St. 13. V Gorici, v cetvrtek 27. mareija 1873. Tecaj 111^ „Soca" iisbaja vsak cetvrtek in vclja 8 posto prejeniana ali v Gorici na 'lorn posiljana za drusubnike polit. drustva ,Soca": Vse leto......*'¦ 4.- Pol leta....... & - Cetvrt leta.......1.10 Za nedruzabniJx: Vse leto...... f. 4.50 Pol leta ..... „ 2.30 —Cetvitim------T~r . . „ 1.20 Posauiezne Stevilkc- se dobivajo po 10 sotdov V Gorici pri Paternollijii in S»-liarju; v Trstn v tobakarnicali „Via dot Belvedere 179M in „Via della casenna CO". Prl oznanilih ge pla&rje za navadtt* tristopno yrsto: 8 kr., «e sc tiska 1 krafc 7 ,. ¦ v „ M 2 krat 6 ...... ,. 3 krat. 'A* vecc crke po prostoru in vsak * pot 30 kr. za kolek. Narocnina in dopisi riaf so blajro-voljno poslljajo uradniku: ViJttorju JDo-lencu v Gorici, Con. dolCristo 186 blieo Sivlnskega trga kder bo nahaja tudi nprov-niSfcvo. — Rokopisi so no vrafiajo: dopisi naj so blagovoljno frankujojo. — DeUl-em indrugiin noprcmoBninmo narafatna [piia, ako ro oglaso pri uredniitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnlh pravic. „Za narodno Solo na GoriSkem!" DruStvo „Naroiua sola" v Ljubljani, kterega na-men je materijalno podpirati slovens/a ljudske Sole s tern, da mej drughn (po §. 2. lit b. svojih pravil) kupuji revnim iSolain udne prtpo:noLke in ubjgim u-concern potrebaa uMa, je podpisancga izyolilo za svo-jega poverjeuika na Got* ilk era. Prifiel je z denas-njim dncvom svoje delovauje za to v povzdigo i pod-poro ubogih sloveuskih ljudskih sol osnovano druStvo toi od dunes naprej prejema vsake, tuIt najraanjSe darove v deuarjih, knjigah, ueuih pripomoclcih i. t, d., kateri so bodo potem najrevnejsun slovenskim Ijudskim Solum na Goriskem dolili. Vsak dar sobodo vestuo naznanil v „So6i", ki bode tudi od eusa do casa po-rocala, kako i katorim solara so se nabrane reSi raz-delile. Da to pa nabtra denarja olajSa, dal je podpisam napraviti nekoliko puitc z nupisom: nZa narodno Solo na GoriShm*, ktere je uze ali bodo v kratkem raz-poslal v sledede kraje: v Ajdovicino, Dornherg, llifen* berg, Lolcavec; v Setano; v Kunal, Tomin, Cirkno,Ko~ harid; v Gorici ostali ste dve, eua v citalnici, druga v kremi pri Lizi. V vsakem kraji naj rodoljubni i blagi salski pri-jatelji za to skrbe, da se bode o razlicuih prilikuh zbira! sold m Solo, da «e bodo pusicc od oasn do easa prazniie ter denai* vsak mesec ali vsaj vsakdrugi me-sec v Gorico posiljid. Za poslani denar bodem po na-svetu gg. u<5iteljev i uckterili gg. solmkov v Gorici uLila kupaval ter je po torn aajrevnejSim Solain po dezeli poSiljal. Ako razen omenjenib krajev se kde drugo &e\e dubiti pu§ico, naj se oglasijo pri meui ali pa pri ured-uistvu „Soceu» pa jim jo precej posljerao. Sicer set pa sold za Solo tudi bres pusic lehko zbira in nnravnost uredoistvu „Sjcex ali pa podpisa-nemu poSilja. Blagi prijatelji slovenskega ljudskega Solstval Po-nuji se Vain lepa prilika, da skazete svoje clovoko-ljubje i svojo ljubezcu do sloven ike sole. Podpirajte nus, pomagajte uaui! Saj kar daste za Solo, zrtvujetc za uarod, ki bode blagroval Vas spoiuin! V Gorici 19. mareija 1873. _________ Dr. Lavric m. p. LI8TBE. Narodaosb pa vojalfcvo. Skoro viiiki zivi stvar i\% svatu imi na svojem ^ivotu nekaj, kir jjj slu/.i kot o.'j/.ja pri uapalu alt pri brambi. Uiovek nomi tak??ga vidnoga oro^ja, pa imi v ta nimm »vojo ve&> ali manj$-» telesnomifi in svoj um, s tetni swdstvoma pt si je vedao naprav-Ijal raziu oro^ja, Zi6eu§i od prostega ejpea, kas:ieje sulicf, do udjiij b groin* in stivlo io«iili topov, •« dm-gib muogib stivtsmli naprav za napad in branitev. Km do se je moral v Sloveitvu razviti nagon do vojite, kijti kolikor daleS sjg* zgoloviua v sivo staro-davuoit, u?^ od prvega zaeetl^ uaui prtpovedava o bojib. Nebrojtto je §tavdo krvavili bitov, ki so m skozi tisofiletja bile, mnogo naroJov je vsbd vojne pagimlo, iti mnogo se ja premisljevalo, doklor sine dobili daius-nj i oro/j i za bttvo na subem in po morji. V zafietku ja bdo bojevanje ve6 klanje kot drug), in voditi takdi bojev nij bilo pruto/,avuo; tola pjzneje je poitalo to vojeuje vojske, in jt U baljo d^ibuw pojebuo bojuo znanstvo. Uolki so izvrstni in sre5.it gonerali, prav to 6ufcite iivo v nag.b 6a^ih Avutrija in IVauosku. Preje ko tie so bill bojt z divjimi zverirai iu potem lovi povoil, da so Ijudjo mislijli na oro/,je. Oboro2ile so se polagaui i druzme, vse pleme, vei narol. Prepiri za-rad mej, v gozbb zarad piSuikov, vode itJ. so bdi menda uzroki prvili bitev, kasneje raz^ilitvepoglavarjev ali celega plemena. Iz zgodoviae vidimo, da je bil v stiroiavnostt pri nekaterem narodu vsak moski vojak, da je le mogel oro^je nositi; pri drugdi tiarodih, ki so suzne imeli, je bil vojak vsak svobolen di/ivljai; zx-torej je pri prvih ljudstvih vojm bila prav narolai zadeva in zbrana vojski (armada) je bda vsa intodua. Take pri starih Grkik in Kimljanih, Keltih, Germa till, Scitih itd. Le Kartago je imela vojake uajete U vseh dezdl. nas namen je potrebao poizvedeti, kake last-nosti s) ti narodi od svojili vojakov tirjali. Pred vsim preghjino stare Rimljane, ki so bill prvi mojstn v vojai, in so si pidvrgh skoro ves tafias poznani svet. Budaoit, previdnost tudi pri slabejem sovraLmku, ostra disciplina, mult prate2 (Trossj, ski'ivnost ua-klepa sy jiai b.la glavna naeela. Na tauko so poizve- KMEZ JOSIP ali GOOOVNI DAN. Zgodovinski obraz gospodsks nravnosti. Spisal ¦ffn. Jlos. Hrasxevskl* (Nddaljevanje.) ... Ko je po polu'lne bleza ob stii-ih Emilija le-zata na blaZtnjaku in aajgotovej§e premisljala svojega prvega mdea, zasliSala j j na dvorisei drkotaj >6o kodijo in —Palmira je stoplla v sobo. flNo, ljuba moja, ale je Sis! uka2i svoje reef zlo-iiti, da oltdeve! Knez Josip je v Li/.enkab! Denes je kralj jako zgodaj obedoval!" V tern je v sobo stopila aluznica iu takoj zopet odSla po nekoliko s!u2nikov, zato da so zbrali po mizi razloieue redi; odnaiali so manj§e in vece zavitke ,in krabioe, s katerimi so napoluili kodijo in §e en voz, napoiled pa je prirejeno bilo vse. Obe gosp4 odidete. «V palado pod kositarjem !