Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja t Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 E. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4‘80 K
Pmama itavllka It v.
Reklamacije so poltnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit-vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 30 vin., večkrat po dogovora.
138. štev.
V	Ljubljani, v torek, dne 21. decembra 1909.
Leto XIL
NASLOVA: Zadopise in rokopise x& list:Uredništvo: j Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: UpravnlitTO <Rdeiega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/IL
Obstrukcija in njen koneo.
Z bujnim življenjem, g presenetljivimi dogodki, burnimi prizori, napetimi situacijami se razlikuje avstrijski državni zbor že davno od drugih parlamentov. Marsikdaj je že osupnil svet i senzacijami. Toda tako dramatičnega tedna, kakor je bil zadnji, tudi ta zbornica že dolgo ni imela in samo zadnji dnevi grofa Badenija se dajo primerjati 2 njim. Presenečenje je sledilo prečenečenju, napetost je dosegla skrajnost, boj se je razvil, kateremu je malo enakih v zgodovini parlamentov in ko je bil na vrhuncu, je naenkrat, nepričakovano, ne> umevno nastal prelom: Obstrnkcionisti so vložili nujen predlog za izpremembo zakona o državnozborskem poslovniku, s katerim naj bi se za bodoče preprečila sploh vsaka obstrukcija. Bilo je kakor v pravljici ali pa v blaznici...
Obstrukcija Slovanske Enote, ti je v sredo, tudi povsem nepričakovano izbruhnila, je raz* burila vse duhove, katerim je bilo kaj na obstanku parlamenta in na reiitvi onih zakonov, ki ao nujno potrebni v interesa ljudstva. Fri* volna je bila videti ta obstrukcija kakor ie nobena prej.
V	sredo, ko je bil že dosežen sporazum z Ru-sini in je bilo normalna upati, da se ho v državnem zboru nadaljevalo stvarno delo, so čeiki agrarei, ki so združeni s slovenskimi klerikalci, s svojimi radikalci in z Mladočehi naenkrat vložili 87 nujnih predlogov, prav preden je imela zbornica začeti z razpravo pooblastilnega zakona. Trenotek je posvetil kakor z bengalično lučjo na namene •slovanske* gospode in »narodno • politična* krinka je padla zjitim sovražnikom ljudstva z obrazov. Dobičkar* ska svojat, ki je pol leta igrala infamno komedijo z narodnimi interesi, slepeča ljudi s križam in tro* bojnico, je nehote razodela svoje prave hudobne namene. Trgovinske pogodbe z balkanskimi drža-
vami, do katerih bi se storil prvi korak s pooblastilni zakonom, bi mogla vsaj nekoliko o la ji a ti ljudskim množicam v Avstriji vsakdanje življenje; za nekoliko vinarjev bi moglo meso postati cenejše, za nekoliko gramov bi kruh utegnil postati večji. Bogata posvetna in cerkvena* gospoda, ki ima ogromen dobiček od žita in živine, bi morala nekoliko prilagodi cene malenkostni zunanji konkurenci. Ta misel pa ji je bila tako neznosna, da je bilo videti, da rajli razbije parlament, spravi ustavo v nevarnost inpre-preči vsako gospodarsko in socialno delo; noben izgovor ni mogel pomagati. Rekonstrukcija vlade slovanski ministri, narodne zahteve
—	vse gole fiate, edini resnični cilj pa podra-ževanje vsakdanjega kruha siromašnemu ljudstvu.
Socialni demokraciji gre zaaluga, da je s svojo energijo vzbudila vse protiobstrukcionistične stranke in jim vlila volje za odločen boj. Se nikoli ni našla brezvestna obstrukcija takega odpora in baron Bienerth je hipoma izgubil vse pretveze za odgo-ditev in za g 14. Tisti trenotek, ko je parlament pokazal resno voljo, da premaga ovire in da si o’dpre pot do dela, je bil premagan v kotu pre* žeči absolutizem. Na vladnein vrhuncu pač ni bilo veselja radi tega. Saj visoka gospoda ni bila nekriva, da je prillo v zbornici do take situacije.
