Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 2. aprila 1958 Štev. 74. Leto XI!. (XIX.) 1ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu oprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen uedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeroan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA Male novinarstvo Lani v Januarju je poteklo 140 let, kar je vzniknil prvi slovenski časnik in kar je stopil na pozorišče slovenskega javnega in kulturnega življenja prvi slovenski novinar Valentin Vodnik. Odtlej se je tradicija našega novinstva ter novinarstva razpletala in nadaljevala v skoro neprekinjenem izživljanju. V novinarskem poklicu so se izoblikovali naši najsvetlej-ši dufeovi, so se utrinjali najponosnejši predstavniki našega rodu. Tako je v naši slovenski sredini zorela ter se uveljavila lepa tradicija: Pretežna večina naših vodilnih ljudi je šla skozi nemalokrat trpko šolo slovenskega novinstva in novinarstva, ki se je iz prvotnega idealističnega žurnalističnega amaterstva deloma že pred vojno, zlasti pa po vojni prelilo v oblike sodobnega novinarskega profesionalizma. Že od vsega početka se je na obzorju našega javnega in narodnega življenja oblikoval slovenski novinar kot nosilec onega neizčrpnega idealizma ter nepremakljivega optimizma, ki sta kakor silovita pogonska sila prehajala iz pobeljenih stolpcev naših časnikov v najširše narodne plasti. Ta duh idealizma in optimizma je v času, ko so bila druga sredstva propagande precej okrnjena, ustvaril med nami ono revolucionarno razpoloženje, ki je vodilo do dogodkov 1. 1918, ko smo vzšli v zarje Vidove. Marsikaj se je odtlej spremenilo, slovenski žurnalist pa je ostal idealist. Kakor pa tepe usoda vedno manjšega in tildi male narode ter jim odmerja obseg dobropočutia, stopnjo standarda in drugih prednosti po recipročnem številčnem razmerju naprain drugim narodom, tako je tudi naš slovenski Kovinar kot sestaven del slovenske družbe obstal na oni ravnini, Id je v recipročnem skladju z žitjem in bitjem naroda, kateremu pripada. Slovenski novinar ni deležen tistih ugodnosti, katerih so deležni njegovi stanovski tovariši pri večjih narodih, kjer je novinarsko delo razčlenjeno do najmanjših drobcev, specializirano in določno odmerjeno celo v eni ter isti rubriki. Kako so vsi stanovi našega rodu pretopljeni v neprekinjenem, intenzivnem delu, tako je tudi slovenskemu novinarju vtisnjen pečat nenehne dejavnosti. Celo na cesti, v javnem lokalu, kjerkoli je obvezan s svojimi poklicnimi dolžnostmi. To je usoda novinarja, da ne najde nikjer miru, da je tudi ob navidezno prostem času v služb", kjer ne morejo biti začrtane meje med končanim delom ter pričenja jočim se oddihom. Je to poklic, ki ni ukrojen po vatlih šablonskega, mehaničnega ter v tesnobo uradnih ur utesnjenega dela. Novinar se ves použiva v svojem poklicnem delu, vedno v službi naroda. To je delovni heroizem slovenskega novinarja. Poleg delovnega herojema pa odlikuje slov. novinarja (er postavlja vso njegovo tvornost na posebno stopnjo heroizem avtorske anonimnosti. Naša doba je doba razvrednotenj in prevrednotenj. Tako so mnogi menili, da j® v anonimnost] prednost in celo ugodnost. Pa ie tenut precej drugače. Anonimnost pomeni samozata-jevanje, junaški umik s področja one delovne skupnosti, kjer je dano vsakemu pleskarju, čevljarju, krojaču itd., da označi izdelek svoje spretne roke s svojim imenom, Pesnik napiše pesmico in ves svet ve, kdo jo je napisal. Pisatelj objavi črtico in vsi vedo, kdo je avtor. Koliko oc-re-mnega gradiva se h dneva v dan preliva po časnišklh stolpcih. Nemalokrat le ta material trajne, zgodovinske vrednosti. Toda tukaj je avtorski molk, av- Otvoritev direktne letalske proge Beograd—Soilla BEOGRAD, 2. aprila. Sredi maja sejne ietaJske proge se pričenja med Bolg£<-otvori direktna letalska proga med Beo- rijo in Jugoslavijo tudi direktni zračni gradom in Sofijo. Z otvoritvijo te direk< -1 potniki promet. Japoncem slaba prede ŠANGHAJ, 2. aprila. Velika, srdita bit. ka se je razvila 60 km jugozapadno ou Šanghaja. Japonci so se znašli v nekoliko težkem položaju, ker so se rednim kitajskim četam priključile tudi gverilske ki tajske formacije. Po doslej prispelih poročilih se razvijajo ljute borbe na prostoru Šanghaj-Vuhu-Hankau. Na stotine ranjencev spravljajo vsak dan v Šanghaj-ske bolnišnice. Nadaljnje podrobnosti iz poteka te srdite bitke še niso znane. O junačenj po uspehih na fronti ob železniški progi Tiencin-Pukao kažejo kitajske čete na vseh frontah posebno hrabrost. Po službenem poročilu so kitajske čete ob železniški progi Pejping-Hankau izvedle uspešno ofenzivo ter zasedle Tačo, severno od Honana Južno od reke Janče pa so Kitajci zopet zavzeli čean. Smdui ošomok Britanski pomorski program za 1937-3® uresničen LONDON, 2. aprila. Po službenem sporočilu mornariškega ministrstva je bH~ izrojenih v gradnjo 8 poslednjih rušilcev, ki 'O bili predvideni v pomorskem gradbenem programu za 1937/38. S tem je angleški pomorski program za 1937/38 popolnoma izveden in bo takoj sledit-5 realizacija pomorskega programa za 1938 39. Wse na ivafu Je minimo: Obilne Vzhodne marke preklisuieio eastno obeanttvo Otona Habtburškega DUNAJ, 2. aprila. Pokrajinski vodja Burckel je naslovil na avstrijskega državnega s.amestnika dr. SeiB-Inquarta pismo, v kalerem pravi, da so številne avstrijske občine pod pritiskom Schuschniggovega režim? morale svoječasno imenovati Otona Habsburškega za častnega občana. Ker je sedaj zrušen Schuschniggov režim torska anonimnost, globoko zasidrana v tradicijah našega novinarstva, ki vse izravnava, vse izenačuje. Slovenski žuma-Sist je za širšo javnost avtorski mrtvec. Navzlic vsemu temu pa doživlja naše novinarstvo globoko tragiko. Novinarji drugod vršijo svoj olajšan] poklic v ugodnejših okoliščinah. Nad njegovo delo ne legajo sence skrbi, ki navdajajo slovenskega žurnalista. Drugod je novinarjev socialni položaj določno, jasno odrejen, tudi za stara leta. Pogled v Francijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Italijo, Švico In drugam kaže, kako je sodobna socialnopolitična zakonodaja lepo, dostojno poskrbela tudi za nje, ki so vzorno požrtvovalni služabniki narodni celoti. Slovenski novinar pa doživlja tragiko majhnega. Glede svojega napornega, živčno razdražljivega, napetega, silno odgovornega dela si je povsem svest. Ni si pa danes še prav na jasnem, kako bo v starosti, kako je z njegovim pokojninskim zavarovanjem. Leta minevajo, sproti se čujejo zatrdila, da bo željam novinarjev ustreženo, pa tonejo potem ta vprašanja vedno znova v pozabo. Naša javnost pa, ki iz bližine motri to naporno delo, ki ne dopušča mnogo časa za užitke tega sveta in ki pozna v vsem letu komaj par popolnoma prostih dni, spremlja težnje našega novinarstva s toplimi simpatijami in želi, da bi se novinarjevo socialno stanje uredilo tako, kakor je v drugih modernih evropskih državah. Jutri se zber j v staroslavni mariborski mestni posvetovalnici slovenski novinarji k svojemu kopgresu, ki se vrši vsake leto v menjajočese turnusu po naših slovenskih mestih, trgih in naselbinah. Prvokrat v zgodovini našega novinarstva se dogaja, da so si naši novinarji izbrali skupno z legitimistično zablodo, je sedaj čas, da se ta imenovanja za častnega občana takoj prekličejo. Burckel je pozval di SeiB-fnquarta, naj sporoči vsem občinam, da razveljavijo svoje sklepe in tako >■ odstranijo« sleherno sled nedostoi-nega žiga lažnega legitimizma. letos Maribor kot mesto, svojega kongresnega zbora, da razpravljajo o svojih stanovskih, strokovnih, poklicnih ter eksistenčnih zadevah. Svoje stanovske tovariše Iz bele Ljubljane in drugih naših mest pozdravljamo ob prihodu v naš zeleni, obmejni Maribor z iskrenim »Dobrodošli« ter izražamo upanje, da bi bila jutrišnja posvetovanja kronana z zadovoljivimi uspehi v prid vsem slovenskim in tudi jugoslovenskim novinarjem. Lichtenstein hoče ostati neodvisna kneževina. Knez Franc 1., vladar kneževine Lichtenstein, star 85 let, je izročil vladarske pravice prestolonasledniku Francu Jožefu, ki se je pa tudi odrekel pravicam v prilog svojemu sinu. Knez Franc Jožef, ki je postal sedaj regent, je star 32 let in še ni oženjen. To spremembe so postale nujne po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Kneževina Lichtenstein je monarhija in leži ob bivši avstrijsko švicarski meji. Svojega vojaštva kneže-v.na nima in šteje 11.000 prebivalcev. Državni proračun izkazuje 30 milijonov dinarjev, to je polovica mariborskega mest nega proračuna. Natečaj za sprejem 13 diplomatsko konzularnih pripravnikov razpisuje zunanje ministrstvo v Beogradu. Kandidati morajo biti na dan imenovanja mlajši od 30 let ter morajo imeti diplomo fakultete na do-,mači ali tuji univerzi ali diplomo držav-1 n ih ali gospodarskih ved. ki jo prizna 1 beograjsko vseučilišče za enakovredno svoji. Napraviti morajo poseben sprejem-i ni izpit v smislu uredbe o sprejemu v j službo zunanjega ministrstva z dne 31. julija 1931. Naši pOmOrci na braniku svojih pravic. Te dni so se v Splitu sestali naši pomorci k posebnemu sestanku; ki ga je sklicala ■njihova zveza. Sestanek je bil izredno dobro obiskan, saj so mu prisostvovali vsi mmorci v splitski luki vkrcanih ladij Po doki in izčrpni debati je bila soglasno sprejeta resolucija, ki ucotavlia sledeče: 1. Da ie socialni in ekonomski položaj pomorskih delavcev iz dneva v dan težji, ki kliče vedno glasneje po čim orejšnji izdelavi primerne in odgovarjajoče kolektivne pogodbe, s katero nai bi se 'končnoveljavno uredil delovni odnos tako slede skrajšanega delovnega časa zvišanja dosedanjih plač ter zagotovitve vseli ostalih ugodnosti, ki jili uživajo pomorci drugih držav. 