¦ - vtknila je Palmira koLiJHzu in strezniku. nnV palaSo pod kositarjem!** — pozopetila je Kmilija in zgruila zavasi v kodijt, ,„po?.uri se!tt;» w Ve5 - kajtt -. p0 nekolikih trenotkih Pal- mira globoko vzdihna iu spregovori, „ko bi kedo znal, kaj medve pofienjave \*.., nflKaj poeenjave drugegt, nego da sami ideve o-biskat kneza! Kaj je to kg tako hudega!.... Oh, Palmira! kako moena je ljube^enI...." BRes je to!-* — hladno odgovorf Palmira, „R3S a ko bi najina soprogi znala to..." BnN*ajr.a soproga! no, m^uda ne vesta, digaima-ve obe radi in da imive obe onakj pravico do ujego-vega srea! sieer pa se.dan denes lehko pooaSa s ta-kimi dozdevkl!....a•, BBnStojH4a - pakuil je glas na ulici. BOh!" — prestra§i se Palmira in o5L zakrije si z rokauia, kajti to je bil nje ma&i glas. Pokorui kodi-jaz ustavi in okoo se odpre v kadiji. Palmira toliko da je §e utegnila paresniti se. Na ulici je bilo nakoiiko moskih, stopili so okrog skrivnostae kocije. Palinirin mo2, ki je bil durica v ko6 jo odprl, to je bil blizu petdesetleteu mj§ki majhne -rasti, iu okrog o6ij je imel ruleee krogce, kar navadno imaji pijauci in meseuezh Na prsih so mu ni trakeh viselt redovi, pa dve umazani zvezdi sta ga znadilij pogleda je bd sovjega, odprta asta in ve* njegov obraz je pri6d, da je na poti od obeda, o katerem se nij smtiilo vino gostom. Za nj,m je dolg, suh, bled in okoscel mo§ki v Ipanjskem plaSei staltako mirno, kakor kralj 2igastoji v krakovskera pred:nestji. Njegova prsi so tudi didtli domadi in inozemski redovi, mej katerimi je foil tudi davalt zu.i6.ije in Sege sivra^nih napolov in pove\jni-kot, in vodilo jun je bilo, uikdar sklonitt miru, <5e nijso zinigtli. Poiebno si pa na to gledili, da so zuali njih po-veljuiki upl;vati v sraa ivojth vojakof, da uj jih znali oja63vati in navJuS^vati. Start Grki so zlasti v Ateimh sami odlofievali vojno, bjjevali so se tedaj take, cli to popolnoma poznali namm boji in svoje iiitereie, iuolgojuni so bili, da so mogli se vueintti za Ijubi/.Jit do domivino, svobotlo iu slave, di so *s jtki bili sramotJ vn\u baxe zlatti sramite zarad pobega u bitve. [a tegi se vidi, da sta ti nu'ola mnogo ikrbela pt*vic za djbro vojaSko oilgoj.) dt'^tvljaiiov, in drugid zi co, di so poveljuiki v pi'avem ollo6netn trenutwa znali v vojaoih vuoti in poveki iti pogum iu navdufionost za drziivno pravdo ia boj, kar se da possbao z govori do^eei. In zare« beretno do«ta takilt .vojaSkih govorov iz tistih c;hov. Hoinujevt jiuuei govorijo skoro. toliko, kilikor se bijejj. Ttuitu^, Thucididei, 3 dust, Plutarlt in drug, lingo v svojili spisili do^ta vojaSkih gevorov ztpifaaih. Gotivo so ti givorih veetdel oi toll pisa-teljev izinJIJeni; ven lar pa dok&zujojo d) dlstega fiego do'.ic »ih bojaih tiarolov in poveljaikov. Le mogodii i/.vrstui rimski vojskovodj i Caoiar je zaret govortl svoje bojne govore, ker jib je sain zapisal v svoje knjig), beri ko ne jih je pa tudi oa pjzneje popilil. Vaa. kiko je bl Ctasar prvi vojaSki govoruik v starodtv-itosti, in njegovi vojaci so gt obo/-i;al'. Pri drugih starih uarolih u. p. Gtllih so imelt nalog» navdu§evati vojake duhovni, druidi, in pevci, bard>, ki so pivali po^ebae bijne pesm*, it navada je bila, nt poiut3 klioati bojae bogove v ttki vazuent trenatku. Kic je bil vi ik l-i tvlja% tu li vojak, se vet di je bilo vojaStvo kij utslano pri teh narodih. .\llali de«Sek je komaj 6aka!? «U p stopil v vojaSko leto, in dau, katerega je d >bil orozje kot mladt vojak, bil je druzinski praznik. Orozje nositi je bilo moSkim kaj ctstoo in krasno or«vXj« naj lepii moSki kinfi, kakor U daudeaes pri Crnogo.'cih, Srbih iu Dal-matinedt. V srednjem veku, ki je bil res voja§k, bili so narodi prentilo o:mktni, tntl» sa torj vj o tikih tiago-vordi, p>sibn> ko si vitezi v*e premagali in ntjsi bili ve6 narodi Vit oboro^eai. V kn.Hnkh vojnah je p\ kr.^ bd zelo zgovonii z la uioje, katero je vse uam-Jtie Malteiki red se zlatimi strogami vred. Z t iijimliko „fig«u,u maejlih in ve-cih, bUdih in rudedth oltcenih z redi in nekoliko brezi ¦relov; v^i m bili n* poti ol obeda; pa pjani so bili, a a i snalo, ne m\ra oelo o 1 vim, ki kakor ptit5 pre-letava in v lehk» mjglo zavij.i inoigane; skoro gotovo s> pdt staro ogrsko vino, ki le m^j dlanisilj glavo, po poludni pi x vw svojo miojo razsaj-i po njej in te?d jo, kakor bi stot svmoa lezdo v ujej. BA! dobor veder!-1 - oglasi si grofinje Palmire soprog in olpre durica v kocjo. 9K m se peljete, gospe ?* B„Na sprehod!"" — odgovorila mu je bi'2 nekako nestrpnO soproga v zalrezi i« ozrla se v svojo tova-rusico. • „. . nAli, ljubezijtva gospa!-1 - zamomlal je pijaat mo2, oblizaval se po svoj jj navad: i n obrnil f navzofine ovaru§e, Bp,t tako. kasno! tak* por.ao na sprehodl v tej zuni in kj take natal* „BNekako slabo mi je bilo, zatd... morala sent iti tzpol strehe dihat erne zrak,4U dejala je Palmira., BA, tudi ti si tu, ljuoa moja!4 - vskliknil je to trenotje suhi in dolgi inozki, grofinje E.nihje soprog, „tadi moja gospa je v kodiji! 0! tult moja goapal* zepetd je in tobaka vzel iz lepe, svitle tobadnice 9 kralj evo podobo. „BTudi,4B •— tih) potrdt Emilija. „A, kam pa!u , ,„V....v...sami ne znave.... skoro najgotovejse ntailaj! §e nam je muogo raarfiirati in sovraZnike pobijati, se lavonke si nabirati ter 8e maScevati. Kapitol rimskega ljadstva in kipe hjegovih junakov imamo zopet postaviti. Potent §e le so vrnemo domov in vasi sosedje bodo na vas kazaje, pravili: Glejte, ta jo bil pri itulijski armadi!