Nikoli ni Bienerth storil nič resnega za delavnost parlamenta; nikoli se ni potrudil s stvarnimi dejanji m sprave. Zaključevati parlament in objavljati izjave, ki se dajo razlagati na vse načine je bilo vse njegovo delo. Bioatrth Je dal obitrak-eloalstom največ pretres za obstrukcijo in šiloma se aasiva misel, da se je na tihem veselil težav in omagoranja parlamenta. Komaj je dovolj trdnih besed, da se ž njimi pribije Bienerthova krivica.
Toda če se je začela razblinjevati njegova zadovoljnost, ko je državni zbor sklenil trajno sejo, je morala popolnoma izginiti v soboto ponoči, ko se je zgodilo, česar je bilo najmanj pričakovati. Ko je zbornica z ogromno večino sprejela izpremembo
poslovnika in je bila obstrukcija definitivno končana.
Dr. Krek, zastopnik obstrukcionistov, je bil tisti, ki je v zvezi z Krama fem predložil izpremembo. Predlog je moral učinkovati kakor strela iz jasnega. V petek izjavlja dr. Šušteršič, da «Slo-vanska Enota* nima obstrukcionističnih namenov. V sredo izbruhne obstrukcija «Slovanske Enote* z vso vehemenco. In zopet v petek predlaga «Slo-vanska Enota*, naj se enkrat za vselej pokonča obstrukcija! Kje je še doslednost, kje logika? Kaj pomeni ta prečudna taktika P Kakien ji je namen . . .P
Vsega tega ne raziskujemo danes. Zadovoljujemo se z učinkom. Prvi rezultat je bil, da se je popolnoma premaknile razmerje strank. Krekov predlog se jo po raznih redakcijah precej izpre-menil; toda to ni najvažnejše. Pač pa je važno, da je bil izpremenjen predlog po skrajno razvneti debati sprejet in da je zanj glasovala čisto posebna večina. Proti izpremembi poslovnika so glasovali nemški liberalci in radikalci, češki radikalci, Ru-sini, cionisti, divjaki in — nemški minister Schreiner, vse druge stranke pa «za*.
S tem je obstrukcija dejansko premagana, ae le obstrukcija «Slovanske Enote*, ampak obstrukcija sploh, pot do dela je odprta in ljustvo ima iopet upanje, da pridejo njegovi interesi v parlamentu do veljave.
 —"** "*............mmm— ■ I j! ...............— —
Državni ibor.
V	sredo je, kakor poročamo na drugem mestu, nenadoma izbruhnila v državnem zboru obstrukcija, Id jo je sklenila večina Slovanske Enote. Zapjo so glasovali tudi slovenski klerikalci. Z njihovo pomočjo so češki agrarei vložili 37 nujnih predlogov. K prvemu je takoj dobil beseuo vodja čeških agrarnih izkoriščevalcev Ko tl a t, znan ljubljenec naše črne garde. «Nujnost» vseh teh predlogov je taka, da menda tudi «pogumni» Šušteršič ne bo več imel trapaste korajže trditi* da nimajo ob-strukcijskega značaja.
PODUSTEK.
Pravljica o knjeinji Modrooki.
Jutro je zavriskalo nad gradom, a knežnja Modrooka je odprla krasne oči in vstala iz posteljice. Umila se je z dišičimi vodami, počešala s zlatim glavnikom, srebrne šolničke je obula in se odela v židana oblačil«.
Bila je tako prečudno lepa, da so zardele nežne rože na očetovem vrtu, ko je stopila mednje, In beli prod pod njenima nožicama je govoril in prosil: Tu ostani 1 — Ali knežnja Modrooka ni razumela rož, ne zaljubljenega peska, ne pozdrava jutranjih ptičk; pomlad je bila naokoli. In ko je gledala Modrooka v čisto nebo, je nebo poslalo veter, da povpraša:
•Jaz sem Ti dalo barvo oči, pa jaz sem veselo ... Počemu si ti žalostna, ko imaš takšne lepe oči P*
Ali ona je bila žalostna in ni vedela zakaj. Nu vendar ~-! ni bila žalostna, in ni mogla reči, da je vesela. Srce se je hotelo razširiti v neizmernost, dasi je bilo, kot da je zgolj ie samo neimenovano hrepenenje. In včasih se je storilo deklici da v 6 ime te sladkoskrivnostne želje, pa tisto ime je prihajalo le kot pesen zvokov, ki kličejo za temnimi gorami.