2. Odobreni pravilniki kljub svoječasnemu zagotovilu še do danes niso objavljeni. 3. Zakonita uredba, s katero je določena starostna meja za dosego starostne rente na 70 letno življenjsko dobo. ne odgovarja današnjim prilikam in se radi tega centralna uprava pooblašča, da zastavi vse svoje sile, da se ta doba zniža na 50. leto življenjske dobe. 4. Strnjeno sodelovanje pomorskih organizacij z ostalimi stanovskimi organizacijami je danes potrebnej-še nego kedaj prej, radi česar zahtevajo pomorci čim tesnejše sodelovanje z že obstoječimi sindikalnimi ter irameščen-skimi organizacijami, ker so prepričani, da bo skupna borba pripomogla nedvomno k čim prejšnjim uspehom. Pomorci se nadalje zavzemajo za to, da se čim preje razpišejo volitve v delavske zbornice tako da bi tudi v teli strokovnih ustanovah mogli pomorci sodelovati v korist in v zaščito svojega stanu. Za nedeljen delovni čas privatnih nameščencev. Novosadska zveza privatnih nameščencev vodi že deli časa živahno akcijo z zahtevo, da se za privatno na-meščenstvo uvede nedeljen-delovni čas po zgledu Zagreba in Beograda. Po tem načrtu bi brli zasebni nameščenci zaposleni v svojih službah neprekinjeno od 7.—14. ure in bi ta čas veljal za vse panoge privatnega nameščenstva. Zveza denarnih zavodov je na to vlogo že pristala, vprašanje pa je, kakšno stališče bodo k tem zahtevam zavzela ostala podjetja. Koliko tujcev je zaposlenih v Jugoslaviji? Prav pogosto slišimo pritožbe, da je število zaposlenih tujcev pri nas previsoko in da zavzemajo tujci v naši zemlji samo boljše plačana mesta. Tozadevna statistika iz leta 1936 nam kaže zanimive podatke o številu pri nas zaposlenih tujcev. Skupno število tujcev po tej statistiki znaša: 140.766 delovnih moči ki se po narodnostih porazdele sledeče: 9875 Avstrijcev (statistika 1936!), Čeho-slovakov 38.423, Italijanov 20.811, Madžarov 21.316, Nemcev 3297, Poljakov 7155 Rusov 26.790. iz vseh ostalih držav pa skupno 13.099. K tem številkam moramo pripomniti, da opravljajo naši izseljenci v tujini v ogromni^ večini le težka dela. ki so pa slabše plačana, dočim opravljajo pri nas tujci težka dela le v redkih primerih in izjemah. Vseh tujcev delavcev je zaposlenih prj nas samo 1469 ali 2 'odstotka, dočim jih je v trgovini skupno z vzdrževanimi osebami 9988, v denarnih zavodih 1397. v prometu pa 5426. Samo v rudarstvu ter industriji je zaposlenih preko 50.000 tujcev. Končno je treba pripomniti, da so v tej statistiki upoštevani samo oni ljudje, ki so bili še 31. marca 1931 tuji državljani, niso pa vpoštevani oni tujci, ki so se zatem priselili k nam katerih število pa je zlasti po letu 1933 precej narastlo. ftasa ftesetn 160® otrok pole! Uoiiteki Božji mlini... »Del. pravica« priobčuje v št. 14 pod sornjim naslovom sledeča značilna razmišljanja: »V okviru velikih svetovnih dogodkov, ki se zadnje čase odigravajo, se dogajajo tudi tragedije, ki potrjujejo resničnost pregovora, da božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo. Lansko leto je doživel žalosten konec baskovskega naroda general Molla. Grozil je. da bo z množico letal iztrebil baskovski narod z zemlje — in sam je končal pod razvalinami letala, zgoret in razdejan, da so ga spoznali samo po ostankih uniforme. Bil je uničen z istim mečem. Zadnji dogodki v Avstriji so poravnali tnarsikak račun, ki ga je Pravičnost zahtevala. Pr d štirimi leti so bežale množice delavcev z Dunaja proti češkoslovaški. Postreljenih in obešenih je bilo stotine ljudi, ki so branili demokracijo med njimi so bili obešeni težko bolni, na pol mrtvi ljudje. Dollfuss in major Fey sta z ognjem in mečem strla odpor delavstva. Danes so tudi ti računi poravnani. Dollfuss je padel pod roko morilca.— Pravičnost se je poslužila popolnoma druge roke, kakor bi pričakovali. Toda zdi se, kakor bi se kri, ki jo je prelival oče, maščevala nad vso družino. Dollfus-sova žena in otroka so bežali iz domovine po isti poti, kakor preganjani delavci pred leti — v Češkoslovaško. Konzul Francije (proti kateri je Dollfussova Avstrija vedno delala), je rešil Dolifussovo družino... Tudi major Fey je končal ža-jbstno. Pred leti je hladnokrvno pošiljal pred puške množice delavcev. Izda! je svojega gospodarja Dollfussa, ki so ga pred njegovimi očmi umorili — ne da bi se njemu kaj zgodilo. Potem se je umaknil iz politike in našel toplo mesto kot predsednik Avstrijske donavske plovne družbe (prav običajna pot vseh dobrih politikov, ki si vedno znajo najti kak podoben donosen počitek)... Feyeva ju-deževska narava je morala najti judežev ski konec: sam se je končal, sebe in svojo družino. Tak je konec nasilnikov, ki se -niso ustrašili prekrivati svojih del z masko krščanskega imena. Nehote se nam vsiljuje misel, da je to kazen Pravičnosti, ki ji nihče ne more uiti. Izrabljanje krščanskega imena v opravičilo njihovega nasilja je bilo strašno kaznovano. Krščanstvo se more vojskovati samo z ljubeznijo. — Ft.« Narodna zavest »Učiteljski tovariš« piše v št. 35: »Vzbu diti zavest ljudstva v domačih mejah, da se resnično vživi v pravico s-voje svobode in da pozabi grenko preteklost; dvigniti njegov -ponos ter mu vliti veselje do življenja; zvezati mejo s središči, podpirati obmejne brate v vsakem oziru skrbeti, da imajo reprezentativne šole in najboljše učiteljstvo-; podpirati delo na-rodno-obrambnih organizacij; imeti zvezo z brati ob Soči in Zili, pomagati rodni krvi na tujem, da ne -odteče, voditi skrb o njeni usodi in še mnogo drugega bodi naša vsakdanja skrb, predmet vsega našega prizadevanja in središče naših čustev. Ljudstvo se mora zavedati, da nima do svoje domovine in naroda samo pravic, temveč tudi dolžnosti; zavedati, da z narodom živi in umrje! Za naš narod, ki nima osvajalnih namenov in ki je zadovoljen s svojim koščkom zemlje, ma katerem živi -sedaj,'bi bila taka zavest božji blagoslov!« So ljudje... »Kmet. list« poroča v št. 13: »So ljudje in narodi, ki ne bodo prav nič žalovali za repkom rajnike Avstrije, ki ga je te dni odsekal sv. Jurij. So pa tudi taki, ki bodo pretakali bridke solze za repkom. Kajti je bil ta repek namenjen, da igra v bodočnosti silno važno vlogo. Nič manj -kot osrednjo točko podonavske konfederacij« katoliških držav 'bi tvorila zopet preslavna habsburška monarhija Zato so jo postavili na večne temelje papeške okrožnice kvadragesimo anno. Ta večna in neporušljiva trdnjava povzroča sedaj zaradi svoje prenagle in nepriročne smrti strašne skrbi vsem onim, ki jih je že pokojna Avstrija črtala in ki so gledali v njej obljubljeno deželo novega klerikalizma. Na Dunaj pa je medtem prišel Hitler, ki se ni nič zmenil za večne temelje. Odpihal jih je čez Alpe in du- ’ Ni še minilo leto -d-ni, odkar je bilo v -Konjicah ustanovljeno društvo mladinskih pevovodij, ki si je nadelo nalogo dvigniti mladinsko glasbeno kulturo. Kot svoj zunanji odraz je organiziralo štiri okrožne mladinske koncerte. Trije bo-do v nedeljo, 3. aprila. V Konjicah nastopi ta dan enajst mladinskih zborov, v skupnem številu 600 otrok, v Framu nastopijo štiri zbori Dravskega polja, po številu 300 otrok, v Guštanju, oziroma popoldan v Dravogradu, pa nastopi pet zborov, po številu 220 otrok. Šoštanjsko okrožje bo imelo svoj koncert koncem aprila. V teh štirih okrožjih, ki nastopijo letos v aprilu, je zbranih sedemindvajset zborov, ki štejejo blizu 1600 pe-vcev. Kdorkoli se zanima za glasbeno kulturo, ne more mimo teh dogodkov. Pred nami je popolnoma nov pojav mladinskega gibanja. Slovenska pesem, ki je v zadnji dobi propadala, je našla novo žarišče. Sistematično se poglabljajo glasbeni problemi. Začelo se je oblikovanje c-d spodaj navzgor. Nov val je zajel mladinsko pesem, ki se širi iz dežele. Popolnoma nov je tudi pojav, da nastopajo mladinski zbori po okrožjih. Tu ni nikakih tekmovanj, ampak le skupno delo množice, delo za posplošitev glasbe, proti delu posameznikov. Na koncertih nastopajo sicer najprej posamezni zbori, da izrazijo svojo obliko in hotenje v danih prilikah, težišče koncertov pa je v nastopu združenih zborov. V Konjicah nastopijo zbori: Konjice, deški, Konjice, dekliški, Loče. Oplotnica, Pri-hova, Stranice, Špitalič, Skomarje, Vitanje, Zreče in Žiče. V Dravogradu: Dravograd, Guštanj, Marenberg, ,Jreva-lje in Vuzenica. V Framu: Podova, Rače, Sv. Marjeta in Št. Janž. So to vaški zbori, ki jih sestavljajo pretežno otroci-pevci malih ljudi, ki jim je kruh revščina in pomanjkanje. Iz programov je razvidno še to novo •najsiki zvonovi so mu ves dan zvonili v slavo in čast. Avtoriteta blažene Avstrije, nepotvorjena volja bogaboječega naroda in odločna volja za samostojnim življenjem se je pa zaprla v dunajsko palačo Belvedere in z gosnodom Sušnikom premišljuje o vrednosti večnih temeljev.