasukana ter proti kameri (temnici) nagnena. 0 Zre, kakor da bi se dotični bal naravnost P°gledati. Vid ima nekaj plahega, lisičjega v sebi 1,1 Človek bi mislil, da ima podobo zelo hudobne °sebe pred seboj. Treba je le Se vrv predstaviti fi|> da so navedena primera popolni. morale so treznega opazoyalca navdaTatTsinirahani in trepetom. Vsled nesporazuma med velevlastmi zavteJeVttia se je cela zadeva, a med tem se je strelivno gradivo krog in krog vedno bolj gro-madilo, nebo zagrinjalo se je gosteje in gosteje v temd, dokler ni padla iskra, iz katere grozi na-nastati pogubonosen in uničujoč požar. Na kateri strani je krivda, koga zadene obtožba, da je prouzročil prelivanje krvi, da je izzval boj, kojega posledice 8Q_zdai-žft-ngpreračuuliige ? Srbija dolži Bolgarsko, Bolgarska Srbijo. Kralj Milan kaže v svojem proglasu na izzivajoče postopanje bolgarskih prostovoljnih čet, na njih opeto-vano prekoračenje srbskih mej, knez Aleksander pa vnema svoje vojake na boj proti Srbom, s kli-com, da so ti zavratno in izdajalsko napali bratski narod. Kedo ima prav? Zgodovina težko kedaj odgovori po polnem objektivno na to vprašanje in mi nismo tako natanko poučeni o teh stvareh, da bi z gotovostjo zamogli dati odgovor. Kakor povsod, tako nastanete tudi gledč tega vprašanja dve stranki, ki boste odgovarjali zdaj na korist Srbske, zdaj na korist Bolgarske, kamor jih ravno bolj vlečejo simpatije. Tej dvojni napaki izogniti se pa je lehko. Naj se ttrdi-telo bolj J -profil-paatavi, .po^em, ni tr$ba, da se glava šiloma zabrne! Ako se pa tudi tedaj nekoliko nagne, na]~JčTfotograf z roko pri-dvigne. Prp" ™ p<-°v pai bi se ta kolikor mogoče .malo dotikal sedečega, kojemu to večidel ui uri ietno. in fotograTako ni posebno spreten, pro-vzroči preje~MTVenel kakor gracijozen izraz foto- gTgfovancar Plahi, lisičji jAgled pa izvira od tod, če je oko pi^morano naravnost v svitlobo gledati. To blešči in oči se v stran obrnejo. Zatorej mora stena, ki pušča svitlobo v atelier, do 5 črevljev od tal biti neprozorna, solidna. Rembrandtskim podobam zadostuje, ako prihaja svitloba skozi odprtino petih štirjaških črevljev, obrazu sedečega nasproti. Ostala stena se sme zastreti. Držaluik za glavo se odločno svetuje. Branijo se ga največ oni, ki ga najbolj potrebujejo. Umot nik mora s fotografovancem tako ravnati, da se mu ne zdi kot kaj posebnega, če mora mirno sedeti, ko se mu to veli, nego kot nekaj naravnega, samo ob sebi umevnega. Tačas se spretno nastavljeni držalnik lehko dotakne glave, tako da se zavedno popolnoma mirno sedi. Ako pa držalnika milini ju liiHrtw Da se Bolgarska s svojim le malo izvežbanim vojstvom ne bode zamogla vspešno braniti nasproti srbski uže v zadnji turski vojski odlikujoči se armadi, to je več nego gotovo. Ako velevlasti malima državicami prepuste, da sami končate prepir, kojega sta pričeli, potem sme se uže dangs z odločnostjo trditi, da Bolgarska podleže. Vender mora se o tem dvojiti, da evropske velevlasti, kojih poslaniki še vedno zborujejo v Carigradu, to zadevo tako puste, ne da bi se umešavale vanjo. A kaj stori sedaj Angleška, ki se je tako gorko potezala za Bolgarsko? Ukrene li kaj na njeno korist, ji li priskoči na kak način na pomoč, ali se ji na prijateljstvo v odločilnem in usodepolnem trenotku ravno tako hitro ohladi, kakor se ji je v srečnejših časih do nje izbudilo? In če Angleška , ostane zvesta svojim načelom, če vstraja pri svoji \ naklonjenosti do Bolgarske in to tudi dejansko < pokaže, kako stališče zavzemč potem druge dr- * žave? Kaj poreče k temu naša država, ki je pred . , vsem interesovana pri tem, kako se razvijo bal- * -kanske zadeve ? Kaj stori Rusija videč, da jo 1 spravlja sovražna Angleška ob ves nekdanji vpliv, ki ga je imela nad južnimi narodi, da ji uničuje njeno s toliko premišljenostjo in previdnostjo zgradjeno delo ter sad toliko trudapolnih in neizmerne žrtve zahtevajočih podjetij? To vse do vprašanja, na koja se v tem trenotku ne more še odgovarjati in ki kažejo, kako neizrečeno kočljiv jja je postal položaj, kako blizo smo onemu reže^ -vanju vzhodnega vprašanja, katejsmu^l afljnla diplomi evropska diplomacija ta: izognilivjsedaj ni, trudi se sedeči, poznajoč važnost trenotka, kar krčevito, da bi mirno sedel. Ta čas pa nastane podoba, in kaže ga, kakor da je najzlobnejSa duša na svetu. Držalnik ne sme nadlegovati; olajša naj sedenje. On se mora ravnati po glavi, ne glava po njem. Nastavi naj se tedaj, kedar je uže vse drugo