Na sredi kneževega gradu je bilo jezerce s vodemetom in s mramornimi bregovi, Tam je po*
kleknila in se zazrla v čiste valčke in v zlate ribice in poverila glavo, da rože niso videle solzic, ki so ji polnile oči.
Tako so kanile v jezerce tri jasne solze knežnje Modrooke in jih je prestregla zlata ribica, ki je prišla na površje. Jedva pa jih je popila, že se je izprevrgla v prelepega viteza, ki je stopil iz vode, v škrlatnem plašča in zlatem oklepu, temnih Im, obličje kakor zarja. Do tal se je priklonil pred osuplo deklico in izpregovoril z junaškim glasom: «H*ala ti, lepa knežoja Modrooka, s pozdravom jutranje zarje in z ljubeznijo mojega srcal Glej, tristo let sem plaval v tej vodici, zaklet junak, in čakal treh solzic, da kanijo iz očesa Čiste deklice in me odrešjjo trpljenja. Zdaj pa, če maraš ti mene, maram tudi jaz tebe in bodiva mož in Sena in pojdiva prebivat v zlato graščino tam za deveto goro. Veselja nama ne bo zmanjkalo, ne menih cekinov, ne pila in jela, in ne hrabrih junakov, da stražijo najin dom ...»
Knežna Modrooka ga je gledala s strmenjem. Kajpada je bil vitez lep in je mislilat ljubila bi ga do črne zemljice, do hladne posteljice v grobu; in vendar so bila njena rdeča ustka tako žalostna, da je vitez vprašal:
«Počemu se me bojiš, o knežnja Modrooka? Ali ti nisem pogodu, ali ti je žal, da si me rešila ?»
«Nič se te ne bojim, vitez moj Žlahtni,* je zaihtela deklica, že na njegovih prsih, «ali srce mi
je žalostno, ker nisi prav niti malo podoben tistemu vitezu, ki je bU pač stoinstokrat v sanjah ženin moj...
Takrat se je vitez veselo zasmejal:
•Norček si, lepa mi rešiteljica, kneževa hči Modrooka I Nisem mu podoben, pa kaj bi tisto 1 Ženin, ki pride, ni nikdar podoben ženinu sanj, to se niti v pravljicah ne zgodil*
I zljubil ji je roso iz oči in jo potolažil in rekel nazadnje:
•Zdaj pa, če se ti zdi, kar sediva v svetlo kočijo in se popeljiva v zlato grajftčino tam za develo goro ...»
•Pojdem 1* je dajala knežnja Modrooka. «Cuj, Se zvone zvonovi k najini poroki, ti dragi, ljubljeni moj U	•
la res so zvonili Sentpeterski zvonovi k zgod-njicam, tako glasno in osorno, da se je zbudile sirota Jerica na trdi alami svojega ležišča. V drobnih prsih jo je grizel glad in nič več ni bilo gradu, ne rož in jezerca, in ne avetiega ženina: soba je stala borna in jezna, pred majhnim oknom se je danilo in v somraku so hodili po ulici lačni ljudje, oči tope, usta zagrizena in trda. V izbi pa se je razsrdil mačehin glas:
•Jerica, napotje leno! Zdaj pa kar vstani, hišo pometi in pisker pomij I*
Vladimir Levattk.
Dopoldne se je končala razprava o nujnem predlogu Rusina Petruševča in s tem se je bila odprla pot k dnevnemu radu. Tedaj so prišli agrarni predlogi. Kot la f je začel govoriti ob 7*2. popoldne in je z malimi presledki govoril 12!/a ur. Govoril je tiho, bil je tako naslonjen, da je skoraj sedel, med govorom, ki je dvajsetkrat ponavljal eno, je jedel in pil, njegovi tovariši so skrbeli za odmor s ploskanjem i. t. d. in na ta način je mož dosegel svoj neslavni rakord.