^ To je bile za Francoze kaj novega, vsi vojaci so bili vanj zaljtibljeni, in lehko bi jib bil peljal do konca sveta pravi Cormenin. n. Zdaj pa vpraSamo, v katerem jeziku ka li so ti narodi vseh dob podacevali svoje vojake, da so postiii zmoini, stanovitni in hrabri braniteljt domovine? V katerem jeziku so pisarili in govorili izvrstni ti povelj-niki in zbori, da so navdusevali vojake, ki so vneti za svojo dolznost, za kako idejo divjalivboj, in se veselo zrtvovali.. Nij dvomiti, da so to delali samo v narodnem, yojakom razamljivera jezika; kajti ie v tern je poduk labak in uspesen, in je mase navdusevati mr>goce. Iz ,Dobro, dobro!-4 viktril je debeli grof, n?ajj^ tudi namo treba Svrstega zraka popeljeva se z railostiraa,.1* »»AU....**_— pretrgala ma je beseda grofiaja Palmira.... medve morave iii tudi v prolaloico, v za-kladnico, v knjigaraico. v cerkev -"in veiigabog kam §el___* . ,0! saj lehko tudi midva pojdeva z varoa. Sicer ] pa se nadejava, da to opletauje po v^eh mogocih ko- I teh odlozite na kak drag priltcaejsi cas!2 ,8Nama se mudi—jako mudf, to ne more b!ti!a* B»„Tega nefieve, pa je mir besed!"a* - pristavi j druga. . «»Paj5, pac, MoScTa Dobrodziejko! A ven.iar, ker vama je toiiko do tega sprehoda, pojJeva z vama, I spremljala vaji bodeva, koder bo le mogoce, koder pa I no bodeva, mogla, poeakava vaju in malo zadremljeva v kocijil*^ »Vse to besedovanje nij vredno prisekanegi pas-^ga repa,« — skocda je sopro^u jezno v besedo Palmira, .vaakojake ropotije nam.i je treba nakupiti, pa bi je ne imeli nikamor deti; ce sedeta v kocijo, vse nama skazita...." '¦-¦:: »,,No, no! sree mojet"* — dejal je toldti gospod Sroi*> »nlaz bi le zato rad to, ker me uoge bote. Sneg hudo pra§i in tia so mokra; jaz se premrazim in zopet bodem vso noL stokal zaradi tega prokletega protioa. Pa 8»i Bama dobro znas, sree mojei*11 »Kaj ti pomore to, de mi prevzam3§ koeijo! raji si najmi drugo!" _.- ..¦'- .*j,AIi nijsem denareo, Ijuba grofiaja! zamarijasil ' 8em oovce, jgcala eva z gospodom viadiko. Le pornish: jaz sem o po^lednjej igri imel ielolovega k.ulja, vrh-njafca in....-« ,Na mo§njo,rf segnila mu je v besedo* grofinja in ui'no podala novce. Grof je brzo potegail iz rok jej vsega tega pa bledi, da morajo prav tako posto^atr vse drzave zlasti v seiaaj h cas.h. Poaavlja se nam-red si sterna veljavOu v at iroJavnosti, da je vsak drzav-Ijai lull vojak m.soja§tvo nij vec kaita, kakor je bilo nidavno se. A glez Kob.Iea m njegovi ucenci pridgujo sicer vefiui mir, in si prizadevajo, kar je Ie mogoce po tabiub, casopisih in kongresh, rfi b; obv»j\1 r»auk o miroljabji; toda pray n .s^rotaose g»id« po E/iopt. Ca je bila v srednjem vc-ku vojska 50 do 60 tisoc moz uze kaj velika 'armada, ia Napoieona 1.150 do 200 tisoc zbm-nih vojakov uze ogromao steviio; klicejo zlaj evropej-ske drzave v orozje vse svoje drzavljane tako, da ima kaka drzava 1 miljoa vojakov in fiez. h tega pa sledi samo po sebi, da so zopet te armada narodie, kakor-Sue so bde v starodavnosti. Te ukoluosti iu muogi sovrazniki so pristlili tudi naso Avstrijo, da oborozoje vse svoje mlade mod:. In prav to jej bj v veliko sre~ co, simo da se ogne polovicaraiva, in da skrbi izpol-uovati aatau6no vse, kar je potreba) za take Vie tjud-stvo obsegijode armade. Vse t> pa mora oaa stortti, in nie vreden je iz§oVor, da je nevarno in celo nemo-go6-j v^e doticne pogoje izpolnovati Avstrijt iz toiiko n a rod j v obstojeci. Svica, ki ima oborozene dr^avljaae truh naroJnostij, dokizuje, da je to mogoee, in tudi Avstrija bi zainogla to, da bi le po naravski poti bo-diia. Pred vsira jej je treba, da si osuuje vseto naro-dora pravicno ustavo. Vsak teb uarodov all t««h na-rod>v.h odlomktjv »aj se doma duti v Avstriji, in naj bode prepricau, da je v tej drzavi popoluoma zag»>tov-ljon nj-gov obitoj, razvoj in njegova svoboda. Potem bo vsak tub delov Avstriji steber, ce bo z:iala tudi v ujih zbudtti Ijubezen do vojastva in prepri&wj», da se oborazujejo le za brambo svoj.h pravic in svoje pravicno skupne domovine. Dos^a se mora v ta nameti v nasim vojastvu preoarediti, iu pri V3i ostri disciplini se imtja p3po!noma,pOj}astiti stare barbarske kazm in navadne grde psovke; vpoijati pa je naroilni jezik pri poduku in pisariji mej polkom, obeni annadin jezsk za komandu. iu za dopisovanje mej polki n tj bode k=i- I tenkoii. Nektj se je v tt»m zmislu uze poboljSalo, in voseli smo ukaza, da morajo castuiki znati jezik ali jezike, ki se pri polku govorijo, tudi smo pri Slovencih sl'Sali c>stnik<', ki so v lepem narodnem jeziku zbrane vojake navdusevali. Ali b.iti se je, da se kakor pri civilu, tudi pri vojacili ne bodo 09tro izpolnovale do-ticue postave, Zato pa naj pomislijo merodajni krogi, da je tudi za Avstnj) koristno in potrebno, kar so (lrugi slavni narodi in sloveci vojskovodje pri/.navali, da je za vojaStvo pray. Avstrija nij izjema, torn msinj, ker je njena sreca in slava odvisna od raznth njenib narodov, izmej katertb je vsak va^en del celote. No-ben del se ne sme zanemarjati, najmanje pa takraf, kadar mar§ira v boj. Naj se ne pozabi, kako napciio je bilo v letih 1850. do 1860. to, da so se naSle stot-nije (kompanije), ki so imele vojake vseh avstrijskih narodnostij,in vecina castnikov nij znala drngega nego nem-sko! Zdaj pa, ko je skoro vsak poklican in le kratka 3 leta slozi, zdij koje toiiko omikanih raladencev pri polkih' pitrijoticna je dolznost vseh poveljnikov nizih in visih dejansko izvr§evati ta nacela in postave, in prak-ticno se bodo zmeroua bolj piepriLavali, kake velike vaznosti je narotinostno vpraSanje tadi pri vojastvu. mo§njo, nizko se pr.klonil, denar spustil v zep in to-varus am sepnil: 9Ogrskemu dademo po kozuhu!u Streznik jo zaprl koe:jo, kocijaX p.t je pognal konja — in u2e se je bila premakaila koLija..... nStoj!* - pokad je glas drugega soprog* na drugej strani kocije, „stoj!tt in grofinje Em lije suhi moz je oiprl durica. I „Ljuba g03pa! tvoja kocija, zdi se mt, pelje se zadaj prazna, gotovo je torej ne potrebujes, saj se pe-lje§ v grotinjinej kociji; jaz sedem va-njo!