gotovo, takoj potem naj se zvrši eksposi-cija, tako da sedečemu ne preostaje časa o držal-niku razmišljati. Sedečega motiti, ne gre več; ako pa je neogibno potreba kaj prenarediti, naj se ves arrangement z nova začne. Držalnik ni za to, da bi se trdo naslanjalo nanj; zatoraj bodi mnogo lažji, kakor ga dostikrat vidimo po atelierjih. Je-li je desna ali leva stran obraza pripravna za podobo, odločiti ima fotograf. Ce gledamo koga naravnost v obraz opazimo vselej, da je jedno oko više ustavljeno nego drugo; izjeme so redke. Ako ima podoba kazati tričetrt obraza s strani (8/i face), tedaj je paziti na to, da je višje oko bližje kameri. Vsled tega se vidi kot učinek perspektive, da je drugo oko na podobi nižje. V nasprotnem slučaji pa se nejednakost poveča. in koje se po splošnji sodbi ne d& rešiti brez velikih bojev, brez dolgotrajnega prelivanja krvi. Vender nespametno bilo bi v očigled najnovejšemu dogodjaju obupavati nad tem, da se .obrani evropski mir. Še je mogoča ohraniti ga, He imajo v Carigradu zastopane velevlasti čas z odločnim korakom storiti konec dvojljivemu stanju razmer. Da QaiggrskaiB|£r^vsem^ei^gride ^do_žalQ8tna-Jzkužnje, tem^^^e^ejne^^dajz; .Ogrut^TnTnajT^olgarija še tako nedolžna nad Vojsko, v kateri se preliva bratska kri, to se tajiti ne dd, da je knez mlade države postopal zel6 slahkomišljeno, ko je storil odločilen korak, da se je brez vednosti evropskih velevlastij postavil na t čelo vzhodno-rumelijskemu ustanku. Vse hvale vreden je pogum, s kojim je pripravljen voditi vojsko svoje zoper sovražnike Bolgarske na boj, a dvojljivo je, da s tem svojemu ljudstvu koristi, gotovo pa, da bi bilo zanj in za Bolgarsko bolje, ako bi bil postopal previdneje, ako bi bil delal soglasju z velevlasti, a ne zoper njih voljo. Mi imamo z ozirom na žalostni fakt, da je boj na jugu napovedan, le iedno. a tPtP željo in ta je, da se prejejenja ir J----- ^Ra3SJSmo se, in da se da poslaniki evropskih velevlastij v ftevarnost postala'tako velika, v interesu evropskih narodov postanejo veliko upog-ljiveji drug druzemu nasproti in da se njih soglasnemu in zložnemu postopanji posreči ukreniti take naredbe in določila, da se kaljeni mir kmalu zopet vrne na počitka tolikanj potrebni balkanski poluotok. Naši posli. (Nujno socjjalno vprašanje.) (Dalje.) Prične se pomenljivi čas šole. Ponosni in ve-, seli hitč premožni otroci v novi obleki prvič v hram vednosti in omike. Otožen ip slabo opravljen dohaja jih komaj sir,oma^ov sin. Ne upa si skoro v učilnico. Oudi^ sede v zažnjo klop, da si Zakrije ložje slabo obleko, bose noge in pomanjkanje knjig in šolskih priprav. Kako napreduje potem v naukih, je lahko umljivo. V večnem trepetu in strahi, v lakoti in revščini presliši marsikateri zlat nauk, ali ga ne more ponoviti iz mnogih vzrokov doma. Ako je vprašan, posmehujejo se mu morda zaradi njegove boječnosti ali neprimerne obleke, ali izgovora, da ga je zadrževalo to in ono v učenji. Poslednje pritisne zadnji pečat na spričevalo mladega siromaka, da ostane posel, težak vse svoje dni. Užalien na duši, potrt-aa -telesu, po polnem obupan zapusti tak siromak šolo — in stopi brez ^premisleka v najbolj grenko učilnico, ki traja vse r^Sot« revfifctne, ki se imenuje poselski \ijtan. V začetku prislužjjSl'te goto žffffčnje in naj- bolj potrebno obleko. Ves dan se potika za živino po gozdu in pašnikih, d^ mu krvavč noge. Ne vpraša zvečer jHh%^kak(T se počutiš, kako sTživel, nihče tajie pohvali, da je le živina napasena in v redu. Doma je potem cel6 v poznih večernih urah drugi posel starejih poslov, tarča, v katerojidarjajoposmehi in zaničevanja. ' v To je prvi usodepolni pečat > novo izvoljenem poselskem stanu mladega siromaka, ki tako -neizmerno vpliva na osurovenje duše in čut nesreče brez konca in kraja. Med tem minevajo urno leta, akoravno je jedno podobno diugemu, vsa pa polna grenkobe in siromaštva. Iz mladega siromaka posla postane večji siromak, kmetski hlapec, iz nežne pastarice siromašna dekla. Usoda je ista, lRnjRričiit^eJe povečal. Sto-prv zdaj čutil siromak posel, da je veli';ansk razloček med njim iu prostim kmetskim mladeničem in kmetsko deklico. Dela naj, da mu krvavč roke, plačilo je vedno jednako, ki zadostuje jedva vsakdanjim potrebam. Hrepeni in premišlja naj, kolikor lioče, da bi si kaj pridobil za čas bolezni, za stare ^i — zaslužek je prepičel. Poslednje zatemni zadnji boljši čut časti, varčnosti, in mnogokrat tudi poštenja poslu za vso bodočnost. Prepričanje, da