Ko se je spoznalo, da je obstrukcija, je s o c i-alno-demokratična zveza takoj sklicala sejo in sklenila, z vsemi proti obstrukcijskimi strankami stopiti v boj proti obstrukciji, skrbeti pa zato, da se ne krši poslovnik in da se ne izzivajo obstrukcionisti. Zveza je izdala izjavo, s katero pribija krivdo vlade in obstrukcioni-stov. Dr. Adler je po nalogu kluba takoj stopil v dogovor z drugimi delavnimi strankami in predložil, naj se izjavi
parlament v permanenci.
Seja naj se sploh ne prekine. Poslanci naj se tako razdele, da jih bo vedno zadostno število v zbornici, ena skupina od 9. zvečer do 9. zjutraj, druga pa od 9. zjutraj do 9. zvečer Seja naj traje, če je treba, dokoncaleta. »Služba* se je razdelila najprej za prihodnje tri dni. Ostale stranke, ki so za delo, so se pridružile tem sklepom.
*
Za sredo je bil sklican v ljudsko dvorano na rotovžu shod železničarjev, ki je imel razpravljati o draginji in o parlamentarnem položaja. Ko se je izvedelo ža obstrukcijo, so takoj zaupniki obvestili delavce v tovarnah in proti večeru se je zbrala taka množica, da je moral biti poleg shoda v dvorani še drugi shod na ogromnem trgu pred rotovžem. Po shodu so pa železničarji z ostalimi delavci priredili
veliko demonstracijo
pred parlamentom. Silna množica se je cenila na
30.000	ljudi. Gromovito so doneli klici »Dol z Bienerthovo vlado 1* «Dol z obstrukcijo!* Parlament je bil zastražen z močnimi oddelki policije, toda za posredovanje ni dobila nobenega povoda. Demonstracija, ki se je tako hitro in mogočno izvršila, je napravila globok vtisk.
* </
Dunaj, 17. decembra. Seja se nepretrgoma nadaljnje. Oba tabora, obstrukcijski in protiob-strukcijski, sta v popolnem bojnemu stanju. Vsi stranski prostori so podobni vojnemn taboru. Vsaka primerna priložnost je adaptirana za ležišče. V zbornici je pusto. Le druga galerija je polna. Po prvem nujnem predlogu agrarcev je dobil besedo sodrug Sel iger, ki je pribil, da je obstrukcija perfiden boj proti trgovinskim pogodbam. Sodrug Liebermannje zaklical: Za prešiče proti ljudstvu! Seliger je dejal; Res je, da so v tej državi velike težave v politiki. Tu je veliko število strank, ki so ▼ opoziciji in proti katerim se ne more vladati. Z vladnih klopi se mora voditi politika, ki ni naperjena proti nobenemu narodu v tej državi. To je veliki nauk parlamentarične zgodovine zadnjih desetletij, ker je vsak narod tako krepak, da lahko prepreči vladanje proti sebi. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih. Nemci hrupno ugovarjajo.) Seliger poziva vlado, naj odstopi, ali pa naj razpusti zbornici, da ji bo ljudstvo lahko odgovorilo z novimi volitvami. Drugi nnjni predlog je utemeljeval Spaček do 12. opoldne. Ža njim je kratko govoril Res el, potem se je glasovalo in ■e je odklonila nujnost. Tretjo dolgo govoranco, ki je bila le šepetanje, je imel češki radikalec Lisy. Med njegovim govorom se je primerila ob 7. zvečer na drugi galeriji hrupna demonstracija. Najprej so se čuli klici: Abzng Lis jr 1 Češki radikalci so si silno razjedli in so zahtevali, da se izprazni galerija. Začuli so so vnovič klici: Fe j Lisy! Hanba Lisy! Predsednik P att a i zakliče, da bo dal izprazniti galerijo. Gori nastane nov hrup in v zbornico grme klici: Faloti! Sodrga! Pobalini! Davke nam kradete iz žepa, mi pa stradamol Sleparji! — Do 10. zvečer ae je, galerija trikrat izpraznila. Ko je češki agrarecPadour »utemeljeval* tretji »nujnipredlog, ■o zopet zadoneli klici z galerije: Ta to vi! Lumpi! Izkoriščevalci! Kruha potrebujemo! Ljndatvo stradat Na vislice a vami! — Predsednik ukaže zopet, da ae izprazni dvorana; na galeriji zadoni petem e delu in le polagoma
se razidejo poslušalci. Ko nastane mir, nadaljuje Padour svoj »govor*.
