Ulkusna bolezen
V zdravniškc ordinadje prihaja vse več Ijudi, ki tožijo o želodčnih te-žavah. Zvedne so to bolniki z razjedami — čirom, dokaj pogosto in raz-širjeno kronično boleznijo želodca in dvanajslnika, ki v tem čusu rada vzplamti. Čeprav gre v anatomskem smislu za različni lokalizadji z ra-zKčno obolevnostjo in prognozo, je bolezenska slika pri obeb bolj ali manj enaka. Vodilni simpotom je v obeh primerih boletina.
Razjeda na dvanajstniku boi-nika često zbudi ponoči ali proti jutru. Pojavlja se kot zgaga, pe-koče tiščanje ali krči v predelu tik pod prsnico, ki ji pravimo »žlič-ka«. Bolečina po jedi nekoliko popusti, vendar se čez dve do tri ure ponovi, traja različno dolgo in je različno huda. Pri čiru na že-lodcu ni tako določena, použita hrana jfi večkrat poveča. Poleg bolečine mučijo ljudi z ulkusno bolcznijo še prebavne motnje, neprijetno izpahovanje, slabost in pomanjkanje teka, tako da po-stopoma shujšajo. Zanimivo je, da težave niso vedno v sora-ztnerju z dejanskirai spremem-bami na želodčni ali dvanajstni-kovi sluznici. Tako lahko bole-čine popolnoma izginejo, čeprav je razjeda še vedno sveža, in na-robe, da so namreč pri zelo hudih bolečinah dokazljive spremembe lahko le zeznatne.
Danes še ne poznamo vseh vzrokov. Vsekakor igrajo po-membno vlogo vegetativno živ-čevje s svojim vplivom na izloča-nje želodčne kisline, konfliktne življenjske situacije, alergični mehanizmi, infekcije, prehram-bene navade, čezmerno pitje al-kohola, kajenje in dednost. Tudi nekateva zdravila lahko povzro-aijo ulkusno bolezen ali poma-gajo pripeljati do nje. Naj ome-nimo le nekatera: aspirin in salici-lati, butazolidin, kartikosteroidi, serpasil ter nekateri antirevmati-ki.
Razjede na želodcu in dva-najstniku so še zlasti nevarne za-radi številnih komplikacij, od ka-tcrih moramo najprej omeniti kr-vavitev. Dogodi se, da čir nagrize
krvnožilo in kri se prične nabirati v želodcu, dokler jo bolnik pome-šano z ostanki hrane ne izbljuva. Del krvi se pojavi v blatu, ki je značilno črno, katranasto in lep-ljivo. Nenadna izguba večje koli-čine krvi je za bolnika lahko usodna. saj utegne zaradi šoka umreti. Pri manjši krvavitvi je bolnik utrujen, vrtoglav, težje diha; žejen je in loteva se ga omedlevica. Statistika pove, da krvavi približno 20 do 30 % že-lodčnih razjed. Druga komplika-cij i je predrtje ali prejeda ulkusa skozi želodčno steno, ki jo bolnik začuti kot nenadno, neznosno bo-lečino. Podobno kot pri večji kr-vavitvi pride do šoka. Bolnik je bled, obliva ga mrzel pot. Trebuh je trd »kot deska«. Kerse vsebina želodca izlije v trebušno votlino, pride do vnetja trebušne mrene. Kot tretjo komplikacijo naj na-vedemo, da se iz kroničnega ul-kusa to zlasti velja za želodčnega — lahko sčasoma razvije rak. Ker se to dogaja pogosteje po 45. letu starosti, je pri teh letih potrebna še posebno skrbna zdravniška kontrola.
Glede diagnoze samo nekaj besed. Z izpopolnitvijo Starih in z uvedbo novih diagnostičnih metod so se močno povečale možnosti za natančno in predv-sem pravočasno diagnozo. Prej ko slej je za množično odkrivanje ulkusne bolezni rentgen še vedno najpomembnejše pomagalo. Ga-stroskopi ja z gastroskopsko biop-sijo. ultrazvočna diagnostika in scintigTafija ter citološka diagno-stika so novejše preiskave, ki omogočajo še bolj natančno in zanesljivo razpoznavo bolezni.
Pa še nekaj osnovnih načinov zdravljenja. Najprej skušajmo odstraniti vse kvarne vplive na živčevje, telesne in duševne preobremenitve, alkohol, niko-tin, kofein. Po potrebi damo po-mirjevala. Prehrana naj bo taka, da ne draži želodčne sluznice. Priporočljivi so mleko in mlečni izdelki, jajca, maslo, riž, testnine, zelenjava. Obroki naj bodo manjši vendarpogostejši. Iz izku-šenj vetno, da bolniki sami ugo-tovijo, kaj jim škodi, in se temu ustrezno tudi hranijo. Od zdravil uporabljamo tista, ki prek živ-čevja zmanjšujejo izločanje že-lodčne kisline. Najbolj znana so: buscopan ,'daricon, pro-banthi-ne, belladin, Iibrax itd. Za nevtra-lizadjo oziroma absorbcijo ki-sline se obnesejo preparati, ki vsebujejo magnezij, bizmut, kal-cij, natrij (ulter, rotex, phospha-lugel, gelusil itd.). V zadnjih letih» se je uveljavljalo zdravilo cimeti-din, ki prav tako zmanjšuje izlo-čanje želodčne kisline. Zdravlje-nje ulkusne bolezni je zaradi nje-nega kroničnega poteka seveda dolgotrajno. Ni čudno, da neka-teri bolniki, naveličani bolezni in zdravljenja, ki mu ne vidijo konca, želijo na operacijo. Pri tem velja povedati, da morajo biti za operativno zdravljenje izpol-njeni določeni pogoji, sicer se zanj ne odločimo. Absolutni po-goji za operacijo so: sum na no-votvorbo, krvavitev, predrtje čira in brazgotinasto zoženje dvanaj-sternika. Relativni pogoji za ope-radjo pa so: trajne hude boleči-ne, določena starost, pogoste manjše krvavitve ipd. Nasploh lahko rečemo, da se za operadjo odločimo šele tedaj, ko smo izčr-pali vse druge možnosti zdravlje-nja in kadar pride do življenjsko nevarnih komplikacij. Sicer je zdravljenje medikamentozno in dietno. Poleg tega je potrebno tudi mnogo dobre volje in potr-pežljivosti tako pri pacientu kot pri zdravniku.
dr. VALTER KOSER Zdravstveni dom Ljubljana