* „0b, Bog varuj! peljem vnjej vsakojako drobnjav knez>i; polna je kocija razlicne robe.tttt BTo je vendar vrag !a — krikne soprog in drlesne z dunci. I Kocja se odpelje z mesta. Ker je ta nenadni snitek se soprogoma do cela bil zmotil grofinjo, za tega delj nobena nij ne Srhnila ; ves pot, temuc zamisljeni sta bili obe in vpirali oci v preJnji okni kociji. Naposled se kocija ustavi pred palaco. Tdio in cujno sta se najpoprcje obe ozrli okrog sebe, potle sta stopili iz kofiije, a ta trenotek jima nasproti pnhiti priljubljeui bisnik koeza Josipa. Na sebi jo imel frak obsit, vos protkan se zlatom;' v hladah je bil v draih; nogavice in c.Jme je imel os-krbljene s- preskami in odicene z dragtm kamenjem; lase je imel lepo razcesane in ves je bil polit z dra-gimi disavami, ki s6 dihale nekoliko korakov na okrog. Ne bi bil clovek lehko sestel, kolikokrat in kako razlicao se je bil priklonil, predno je grofinji pripeljal na Siroke svitle stopnice. „Tedaj je od§el z doma?" — povpraia Palmira. ¦ nnOJSel je v Lazenke, vrue pa se po nekohkih urah,*« — odgovorf Francoz; pa se smebljal in kazal svoje bele zobe. Dopisi. V Gowci 2G. marcija [Izv. dop.] Naj popravim uajprej malo pomoto v zadnjem dopisu h Gonce go-voreLem o preuravuavi iiasih srednjih sol in ta je, da nij §e dezlni odbor dobil odgovora ha doti6ao pro§-njo,( katero je pred'ozil vladi vsled sklepa v zadnji zborovi se*iji, ampuk da se je pi ivatoo izvedf Io iz prav zanesljivegii vira, da seJanja vlada tie mara nikakor predrugaciti gonskuga gimuazija iu reulke v narodnem oziru, v to pa, da b» radjvoljno privolila, da se na-pravita dva 4 razredna realua gimnazija z italjanskim in slovenskim ucnim jezikom, prvi vGradiSci io drugi v Tolminu. Kohku nam je dobiohotua vlada s to milostljivo poimdbo ustregia, o tern smo uze zaclnj i6 obsirno zadosti spregovotili. Jtaltjanom, vsaj skrajuo 1 ber.ilni strankt, je ta vladina namera, k»kor posuemamo iz zadojega nboa-za* §e precej po godu; in temu se ne moremo toiiko cuditi, shj imajo Gradi§6e v svoji sredi, meat ice, v katerem jim ne veje uobeii tuj, nasproteu veter, kjer so sami gospodarji in kedo ne ve, da njihove teznje vle-dejo le boijo onokraj Soce, kamor so hoteli, da bi so tudi goriska kmetijska §oia preselila? Naj jim bode! A vse drugace je z nam: biovenci na Goriskem, mi imamo eno samo srediSce U to je Gorica, edini prile-zea kraj, kamor zamoreuio vsi: KraSevci, Tominci, Aj-dovci in Brici svoje otroke v akupao srednjo Solo po-stljati. Vsak drugi kraj je za ta namen neprilezen in za sedaj uemogod. - Or us tv eno zivenje pot>taja mej goriskirai Slovene! culalje ztvalinise. Nij zadosti, da imamo toiiko za-bavnih drustev v mestu, po trgjvih in vaseh, osnovala so se lani tudi nekatera viuorejski drustva (ali delajo kaj ali niu, o tern tnkedo ne porpca. Ured.) in te dot se je pridruzilo celo pjliticuemu. drustvu „So6ia §-j drugo siovensko polit, drustvo „Gorica4, koje uze na-bira drustvenike na podlagi pott jeuib pravil To je vendar lep dokaz, da goriski Slovenci vrlo napre-dujemo. Novo politidno dru§tvo ima, kakor mouimo, v po-liti^nem oziru, enak namen in enako tezuje, kakor Soca, toda ker sloni na verskt, po llugi, je gotovo, da bo imelo obsirmsi delokrog ker se bo zravno politi6.oih utikalo najbrze tudi v razpvave verskib vpraSauj. Gra-diva ma ne bo maujkalo. Pri vsem tern pa, da veliko ve5 obeta od Soce, hoco bitt ceneji, za polovioo ceneji od nje. Kedor je dober Slovenec, se bo lehko za 5 kebrov na mesec v kratkem cusu izmodril v ppliticuih iu verskih zadevah. To je vendar kaj vied no in bolj po ceni se nikder nc dobi. 2tvila konkurencija! .so dejali go*p. oce lileiweiss pri neki priltki in gosp. oce Bleiweiss imajo zmerom prav. Govorilo se je o svojem 6asu, da se bode osno-valo siovensko katolisko drustvo v Gorici zraven ital. „Ctrcolo cattolico" a novo drustvo nema tega na-slova; iz pravd se samo vidi, da ono sloot na verski podlagi. Zikaj splosuo na versk', tega ne razumomo; saj verska podlaga je lebko zidovska, luteranska, ma-homedanska all katere si bodi vere. Pri nas Slovencih ne more biti verska podlaga drugacna, rego katoliSka, ker je na§e ljudstvo splob katolisko. Cemu se tedaj izogibljejo gospodje osnovatelji castnega izraza „ katolisko"; mari se ga sramujejo? . „To nama je jako po vseci!" omeaiti obe grofinji, a dvorljivi Fraucoz je gibeno, kakor na skrpcih, na-meiceval svojega gospoda, ter prepetjeval ji iu krat-kocasil. Da se no bi zakasnili grofinji, ukazali sta sluzni-koma, naj iz koCij izneseta vso robo, iz sob pospravita stariustvo in vse numestita s pripeljanimi novinarai: s poicelauom, se zrkalt, z obrazi, se srebrom, s casami in muogimi drugimi nepotrcboimi m lepimi ma lost i mi, kt umeteljno krase sobe. Gospe sta gorece ukazavali, kaj in kako, in verno urejevuli vse na novopo sobi, pa kar se ve5: prepiraii sta se, kako katera razvrsti svoje darove. nLe urno!* nnLe hitrol"" — oglasili sta se obe, razobesali zavese, razpostavljali aiabastrovo in drugo posodje, porcelan razkladalt po mizah in za cij vr5ke, katere sta olloddi, da bade krnalu caj vrvral v ujih itd. „Zdaj, ljnbi moj gospoi Alfonz!" oglasi so utru-jena grofinja in obrne v bisnik i, kt je zuuroni le po-smehaval se, ko je pomagal jima, „kader knez pride, nic, prav nic, ne besedice ue povedite, da sve tu. Ukagite, da kociji poiegao v kolnico, le iiicesar ne iz-dajte knezu. Obljubite mi to na svojo cest, gospod Alfooz!" Gospod Alfonz je vse obljubil na svojo cest, tjesil pa so je, da je gospa grofinja na mislih imela njegovo cest, ki je sam uze kedaj bd zabil na-njo. nnnO! iii besedice ne zinem! vse je dobro! jako dobro!