jt^nemožno zboljšati si z največjo marljivostjo svojo usodo, da mu manjka za beijSo službo ali za kakov drug stan omike, šole, vodi mlade posle na ‘ffot, kilžrl nOcfijo starejši, pot neobčutnosti,’ lahkomiselnosti in mnogih na pak, o katerih se čuje dandanes v tem žatostnem! stanu. Čez malo let in mlad posel je na potu svojih ubogih starišev. Služiti ne more, ali noče več. Rajši dela od danes do jutri in povrh se zaveže kot dninar celo v zakonski stan, da je polna butara njegovega trpljenja. Opisali smo v teh vrstah v kratkem žalostno usodo poselskega stanu. Opiraje se na ta popis, hočemo govoriti o sredstvu, kako bi bilo možno zboljšati to poselsko gorje in povrh še prestvariti denašnje posle v zveste, dobre in, kolikor možno, tudi srečne in zadovoljne ljudi. Videli smo, da je največje gorje naših poslov pomanjkanje omike. Ko bi bili obiskovali oni pi vi mladosti dalje šolo, priučili bi se bili mnogega, kar bi jih rešilo prej ali pozneje poselskih spon. Poprijel bi se bil ta ali oni izvrstnega rokodelstva, poiskal bi si lahko na podlagi svojih ved lažjo, primerno službo, kjer bi mu bilo možno pri hraniti si nekaj za pozneja leta ;ali pričeti s prihranjenimi novci malo kupčijo. Nevednost je dandanes tako gotova beraška palica, kakor zapravljivost in lenoba. Omike, omike, poučenja v mladosti dajte našemu ubogemu ljudstvu, ki je vstvarjeno v večno je ni dovršil popolno. Tu se pač navajajo izgovori, da siromaštvu ne prepušča temu in onemu otroku tratiti v šoli časa, kajti- v službo mora, da si prisluži prej ko možno, sam svoj kruh. Kako žalosten, kako neopravičen je ta izgovor. (Dalje prihodnjič.) Tudi se mora poiskati, katera stran nosa je rabljiva; k sreči je to navadno ona, ki je uže zastran očij ugodnejša. Skušnja uči, da je večidel (pri */6 ljudij) leva stran obiraza za fotografovanje pripravna. Navadna doprsna podoba mora se ravno tako z umetniškega stališča soditi, kakor katera koli podoba. Ako vzamemo obraz po polnem en face in truplo tudi, da se podoba na dve symmetrični polovici razkrojiti. To ni lepo; naj pa je telo nekoliko zasukano, in koj prošineta podobo menjava in življenje. Tudi 3/4 face zahteva, da je telo nekoliko zasukano. Pri profilnih podobah pa glava in telo ne smeta biti preveč zasukana, da ne nastane uže s početkom omenjena napaka. Pleča naj se v doprsni podobi precej v isti visokosti vidijo, in telo naravnost po konci. Nekatere OBebe pač svojeglavno trdčjo, da naravno sedč, ko je njih telo nagneno naprej; druge se naslonejo v stolu nazaj ter glavo k višku mol<5; v sliki bi se videlo, kakor da hoče telo znak pasti. V obojih slučajih je najbolje osebo stoječo fotografovati. Oči naj gledajo tji, kamor je obrnen obraz. Ako je podoba po polnem ali skoro en face, naj zr6 nad objektiv kamere. Nekoje osebe imajo izrazit in živ obraz, kadar govori. Ako pa je treba dati se fotografovati, upade jim glava ter izginila sta izraz in življenje! Pomore se jim z držalnikom za glavo in za hrbet. Gledati je na to, da kamera stoji v pravi visokosti. Ako je previsoko, poStfine nos’ predolg, vrat prekratek, pleča previsoko. Prenizko stanje kamere napravi še neugodnejši vtis. Obraz je potem prikrajšan, vidi se v nosnice. Razmerje glave proti velikosti podobe zahteva nadaljno pozornost. Na doprsni podobi vizituiške oblike ne bi smela glava od brade do vrhu las nad 1 V$ palca meriti, na kabinetni podobi ne nad 2 palca. Dokolenne podobe ne nehajo baš s koleni, dostikrat je ugodno več ali manj vzeti. Raz vidi se pa, da dopuščajo mnogo ličnejši arrange-ment. In vender so ravno take podobe gospodov zel6 enolike. To pa zato, ker sedanje hlače in suknje malo ugajajo umetniškemu vpodobljauju. Zelo razširjene so podobe, ki kažejo gospoda sedečega z glavo in telesom naravnost proti opazovalcu obrnenega, jeden komolec sloni na mizici, druga roka na stegnu. Te podobe naj zginejo s tlačanstvo, in podarili ste mu največje premoženje, ci mu zagotavlja prej ali pozneje boljši usodo. Prva^skrb in naj§yatejša šolskih oblasti in posumeznih-scenj jeTorej, da pan, da obiskuje mladina rednoJtolo in da ng izstopi nikčej predno Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Ne samo domači, tudi vnanji listi pozdravljajo radostno imenovanje dr. Gautscha naučnim mi’ nistrom. Francoski in angleški listi, govoreči te dni obširnoje o avstrijskih razmerah, menijo, da je Taaffe srečno volil, ko si je izbral Gautscha naučnim ministrom, kajti v njem najde strokovnjaškega neumornega^ nad strankami stoječega državnika. Novi’ da dobro pozna kot izboren šolnik potrebe šolstva.