« V državni službi zavzema večina žensk le podrejena mesta, le v redkih primerih sc povzpne kaka javna nameščen-ka do referentinje ali sploh na vodilno mesto. Vendar so vsaj v tistem področju, kjer se vrši delo, glede plač izenačene z moškimi. Tehten vzrok, da silijo ženske v državno službo, je večja stalnost, dasi tudi tu neprestano prete redukcije, posebno ženam. Najizrazitejši socialni poklic je bolniško strežništvo. Pri nas ga vrše skoraj izključno le redovnice. Njim soroden poklic pa je poklic zaščitne sestre, ki oskrbuje otroke v dečjih domovih, moralno in materialno ogroženo mladino, kaznjenke itd. Ta poklic je za žene gotovo eden najlepših, kajti tu se uveljavljajo njene pozitivne lasti, kakor nikjer drugje. Poleg poklica vzgojiteljice' v družini, je pa poklic osnovnošolske učiteljice med prvimi, kateremu se je posvetila naša žena. Število Slovenk, ki so se posvetile akademskemu študiju, je bilo do prevrata le neznatno. Ko smo pa po vojni dobili lastno vseučilišče v Ljubljani, so se naša dekleta pridno posluževala novih ugodnosti glede najv.išje izobrazbe, tako da imamo danes že lep kader akademsko izobraženih žena. Naše umetnice se uveljavljajo kot dramske igralke, pevke, kiparke, slika-rice, pisateljice in plesalke. To je svet zase, tu ne odjedajo ženske moškim kruha, ker zavzema vsakdo svoje mesto, ki zahteva edinstveno individualno delo, iznenadenje, da poje mnogo teh vaških zborov moderno sodobno pesem. Pojo Bravničarja, Sajovica, Milojeviča, Cvetka, Pirnika in Osterca in imajo nekateri t b zborov že samo sodoben program, kakor n. pr.: Rače, Šoštanj in Žiče. Zdru ženi mladinski zbori v Konjicah pa pojo ob spremljavi orkestra. Znak prerojeni a naših zborov je to hotenje in izvajanje nove. sodobne pesmi, ki jo ponekod že otroci zahtevajo, na drugi strani pa še ni našla odziva pri razvajeni mestni publiki. Tudi v tem pravcu gre mladina svojo pot. Zopet se širi slovenska pesem. Zajela je mladino. Mladinski zbori se širijo že v poslednje gorske vasi. Mnogo je zborov, ki še niso mogli vstopiti v krog skupnosti, delajo pa tiho in nesebično na podvigu glasbe. Iskreno je treba pozdraviti ta mladinski val in mu nuditi vso moralno pomoč. Stais&e j*oviee Bezručev večer v Ptuju. Po uspelem Umetniškem večeru naših domačih umet nikov nam je naša Ljudska univerza priredila 30. marca še Bezručev večer. Njen predsednik prof. St. Cajnkar ga je otvoril s primernim uvodom, v katerem jo opozoril na nekaj tistih globokih vezi, ki nas vežejo z bratskim češkim narodom. Nato je učitelj publicist gosp. Andrej D e b e n a k, znani propagator češke literature in kulture pri nas, povzel besedo ter orisal življenjsko pot velikega češkega poeta in njegov pesniški obraz. Predavatelj se je držal pesnikovega teksta ter nam ob njem prikazal lepoto in globino njegovih pesmi. Povdaril je predvsem njih nacionalno in socialno noto. Fran Vičar, upravitelj na Polen-šaku, in režiser Jože Borko sta nato recitirala nekaj pesmi. Prvi je podal najbolj prepričljivo znano »Maričko Mag-donovo«, drugi, ki je recitiral v originalu, pa »Kdo na moje mlsto?« Že predavatelj sam je pridobil samotnemu Vladimirju Vašku-Petru Bezruču med poslušalci mnogo novih prijateljev in častilcev, še več pa recitatorja, ki sta ponekod res dovršeno interpretirala svojevrstno in tudi težko Bezručevo pesem. domestiti z drugo osebo, kakor pri drugih poklicih. Mnogo je pa še drugih delovnih panog kjer se udejstvujejo naše žene, čeprav v manjšem številu ali celo posamezno. Ncrazdružljiv z ženskim poklicnim delom pa je problem: Poklic in materinstvo. Pomislimo samo na položaj mate-re-delavke. Ona dela ves dan v tovarni, njeni otroci so prepuščeni samemu sebi. Zvečer, ko je za druge čas počitka, začne ona šele garati. Treba je umiti otroke, skuhati hrano tudi za drugi dan, krpati za moža in družino. Za to ni čudno, da občuti taka žena delo in poklic, kot breme in prokletstvo, ki črpa njene telesne in duševne moči, katere bi rada posvetila le svojim otrokom. Menda se nobeden moški ne zaveda vse tragike tega položaja. Treba bo najti izhoda, da bi se omogočilo poročenim ženam, da se spet posvetijo domačemu ognjišču, katerim je itak topel in prijeten dom, cilj hrepenenja, saj so ravno one nositcljice novega življenja. Kdaj pa je stopila žena v javno življenje? V trenutku, ko je zapustila 4 stene svojega doma in je šla za zaslužkom. Ta pot je edina, ki ji je mogla odpreti vrata v druga področja javnega življenja, a tudi tja, kjer temu življenju dajejo pravec in smer, — v politiko. Če gre za skupnost, potem ne more biti politika samo moška zadeva. Zakonsko pravo, socialno zavarovanje, določanje plač — vsa ta vprašanja zadevajo pač mnogo bolj v Humor in politika Washimgton, v aprilu 1938. O Zdru Ženih državah ameriških so izvršili preizkušnje z diplonuti in topovi. Ugotovili so, da se zdijo diplomati mnogo močnejši ter večji, če molijo izza njihovih ramen topovi velikega kalibra. 181 : 39 Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah nam poročajo: Tudi pri nas so bile v nedeljo občinske volitve v prekomasirani sveto-lenarški občini. Rezultat je bi! zelo zanimiv: 39 trških volilcev je izvolilo župana, 181 trških volilcev pa se volitev tv udeležilo. Posebno globoko se je ta pesem dojmila dijaštva in delavstva, ki je prišlo na večer v velikem številu in iz resnične duševne potrebe, dočim je bila inteligenca zelo redko posejana. Da nam bi ;e bolj približal pesnika z njegovim delom, nam je predavatelj pokazal še niz slik iz pesni keve ožje domovine in prebral svoje drobne, a zelo zanimive zapiske s potovanj po pesnikovi zemlji. Ker je iz vsake predavateljeve besede dihala njegova velika ljubezen do pesnika in intimno poznavanje njegove pesmi, se mu je v polni meri posrečilo, da nam ga je vsestransko predstavil in nam ga tako približal, da je vsakdo prisluhnil njegovi pesmi in jo razumel. Takih večerov bi si želeli še več! — in- Združenje trgovcev za mesto Ptuj je imelo te dni svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Snoj. V svojem poročilu je g. Snoj orisal stanje trgovstva, ki v Ptuju ni nič kaj rožnato. Omenil je tudi borbo trgovcev proti šušmarstvu. Združenje šteje 159 članov, ki zaposlujejo 171 pomočnikov in pomočnic ter 52 vajencev in vajenk. Blagajniško poročilo izkazuje prebitek 37.122 din, premoženje Združenja pa znaša 50.313 dinarjev, članom davčnega odseka gg. Antonu Brenčiču, Francu Lenartu in Milku Senčarju je občni zbor radi napornega dela v odseku v prid trgovstva izrekel najprisrčnejšo zahvalo. Volitev letos v smislu pravil ni bilo. V gostilni. Krčmar: »Kako vam tekne?« Profesor: »Če bi bila gos tako mlada, kakor je vino, in vino tako staro, kakor je gos, bi bilo baš prav.« živo žeuio, zlasti gospodinjo in mater kakor pa moža. Pa tudi sklepanje o vojni in miru je v bistvu bolj ženska zadeva kot moška. Res je, da gre v vojsko samo moški, toda žena trpi radi vojne često več kot on, saj mora doprinašati razne žrtve, stradati ter se potikati po svetu kot begunka. Zato so pravilne zahteve meščanskega ženskega gibanja, ki hočejo v političnem, pravnem in gospodarskem pogledu iste pravice, kakor jih imajo možje. Za enako delo zahtevajo enako plačo ne glede na to ali je žena, poročena ali samska. Nadalje zakonito zaščito žene - matere* Nadalje volilno pravico, ki je tako okrnjena, da pomenja samo še preostanek iz zgodovine demokratičnega parlamentarizma. Radi tega je žensko gibanje postavljeno pred nova vprašanja in pred novo odločitev, izvirajočo iz spoznanja, da položaj žen v tistih državah, kjer imajo politične pravice, v bistvu ni prav nič boljši kakor tam, kjer jih še niso dosegle. Danes stopa v ospredje boj za obstanek in yse politične pravice nemo. rejo preprečiti, da ne bi »milijoni« poli. tično enakopravnih ljudi umirali od lakote. V tem spoznanju je treba preusmeriti delo za enakopravnost v družbi, ki bo urejena na etični osnovi socialne pravičnosti in ki ne bo temeljila na izkoriščanju slabejšega po močnejšem. Res je: Izgledi so še temni, a tudi v takem času mora zavedna žena vedeti, kje je njeno mesto. Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast! Trdna mora biti naša vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega, kakor je rekel naš nesmrtni Cankar. (Konec.) 11 ktoiiesiuti 2eue Josjplna Cerinškova. Žena v radi česar se tudi ne more vsak čas na- V Mar ib or ir dno > TV 1038. —Mwr>imi inmmimtniTaeoc;— tnjnmKio»i B2grciižbz:rr4L«.^ib:ggBgws^^ Krasen napredek v Narodnem domts Te dni je bil redni letni občni zbor Posojilnice v Narodnem domu. Občni zbor je otvoril in vocftl zaslužni predsednik d r. K a c. Poslovno letno poročilo priča o krasnem napredku tega denarnega zavoda, ki uživa v vseh krogih narodnega prebivalstva vsestransko, veliko zaupanje k čemur opravičuje brezhibno poslovanje ter ustrezanje željam vlagateljev. Vloge so narasle na 56,130.613 dinarjev. Čisti dobiček izkazuje 298.667 dinarjev, ki gre na polovico v rezervni sklad in pa v pokojninski sklad uradništva. Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo Posojilnice: dr. I< a c, predsednik, dr Boštjančič, podpredsednik. Člani na čelstva: dr. Dolar, Miloš Oset, R. L e n a r d, dr. I. R o s i n a in F. Majer. V nadzorstvu so: M. Dolenec predsed iiik, S. Detela, podpredsednik, dr. F Hojnik, dr. F. Lasič, K. Jančič in Zdenko P i p u š člani nadzorstva. Posojilnica se bo pod gornjim vodstvom v novem poslovnem letu prav gotovo še naprej razvijala k vse lepšemu napredku ter rasti tega denarnega zavoda, ki mu obmejni nacionalni živelj ne bo nikdar pozabil tega, da je ob prevratu z velikodušnimi denarnimi žrtvami omogočil zmagovite vojaške akcije generala Maistra. Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 1. aprila t. 1. je bilo pripeljanih 178 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare 60—85 din za komad, 7—9 tednov 85—120, 3—4 mesece 135 do 190, 5—7 mesecev 240—380, S—10 mesecev 410—180, 1 leto stare 710—810 din. Prodanih je bilo 108 komadov. Mesne cene: 1 kg žive teže 6.50 do 7.75 din, .1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. M* Tretje kolo prvenstvenega tekmovanja LMP Jutri v nedeljo 3. aprila bo kompletno tretje kolo za prvenstvo LNP, in je razpored naslednji: V Mariboru na stadionu SK Železničarja ob 15. uri 1SSK Maribor : Čakovački SK. v Celju SK Železničar: SK Celje in v Kranju SK Iiermes : SK Kranj. Mariborčani bodo imeli jutri priliko, da prisostvujejo srečanju med najresnejšimi kandidati za prvenstvo LNP,_ in sicer med ČSK in ISSK Mariborom. ČSK je v svojih letošnjih tekmah dokazal, da se nahaja v dobri formi, prav tako ISSK Maribor, tako da bo tekma prav gotovo nudila zanimiv ir. napet nogomet. Obisko valci jutrišnje tekme pa bodo razen tega imeli priliko, da zasledujejo potek mednarodne nogometne tekme med reprezentantoma Jugoslavije in Poljske, ki bo v Beogradu. Ta tekma, ki je- za naš nogomet eminentne važnosti radj udeležbe na svetovnem prvenstvu v Franciji, se bo prenašala potom radija. Na stadionu SK Železničarja bo nameščen zvočnik, tako da bodo obiskovalci lahko sledili tudi tej za jugoslovenski nogomet tako važni tekmi v Beogradu. Samo do jutri, 3. aprila do 12. ure sprejemamo kupone za tretje kolo prvenstvenega tekmovanja LNP. Kupone, ki morajo biti v zapečateni kuverti, lahko vr-ž-ete v nabiralnik našega lista v veži hiše Grajski trg 7. Razpis o zadevnem tekmovanju smo objavili v številki z dne 30. aprila. jugoslovenski zimsko športni sav£-z (službeno). Vse podsaveze in klube (člane JZSS) pozivamo, da nemudoma pošljejo izpolnjene statistične formularje, ki so jih prejeli z okrožnico št. 4 z dne 17. marca 1938 in katere moramo izročiti mi- nistrstvu za telesno vzgojo naroda. so prave počitnice. Letalci so sijajni možje. Moj krojač je sicer drag. toda potrebujem ga. Bridge. je dolgočasno razvedrilo. Windsorska vojvodinja je imela veliko sreče. S sto dinarii si lahko že kaj privoščiš. ; Ponarejeni biseri učinkujejo ravno tako kakor pristni. Na vrtu lahko trgaš cvetke h žMjettja m sveto '"kaTinTako mislijo"žensk e Ko ji sije osemnajsta pomlad. Nikoli ne delaj nikomur nezasluženih poklonov. Človek naj živi od zraka in ljubezni. Nedeljski oddih (\veekend) v snegu — to so prave počitnice. Filmski igralci so sijajni možje. Mojaž mala šivilja je genij. Bridge je dolgočasno razvedrilo — drugih ljudi. Windsorska vojvodinja ni več čisto mlada. Z desetimi dinarji si lahko že kaj privoščiš. t Za ljubkost ni treba biserov. Vrt je zato. da se 'v mesečini po njem sprehajaš. Samo ob sebi se razume, da sem vitka. Moža lahko zapelješ z lepoto. Za dobro jed izdan denar je, kakor da bi ga skozi okno vrgel. Otročiček ni ravno posebno čedna bitka. Mož s stanovskim nazivom jo neka: posebnega. Avto mora biti hiter. Na deželi bi se dolgočasila. Vse je v redu, saj se imava rada. Družinski »prizorčki« so menda zelo zabavni. če je žalostna, pravi, da ji je dolgčas Starost — je sploh ni. Sreča — to je nekaj, kar človek dobi Življenje je imetje, ki ga je treba zapraviti. Kadar dežuje si obleče svoj dežni plašč • Sen mojega življenja si mi bo kmalu izpolnil Ko ima tri iu dvajset let. Večkrat je treba komu napraviti nezaslužen poklon. Človek bi lahko živel ob zraku in liu-•bezni. Teden dni v Savinjskih planinah — to Biti vitka je lahko. Moža lahko zapelješ z eleganco. Dobra jed je velik užitek. Otročiček je bitje, ki ima mnogo žolj. Stanovski naslov sam ne. dokazuje ničesar. Avto mora biti eleganten. Kako rada bi imela hišo na deželi. Vse gre po sreči, saj me ima rad. Družinski prizorčki so strašni. Če je žalostna, pravi, da je nesrečna. Človek se stara le, če sam hoče. Sreča — to je nekaj, kar si je treb3 deliti. Življenje je imetje, ki ga oddajemo. Kadar dežuje, si vzame svoj dežnik. Sen mojega življenja se mi bo kmalu izpolnil. Ko je doživela pet in trideset let. Mnogokrat je treba napraviti komu nezaslužen poklon. Človek ne more živeti samo od zraka in ljubezni. Mesec dni na Gorenjskem — to so prave počitnice. Med poslovnimi ljudmi so sijajni možje. 9 čevljar bi moral izumiti podplate, ki rastejo z otroki vred. Bridge je sijajno sredstvo proti -dolgemu času. Winds-orska vojvodinja je elegantna. S tisoč dinarji si lahko že kaj pri voščiš. Pristni biseri so lepši kakor ponarejeni. Vrt je zato nekaj vreden, ker se v njem lahko otroci igrajo. Vitkost je teižka stvar. i ie točno pogledamo: > Kalodont-ova ustna voda {udovito osvežuje Med tisoči jih je le malo, hi ne trpe na zobnem kamnu. Nihče ni varen pred njim — in s tem pred izgubo zob! Borite se zoper nevarni zobni kamen z rednim čiščenjem zob s Sargovim rvalodontom! Kajti edino Sargov Kalo-dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulforicinoleat proti zobnemu kamnu. SAJ? GO V Proti robnemu kamnu Moža lahko zap-elješ z inteligenco. Od dobrih jedi se človek redi. Otročiček je bitje z mnogimi željami, Mož s stanovskim naslovom ima sigurno dobre zveze. V avtu mora biti mnogo prostora. Vesela sem, da imajo moji prijatelji hišo na deželi. Vs-e gre v redu, saj ga imam rada. Kar sram me je že, ker vsak dan popuščam samo zato ,da onemogočim družinske prizorčke. Če je žalostna, pravi, da jo muči glavobol. Človek se hitro stara. Sreča — to je nekaj, kar lahko med seboj zamenjamo. Življenje je iftietje, ki ga je treba upravljati. Kadar dežuje, si najame voz. Sen mojega življenja sc mi bo kmalu izpolnil. Ko s« je srečala z Abrahamom. Noben poklon, ki sem ga kdaj komu naredila, ni bil popolnoma zaslužen. Še je na svetu norcev, ki govorijo, da živijo od zraka in ljubezni. Jadranska obala — to so prave počitnice. Sijajnih mož m več kakor sijajnih žen Trgovec s krznom bi mi moral biti pri cenah vsaj nekoliko uslužen. Gospodinja ne more biti brez bridgea. Windso:rska vojvodinja je mlada in za peljiva. Dinar je dinar. Dandanes niti biseri niso dobra premoženjska naložba. Na vrtu mora rasti sadje in sočivje. Ni ravno treba, da bi bila vitka. Moža lahko zapelje žena, ki jo ima rad. Po dobrem obedu sc prileže nekoliko počitka. Otročiček je srčkana lutka. Naslov sam sicer še ničesar ne dokazuje, je pa kljub temu le bolje, če ga imaš. Avto mora imeti dobre vzmeti. Moji otroci ne pridejo zadosti na deželo. Vse gre po sreči, ker se imava zelo rada. Ah — lepi minuli časi družinskih prizorčkov! Če je žalostna, pravi, da je žalostna. Starost — človek se je pač privadi. Sreča — to je nekaj takega, kar dajemo. Življenje je imetje, s katerim varčujemo. Kadar dežuje, ostane pač lepo domu. Sen mojega življenja se mi bo kmalu izpolnil. N Ja Talija Nad opereto, dramo sr kraljeval doslej. A v duhu časa letos krenil si naprej. . Si granice razširil in dal nam sladkih ur: Po mesecih se sedmih rodil je »Trubadur« (Iz št. 2 »Totega lista«..) ■lili— lilMH II'I IIIIIIMIIHII q lil Danski konzul Danski konzul Kdgar Klaus Nobel je gospod. Ker pa brez denarja je, Puinpa ga povsod. Danski konzul Edgar Klaus Sladko govori. Šli so mu zato na lini Mariborčani. Danski konzul Edgar -Klaus V Rigi je doma. Rigal pa zdaj v luknji bo: »Jetzt ist schabig da.« (Iz »Totega lista« št. 3.) V' h o&mjaepa St. )t§& lSOletnico ljudske šole v Št, liju tei obenem 701etnico obstoja slovenske ljudske šole, združeno s proslavo 201etnice našega narodnega ujedinjenja, bo naše obmejno ozemije praznovalo na izredno slovesen in svečan način. Mar vam Je znano da vsebuje človeško telo okrog 5 Jitro krvi; da seje prva svetovna razstava vrš la 1. 