*** ponavljal je, w?»pray res! pnsezam, da!4*" In priklonil se je ve! potjesen, smijal se in pri-rejal batistove kosulje okraje na vokavih iu na prsih. (Konec prib.) Da je nekdanji ustanovnik MSo5ett g. dr. T., sedaj mej osnovatelji „Goricett, to njega zopet posebno do-bro karakterizuje. Ko se je prva snovala, je on zra-ven druzih tektno zagovarjal nacelo, da naj se druitvo nikakor ne utik* v verske feci io da uaj ne ima izre-cenega verskega znacaja. Zdaj, ko je v »So6i* vsled vedkrat dokazanc omahljivosti izgubsl ves uplv in vso veljavo, postavil se je na celo novemu idrustvu sloue-demu na verski podlagi*) Tempora mutautur et nos." Toda za zdiij zadosti o iiovem dra&tvu, morda se nam bo v kratkem ponudila prilika, da sprcgovorinio 0 njem in o sedanjeui razporu mej goiiskim; Slovenci resnej§o besedo._________ VKanalu 19. marcija. [Izv. dop.] V saboto 29. t, m, bodo pri nas volitve obdinskega staresimtva, od kterega je veekrat odvisna cast iu blagost tie le posa-mesnih ob&narjev, temveL cole zupanije. Tega smo se preprifiali pretcceno lcto, ko so se nabirali podpisi za Crnetovo zaupnico. Tedij Kanalei pozor! Ne volite zatorej brez vestnega prepricanja aii so mozaki, ktere koeete voliti, vaiega zaupanja res vredni. Zapazujem nekaj dnij, da neka stara zvita lesicu, kteri je slovenScma trn % peti, od hise do hiSe teka, in se svojim navadoim „sior Compari di ca, e siora Coraari di lau vse mehove nupenja, da bi mogla se v stare&nstvo vriniti. Ne bom vum pravil, kudo je ta stvar. VpraSajte stare mofce, kedo je uekdaj najvec Kanalcev na klopi pretepati dajal; vprasajte nekdanje iueodanjo mesarje, kedo jim je najvec pomagal, da se jim uijso jeziki in ^ombului" usmeratlil, in vprasajte vse postene ljudi kanalskega okraja, kedo je v Kanalu najvec za tuje zulje dobiCka zel, in vsi vam bodo povedati znali, kedo je ta lcsica Takeiuu filoveku jo mar le za lastui idp, a ne z a blagor obcuu in naroda; (hugice bi se ue sdil v sta-reSinstvo, t.mpak bi raj&e v miru pocival. Iraaino v Kanalu in v bliinjih vaseh obilno poSte-nib in vestrnh mo&ikov, kiso svojemu bli&njerau prija-teiji, a ne sovrazniki; izmej njdi volite tedaj vase za-stopstvo, in k> dor vam drugace svetuje, ta jo huiavec — in sraui uaj ga bode! **) ' Kanaloc, 6 Ksnalikega 22. marcija. [Izv. dop.] Kno zeljo bi rad tukaj izrazil; namrec to, da bi enkrat jenjala vojaka mej obema goriskima sloveuskimalistoma; eden naj bi potem izhajal prve, drugi zadnje dni tedna; ta u.iredba bi fiitatdjem morda ustrezala, ker bi se mar-tsikateri na oba lista naroeil. Treba je, da se sloven-ska red na Gonskem jaci in da se ne zgublju casa v nerodovitrnh it: pogibeljuih prepirih;***) vsaka struuka naj dela po svoji nioci ia naj koristi, kder mow; o-sobne politiko pa uaj se ne dela, ker e tako politiko, kakor jo razumi neki gospod v svojih mnogoltevilnih -poslamh" nurod k vecemu od sebe pehamo iu ga vo-dtmo k nezaupljtvosti. Tudi ono ocitanjc, da je „Socua brezverska je neopraviceno iu kaj neslano. Kcr po-udarja „Soca* natodnost in se naceloma ne vtika v verske zadeve, ocita se jej brezvernost. Ali je to pcitanje razluzeno? No, oJgovarjaui; to pa moiam reLi, da ako so Socani v ceui brezverui, je temu uzrok nas ordinariat, ki premalo apoStuje slo-vensko narodnost v svojh uradnih izjavah, kar so nekteri duhovni, kateri so po vsem vueti za mili na§ narod in za njegov napredik, uzecestokrat grajali, ne poznajodi blapcevskega molcanja nfisproti nepravici in nedoslednosti. Narodne jezike spostovati, uarodui blagor pospe$evati je po veri zapovedaao, a ne prepove-dano. Eu pnjatelj nSoce-*. S KviSkega 25. marcija. [Izv. d p.] Obilo casa je uie preteklo, odkar se nij v uobenem casuiku nicesa bralo iz nasega kraja, tako, da bi si bil skoraj. sle-heroi mislii, da ju vse uarodao pomrlo, ter da nij vec upanja na bo'jso bodocttost. Ne da se tajiti, da se nij takaj marsikaj dogodi- 1 >, pa tudi ne, da nrj pred javnostjo polnoma zakrito o/alo. in uzrok temu biio je zaliboze trdao spauje na§e narodne citalnice. Upam pa, da bode vsaj v pri- *) To se so zdaj ne more tidifci; morda je g. dr. T.le agent tega dru§tva da nabira ude, ae pa astanovnik; kcr se ustanovniki ix. zdaj §« ne upajo na dan se svojimi iraeni, je treba se nekoliko reserve. Cudno pa je na vsak naLin velika skrivnost, s katero so obdaja osnovalni odbor. URED. **) Danes smo dobili v roke povabilo k volitvi stare§instva Eanalskega v nemskem jezika; mej tem ko c. k. uradnije u2e pi-Sfjo po slovensko, se g. Malnio, zupan kanalski, se zraerom pos-laioje „Kultarspracheu. Da bi zvedeli zanj g. uatavaki, kako ve-•elje bi nastalo v Izraelu. Cudimo se le Kanalcem, da volijo ta-kega cloveka za iapana; ali Kanalci §e zmetora spe ? URBD. ***> Mi ga sicer nijsmo zaieli pa ga tudi radi jenjamo, a nesramnost naiih na?protnikov preseza vse meje; nekatdri gospo-dje pisarijo laii o nas po sveta, nas {rnijo v pismih do nasih prijateljev in jim ingajo §e celo z materijalno skodo, «e ne izsto-pijo k SoSinega odbora. Mi tedaj imamo zopet nekoliko dokazov ad c in jih bomo morda morali priobciti, d» svetu pokaiemo naie sovrainike kakorSni so v resnici. hodnje boljse, kajti ditalnica na5a vzdramila se je ven-dar iz dolgotrajnega spanja oiivela. V zadnji seji, ki smo jo irae'i 16. t. m. pregle-dali so se druStveni rafiuui, naredii proracun za tekofie leto in nijela se zato. pripravoa soba. Ureddo se je mnogo, kar je ii?,o 6^z leto v pobiem nered:i bilo. Hvala nas-mu gosp. predsedniku Fraucu Mari-n i c u, k« ne skazuje ^ samo kakor skrbni ob6in«ki glavar, innpak tudi kakor p.'avi in iskreni rodoljub, kajti mej drugim odstopil nam y. za dru§tvo pripravno sobo za p:-av malehne uovce.