^ V soboto sprejela je ogerska delegacija proračun za ministerstvo vnanjih zadev. Pri tej seji stavil je delegat Csernatony interpelacijo, kako je razmerje Avstrije k Italiji. Na to interpelacijo dobil je odgovor, da se ifclija nam nasproti prej kakor zdaj korektno obnaša, prijateljsko razmerje k Italiji je nekaljeno. Da bi se bila Italija v kakem vprašanji ločila od'Avstrije, ni istinito, Italija .postopa po polnem soglasno z Avstrijo. !!! Srbija napovedala je torej Bolgariji vojsko, češ, da ne more več dalje prenašati bolgarskih izzivanj. Srbski kralj Milan poudarja v proklama-ciji, da deželni interesi zahtevajo, da Srbija z orožjem ravnotežje na Balkanskem poluotoku. Bolgari da brani moteno so navlašč grdo ravnali s srbskimi poda niki, na meji zbirali obilo prostovoljcev ter celo napadali mirne srbske državljane in »rbsko vojsko. Vse to da je izzivanje, katerega kralj uiti v imenu svetih deželnih interesov niti v imenu narodove časti prenašati ne more; „to so razlogi — tako skončuje se proklamacija — zaradi katerih pustim nastopiti javno sovraštvo, katero je pro-vzročila srbska vlada; in zapovedal sem svojim svestiin četam in svoji vojni, da prestopi meje kneževine. Pravična stvar Srbije je samo v odločitvi z orožjem. Hrabrost vojne je pod varstvom Vsegamogočnega. To naznanjajoč svojemu dragemu narodu zauašain še v teh resnih časih na njegovo domovinsko ljubezen in njegovo udanost za sveto stvar Srbije." — Bolgarski knez pa je izdal po napovedbi vojske do vojne dnevni ukaz, v katerem pravi: „Srbski kralj napovedal nam je vojsko ter sveta! Vidi se jim, da se je gospod tako držal le za fotografa, in to ne sme biti nikoli! Mislimo si, da je treba fotografovati gospoda starega 20 do 50 let, stoječega. Umetnik naj od njega ne zahteva, kako naj se postavi, k večemu opomni ga, da naj lehko in neprisiljeno nastopil ter ga pusti kakor si je izbral, in popravlja le> kjer je potreba, a neprisiljeno. Ako se prvič ne posreči — morebiti gre drugi poti, Nekateri stopijo trdo na obe nogi. A to ni naravno. Človek le redkokedaj stoji na obeh nogah istočasno, razen v prvi mladosti in v pozni starosti. Drugače 80 opiramo sploh le na eno nogo. Da bode podoba gospoda slikovita, mora bit’ menjava v njej. Ako je truplo en face, naj se ob*®* nekoliko zasuka, ako je telo zasukano, tedaj s#10 ostati glava en face ali v profilu. Rame ne sn>e^ symmetrično ob telesu viseti. Tudi v lepšal0) opravi symmetrija ne ugaja. Ako je stol nft straui, ne bodi na drugi tudi. Oseba naj naslonjena: te podobe so se preživele, da 8.1 še delajo. Na postament naslonjenih ljutiV ? nikjer ne vidimo, razen v fotografskih ttte ’ Nekateri sodijo tako, da se kot nftj>men,tn,si del v ospredji — podplat pokaže! zaukazal srbski vojni, da napade naše ozemlje. Naši srbski bratje, mestu da bi nam pomagali, hočejo našo domovino uničiti. Vojaki, pokažite svojo hrabrost, preganjajte sovražnika, kateri nas plašljivo in izdajsko napada, preganjajte ga do polnega uničenja! Bratje, hajdiino, da nam Bog pomaga in da zmago!" — Z bojišča se poroča: Dne 14. t. m. dopoludne pričeli so Srbi streljati na bolgarsko patruljo, sestoječo iz 20 mož, med vasjo Bojica in med mejo ter ustrelili jednega moža. Po tem napadu podala se je patrulja za nasip ter pričela streljati na Srbe, katerih je palo osem. — Srbi marširali so proti Trnu ter boja zaseli bolgarske vasi Mislavci, Zelenigrad in Zvonci. — Iz Belgrada se z dne 14. t. m. poroča: Napoved vojske se tu z nepopisljivim veseljem pozdravlja. Srbske čete prestopile so bolgarsko mejo pri Caribrodu, Trnu, Vlasniku, Bregovi, Knježe-vacu in Klisuri. Pri Vlasniku in Trnu bil je uže hud boj, a povsodi so se Bolgari umaknili. Iz Rima se poroča, da so simpatične izjave grofa KAlnokyja v avstrijskem delegacijskem odseku o razmerji k Italiji vzbudile splošno zadovoljstvo. Italija gotovo želi ostati k Avstriji v prijaznem razmerji. Iz Pariza se poroča, da sta se Brisson in Clemenceau dogovorila, da se Brisson izvoli Gre-vyjevim namestnikom, ker je Grevy uže star in slaboten, in se je torej bati kmalu spremembe. Brissonov namestnik pa da bi bil ali Freycinet ali Floquet, katera spromemba bi pomenjala pripravljanje za Clemenceauov kabinet. Iz Grške se poroča, da se ta teden še pričakujejo važne naredbe. Vojna napoved iz Srbije uPliva zel6 na Grke. Čuje se, da se na Kreti na Vsak način prične upor. Kralj birmanski