Dunaj, 17. decembra. Slovenski klerikalci so včeraj vložili nov nujen prodlog. Dr. Krek je nujno predlagal:
Člen 1. Zakon, ki se tiče poslovnega reda, naj se izpopolni s sledečo določbo: § 17 a: Predsedniku zbornice je y vseh slučajih dopuščeno storiti vse, kar bi moglo varovati redni parlamentarni tek in proti vsakemu motenju in vsaki zlorabi poslovnega reda, pravic in svobode zbornice. Posebno je predsedniku dovoljeno v ta namen deloma suspendirati določbe poslovnega reda, izdajati provizorične določbe o parlamentarnem poslovanju in v slučaju potrebe izključiti poslanca od največ treh sej.
Clen 2: Veljavnost zakona, ki stopi z dnem razglasitve v veljavo, se omejuje na sedem mesecev.
Klerikalci pravijo, da hcčejo s tem v bodoče preprečiti vsako obstrukcijo.
Dunaj, 17. decembra. Socialno-demokratična zveza je sinoči imela sejo zaradi Krekovega predloga. O stvarni vsebini se ni govorilo, pač pa se je naglašalo, da bi se predlog lahko porabil za posvetovanje o pametni izpremembi poslovnika sploh. Toda če mislijo klerikalci resno na prepre-čenje frivolne obstrukcije, bi morali dokazati to na ta način, da bi najprej umaknili svoje obstruk-cijske predi oge.
Dunaj, 17. decembra. Seja se nadaljuje noč in dan. Zjutraj ob 6. je bilo zopet nekaj hrupa na galeriji, ki se je izpraznila. Sicer se ne godi nič zanimivega. K r a m a f je predelal Krekov nujni predlog, o katerem se sodi, da pride še danes v razpravo.
Dunaj, 18. decembra. Močna seja je bila brez posebnih dogodkov. Zjutraj ob pol 7. je začel govoriti češki agrarec D uri c h. Med tem je bila seja klubskih nečelnikov. Predsedoval je P at ta i. Od ministrov so bili navzoči Bienerth, Bilinski, Weiskirchner in Dulemba. Dr. Krama? je predložil izpremenjeni predlog o izpremembi poslovnika. Sjlvester in Pergelt sta izjavila, da bodo nemški liberalci in nacionalci glasovali proti nujnosti. Adler je pojasnil stališče socialnih demokratov, ki so zadovoljni s Kramafovimi izpremembami, iz-vzemši nekatere posameznosti. Govorilo se je mnogo tudi o načinu debate. Ob 1. popoldne je bilo konferenca končana 5^ v zbornici je dal Udržal znamenje Dtirichu, ki je takoj zaključil svoj govor in a tem je bila iakl|u6ena tudi obitrukolja. Ker je Dflrich preklical svoj inujni predlog, je prišel takoj na vrsto Kreker predlog.
Razprava, v katero so posegali govorniki skoraj vseh strank, je bila obširna in živahna. Naj-večje zanimanje je pa zbudil sodrug dr. Adler z resnično temeljitim govorom, ki je napravil v celi zbornici velikanski vtisk.
Ob pol 8. zvečer je bila debata končana in bo je glasovalo o nujnosti. 315 poslancev je glasovalo za nujnost, 91 proti. Potem je sledila ma-ritorična debata. Krama? je predložil končno redakcijo predloga. Muhlwerth je zahteval, da ■e naj določi n emščina kot po slovni jezik. Za socialne demokrate je govoril Seitz. Polnoč je že minila, ko se je glasovalo. Vsi izpreminje-valni predlogi so se odklonili. Zahteva, da bodi nemščina jezik razprav, se je odklonila s pomočjo socialno-demokrattčnih glasov. Pri tretjem čitanju ■o se odstranili nemški nacionalci in liberalci in se je predlog sprejel 1 338 glasovi proti 28. Ob 1. ponoči je Pattai zaključil sejo, ki je trajala 86 ur.