- Nadij.uno se, da nas uovi gosp. predsednik ne bode kakor prejsnji nosil sarao itue; nego da nas bode tudi v prihodnje, k.ir se citalnice tice, v vsem pod-piral, tako da na§e dtustvo bode mocna trdnjava na laski meji. To pa bode Vam toliko la2e, ker Vas bode tudi nas vrli narodnjak gospod Karol Kumar pol-predsednik v vsem in v vsake in stuliio podpiral. Pri-mite tedaj za knnilo ,n hajde uaprejl Dobili smo lotos tudi ucitelja (gosp. Franca S trn ad a), kterega smo uge teSko pricakovali (ali ue vsi), iu kteri nam je uLe prvi dan prikoda obecal za narod in mladino skrbeti. Jako smo I njim Zadovoljoi, ker vidimo, da poslo njegovega prihoda §ola in narodnost vrlo uupreduje. Iz gorilkega Primorja 23, marcija, [Izv. dop.] Gotovo hvalevreduo gibanjo se jo zdaj zupazdo pri nas na kupcijskem polji. Skoraj nij je vasice, da bi ne imola zaloge razuovrstnih stvarij na drobnc na prodaj, kar zelo ustreza domaLim potrebam vagcanov. Nekteri, ki so tudi zobleko preskrbljeni, potujejo se svojo kra-marijo od semnja do semnja, prodajajo z gotovim do-bickom svojo robo in dospel jo mar si ka ten na tak na-6in do blagostanja. Pred nekoliko leti jo bilo pri nas vse drugafc. Nij ga bilo domacuia, ki bi se bit tega gotovega do* I«icka posluzevul. Sumo zviti Kocevar, ali pa dobicka zcljoii Lab je znal ubozega Slovenca pehariti prodajaje mu slabo robo za drag denar, Pozgubili so se vecidel taki kramarji iz nafioga kraja, nekteri so so pa udomacili pri uus in se kaj bogato mastijo ss nasimi uovci. Tu na turn Be so ved-no kakoSen priklnti in Se celo taki, ki So avstrijanskib pravio uzivati no smo jo. Veliko novccv romu na tak nacin xavoljo ssaniktrnosti ali uevednosti zupnnov v nam covrazne roke in to toliko vec, ker novedno Ijtidstvo raji tujcu, lcikor pa domacinu dobiLek dajo. Vsacega pravicoljubecega Slovenca mora biti zelj i, da se take n a pake in knvice odsUanijo in vcstno popiavijo, Ne-avstrijancu, ki pa uze ve6 let uz.va avstrijanske inpo-sebe Se obciuske pruvice, naj jib etaresinstvo popol-noma prenovo, ali pa ga s prima too odSkoduino za vzi-vanje takth pravic kaznuje. Dobro je, da ono skrbi za euakoinerno uiivanje dbciuskib premozenj, pamoralo bi tudi skrbeti za vse druge pravice iu dobrote obui-narjev, iu jib ne raztezati ua take, kterim so po ce-sarskih postavab prupovedane. Mej te spadajo kramarji in drugi barantaci, ki ho.lijo ol vasi do vasi, od hise do hiso, prodajajo in kupujajo, kar se le da y deuar spraviti. Oni nijso nasi dizavljani in neinajo n.kakor-suega.sprejemav nasem cesarstvu, polastijo se pa pravic, ktere je sam svitli cesar in drzavni zbor samo za svoje drfcavljane prihrauil. (Glej I. flan osnovnih po-stav). Da je slavno glavarstvo v Sezani v tej reci opra-vifieno, se razvidi iz odgovora na neko pritozbo, ktera je bda pretekiega leta na slavno namestuiitvo v Trst zavuljo tega vlo^eua. Ono trdi, da ne izdaja uikakor-sriih dovoljenj in da je ostro zaukazalo lamosiiji H-nancni strazi oiir jemati na take barautace, ki nemajo avstrijanskega drzavljanstva, da se httro iz dezele ek-spedirajo. Ktr kakor razvidimo, glavarstvo no izdaju takih neopravicenili dovoljenj za barantaco brez domovinske-ga lista, je tedaj ocituo, da si le nevedai in nepodu-ceni zupauje takdi svobud osvojijo. Vsak ve, da so taki listi uci^receue vazuosti. Pazite dobro, komu kaj dovolite, kdo in kaj je tisti, ki mu mi&lite posebne prostosti pripustiti. Spoitujte tudi v tem obziru Vam izrocene postavel Primorec. Iz Ljubljane 22. marcija. [rzv. dop.] Veselega area sem zadnjid poro5al novico, da se nr.slijb ljubljanski Slovenci udele^iti vobtev v m^stni zastop, ali danes Vam moram povedati, da so bila moja porocila v ob-lake zidani gradovi. Kajti na sramoto Ljubyancanom bodi povedano, da se oui tudi letos ne bodo se po-prijeli uze pred leti zanemarjenega dela. Ljubljansko polti6no druitvottSlovenija«*jesklenilo v prvi seji, z veliko vecino, da se je treba u ieleziti vo'.itev i v ta uamen sklicala se je fe druga seja, v kateri so se kandidatje postivili. Pa kaj se zgodi? Nekaterim gospodom se je za malo .r.delo, da bi sedeli v rat'stnom zastopu skupaj z drugimi, se odpovedo kan-didaturi se le po konSani seji i sklep „Slovenije* spla-val je po vodi vsled znane edinosti.i redkega pat la-mentarizma, ki je pri tukaj§njih gospodib uze od ne-kedaj v navadi. Nemskutarji se nam rogajo, narodni voldci so *-\, -aka^eni misleci: »ti gospodje nasimajo za norce. v 5?daj se pa se le yprasa, k«do bo to blama&o v zep vtakml? - VeSina odoora druStva „Slov.« iese-braqa iz stranke starih. ¦ . 1 ta je bila, se ve da, „komandirana« proti udo-lezitvi vobfcye. I k«j misli§, dragi 6itatelj, da bi bilo predrzao, ko bi si 61ovek spletke starih tako-le raz-lolniacil: Stari so se hoteli ogniti volitve. Da bi je pa na-sprotna stranka po svojih listih prehudo napadatl he mogla, upotrebili so sledeco zvijaco. Odlafiajmo, so si imslili, (to je moje osobno mnenje) se sklicaujem udov k posvetovanju do skrajoega casa, potem uravnarao stvan tako, da ne bodo mladim po godu - tako nas ncpvipravljene volitve ulovijo i na§a igra je udobfona, na sramoto mladim, ki so za udelefttev volitve aiito* voh in kojnn so bomo potem v pesti smijali, Da bi pa ta namen laze dosegli, izbrali so si kot sredstva g. Regala-je, kateri je v kandidatno listo prav n^-dol^uo pnsei in s kterifh nobeden mladih v mestnera zboru zarad robatega vedenja njegovega uij hotel skupaj sedeti, Tako je moje popolnoma nasobno i nepristransko. nine je ob vsej tej komediji; da pa nij brez vsake' podlage, onwmm naj v njeno utrjenjo Se precej mero-dujuj dokaz, ka se je veliko stare viditeljo maHkova* joeih po volitvi izrazilo, da uijso iz prepricanja |i 6-gali ja za kaudidata vobli, ampak da so se hotel* * njim samo mladim mrefta nastaviti, v ktore so Be tudi iw ujelil Taka je nada zlogu! Politi6ni pregled. Kot vnBni korak fodoralistidno stranke v Ay-striji nioremo isaznamovati noko istjavo dr. SchafAe-ja, uda bivdega poStonog-a Hohonwartovega miuistorstva; dr. Scbaffio namroc v predgovoru end svojih naj-novejsih uaroduogospodarskih kujig zagovarja politiko Hohoawaitovega miuisterstva in rafskriva ter ua drobno analizira puhlost, kriviunost in novarnost ustavoverne politiko. ScbiVffle pred vsom odbija na-pado ustavovorno gtampo na Hohonwartovo miuistor-stvo tor pravi, da je s cisfco vostjo odstopil od bvo-jega mesta; nadaljo onioni, da je on v zvessi se svojimi tovarui5i iskal media za svoje driavni&ko delovanje v bistvu iu naravuih intoresih avstrijske drzavo; po