1856. v Londonu; da je na svetu vsega nad 14 milijona Judov; da je prvi pisalni stroj napravila tvrdk ka Remington leta 1873.; fkouBetske itt okopih* M§wh4 | ■—m—» Važni sklepi okoliških gostilničarjev Kritika delovanja zborničnega referenta za gostinstvo V četrtek 31. marca je imelo združenje gostinskih podjetij za mariborsko okolico svojo letno skupščino, ki je bila v Renč-ljevi restavraciji na Pobrežju ob številni udeležbi članstva, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo potek skupščine. Otvoril in vodil je skupščino njen predsednik g. Holc Matija. Predsednikovo poročilo je podalo jasno sliko o težavah in naporih gostinstva, kakor tudi o prizadevanju uprave, najti pota in sredstva za saniranje gostilničar-stva. Predvsem so še vedno prevelika davčna in ostala bremena, tudi trošarin-ski pravilnik ni prinesel zadovoljive rešitve in je zahteva združenja, da se uredi plačevanje trošarine v vsej državi na enoten način na podlaga pavšaliranja. Združenje se je pridružilo akciji vseh gospodarskih krogov, ki zahtevajo uvedbo pavšalacije, ki se je posebno v donavski banovini dobro obnesla. Razveseljivo dejstvo je, da ni bilo letos izdanih toliko novih koncesij kakor prejšnja leta in je upravna oblast upoštevala mišljenja združenja. V programu dela za v bodoče ja nadaljevanje borbe proti šuš-marstvu. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da šteje združenje 325 članov, ki so zaposlovali 140 natakarjev in natakaric ter 9 vajencev. Na novo otvorjeni so bili 3 lokali, opuščeni tudi trije. Pooblastila za vinotoč ima 44 oseb. Denarnega prometa je bilo Din 70.000, premoženje združenja pa znaša din 54.000. Proračun predvideva din 34.500 dohodkov in tudi toliko izdatkov. K predsednikovemu poročilu so se oglasili k besedi g. Kuralt, nadalje gg. Mraz, Kovačič, Kobal in drugi. G. Ko s ta j nš ek omenja, da se je na vseh zborovanjih trgovstva mnogo razpravljalo o novem zadružnem zakonu, ker je postal položaj trgovstva sedai mogo obupnejši kot preje. Tudi gostilničarje je ta zakon močno udaril, ker se bodo smele po tem zakonu brez obrtnega lista ustanavljati zadružne menze, prenočišča in kleti. V odboru, ki je ta zakon proučil, je bil tudi g. dr. K°ce, ki ni smatral za potrebno, da bi kot zbornični referent za gostinstvo, oddal oddvojeno mišljenje, ampak je glasova! za ta zakon. Tudi predlog združenja za davčni odbor ni bil upoštevan in je bil v odbor imenovan neki točilec-negostilničar. Iz navedenih razlogov predlaga, da skupščina predlaga zbornici, da se g. dr. Jure Koce kot referent za gostinstvo odstavi. Po kratki razpravi da predsednik predlog g. Ko-stajnška na glasovanje, ki ga je sprejela skupščina z vsemi proti enemu glasu. G Š a b e d e r povdarja potrebo izpremem-be pravil. Govorili so še gg. P o s 11, I< e-kec in Ketiš, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Sest dni trohnela v jarku Pri Gunglu Konradu, viničarju v Zg. Ga ste raju, je stanovala kot prevžitkarica Gungl Marija. Dne 24. III. 1938 je zapustila dom, rekoč, da gre v gozd pobirat suhljad. Gunglova pa se ni več vrnila. Kljub vsestranskemu iskanju so jo našli šele čez 6 dni v globokem in ozkem jarku Knupleževega posestva, ko je že trohnela. Ker je Gunglova stara že 70 let, domnevajo, da >3 obležala radi onemoglosti, ker nasilnih znakov na njej ni videti. V nedeljo dne 3. aprila! je v gostilni g. Rudolfa Omuleca v Studencih občni zbor Olepševalnega društva Studenci, članstvo se naproša, da se istega udeleži. Gostilna »Pri lipi« Radvanje. Odojčki, ocvrte in pečene piske, prvovrstna vina, Tscheligijevo pivo. NAŠIM NAROČNIKOM! | Cenjene naročnike »Večernika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čim prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal morali ukiniti nadaljnje pošiljanje. Cenj. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh listih naprej, in smo mnenja, da bi naročnino za naš list z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker je »Večernik« najcenejši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo, če naročniki tudi pri nas svoje obveznosti v redu poravnajo. Uprava »VEČERNIKA«. Slovenska matica bo dala svojim članom za leto 1938 tri izvirne knjige, broširane, za din 50.—. Vsaka teh knjig predstavlja že sama zase to vrednost. Prijavite se za člane pri poverjeništvu S. M. Gregorčičeva ulica 26. Te tri knjige so: Miška Kranjca roman »Kapitanovi« (400 strani), ki obravnava življenje na prekmurski domačiji. V Agati Kapitanovki nam je ustvaril pisatelj svojevrsten tip kmečke žene, polne strasti im ponosa. Življenje je podano brez maličenja in pa-tosa. Pavleta Sedmaka roman »Kaplan Martin Čedermac« nam kaže trdo pot nekakega duhovniškega hlapca Jerneja. V delu so mojstrski prizori, kakršnih je v našem slovstvu malo. Tretja knjiga je 5. snopič Kidričeva Zgodovine slov. slovstva, h kateremu novi člani lahko dokupijo prve 4 snopiče za din 80.— ali pa ta snopič zamenjajo za drugo knjigo enake vrednosti. Prijave sprejema poverjeništvo S. M. Gregorčičeva ul. 20. (Knjige se dobe tudi vezane, za vezano je doplačati din 12.— za knjigo.) Velika noč v Gradcu s »Putnikovim« modernim avtokarom. Dvodnevni izlet od 17. do 18. aprila. Vožnja in vizum Din 110.— za osebo. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. V nekaj dneh se prične novo kolo državne razredne loterije, ko bo zopet razdeljenih večjih in manjših dobitkov v skupnem iznosu Din 65,000.000. Zanimanje za žrebanja državne razredne loterije narašča v naših krajih od leta do leta in Kino Union. Vesela filmska komedija smeli in zabava! »Angelj z napakami«. A. Roberts, Adela Sandrock. Sobota, 2. aprila ob 20. uri: »Nečak«. Red C. Nedelja, 3. aprila ob 15. uri: »Gašper in Hudamora«. Globoko znižane cene. Zad njič. — Ob 20. uri: »Pod to moro zeleno«. Znižane c2n®. Ponedeljek, 4. aprila: Zaprto. Torek, 5. aprila ob 20. uri: »Trubadur^, Red A. Gostovanje Mario Šimenca. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne zadnjič in pri globoko znižanih cenah — s posebnim ozirom na malčke tudi iz okolice — ljubka otroška predstava »Gašper >n Hudamora«. — Zvečer pa prijateljem zabavne glasbe posebno priljubljena češka opereta »Pod to goro zeleno« pri znižanih cenah. Mario Šimenc kot Manrico. Za njegovo gostovanje v torek 5. aprila se priporoča pravočasna nabava vstopnic, ker je za to gostovanje že sedaj veliko zanimanje. Saj pa je njegov mogočni in simpatični glas kakor ustvarjen za vlogo Man rica v »Trubadurju«. . SOKOLI! SOKOLfCE! v nalnovelših modnih barvah za plaSče, kostume, obleke, b uze le od Tekstlane Biidefeldt zopet posebno okusno in ceneno. - Prepričajte se v izložbah. Iz banovinske službe. Upokojen je dr. Silvio Brandieu, šef oddelka javne bolnišnice v Murski Soboti; premeščeni so bili: banov, uradniški pripravnik Alojzij Krulc od cestnega odbora v Ljubljani k sreskemu cestnemu odboru v Ljutomeru, cestni nadzornik Vladimir Jan iz Dravograda v Črnomelj, cestni nadzornik Matija Strajnar pa iz Kočevja v Dravograd. Banovinski služitelj in desinfektor Avgust Mavrič od sreskega načelstva v Ljutomeru k sreskemu načelstvu v Slovenj-gradcu. Organizacija tekstilnih tehnikov, absol tekst, šol pro9i vse članstvo iz Maribora in okolice, da se sigurno udeleži sestanka dne 3. aprila ob 10. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Odbor. Kavarna In restavracija „Orel“ točijo se najboljša nesladkana ljutomerska vina: visoki strmec in jeruzalemčan, Izborna kuhinja Iz učiteljske službe. V 9. skupino so imenovani naslednji učitelji in učiteljice: Dušan Bertok iz Ponikve, Ljudmila Burja iz Strukovcev, Nada Milanovič iz Studencev pri Mariboru, Gabrijel Kaštelič iz Ščavnice v Slov. gor., Hermina Potočnik iz Negove, Adolf Grum iz Podgorja pri Slovenjgradcu, Miran Kolšek iz Št. Janža na Dravskem polju, Alojzij Senekovič iz Vrat in Tatjana Novak iz Mart-janca v Prekmurju. V 10. skupino: Milena Pirtošek iz Murske Sobote. Iz 10. v 9. skupino: Marija Preskar, čitateljica ženskega ročnega dela v Mariboru, Marija Herič, učiteljica ženskega ročnega dela v Poljčanah. Vabijo se v krožku včlanjene in ne-včlamjene samostojne zadrugarice (ne žene zadrugarjev) v svrho razgovora dne 5. aprila ob 8. uri zvečer v Reharjevo sobo v zadrugi. Krožkovni odbor. »Grič« Oset Rošpoh vabi! Obletnici' otvoritve. Državni upokojenci(-ke), ki so člani (-ce) Nabavljalne zadruge držav, uslužbencev v Mariboru, bodo imeli petega aprila ob šestih zvečer pri Gambrinu posvetovanje glede volitev (fclegatov(-inj) za to zadrugo. Upokojenci(-ke)-zadru-garji(-ice) pridite! Mladinski zbori Dravskega polja pri-rede v nedeljo 3. IV. 19.38 v Sokolskem domu v Framu ob 15. koncert, pri katerem poje 300 otrok. Zbor iz Podove poje Preglja, rački Pirnika in Osterca, zbor iz Sv. Marjete Gerbca, šentjanški Adamiča in Osterca. Združeni zbori zapojo več pesmi. Pose trt e ta mladinski pevski praznik. Ogledalo večkrat vara, če gre za zdravje zob. Tudi najlepšim, belini zobem grozi nevarnost zobnega kamna, ki opravlja svoje uničevalno delo na notranji strani zob. Če se hočete izogniti posledicam — omajanju in izpadu tudi najbolj zdravih zob — tedaj negujte svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. To je edina zobna krema v naši državi, ki vsebuje sulforicinoleat in uspešno deluje proti zobnemu kamnu. to tembolj, ker je bila baš v zadnjem času boginja sreče našim slovenskim igralcem zelo naklonjena. Kdor še nima srečke, naj se nemudoma in zaupljivo obrne do naše hiše sreče in pooblaščene glavne kolekture razredne loterije B e z-j a k, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97), kjer je že marsikdo storil svoj odločilni korak v novo življenjsko srečo. JUTRI ODLOČITEV! mmz - • Ireča Vai klile! V kratkem se zopet prične novo kolo državne razredne loterije. Ali že imate srečko ? Obrnite se čimprej na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolek-turo državne razredne loterije BEZSm, MA&mOR Gosposka ulica 25 (telelon 20-97) Cela srečka stane Din 200’—, polovica Din 100'— in četrtinka Din 50‘ — Društvo ljubiteljev ptičarjev opozarja lovce na jutrišnjo pomladansko tektno, ki se vrši v loviščih Pobrežje in Zerkov-ce. Jutri v nedeljo 3. t. m. bo na Trgu svobode odločitev, kdo bo srečni lastnik krasnega štirisedežnega avtomobila znam ke Opal, ki tvori glavni dobitek jutrišnje velike dobrodelne tombole našega Rdečega križa. Cela vrsta dragocenih dobitkov, katerih skupna vrednost presega znesek Din 50.000.