Prihodnja seja je v torek ob 11. dopoldne.
Iz stranke.
Balkansko aocialiitičao konferenoo sklicujeta srbska in bolgarska socialno-demokratična stranka dne 7., 8. in 9. januarja (o pravoslavnem božiču) v Bjlgrad. Na dnevnem redu je: Balkansko vprašanje tn socialna-demokrucija.
Pravljica.*)
Učenjak z učenjaško brado in učenjaškimi očali sedi v gostilni pri mizi. Srb, ki krošnjari s palicami, pipami in bodali, pristopi k njemu.
•Kupi palico!*
— »Ne, tvoje palice gotovo niso iz lesa, ampak iz sadre, rujavo pobarvane. Saj vas poznamo, sleparje!»
»Gospod, kupi jantarjevo pipico!*
— »Vaš jantar je rmeno steklo, goljuf!*
»Gospod, gospod, kupi suknjič! Denarja potrebujem.*
— »Falot, tvoj sukDjič je gotovo razjeden ed uši in moljev. Kdo bi vam zaupal?*
»Gospod, gospod, gospod, zelo slabo se nam godi. Kupi si bodalo I*
— »Vaša bodala so gotovo ponarejena iz papirja ali je pa na njih kri od petsto umorov.*
»Milostni gospod, bodi dober, kupi kaj...»
— »Slepar! Nikdar od vas! Vse pofel in ponaredba! Poberi sel*
Srbski krošnjar se premakne s čudovito počasnostjo z mesta. Naenkrat se spomni nečesa in se vrne: »Milostni, dobri gospod baron! Kupi si lepih srbskih originalnih tajnih dokumentov! Z e 1 o pristno!»
Takrat prime Nemec hitro, zadovoljno si po-gladivši brado, za denarnico in se smeje: »Pristni tajni dokumenti 1 Hitro sem ž njimi I Te potrebujem za svoja znanstvena dela!*
•) To izvrstno satirico je objavila v petkovi številki bratska »Arbeiter Zeitung«.
Domače vesti.
— Pravi čas si je agrarno-klerikalna družba izbrala za boj proti trgovinskim pogodbam... Prav pred božičem. Šušteršiči in Kotlafi in Irotl seveda ne vedo, kaj to pomeni. Tak bahati imenitnik pride o božiču domu in če je zunaj vse pokrito s snegom in ledom se mu sveti lice: »Aa, pravo božično vreme! Tako je v redu; škripati mora*. Zakurjena soba je trikrat prijetnejša, če se vidi, kako je vse drevje pokrito z ivjem in če zmrzne zunaj vsak dih. Miza je pogrnjena s svetlobelim prtom, krožniki, sklede, kozarci, vse je pripravljeno; iz kuhinje prijetno diši; gurmanski nos že razlikuje: Kuhano, pečeno, ocvrto ribo, majoneze, potice i. t. d. Na zelenem drevescu, ki sega od tal od stropa, se prižge sto svečic, okrcg so pa lepo razloženi darovi, ki bi se v marsikateri družini smatrali za premoženje. In ko se zaiskri vino v kozarcih, uide misel za trenotek v zbornico, kjer je bila obstrukcija tako senzacionelna in vse tako zabavna — ha, skoraj kakor v varieteju ali v opereti... V mlaj-š h letih so vsi taki gospodje čitali ginljive božične pripovedke, ki se posebna rade sučejo okrog revnih otrok, siromašnih mater in ubogih starcev, zro-čih na razsvetljena okna, na božične lučiče. To se je bralo. Človeka pa pograbi radovednost, če res vsa ta razkošno živeča gospoda prav nič ne ve, da živi v resnici na tisoče ljudi na svetu, nedaleč od njih, ki prav ta čas ne vedo, odkod bi dobili