njegovem muoujn pomoni poklic Avstrijo: mirao iu svobodno zjediajouje tako inuogovrstno, kakor neloftljivo skupaj zmoaauib narodskih elemen-tov v eno po ediustvu mocno drzavuo zvezo, voaa-ki, oziroma primerui euakopravnosti, pod zezlom iu zaScitom zgodovinsko ukoreuiujene dinastije. To je po Scliitffle-ju edina podlaga, na kateri se more Avstrija uevrstiti in uroditi; tako uravuana bi bila, niiren sosed Nemdiji in bi tudi neutralizirala vse vzuemirajoce narodue elemeute, kakor neingke, slo-. vouske iu romanske, Mia bi tudi vzgled mednarod-nega miru za Evropo v 6asu razdirajotaga narod-nostnega sovraztva; bila bi pa tudi porostvo naravne, namrcC lokaliziraue resitve vshoduoga vprasanja( , namre5 narodi pod turskim jarmom zdihajogi bi potem sami resili so tega jarma, brez da bi se druge drzavo v to rec mesale in nastala no bi potem ne-varnost velikauske eyropske vojske. Tako razum-' ljenjo avstrijskega vpraSanja, pravi Schaffle, je pri-memo Cloveeanskiin idejani in pravici. Nasprotnik od zacetka ceutralizma je sam v Avstriji (kamor je bil poklican iz Nemcije) spozual pravo denarnogo-gospodujoco, centralisti6no-birokraticno naravo ustavoverne stranke in pa tudi popoluo zmoznost za napredek, politiko, pa tudi veliko moralnost avstrij-skih Slovanov, tako da so oni popolnoma zuioM za samovlado. Ko Sob. potem zagovarja Hohenwartovo miui-sterstvo» pravi da je ono bilo popolnoma praviCuo in svobodoljubno; ono nij hotelo osnovati ahsolutiz-ma, ne monarhtenega, ge mapje pa strankarskega ali parlamentarnega (kakorSnega imamo sedaj); ouo ny hotelo ustvariti kake priviligirano manjsino, temve5 ustavno zastopanje vseh stanov in narodov na Mi liberalni volilni podlagi. Zagotoviti je hotelo vsaki narodnosti svoj razvoj in obstanek, ker je narodno-stne zadeve hotelo prepustiti M. zborom in po n»r roduostnih postavah zavarovati narodne manj§iue pred vecinami. Nemci bi zhog te naredbe nikder ue bili tlaceni in Hohenwartovo minisfarstvo je hotelo samo tako koncati naroduostne prepire, da tudi Nemci ne hi bili mogli vec zatirati druzih narodov; Slo je tedaj za posteno reft, za pravicnost. Avstrija hi bila tako urejena, lehko prav dobra prijateljica z Nem§ko, ce jo Bismark sploh Se hoce kot od Nemske neodvisno drzavo, kajti jnirna doma, bi bila moSna v brambi, nikoli pa osvojivna ali roparska. Ona-stranka pa, ki kri6i, da je hotelo Hohenwartovo miristerstvo razediniti in tako pognbiti, sama pricakuje razpad Avstrije in je to pri veBih prilikah ob svojih slahih n'rah javno v parlamcntu razodela. Na NemSkem bi se jako inotili, ee bi meuili, da nstavoverci zastopajo avstrijsko-nemsko Ijndstvo; masa nemskega Ijudstva je na strani opozicije. Xrno tistavoverne stranke se nahaja v spekulatmiem, gib-Ijivcm, kozmopoliticnem, velikem kapitalu; s temi se bratijo doktrinarni in birckraticni ceutralisti. Da so je tudaj ustavoverna stranka po svoji nze stari privilegiji polastila velikega kapitala, pa konStituci-j0nelna faidnost volilne postage Schmerling-ove, to oboje je mogoce storilo trajno parlamenfcarno gos-podstvo tistavoverne manjsme cez ogromno vefiino. Saj je ueki ustavoverec sain priznal ob priliki po-svetovanja o direktnih volitvah, da bi se razrnsila ustavoverna veema za vseiej, ako bi obveljala v Av-stria liberalna volilna sistoma po stevilu prebivai-stva, kakorsna je zdaj vpeljana na Nemskem. Direktne volitye nijso po nikakem liberalna na-redba, arapak stauovsko previlegiranje, kajti vsa ne-poarednost namerava ediao odstranjenje dog. zborov ne pa odsttanjenja stanovskega neliberalnega za- Razne vesti. Naposled dokazaje Sch.,kakoslovanski goldinar manje velja kakor nemski, kako pri vsakih volitvab odlocuje Chabrus in konenje, da bodo morda dirckfc-ne volitve pripeljale do uoicenja decemberske ustave po decembristih samih, ker utegne priti od navi-deznega neposrednjega na&na do zares direktnega * zastopstva po imcum nemske volilne postave, vsled &sar bi vendar enkrat dobila avstrijska misel stalni steber, vsajen vskalnata tla zvestib avstrijskih naro-dov, da, Slovanstvo v Avstriji je premo6no in po dolgera boju prevee" utrjeno, da bi se dalo nniciti, temvefc pa se je bati, da panslavizem, kateri se zdaj roji najveS v politBkih fantazijah, ne pos-tane resni^enfaktorj katerega odstraniti tudi popo-topu donavske drzuve ne bodo v stanu inogocma NemSka; bas njej preti velika nevarnost od one strani. Tako je govoril posteni ]Nemec in ker debela neorrgljiva resnica v o5i kolje, si nasi cltatelji lehko misiijo, da so se zagn&li nstavaski listi naJpoStenega bivsega avstrijskega mlnislra. Brez dokaza mu ocita WN. fr. Presse" cinizem, renegatstvo, izdajalstvo nem-ske reei, itd., kedo bi hotel ponavljati dolge lita-nije ustavaSkih psovk. In vendar je pomenljivo, da Sch. prav zdaj ostro besodo spregovori; morda se nij to brez kacega migljaja od visoke strani godilo. Federalistieni vodje so zadnje dni; se zmerom konferirali v Pragi; sklenili so baje popolen program bodoeega postopanja; edinost vse opozieije je enkrat nresnicila se, in to nas nandaje z nado, da bodo boljsi casi prisli za nas in Avstrijo. Dunaj-ski petorici posiijajo Dalmatinci se zmerom mnogo popra iz Dalmacije na Dunaj. V drzavnem zboru je predsednik Hopfen naz-nanil, da je poljske poslance in Crneta pozval, naj zopet v zbornico pridejo, ali svoje izostanje opravi-dijo. Potem je bila sprejeta postava o sodnijskem postopanji v malostib (BagateU-Yerfahren) in pos-vetovalo se o druzih sodnijskih prenaredbab. Porocevalee o direktnih volitvah v gospodski zbornici Lichtenfels je dovrsil svoje porocilo, katero je skoro kopija znanega Herbstovega poro3ila. Francoski narod od vseh stranij posilja Thiersn zahvalnice za srecni nspeh- pri dogovorih z tfemsko, vsled katerih popnsti zadnji del neinske armade francosko dezelo do septembra meseca; tndi poslanci tnjih drzav so mu castitali in rnski poslanec knez Orlov je govoril o tern, kakor da bi bilo oproscenje Francoske zmaga za Rusko. Sploh so prav dobre razmere mej Francosko in Rusko. Thiers je se le zdaj, ko je doma vse lepo uredil, spoznal spanjsko republiko in jej uze pomagal s tern, da je prepovedal prenasanje orozja cez Francosko na Spanjsko. Thiers je prebrisana glava; Bog ga se mnogo casa ohrani nbogim Francozom. (KTmor.) V Steverjautt nal Gorico so uaSli pret. poadelj-k 84 lctnega starfika uraoqenega v postelji. Pivjiskovalna kom sija j'J nekia dognala, da je imel ae-srec.ieS siloni i polomlj^na rebra, strta drevesa in rano v sencu. 