—. preide jutri v rolke srečnih dobitnikov. Ker je zanimanje za to veliko tombolo v vseh krogih prebivalstva zares ogromno, je pričakovati rekordnega obiska. Malo časa je še, da si nabavite tablice, ki stanejo Din_ 5.—l K°ncert Glasbene matice v Mariboru Prihodnji ponedeljek bo v Unionski dvorani velik koncert Glasbene matice. Na sporedu so Brahms in Wagner ter krasna Foersterjeva kantata »Turki na Slevici« Kot solista nastopita gg. Faganeli in Živko. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. Velikonočna vožnja Motoklnba »Pohorje« v Trst. Klubov i člani in prijatelji se naprošajo, da sporočijo svojo udeležbo najkasneje do torka 5. aprila ob 18. klu bovemu blagajniku Matiji 'Višerju, mehanična delavnica, Kopališka ulica 17. Stroški za potni list in triptik 100 din, ki jih je treba pri prijavi položiti. Start in a velikonočno nedeljo o*b 4. zjutraj z Glavne- DANES OB 20, UR! AKADEMIJA - SOKOLA 1 V VOJAŠNICI KRALJA PETRA I. NAJ NE BO SOKOLA, KI BI SE TE AKADEMIJE NE UDELEŽIL Jutri ob 15. uri se ponovi AKADEMIJA za mladino ga trga, vrnitev iz Trsta na velikonočni ponedeljek popoldne. Smer vožnje: Maribor - Celje - Ljubljana - Vrhnika - Logatec - Postojna - Senožeče - OpČina -Trst. Novinarski klub. V soboto 2. t. m. pride delegat ljubljanske sekcije JNU v Maribor, da poroča o vseh važnih stanovskih zadevali. V to svrho bo drevi ob 18. uri v posebni sobi kavarne »Bristok klubova seja, katere se naj udeleže člani polnoštevilno. Istočasno bodo razdeljene nove železniške legitimacije. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 4. aprila predava o Londonu in o svojih vtisih na podlagi številnih skiop-tičnih slik g. Ivan Šumljak, strokovni učitelj v Mariboru. Predočit bo sliko tega velemesta in življenje Angležev. London nudi neizčrpljive vire na gospodarskem in kulturnem polju in svojevrstno življenje. — V petek, 8. aprila predava o najnovejšem slovenskem pravopisu g. prot St. Bunc iz Maribora. Čiščenje ulic v nočnem času. Mestno poglavarstvo mariborsko naznanja, da se prične dne 6. aprila t. 1. s pometanjem cest in trgov, kakor v prošliih letih v nočnem času. Hišni gospodarji oziroma njih namestniki se pozivajo, da odredijo temeljito čiščenje hodnikov iu pešpotov pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promet do najkasneje 23. ure. Smeti s trotoarjev in pešpotov morajo posestniki spraviti v svoje smetišnice, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine, kar je kaznivo. Trgovci, kavar-narji, krčmarji itd. se opozarjajo, da velja zgoraj določeni red tudi za čiščenje njih trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trgovinami in lokali se morajo po prekladanju blaga takoj očistiti. Branjevci in sploh vsi, ki prodajajo blago na javnih prostorih, ne smejo metati papirja in drugih odpadkov na tla. Prebivalstvo se poziva, da pazi na snažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla ter se opozarja, da je prepovedano iztepati brisalkc iz oken na cesto, izobešati na oknih posteljnino in po- „Kcnzui“ Klaus v odgonskš celici Veliko pozornost je »budila v policijskih krogih okolnost, da je državno tožilstvo na predlog preiskovalnega sodra-ka v zadevi preiskave proti »konzulu« Klausu odredilo, da se »konzul« zopet pusti na svobodo, in sicer radi tega, ker stoji preiskovalni 'sodnik na stališču, da so Klausu očitana dejanja civilnopravnega značaja. O teni odloku je bilo obveščeno tudi tukajšnje predstojništvo policije, ki je v dopoldanskih urah poslalo svoje organe v tukajšnjo jetnišnico, da zopet prevzamejo »konzula« Klausa ter da ga spravijo zopet v policijske zapore. Uvedeni so vsi koraki, da se »konzul« Klaus izžene iz področja naše države. Do pravomočuosti postopka pa so »konzula« spravili v odgonsko celico, kjer čaka svojo nadaljnjo usodo. Klaus je pred odhodom iz sodišča izjavil, da mu je bilo v jetnišnici boljše kakor na policiji. Istočasno so prispele nove prijave o Klausovih podvigih, predvsem iz Zbelova pri Poljčanah, kjer je Klaus kupil talkozvani Antonov rov leta 1920 za 260.000 mark od dveh ruskih baronov Trasija in Kogana. Ni pa znano, če je obema izplačal omenjeno vsoto. Leta 1935 je prevzel Klaus sam vodstvo ru-dokopa, ki je obratoval do leta 1936. ko so ga oblastva zaprla. Klaus dolguje delavcem 36.000 dinarjev, nadzorniku Frle-žu pa 84.000 dinarjev. Klaus je delavcem pokazal neki dokument, da ima pri Narodni banki v Beogradu 700.000 dinarjev, vendar pa se je pozneje ugotovilo, da je ta dokument falzificirari. Mrlič s svežimi odrgninami na mrtvaškem odru V Spodnji Voličini je nenadoma umrl prevžitkar Habjanič Anton, ki so ga domači .položili v najlepšem redu na mrtvaški oder. Nenadno smrt so domnevno opravičevali, da je Habjaniča zadela kap. Občinski mrtvooglednik pa je na mrtvem Habjaniču opazil na glavi sveže odgrni- ne, ter to takoj javil orožnikom. Le-tj so ugotovili, da ima pok. Habjanič na glavi več ran. Radi tega je državno tožilstvo v Mariboru po predhodnem obvestilu odredilo obdukcijo pok. Habjaniča. Orožni-štvo vrši nat j no poizvedbe, da se pojasnijo vzroki nenadne smrti. dobno. Prestopki teh določb se kaznujejo v smislu § 87. naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi z dne 30. V. 1933, II-No. 9720/1. Danes ob 20. uri priredi Nanosov emigrantski oder 1-^medijo »Skedenj« pri Grmeku v Studencih. Nove velikonočne razglednice. Mariborska podružnica Branibora je založila okusne velikonočne razglednice. Slika predstavlja koroški velikosobotni narodni običaj. Prepričani smo, da bodo ljudje radi segali po teli lepili razglednicah, ki so po Din 1.— na prodaj v knjigarnah in trafikah. Vse knjigarne, trgovine in tra- Velikonoina številka nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo, izkoristite ugodno priliko S v \/|7 PC P M A ** velikonočna številka v povečanem » ' V r\ obsegu in nakladi ostane radi pra- znikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema uprava ..Veternika" Grajski trg 7/1 do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v SObOtO 16. aprila do 9. ure dopoldne ! Smrtna kosa. Na Aleksandrovi cesti 43 je izdihnila v starosti 68 let postreščkova žena Ana Paveo. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Jubilejne proslave 20letnice osvobojema obetajo biti tudi v Maribo.ru zelo velike. Odbor za te proslave je v polnem delu in skrbnih pripravah. Ob priliki Mariborskega tedna je predvidena zanimiva jubilejna razstava 1918-1938, ki bo prikaz našega narodovega življenja v vsem svojem razvoju, v nedeljo 14. avgusta t. 1. pa naj se izvrši veliki narodni tabor, pri katerem naj sodeluje mesto Maribor in vsa njegova pokrajina. Vsa društva in ustanove se prosijo, da bi v teh dneh ne imeli svojih prireditev. O programu proslav bomo še spregovorili. Izginila je 601etna Friderika Schafer. Svojci jo iščejo. Prijaviti je pri mestnem poglavarstvu. fike, ki želijo razglednice kupiti oziroma vzeti v komisijo, prosimo, da se blagovolijo čimprej obrniti na naslov: Brani-bor-podružnica Maribor in da pri tem navedejo višino provizije. Kupujte, podpirajte domačo umetnost in naša narodnoobrambna stremljenja! TKANINI za pohištvo, gradi za ma- drace, rolete ležalne stole najceneje pri F. NOVAK, Jurčičeva 6 „ Obnova Združenje obrtnikov, slikarskih in sorodnih strok v Mariboru je imelo te dni svojo redno letno skupščino v pisarni združenja, ki je pod vodstvom marljivega predsednika g. .1. Senekov i č a prav lepo uspela. Tajniško in blagajniško poročilo so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje in se je na predlog g. Lorberja Ivana, predsednik nadzorstvenega odbora, podelila razrešnica upravi in nadzorstvenemu odboru. Tudi proračun je bil soglasno sprejet in se je določila za tekoče leto članska doklada po Din 60.— za člana. V pomočniški iz,praševalni odbor so se soglasno izvolili gg. Senekovič Jakob, Holzinger Josip, Kaschan Josip, Horvat Franjo, Zoratti Alojzij in Pahernik An din.______1910 Danes, sobota KONCERT ZA REKRUTE v gostilni Mras, Studenci. 1845 CENJENE DAME! Trajne kodre izdeluje prvovrstno salon Dobošič, Mag-daletiska 33. Novi aparat! Znižane cene! 1851 ZASTONJ ZA.IUTERK ne dobite nikjer, ali najcenejše s čajnim maslom in solidno postrežbo v mlekarni Trg svobode 1. 1874 Naprodaj RAZSTAVA ŠPERANIH SPALNIC v raznih barvah. Na ogled v nedeljo dopoldne. Mizarstvo Verzel Alojz, Vojašniški trg št. 2. 