—	ne potice — navadnega črnega kruha za svoje otroke, kako bi vsaj za silo zakurili zatohlo izbo, v kateri prezeba bolna žena? Kakor Jeroboa-move biče «0 delavci čutili nenavadno draginjo poleti. Pa je prišla zima z mrazom; toplejša obleka in kurjava se je pridružila letnim skrbem. Mezde majhne, a vse tako drago, tako strašno drago... Pa še niso najnesrečnejši. Toda kriza je prišla v deželo. Hvala »visoki* politiki diplomatov in stran-karjev je ves Balkan zaprl svoje trge avstrijski industriji. In armada brezposelnih je narasla, da je strah. Hudo je, če so plače majhne. Ampak kaj je, če sploh ni dela? Ce ni vinarja zaslužiti vse dni, cele tednoP Ali je ponosna krščanska gospoda že kdaj mislila na take grde reči.. .P Mislila — ne mislila.. . vseeno je. Gospoda ne bo trpela lakote, ne bo gledala prezeblih, stradojočih otrok, ne bo poslušala nepremagljivih vzdihov žena, kako se godi ljudstvu, ji pa nič ni mar. Draginja, ki jo povzrokujejo a svojo satansko politiko, tare tisoč in tisoč pridnih ljudi; Šušteršiči in Kotlafi so ji kos. Brezposelnost, ki je posledica njihovih egoističnih obstrukcij, se razširja boljinbolj — Šušteršiči in Kotlafi si ne žele več dela. Krščanski ljudje so! Kako je že Šušteršič dejal na katoliškem shodu P »Nič druzega nočejo, kakor častiti Krista in devico Marijo* — in srav po tihem šepeče še nekaj: In podraževati ljudstvu vsakdanji kruh. Prav pred božičem — zares, najlepši čas za take pobožne, verno, vdane »kristjane!*
— Kran)ikt deželni ibor je imel biti sklican meseca decembra. Iz tega sedaj, kakor vse kaže, ne bo nič; do božičnih praznikov ni misliti na to zaradi državnega zbora, po božiču pa ne zaradi delegacij. Ni nam sicer ležeče na tem, da bi se na kongresnem trgu delala konkurenca burkam, ki te uprizarjajo v gledališču, toda deželni zbor ima ven* dar tudi nekoliko resnih nalog, ki se na ta način zopet zavlačijo. Nedvomno bomo doživeli, da bodo klerikalci sami ob primerni priliki začeli tožiti, da nima deželni zbor dovolj časa za važno delo. Ampak kadar bodo tekle take mačje solze, jim bo treba povedati, da so s ivojo nezmiselno taktika na Dunaju sami pomagali zapravljati čas, ki je bil res dragocen. Mogoče je pa tudi, da jim sploh ni mnogo ležeče na pravočasnem sklicanju deželnega zbora, ampak da jim je ljubše čim krajše zasedanje, ker imajo tedaj izgovor, da je treba hiteti. Tako se izognejo temeljitemu delu, onemogočijo študij in otežčajo kontrolo, ker imajo večino, pa lahko v galopu sklepajo, kar je njim všeč. Posebno kaže ta taktika, da pobožni gospodje prav nič ne mislijo oa kakšno pošteno izpremembo volilnega reda. Menda se jim res zdi, daje z zadnjo reformo opravljena stvar kar za dvajset let. To ri bodo pa morali izbiti iz glave«
Volilna pravica ne more imeti namena, da zagotovi raznim gospodom trajen patent na mandate. V kratkem času, odkar so dobili v deželi vlado v svoje roke so že zadostno pokazali, da ne mislijo v deželnem d7orcu na nič druzega kakor na interese svoje stranke, ljudstvo pa vendar meni, da ima deželni zbor in deželni odbor še kakine druge, važnejše namene. Molčati o volilni pravici je lahko, ampak obneslo se ne bo. Zsto svetujemo gospodom, naj se pripravijo za pošteno volilno reformo, ker bodo drugače dobili dela, ki jih ne bo nič veselilo.