19 letai mludeai6 Ant T. o katerein se sa-mi» da je urooril svojega starega oceta (deda), tici uz«i v preisfov/alnem zaporu v Gorici. (s»ceinicei»je > Stisi se, da pride go?p. Wia-kler, ghtvar tominskt za d?ornegi svetovalca k naaie-staistvn dalmatiaskemu in g. Matej Tm jvec, c. k. pri-sfci? v Ss/ani za drza/nega odvetniki tudi v Dalmi-cij>. - Ta vest pa nij b^ p>polnoma zanesljiva. (t*»jB«r.) NaSemu denasMJemu lista snio piidjili prlog.>, to ja ,v,ib;lo na naodba „WandereijV*, kateri list jo liisinina patrj*»t>v slovanskih iz vseh slo-vanskih kronovin in kot tak izvrstna zaitopa interne Slo^anov in federalistov splob.-Naj bi se nanj narodde vsaj iu*ktere Citalnice vedih krajev, kder razum^jo nekton udje nemski jez k. (Smrtj Dezilie nid^Jnije svetovalec v Trstu Iv. Krsl. Stein je arorl 13. t. m. po pr^cej ddgi in hudi boleznt. Javtm > to svoji in citatjljom, ker j j bit rajnki, kit bivsi saJuik pri p4trtnionialii.il s»tujah v Kniiahi in Stiuij^la dobfj 'xaan v* dotiea-U okr.ijih. L3-ta 1348, je bil rajuki tudi poilanac v FrankobioJu. (W Hkupni riMliivlf dimijski mislgj gaspodje, ki vodijo d jtiuaa dela, pok a iti, kar je v z idnjih 2J le-tih na slovensk^m mu/-ikulnem polji z ozirom na iilo na svetlo priSlo, ter so naprasilt pred. g. dez. nadzir-niki Stajarskegi. da naj jib blagovoli v tem podvz«t)i podpirati. Obrnil se je oaienjotii gospod na me. naj mu sestavim: 1. mulo zgoJovina sluvenskegA petja od 4S. leta doslej, to je kcere kojizice so na svotlo prislo a. za solsko in h. za obcno petje s pristavkom imena skta-dattdjev, kedaj in v kterem mestu so na svetlo prisle; 2. mulo zgodovtno di'ngih mazikaluth del a. za cerkev, b. zaKoncerte, e. za pfes itd. V ta nainen proslm uljuiao vie Cast gg. bklada* telje in zabznik h sladeb (kompozicij. da naj mi bla-g.ivohjii prav kmalo posluti 1.) po en iztis tiskauik kompozicij, in gloJe nato, da velik* prav l*pih pe> se na tanko pregleda, zapaztti se mora, da n>st dokaj zelo zilostnega na sebi. V nale kraje zahajijoc. trgovci namrec nijsi dornacini, nij?o Slovenoi, nij^o Siovaai, no, —oni so popolni tujei, Dnnajd tnif Nemei sj. -To, da so oai tujci, bi ne bilo m ravno tako 2aloitno, saj veadar uinctnost in kopetja uarodnosti ne pozoat*. Da le m-)z d->bro, posteno robo tudi dobro placa, pa je vse prav, zdaj naj bade 2e rodu krivonosegi ali pa pravo trojnolasjega. (K nam zahajajoft tujci pa ravno tega ne store, kajti o:?i tudi zt narzlahtaejsi pridelek tako rekoc nic ne ponudijo, tako milo namred, ia bi se smel ves tisti denar, kateri po teh mozeh v dezelo pride ter v tej ostaae, le desetina-ali pa ie to ne -prave vred-nosti strzenega sadja iaienovati. Gui se torej kar na-ravnost iz nasih sadjerejeev in njih pridelka, kateri je vec ah manje zuljev in potu stal, norca dtdajo, in ravno to j<» najzalostnejSa stran celi re5i. Kako velikan^ko §kud> pod taciin okolnostimi de-zelatrpi, nij treba se le razlagati, s:*j je vendar za-grabljiva. Zatega del opiutiuio to, ter priporocamo rajSi nasim sadjerejeem, da se te brezpotrebne sramot- ne jeroptije otresejo, ter na lastaenoge postavijo. Ako so si v stanu tujci iz nasih zuljev krasne dobidke ko* vati, vendar nij sam vrag, da bi to dornacinom mogo-ce ne bilo, ia to posebno letos, ko bode na Dunaju svetovna razstava U Da bi vsak sodjirejec na lastno roko, kar naravnost ali pa d roktno Dunajem tr-2il, na to nij mislili, marved je ravno nasprotno v tej za«livi najveca vzajemnoat potrebna, sadje prodajalno drustvo (ali pi po okols^avah tadi vec tacih dru2tev) se mora n ipraviti. In ravno to bo predmet posvetovan-ja ia razprave shola pri Rebku, za 6osar del §s enkrat vse nise sadjerejee, posebno pa ve6e po*estaike opozarujemo, da se ga ud -le/.ijo. Pridite vsi, Brict ko-likor Krasevci, prim)rski Ipavci kolikor kranjdri, kajti v-n-arodnih in narodno g^pTdaTrskilrxadevah, naT Hr-bed nigdar bciti ne snu. Pn6etok shoda ba ob tr-h po po!u lie. Ceiiik riiasiie^rii blaica na gorUkem irgu, TorSrea domict f. 1.65-70, TurSica boh f. l.oO, Tur- §ica ogrska f. 1.66, P5enica g>rska f. 3.50. R>, f. 2.30. Ijgnnn eel f. 1.80, JaS.nm pdlm f. 3,20. 0/e» ogrski f. 1.-2J (f. 4 G*rt). S)n> f. 1,3). Slani, f. 12). Krompir f. 2.40-5). Vino &:no k/iic 2-J do 3) Vino belo f. 23 do 2G. P.vo (p r) E, t'. 9.6), za ranto f. 11.85. Moke v Stracicah. Se zakljem. Jjt 1 f. 15.70; Nr. II f. 14 70; Nr. IH f. 12.50; Nr. IV f. 10.70; Nr. V f. 8.70; Nr. VI f. 6.50. Pri odjeini 20 zakljov 50 uov. ceneje; po magaziuih pri zaklja 40 no v. Biei zaklja. Moka i"2ena po 9 gld. I. Otrobi debeli f, 2.20. Otrobi drobni 2.30. Otrobi rL«-ni f. 2.20. NB. Opozorujemo uase krnete po3dbn<) na belo turSico, katera je vehko boljsi kup, pa imi vee cukra in rodilne m>Li v sabi, uego |bjla. Italijmi jo raj Si jedo, nego rum mo; Angleii jo pladuj ji celo veliko dra/je, uego rum)no; zikaj jo ravno nasi Slovenei manje uenijo, to je pre UoJek; fikcic.j > pa je, d i bj'a tardea tub saleaa vec vr2e za blizi 3°/0 o.l ran^n^ Tol k> v podalc za dunes. ^^J^S^^S^^; fj/ktora se sedaj nze sme pt is to vati najrazsir-^ i^jenejsim enacim zavodom v avstrijsko-ogrskih ^gj %dezelahv zavaruje: jSjt* I. dohodke, % iffi II. dologene istine za dozivetje i smrt, j«| MP HI* istine upisane v vzajemna podedo-\P l^vanjska drustva; ^| lk* IY- poslopja i premakljivo blago zoper^-I jTskodo po ognju. JP