izjavil jo v proklainaciji, da se med Anglijo in Birmo prične vojska, ker Je Anglija stavila bedaste predloge. Kralj pozivlje vse zveste Birmance, naj se bojujejo za domovino *n vero. On sam prevzame poveljništvo in vspeh Vojske bode zmaga. Evropci in drugi tujci naj se zdaj ne nadlegujejo, usmrtiti jih bode še le tedaj dovoljeno, ko sovražnik prestopi meje. Več Evropejcev zapušča Mandalay, Birmanci jih ne ovirajo. frankov! Madama Vappereau je pisala, dobila odgovor in znanje je bilo storjeno. Gospod Bourcier jo je obiskal večkrat in, da kratko rečemo, dan poroke je prišel. Zadnji večer praznoval se je v mali družbi, v kateri ;e bil tudi gospe Vappereau 171etni sin, jako vesel Ker je uže pozno, ko se ločijo in ima ženin daleč domov, ponudi mu gospa Vappereau sinovo sobo, da v njej prenoči. To se zgodi in drugo jutro se napravita ženin in nevesta na usodepoluo pot v magistratno pisarno, da ju maire (župan) poroči. Med potom pa pade ženinu v glavo, da jo v nevestinem stanovanju važne listine pozabil; na njegov predlog stopi nevesta v kavarno, sam pa hiti z brzimi koraki po listine. Dobro, nevesta ga čaka četrt ure, pol ure, a vedno ga ni! kar jo začne zelo skrbeti ter se vrne domov. Kak strah jo tukaj obleti, ko zapazi, da je ženin zginil ter vse saboj vzel, kar je le nekoliko imelo vrednosti. O nesročna diva — sedaj dvakratna udova • pa ne več posestnica 30 000 frankov. - (Mart inove gosi.) Kakor vsako leto na dan sv. Martina, tako je tudi letos prišla doputacija judovske občine v Požuni v cesarski dvor ua Dunaji, da tam Martinove gosi za cesarja oddd. Deputacija prinesla je šest gosi saboj, ki so bile tudi z trakovi v ogerskih barvah, s katerimi so bile okrašene, jako častne zastopnice gosjega rodu. Tri gosi podaril je cesar cesarjeviču in cesaričini Deputacija sprejela se jo potem od cesarja v avdijeuci. Razne vesti. — (Ženin operne pevke.) Jako neprijetna stvar prigodila se je nekdanji oporni pevki gospej Vap-P°reau, divi Vaudeville-gledišča v Parizu. Gospa Vap-Pereau, sedaj prijetna udova z kakimi 47 leti in srečna Posestnica premoženja v znesku 30 000 frankov, mis a 1®» da se mora zopet omožiti. V „Potit Journalu' je, kar je iskala ; — tam je stalo: Adrien Bour-Cler, ki ima promoženje v znesku 30 000 frankov, J »ttlado udovo" z jednakim promoženjem. To se Jei ie izvrstno zdelo! 30 000 in 30 000 dd 60 000 Starih ljudij podobe posrečijo se navadno do l'°- Resnost in dostojnost starosti ste fotografiji *el6 ugodni. Rečeno velja sploh tudi o podobah d&m, vender 86 tu mudi mnogo veG prilike napraviti dopadljive Podobe, kakor pri gospodih. Uže ženska oprava ugodnejša slikoviti sestavi, ako namreč dame toliko sledč mfldi, kolikor jim je primerno. lzi‘az ženskega obraza je mnogovrstnejše, tudi en8ka opravila in kratkočasenja so pogostoma u8°dni umetniški nagibi. , Ako je dama vrhu tega krasna, potrudil se 0(*e fotograf z veseljem, da se krasota na podobi P°polnoma uveljavi, kar je pač pogostoma težko Pri fotografovanji dam je mnogo zavisno od “■Jih starosti: vzemimo neko srednjo d6bo, to je, arna naj ne bo ne #backfisch“, ne matrona. ^a pride Življenje v podobo, naj dama po atelierji hodi, a v ugodnem trenotku se jo na-da mahoma postoji. Tako nastane na po-°“* utis prenehanega gibanja, kar vidimo pogo-Htoil>a pri kipih. Krasen vzgled je Apollon Belve-'•erski. Predstavljen mahoma postoječ, da opazuje Vzlet pžice; vsled tega se vidi na njem obilo gra- Domače stvari. — (Doželni zbor kranjski.) Z Najvišjim patentom z dnd 14. t. m. sklican jo doželni zbor kranj ski v 25. dan t. m. — (Za poškodovane Gorenjce) daroval je osrednji odbor avstrijskega planinskoga društva zopet 300 gld. Zdaj ima tukajšnji odsek nabranih uže 1200 goldinarjev. — (Mostni odbor ljubljanski) ima javno sojo v torek 17. dan novembra t. 1. ob 6 uri zvečer v mestni dvorani. 