1875 C5TA.I IN POVEJ DRUGIM. kje dobiš najcenejše nove čevlje, kakor tudi moške to-plance s petami od 27 din naprej; ženske 16 din. Blago prvovrstno, postrefeba točna in solidna. Se priporoča Lovec. Glavni trg 4. dvorišče. 1879 PLZENSKI DVOR A. SENICA, uovodošla vina, ljutomerska in pekrska specijaliteta. Cez : lico pri litru znaten popust. 1885 Izdelujem VSE VRSTE KOŠARE, pekovske koše, stole. Prevzamem vsa popravila, Ko-čiš Peter, košarski mojster. Vojašniška 7. 1891 1000 Din najmanj zaslužite mesečno. Pišite: »Atios«, Oro/.nova 6. Priložite znamke!____________1893 SIVA \K' •: je ušla. Odda naj se v papirnici Novak. Gosposka ni 9- 1907 JUTRI KONCERT pri Žizeku, Aleksandrova 11, Krčevina. Dobite domače klobase in stajerska vina. 1908 TRAJNI KODRI takoj valovi, brez vodne! — Gledališka frizerka Požar Vetrinjska 11 1930 DOBER VINČEK in razna jedila dobite v »Pre šernovi kleti« v Gosposki ulici. 1934 Posest STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodal. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317 BLIZU 2 ORALA ZEMLJIŠČA ZA* STAVBIŠČE, vrt in niivo. tik ob banovinski cesti, v lepem kraju, dobro uro od Maribora ter 2 in pol do S oralov gozda s travnikom ugodno naprodaj, skupno ali ločeno, tudi na hranilne knjige. Več v upravi. 1862 Muby Globoko se jc oddahnila, so zasmejala, oklenila se Geoffreya in ga pogumno poljubila. »Zakaj ste vse to storili za nas?« je vprašala lady s tihim, trepetajočim glasom. Ruby je prebledela. »Storila sem to, da bi bili vi vsi srečni in pa... in pa da bi potem... tudi mene vsaj malo rajše imeli!« Čisto tiho so prišle zadnje besede, namenjene le starj lacly. preko Rubynih ustnic. »Krivična sem bila,« je dejala lady in si z obema rokama zakrila obraz. »Pojdi k nji!« je prosil Geoffrey svojo ženo, in takoj jc skočila Ruby ter pokleknila pred njo. In stara Iady jo je objela, jo pritisnila nase in jo nežno poljubila. »Odpustite mi, da sem bila krivična do vas!« je šepetala in dve debeli solza sta se strkljali preko lic. »Tudi vi mi odpustite, prosim, ako sem vas žalila!« je odgovorila Ruby mehko in se stisnila k starki. Vsi so bili srečni. Nel!y in Jaok sta bila tako vesela, da bi se najraje na ves glas krohotala, toda moško sta se premagovala in se dostojanstveno obnašala, kakor vsi drugi. »Sedaj sem srečna, popolnoma sreč-nu!« je izjavila Ruby. Šla je zopet h Geoffreyu. »Povej jim vse, kar se je zgodilo nocojšnjo noč,« je dejala, »posebno pa o skrivnostnem skrivališču.« Beseda »skrivnostno« je v vseh vzbudila radovednost; celo lady Rodneyeva si je obrisala oči ter z zanimanjem po-sluhnila. Geoftrey je pričel na dolgo pripovedovati o zgodbi, ki sta jo doživela z Ruby, preteklo noč. Naslikal ie ves dogodek tako živo in grozno, da so bili vsi začudeni. Ruby sama se je menda najbolj čudila njegovi povesti, toda kot dobra žena tli ugovarjala; njen molk pa je samo še podžgal Geoffreyevo domišljijo. »Skrivnostni predal v steni, o, kako imenitno! Pokažite mi ga, prosim!« je vzkliknila Doatie na koncu. »Za nobeno stvar se tako ne ogrejem kot za skrivnostne sobe, tajne predale in strahove v hiši.« »Da, da, pokažite nam ta znameniti predal,« je zaprosil tudi Nicliolas. ki se je v zadnji uri pomladil za deset let. Ruby je postavila stol k steni, stopila nanj ter pritisnila s prstom na vogal, kjer je bilo skrivališče. Oboj se je počasi odmaknil in pokazali so se trije prazni predali. Vsi so, jih ogledali z zanimanjem. »Zaprite predale in potem jih poskusim jaz odpreti,« je prosila Dorothy. Ko je skočila Ruby s stola, je stopila njena bodoča svakinja na njeno mesto m z Nicholasovo pomočjo ponovno odprla in zaprla predal. »H se moraš kot bodoča gospodarica naše stare hiše dobro spoznati in jo natančno poznati, to se razume je dejal tiho ter jo previdno držal, kakor da mlade dame padejo s stola ako nimajo opore. _ Gospodična Darlingova je zardela. Skočila ju s stola, stekla k Ruby ter burno objela junakinjo dneva. »Za vso srečo se imamo vam zahvaliti! Kako nesrečni bi Postali ako bi vas ne imeli, ljuba sestra!« V očeh so se ji lesketale solze hvaležnosti. PRODAM GOSPODARSKO POSLOPJE. Kralja Petra cesta 26, Studenci. 1874 LEPA ENODRUŽINSKA HIŠA naprodaj. Vprašati v trgovini Stok na Pobrežju, Aleksandrova cesta._______1881 HIŠA Z VRTOM naprodaj. Plača se tudi lahko na obroke. Zg. Radvanje, Fir-iriova 18. 1887 NOVOZGRADBA. soba, kuhinja, vrt, periierija 10.000 din. Lepa novozgrad-ba, Studenci, 2 sobi, kuhinja, vrt 55.000 din. Trgovska hiša, novozgradba, 6 oralov zemlje 60.000 din. Vinograd-no posestvo pri mestu, 7 ora-iov 55.000 din. Velika izbira parcel. Posredovalnica »Ra-pid«, Gosposka 28. 1890 TRI LEPE- RAVNE STAVBENE PARCELE blizu cerkve v Studencih poceni naprodaj. Poizve se: Maribor. Aleksandrova c. 71 (lesna trgovina)._____1894 LEPA STAVBENA PARCELA ob Mejni ulici poceni naprodaj. Zraven vodovod, elektrika, solnčna lega. Vprašati: Pdbrežie, Prešernova ul. 5. 1895 PARCELA radi premisleka naprodaj, 7 minut od Glavnega trga v Mariboru. Pojasnila dobite v trafiki na Vodnikovem trgu-___________1929___________ KMETIJE. gozdove, veleposestva vseh velikosti. Mariborske 8% obrestonosne hiše. vile gostilne trgovske hiše od 150 tisoč dinarjev naprej- Enodružinsko 10-000. dvodružin. sko okoliško hišo. vrt, 20 tisoč dinarjev, proda Realitet-na pisarna, Maribor .Aleksandrova c- 33. 1943 Prodam OTROŠKI VOZIČEK globok, skoraj nov, ugodno na prodaj- Vprašati v upravi lista- 1911 APARAT za trajne kodre, moderne konstrukcije naprodaj. Ed. Čižek. električar. Maribor Vodnikov trg 3. 1826 SPALNICA. JEDILNICA kavkaških oreh. politirana in lepo pohištvo naprodaj- Ivan Friedel mizar. St. lli v Slov. gor. 1828 POSODE za cvetlice, pralne banje najceneje- Sodarstvo Sulcer, Vo jašniška .7. 1830 SPALNICO IN OTROŠKO POSTELJICO prodam. Slovenska 28. Sed-laček. 1844 VELIKI OLEANDRI. kaktee (aloe). 2 mizi poceni naprodaj. Magdalenska 34. 1846 SOBNA KREDENCA naprodaj. Magdalenska 17. 1853 PRODAM NOVO KOLO poceni radi premestitve. Naslov v upravi lista. 1854 Prodani rabljen, globok OTROŠKI VOZIČEK. Krčevina, Aleksandrova cesta 14-1. • 1859 SPALNICA IN KUHINJSKA OPREMA po ugodni ceni naprodaj. Jadranska ulica 6. 1860 Prodam DOBRO, STARO VIOLINO. Naslov v upravi. 1861 Prodam poceni temno-moder ŠPORTNI VOZIČEK. Ljubljanska 41. 1872 ŽENSKI IN MOŠKI PLAŠČ, pernice in podzgiavniki po najnižji ceni. Vprašati v mlekarni, Trg svobode 1. 1873 ŠIVALNI STROJI. tovarniško novi, od 1700 din naprej z jamstvom pri Us-sarju, Trubarjeva 9. 1883 Na prodaj MOTORNO KOLO vPuch« 50o cem s, prikolico. Mehanična delavnica, Kopališka ul. 17. 1897 Prodam dobro ohranjeni OTROŠKI VOZIČEK Jezdarska 8, II. objekt Fras 1901 5 komadov 5.20 m dolge TRAČNICE na-prodaj. V pogled pri Vez-jaku. Splavarka ul. 6. 1904 Na prodaj poceni, dobro ohranjen, globok, modem OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke- Naslov v upravi 1906 OTOMANA. umivalnik z ogledalom za kopalnico, štedilnik, otroška postelja, stenska ura, vrtne garniture ceneno naprodaj-Ob jarku 6/1. 1923 Sobo odda OPREMLJENO SOBO veliko ali malo. v mirnem delu mesta oddam- Naslov v upravi. 1836 SOBO, opremljeno ali prazno- oddam. Krčevina 42. 1840 Oddam OPREMLJENO SOBO. prost vhod, boljši osebi. Bet-navska 15. 1842 Oddam poceni OPREMLJENO SOBO. Maistrova 6-IV.. levo. 1849 ČISTO SOBO. južna stran, oddam. Poseben shod. Koroščeva 4. vrata 8. 1858 Oddam ceneno PRENOČIŠČE gospodični- Smetanova 40, pritlčje desno. 1899 OPREMLJENO SOBO oddam Klavniška 2-1. Melje. 1900 OPREMLJENO SOBO za 2 gospoda poceni oddani. Vezjak. Splavarka 6. 1903 SOBO s štcdilrikom dani v najem- Jadranska 40. Pobrežje. 1935 SOBO s posebnim vhodom oddam s 1. aprilom dvema boljšima gospodoma, eventuelno tudi s hrano- Marija Drčar Lekarniška 7. 1939 LEPO SOBO opremljeno ali prazno,oddam takoj dami- Cvetko, Vrba-nova 69- 19411 Gospoda v državni službi SPREJMEM V OSKRBO ali vpokojenca srednjih let. Pismene ponudbe pod »Mirni dom.- na upravo »Vcčerni-ka«. 1855 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. majem, Nova vas, Sp. Radvanjska 27. 1852 GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Koroška 32 pritličje. 1905 STANOVANJE dve sobi in kuhinjo s pritiklinami takoj oddam- Bctnavska cesta 39- 1909 STANOVANJE takoj oddam- Studenci, Jurčičeva 17- 1924 Dve dvosobni STANOVANJI s kopalnico oddam eno takoj, eno s 1- majem- Stritarjeva 44 Vodopivec- 1925' SOBO IN KUHINJO oddam dvema osebama s 1-majem- Pobrežka 21, blizu cerkve. 1928 SOLNČNO SOBO in kuhinjo oddam mali družini- Dušanova ul- 3. 1931 DVA GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. — Mlinska 21-1. 1932 GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi. 1927 ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in vrtom oddam takoj ali 1- maja. Vprašati v pisarni. Maribor Aleksandrova cesta 10- 1936 DVE GOSPODIČNI sprejmem takoj na stanovanje, eventuelno z vso oskrbo Vprašati: Gosposka ul- 58-11, levo- 1941 Kupim KUPIM MOTORNO KOLO. Groši, Slivnica. 1886 Kupim rabljene trstikovc PLETARČKE za štruce- Električna pekarna. Zg- Cmurek- 1937 Stanovanie išče Stranka brez otrok išče DVOSOBNO STANOVANJE s 15. majem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stražnik«. 