1.) Naznanila prvosedstva; 2.) volitev po enega člana v magistratni, stavbinski in vodovodni odsek mostu izstopivšega mostnega odbornika Frana Žužka; 3.) finančnega odseka poročilo a) o računskih zaključkih za 1884. loto, b) o prodaji mostnih parcel štev. 84, 86, 57/3 in 90/1 poleg deželno prisilno delalnico; 4) mostnega odbornika Ivana Hribarja samostalni prodlog: „naj se sklone prošnja do visoke c kr. deželno vlade, da se ustanovi v Ljubljani šesta lokama"; 5 ) mestnega odbornika Prana Trtnika samo-stalna predloga: a) gled^ razsvetljave Rečnih ulic v Krakovom, b) gled6 celonočne razsvetljave krakovskega nasipa po zadnji plinovi svetilnici pri Gradašici. — Tajna soja. — (Alojzij Koblar f.) Nemila smrt zmanjšala jo zopot vrste narodnjakov za jednega moža — litijskoga župana gosp. Alojzija Koblarja ni več, včeraj umrl jo nenadne smrti. Včoraj zjutraj ob 5. uri 7 minut našli so ga v železniškem vozu jadrnega vlaka južne železnice na kolodvoru v Ljubljani mrtvega; po zdravniškem izreku zadel ga je mrtvud. Pri umrlem našli so 2175 gold. Truplo pokojnega prepelje se v Litijo. Pokojnik odpotoval je predvčeranjim od doma, hoteč iti na Bizeljsko kupavat vino Na Zidanem Mostu napale so ga slabosti; zaradi tega odpeljal se je z jadrnim vlakom proti Ljubljani, kjer je hotel iskati svoji bolezni zdravniško pomoči. A ni je našel, med potom dohitela ga je smrt. Pokojnik, povsodi spoštovan in priljubljen narodnjak, županoval je mnogo let v Litiji in bil je tudi deželni poslanec. Kot župan bil je neumorno dolaven za povzdigo svoje županije v vsakem oziru. Blag mu spomin! — (Detomor.) Iz Mengiša se nam poroča: Dne 12. t. m. popoldan našel je posestnik Jakob Kovač iz Terzina med Terzinom in Loko pri Mengišu na bregu tamošnjega potoka truplo novorojenega in potem v vodo vrženega deteta, zavito v moder, raztrgan predpasnik. Truplo je brž ko ne uže 14 dni do 3 tedne v vodi ležalo in ga je zadnja povodenj na bregu pustila Upati je, da se okrajni sodniji posreči poizvedeti za neusmiljeno mater, ki je s svojim otrokom tako nečloveško ravnala. — (Požar.) Iz Borovnice se nam piše: Dne 10. t. m. zjutraj razširjala se je po naši vasi vest. da vas Preser gori. Kmalu so je pa pokazalo, da temu ni tako in da le Prane Gerčarjeva hiša v Kameniku v ognju stoji. Prebivalcem iz Preserja in Kamonika se je kmalu posrečilo zadušiti ogenj, kojega je Gerčarjev triletni sin zanetil. Škoda znaša 300 gld., za katero pa ponesrečenec ni bil zavarovan. cijozuih potez, ne posiljenih. Jeduaka načela so primerna fotografiji. Rabljiv motiv je sledeči: Dama gredoč ob mizi prime knjigo ali cvetico itd. ter obrne glavo, kakor da hoče s kom govoriti. Podoba bode polna življenja in naravne gracije. Drug nagib bi bil ta: Dama, ki ob mizi ali pultu sedi, vstane, da bi pozdravila koga vsto-pivšega v sobo; ob enem prime knjigo ali zapenja rokovico. Navadno je najbolje, ako dama ostane, kakor v sobi stoji, roko na roki, ali pa na mizi držeč. Fotograf mora se ve da marsikaj popravljati, ali to mora spretno, mimogrede storiti, ne da bi osebo utrudil. Nekateri umetniki počno vesel razgovor in tako dosežejo, da nastane neprisiljen arrangement sam ob sebi. Nikoli se ne sme iz podobe videti, da se je oseba le za Časa fotografovanja tako dr-držala, kakor je predstavljena, a nikoli ne prej ne slej. Pri vpodobljanju stoječih oseb je stol pogostoma prav rabljiv. A ne oni težki hrastovi stol, brez kojega marsikak fotograf ničesa ne zmore, nego lahek boudoirni stol. Pristavljena miza ali čezuj vržen shavvl imata nal g na njem uvesti menjavo. 0 bebcih. Število bebcev znašalo je na Kranjskem v letu 1884 230. Na 10 000 prebivalcev pride pet bobcev. Politični okraji imeli so naslednje število bebcev: Mesto Ljubljana — (?), Postojina — (?), Kočevje 33, Krško 27, Kranj 30, Ljubljanska okolica 17, Litija 31, Logatec 4, Radovljica 23, Novo Mesto 27, Kamenik 24, Črnomelj 14. Za delo porabljivih bilo je 146, nepo-rabljivih 84. Po starosti razdeli se število bebcev tak<5-lo: pod 10 leti moški, 1 ženske, 3 vkup. 4 od 10. do 20. leta 34 9 43 . 20. „ 30. n 37 20 57 n 30. „ 40. 0 31 17 48 . 40. . 50. » 32 16 48 čez 50 let 15 15 30 Razmerno največ bebcev ie na in iioluo- graškom, n^manjjia jCfigkpm. Kranjska stoji na^esetem mestu, in je v^teni Q8ku_J^d---PlMU>8kiini_dejeIami, kjer je število bebcev največje, izjeina-'^*^7'<^<*> 'V \__ Največjo težavo napravljajo roke. Znano je, da igralci na odru mnogokrat ne vedo, kaj ž njimi početi, in fotografu ne gre bolje. Spretno urav-nanje rok zel6 olepša podobo, nasprotno jo pokvari. Skušnja uči, da se damam roke na podobah zde prevelike, celo ako se jim dokaže (kolikor so dame sploh pristopne dokazom), da so telesu primerne. Njih zmota pa ni le nasledek ljube nečimer-nosti. Prejšnji slikarji so roko nenaravno majhne slikali, in takrat 80 jih dame kot prave spoznavale. Ko pa je fotografija pravo razmerje pokazala, ne verjamejo. Res so na nekaterih fotografijah roke neprijetno velike, ker so preblizu objektiva bile, ki jih je manj pomanjšal kakor obraz. Zato pa mora fotograf paziti, da so obraz in roke v tisti ravni, da ni vsa širokost roke proti kameri obrnena etc. Najbolje pa odloči pravo položje roke slučaj, če ne v prvič pa v drugič. Dosti na prstih popravljati, ni dobro; ako začne dama o svoji roki razmišljati, potem gracijoznost pogostoma mine. Lepa roka je krasna reč, a male spremembe v nje držanji mnogo učinijo. Z. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 16. novembra. Cesar in cesarjevič z mnogimi nadvojvodi udeležili so se včeraj slovesne sv. maše, katero je opravljal kardinal Ganglbauer v Klosterneuburgu povodom 4001etnice, odkar je bil Leopold svetnikom proglašen. Pri dohodu in odhodu pozdravljala je mnogoštevilna množica navdušeno visoke goste. Dunaj , 16. novembra. Avstrijska delegacija sprejela je brez debate proračun za vnanje zadeve. Poročevalec Windisch-Graetz poudarjal je, da velevlasti upajo, da se ohrani mir. Sof^a, 16. novembra. Knez dospel je v Ihti-man. Pri Caribrodu vršil se je boj; mnogoštevil-nejši Srbi izgubili so več mož, a zaseli Caribrod. Zjutraj pomikale so se mnogobrojne srbske čete proti Dragomanu. Unel se je živahen boj z topni čarstvom, kateri je trajal do noči. Pri Trnu bil je tudi boj. ___________ Sofija, 15. novembra. Knez dospel je sim o polunoči; pred odpotovanjem naznanil je sultanu, da so Srbi prekoračili mejo ter ga vprašal, kaj namerava on storiti. Glavni napad Srbov veljal j« včeraj Caribrodu, katerega so najbrže tudi za-aeli; resnega boja je pričakovati pri Dragomanu. — Kneževa proklamacija narod pozivlje v boj za sveto stvar. Okrožnica do vlastij zavaruje se proti srbskim očitanjem ter zavrača na Srbijo odgovornost; konečno apeluje na sodbo Evrope. Pariz, 15. novembra. Zbornica izvolila je s 346 glasovi Floqueta predsednikom. London, 15. novembra. Car odtegnil je bolgarskemu knezu Aleksandru do zdaj dajeno podporo 150000 rubljev. Petrograd, 15. novembra. Emir v Bokhari je umrl; naslednik mu je njegov sin Said Abdul Abad. Petrograd, 15. novembra. Merodajni listi obsojajo srbsko vojno napoved kot bratomorsko, pustolovsko podjetje. ^Journal de St. Peterbourg" v ostrih besedah obsoja postopanje Srbije ter nedelavnost konference. Telegrafično borzno poročilo z dn6 16. novembra. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................80‘85 » * » » srebru...........................81 '45 Zlata renta.................................'..............108 • 75 5°/o avstr, renta............................................99-25 Delnice n&rodne banke...................................... 859- — Kreditne delnice . . . . '................................ 278 60 London 10 lir sterling.....................................126 • — 20 frankovec.............................................10-01* Cekini c. kr............................................ 5.98 100 dri. mark...............................................61 • 90 Umrli so: Dn6 14. novembra. Alojzij Posch, črevljar, 42 let, Poljanski nasip St. 50, črevesna tuberkuloza. Dn6 16. novembra. Alojzij Kobler, posestnik, 561., mrtvoud (med vožnjo od Zidanega mostu v Ljubljan v že-lezničnem vozu). — UrSa Podlipnik, gostinja, 93 1., Karlovška cesta St, 7, starostno opešanje. Tržne eene. V Ljubljani, 14. novembra. Hektoliter banaSke pSenice velja 7 gld. 24 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 37 kr.; proso 4 gld. 87 kr.; tur-Sica 5 gld. 30 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 69 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 88 kr., salo po 80 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 54 kr., drobniSko po 35 kr, — Piske po 46 kr., golob 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 96 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 2d gl4., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. J Ča« opazovanja Stanje barometra v mm Tempo- ratnra Vetrovi Nebo Mo-krina v ram d 7. zjutraj 736-62 — 1-2 bzv. megla 0.5 dež O 2. pop. 734-29 3-8 svzh. sl. jasno 5 9. zvečer 734-39 4-6 vzh. sl. obl. h ■e 7. zjutraj 732-56 3-4 bzv. obl. 8-20 dež 2. pop. 730-34 10-4 zpd. sl. > id rH 9. zvečer 731-03 8-4 » > V našem založništvu se dobiva: I JI. I w ■■jiaawi »s Amerike. Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «Ljul>lj. Zvoni «Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, daje lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močan, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnesa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . » 8 » * 30 v Napoleondorih 30dnevna odpoved . . . . Smesečna * . . . . 