1849 V naiem DAM GOSTILNO V NAJEM ali na račun. Ponudbe na upravo ped »Lep- senčnat vrt«. 1841 Službo išie IŠČEM LAHKO POSTREŽBO za dopoldne. Ponudbe pod »Frizerka« na upravo lista. 1709 MLAD TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, želi spremeniti mesto kjerkoli. Ponudbe na upravo pod značko »Ve-sten in marljiv«. 1847 TRGOVSKI POMOČNIK. vojaščine prost, išče stalno r.ameščenjc v modni-manu-fakturni ali galanterijski trgovini. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe pod »Dober prodajalec« na upravo »Ve-černika«. 1889 PISARNIŠKA ZAČETNICA z znanjem stenografije, strojepisja, srbohrvaščine in nemščine išče mesto- Naslov v upravi- 1926 Službo dobi STAREJŠI KLJUČAVNIČAR. k: zna avtogeno variti in stružiti, dobi službo. Naslov v upravi. 1857 DEKLE, veščo meščanske kuhe in vseh drugih hišnih del ter nekoliko šivanja- popolnoma zanesljivo, iščem s 15. aprilom. Kopališka ulica 4-II., desno. 1880 VAJENKO za šiviljsko stroko sprejmem. Kramer. Smetanova 32. 1896 TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj- F. Novak, Jurčičeva 6- 1902 PRAKTIKANTA za kinooperaterja sprejme ki no Union. Maribor- 1922 IŠČEM VAJENCA ali vajenko za krojaška dela-Tcrzer. Meljska 2-___1933 ~SOTRUDNIKA marljivega proti delitvi zaslužka in pristopnini Din 2000—, sprejme takoj Rea-litetna pisarna. Maribor, Aleksandrova 33. 1942 Posoiilo RABIM 20.000 DIN POSOJILA- da izgotovim hišo. Vknjižba na prvo mesto. Plačam 8% obresti. Naslov v upravi. 1856 SPOMNITE SE CMD! KOLESA ,Wanderer‘ v vseh cenah in izdelavah, otroški vozički na krogljičnih ležajih v najmodernejši opremi. F. Lepoša Maribor. Aleksandrova 39 N^jnižje ccnc! Ugodno odplačevanje na obroke. 1437 Rokavice Rokavice iz sukanca za trg in vsakdanjo uporabo din 14*—- 10— Rokavice iz trikoja emitacija usnja, zelo trpežne in dobre za pranje cim 25'— 24'— Modne rokavice z okrasnimi šivi, mornarsko, iera zeleno din 45’— 58’— Usnjene rokavice semiš in glace, tudi kombinirane, glin 70*— 55*—— zelo okusni modeli priporoča vedno oriznane kakovosti Gosposka ulica 187S Bliža se Doletni šas § OGLEJTE si zalogo novodošlih MdmuU liiodiiiukcv svetovne znamke A. E. G. Takojšnja dobava! Nakup ni obvezen! Nizke nabavne cene! Minimalna poraba toka ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE mm, ii TELEFON 24-18 Svilo Oamsko perilo ženske in moške nogavite kakor šiviljski in krojaški pribor najcenejše v f. KRANAItitt ManU,aknJodna trgovina Maribor, Gosposka ul. 13 1393 Sirite „Ve£ernik 40 SOBO oddam enemu ali dvema gospodoma- Tržaška cesta 20, II- nadstr-. levo- 1944 Stanovanje Lepo DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo oddam s 1. majem-Grajski trg 1. 1836 STANOVANJA, soba in kuhinia, 2 sobi in kuhinja, 3 sobna, kopalnica, veranda. oddam. Maribor, Smetanova ulica 54. 1884 11 R. Z. Z O.Z. 1065 V MARIBORU, KRALJA PETRA TRG dale kratkoročna posolila sprejema vloge na knjižice in tekoli račun proti zakonito določenem obrestovani u (4-57.) Domači hranilniki na razpolago! / O. vse opere ČOKOLADA Kolesarn Za Vaše koSo izdelujemo sume, notranje In zunanja csttebujemo lih iz korda, iz istega materijala, z kale-rega šzde.ujemo avtomobilske gume. Za naše gume Vam lame Pr.dite v našo orodaialno, oglejte si in prepričajte se! ."J" «o« im i»h*** Pomladanske olasče, kostume, obleke in vso ostalo damsko garderobo izdeluje po nai' novejših krojih, točno in po zmernih cenah SAiOM Maribor, Slovenska ul. 37 Pom ad ie fu! Potrebovali boste zopet cement, apno, strešno lepenko, trsje, vse poljedelsko orodje, kar kupite najugodneje pri tvrdki: pinter & lenard, veletrgovina z železnino in puškama Maribor, Aleksandrova cesta 34. Telefon 22-80, 22-82. Mal’ položi dar domu na oltar! Najboljša in najcenejša kolesa in šivalne stroje dobite pri tvrdki Kramarššč 668 Valvazorjeva ul* 36 Tudi na ugodna odplačila. Pomnite: Vecermk je edini obmejni slovenski dnevnik. Radi tega širimo ga in podpirajmo ga.1 Vso nesBago in vse madeže od rje boste z labkoto odstranili, ne da bi se bilo treba bafi, da ostanejo sledovi na emajlu. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦d Zdravje potom zdravih nog proti KARO-ievlJe Zalivala Vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika, gospoda Aniona Zabukoška učitelja v pokoju na njegovi zadnji poti ter mu poklonili obilno cvetja, bodi izražena naša naša najiskrenejša zahvala. Zahvaljujemo se tem potom preč. duhovščini, zdravniku Or. Krambergerju, gospodom učiteljem in vsej šolski deci. Posebno se zahvaljujemo za lepa nagrobna govora g. Vladu Košenini šol. uprav, pri Sv.Lenartu in g. Mirku Vaudi učitelju pri Sv.Marjeti ob Pesnici ter celokupnemu učiteljskemu pevskemu zboru za prelepe žalostinke. Se enkrat vsem iskrena hvala. 1921 SV. LENART, dne 2. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI KOLESA raznih znamk kakor tudi šivalne stroie dobite po najnižjih cenah in na mesečne obroke po din 100’— pri mehaniku Draksler-iu Vetrinjska ul. 11 IX I 3911/37 8 Dražbeni oklic Dne 16. maja 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Zrkovci vi. št. 352 Cenilna vrednost: Din 56.673‘— Najmanjši ponudek: Din Sl.115'33 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenera naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., i 1864 dne 15. marca 1938. Centrala: MARIBOR Gt^poska-SUnenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker jamči »a vloge pri tej hranilnici Dravska banovima s telim seofim prem oženjem in m vso svojo daečno močjo — — Hranilnica izvršuje v»e v denarno stroko spadajoče posle tožno in ku lani no S n r 6 8 6 ITI 9 ,,0S® lu knjižite na tekoči račun Po najugodnejšem obrestovanju Podružnica: CELJE na* Mariborski »V e č e r n i k« Jutra Otroški gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za šolsko deeo, ki Imajo daleč do šole. Vel. 27—30 »In 38.—, 31—34 Din »9.—, ženske Din 35.—. Ugodni platneni polčevel na gumijastim potpfatom ln i Delane r flrap in sivi banu Mocnl moški polčevlji, s popolnoma novim bkrasom, jz rujavega usnja z usnjatim podplatom. — Stanejo samo Din »9.—. Lahki damski čevlji Izdelani iz močnega platna z okraskom iz dlftlna. Jako »o lahki, udobni in pripravni za lepo vreme. VajbolJ zahtevani otroški oevel. finega laka v. zaponko in močn n lenim podplatom. Od št. 24—' 49.—, od št. 27—30 Din 59.—, 31—34 Din 69.—. Novi pomladni model, lahki udobni ženski čeveljčki Izdelani v rjavi barvi, so za Vaš novi kostim najbolj primerni. Elegantni, lahki ln zračni damski sandali. Izdelani iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narta. Lahki moški polčevlji Izdelani iz rujavega usnja s kožnatlm podplatom. Luknjičasti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo samo Din 99.—. Nemirni dci-i za šol« in igro so najprimernejši tl polčevlji iz močnega usnja 7. neraztrgljlviml gumijastimi podplati. Od št. 31—34 Din <19.—, od it. 35—38 Din 59.—. UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu in bogato okradeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jalto so lahki, zato Jlli kupite za sprehod. Okusno ln bogato perforiran polčcvclj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so iz črnega ali rjavega lioksa. Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki,' okusni čevlji v drap-rujavl kombinaciji. Dobrim otrokom za pomlad ta fini flekslbl sandal z okraskom ln zaponko preko nart*. Od št *7—>w nin 49.— it. 31—34 Din 59.—, št. 38—38 Din 69.—. ženski čevlji s široko preponko preko narta, z usnjenimi podplati, nliko pod-petnlco. Udobna oblika ln nizka peta očnva Vaše noge. POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL’ Dekoltlranl čevlji lz modrega ševroa / okraskom preko narta in visoko pod-petnlco. Zaponka je kombinirana s semišem. nogato okrašeni moški čevlji iz sivega semiša ali drap usnja z usnjenimi podplati. Prtstojajo k vsaki letni obleki. Odlični dekliški čeveljček iidelan iz ni Jave ga boksa ln kombiniran z teinno-r ja vi m semišem. Isti čeveljček izdelan lz črneča laka, kombiniran z črnim semišem. Za vaše najdražje fini In lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom tn preponko preko narti. St. 27—30 Mn r,9.—, št. 31—34 Din 69.—. Lepi damski č«vljl lz modrega semiša z belim alt modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem ln kostimom. NAŠ PONOS! Okusen moški čevelj, izdelan Iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom in usnjeno pod petnico. Lahki in fini poKeveUflkt z okusnim okraskom izdelani lz rjave** ševroa, • usnjenim podplatom tn pomsoko peto. Lepi otroški lakasti čeveljčki z okrasnim leztkom preko narta. St. 27—90 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Isti Iz belega nubnka po isti ceni. F.legantni čevlji iz modrega semiša. Priporočamo Jih damam z visokim nartom, pentlja je okusno okrašena z rdečim usnjem. • Okusni in močni otroški čevlji izdelani Iz močnega boksa s usnjenim podplatom in petami, št. 31—34 Din 79.—, M. 35—38 Din 89.—. Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni arednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik raxaat§lj SIAiiKO. DEJALA, jjsi v Mariboju