6 » * .... 3'A od sto 3‘/2 » * 37, * * 3 od sto 3>A » , . . . . 3'/a » » Oddelek za giro v bankovcih 2 '/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Beko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po ‘/8proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu ’/2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—29 "V Trst-u. dnš 1. oktobra 1883. Dr« Hftrsch dobro znani specijalni zdravnik za slfllltlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkuSnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du (58) 33 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la ln v mehurji, poluelje, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 6 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) poSilja zdravila. Honorar primeren. Zavratnikov vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je največja zaloga in najceneje nakupovanje pri (59) 16 J. G. Hamann-u Ivdlestni trg1. Ker imajo pristni Pain-Expeller z kotvico skoro v vseli rodbinah, je torej vsaka reklama odveč. Te vrstice imajo torej le namen, iste o.iebe, ki še tega staro osvedočenega domačega zdravila ne poznajo, opozoriti, da rabi z najboljšimi učinki kot na-mazanje zoper protin, revmatizem itd. Bolečine običajno izginejo uže po prvem namazanji. Cena 40 in 70 kr.; na prodaj v vseh lekarnah; v Ljubljani pri gosp. E. Birschitz-u. Glavna zaloga: Lekarna pri (146) »Zlatem levu* v Pragi, Staro mesto. 8—2 avtorizovano in zajamčeno z kraljevim odlokom leta 1870 za zgradnjo novega pristanišča. Garancije. — To posojilo daje poroštvo prve vrste, kakor: 1.) hipoteko na imenje v vrednosti 20 milijonov mesta Rarlette; 2.) hipoteko na vse redne in izredne dohodke; 3.) zalogo v znesku 350 000 lir letne rente do poravnanja tega posojila. Vsaka obligacija se vrača nazaj po 100 fr., to je 35 frk. kot nominalni dobitek in 66 frk. za vplačano emisijno ceno. Tedaj se garantuje vsak dobitek z naj-menj 35 frk., ki more tudi dosezati vsoto 2 milijona. Obligacije mesta Barlette daj6 največ koristij, da se zadenejo velike srečke, kajti vsaka izmed njih, če je le jedenkrat ali večkrat zadeta, se tudi pri vseh druzih srečkanjih udeležuje, in sicer do popolnega poravnanja tega posojila. Vsaka obligacija more torej 300 srečk do zneska petih milijonov dobiti. Štiri srečkanj a na leto 20. febr., 20. maja, 20. avgusta, 20. novembra s 140 tisoč dobitki vkup ^ trideset milijonov med kojimi se nahaje 2 milijona, 1 milijon, 500000, 250 000, 100000, 50000, 20 000 itd. Dobitki se izplačujejo v dan po srečkanji v gotovini. Emi8ljna cena. Definitivne, na lastnika glaseče, 160 srečkanj se vdeležujoče izvorne obligacije s podpisom mestnega zastopništva Barlettskega in s potrebnimi pojasnili v nemškem, francoskem in laškem jeziku izdajejo se proti gotovemu plačilu v znesku 65 frk. — 32 gld. 50 kr. av. v. Dobivajo se tudi za vsoto 99 frk. = 45 gld. av. v. na upanje, ako se vprviČ plača n&-nje 10 frk. = 5 gld. av. v. in konečni znesek 80 frk. = 40 gld. av. v. v 16mesečnih obrokih po 5 frk. = 2 gld. 50 kr. av. v., plačilnih prvi teden vsacega meseca od 1. januvarija 1886.1. dalje. Kupci le-teh slednjih obligacij se takoj gori imenovanih srečkanj udeležujejo in vseh naslednjih istim načinom in z istim pravom, kakor bi bili vplačali popolen znesek; isti morejo tudi po poljubnosti naprej plačati jeden ali več obrokov. Vsak kupec prejme kot premijo srečko loterije mesta Antwerpen (srečkanje dn6 26. novembra) z velikim dobitkom 100000 frankov in 6000 druzih v znesku 50 000 frk., 20 000 itd. Ni ga niti v Italiji niti v Evropi srečkinega posojila, ki bi se mogel primerjati Barlettskemu, ker je le-ta jedmi z tako ogromnim Številom srečk in z tako mnogimi in vednimi dobitki; isti je tudi najboljši zaradi nedvojno gotovih poroštev, koje podaje lastnikom obligacij. Subskripcija ostane otvorjena do dn6 19. novembra pri banki Croce freres de fu Mario in Genua (Italija) 32 Št. Jurija trg. Za poštnino nazaj priloži naj se 50 cent. — Pisma dojdejo na mesto v 48 urah. — Otvorenje kredita in sconto za kupce. — Dopošiljanje seznama srečkanj je brezplačno. (167) I V založništvu naSem izišla je na svitlo knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljilh kratkočasnlo iz vseh stanov. Nabral n.ton. Brezovnlk učitelj. 12 p61 v 8°. Mehko vezana stano 60 kr., franko po pošti 66 kr. Ij. v. KMinajr & M BamW knjigotržnioa v Ljubljani. Odgovorni urednik J. Nagli« Tiskata in zalivata Ig. v. Klein m ayr A Kod Bani bor g ▼ Ljubljani