— Vtiski iz Srbije in Bom« je bil naslov predavanju, ki ga je imel sodrug Etbin Kristan v soboto v »Ljudskem odiu* v Trstu. Dasi je pihala prava tržaška burja, se je vendar zbralo prav lepo število poslušalcev, ki so se očitno zanimali za predmet. Predavatelj je obdelal svojo snov na jako poljuden način, tako da se ni zdelo predavanje, ki je trajalo dve celi uri, poslušalcem nič predolgo, ampak so bili zelo zadovoljni. Tržaška policija se je navadila, tudi k takim predavanjem pošiljati svojega zastopnika. Upajmo, da je zanimalo tudi njega in da je kaj profiliral.
— Kranjski deželni zbor bo sklican 28. t. m., da reši nekatere nujne predloge. Tako vsaj poroča klerikalni »Slovenec*, ki mora pač imeti zveze z deželnim zborom.
— V tržaškem mestnem sveta je bila zadnji teden debata o slovenskih šolah. Primorski narod' cjakarji jo po stari navadi zavijajo in krošnjaiijo po deželi z agitacijo zoper socialne demokrate, kakor so se naučili iz tetke <Edinosti*. Ker je zmota človeška, smo prvi hip mislili, da so italijanski sodrugi res ustrelili kakšnega kozla, ka kršnih so postreljali narodnjakarji že na stotine. No, ko smo se natančno poučili o zadevi, smo spoznali, da imamo opraviti s staro, znano taktiko narodnjakarjev, ki se lahko imenuje, kakor se hoče, le poštena ne. »Edinost* sama ne more tr diti, da so bili socialni demokratje zoper slovenske tole. In to bi bilo odločilno. Ampak bilo je prav narobe;, socialni demokratje so prav odločno nastopili za slovenske šole. Se več; dr. Puecher je izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali tudi za podporo Ciril-Metodovi družbi, če se reši klerikalnega značaja. Druga stvar je, da bi se dal kritizirati govor sodruga Cerniutza, ki je govoril n. pr. o asimilaciji. Toda narodnja-kovci pozabljajo, da se je to godilo v tržaškem mestnem svetu, ki ima veliko italijansko večino in sodrug Cerniutz je pač hotel tej odločnjoči večini pokazati, da ravna tudi s svojega stališča brez umno, če se upira slovenskim šolam. Ge imam tak taktičen namen, je seveda treba, da se kon-dicionalno postavim na stališče nasprotnika. Ce bi bil hotel sodrug Caraiutz s svojim govorom izra žati principielno mnenje socialne demokracije, bi se niti hip ne ženirali, ampak bi odločno obsodili taka načela. Da se male manjšine velikim večinam asimilirajo, je dejstvo, ki ga ne tajimo; prav v Trstu je dovolj dokazov za to. Ampak cilj socialne demokracije ne more biti tak in čim doseže manjšina voljo za samostalno življenje, ima tudi pravico da se varuje in da pospešuje svoje interese. Toda protestirati proti nečemu, česar ni, je smešno. In če se hočejo narodnjakarji tako osmešiti, se no čemo mi.
— Za strašno nevarnost označujejo agrarci trgovinske pogodbe z balkanskimi državami o katerih razširjajo tako gorostasne laži, da bi moralo biti vse kmetijstvo izročeno poginu, če bi bile res' nične. Toda nesramnost teh laži se najbolje spozna, če se s treznimi očmi pregledajo nekatere številke. Pogodba bi se imela skleniti najprej z Rumunsko. Po načrtu bi dobila Rumunija pravico, vpeljati prvo leto mesa cd 10.000 govc-jih živali in od
60.000	prašičev v Avstriji, potem vsako leto ne koliko več, nazadnje v sedmih letih meso od 35.000 goved in 120.000 prašičev. Za malo Rumnnijo bi to bilo nekaj. Ampak kaj pomeni ta množina za Avstro-Ogrsko ? V zadnjih letih se je tukaj zaklalo povprečno po 2,200.000 goved in 4,200.000 pra' šičev, kar pa nikakor ni zadostovalo potrebam ljudstva. Tem številkam pač ni treba dodajati no benega razkladanja. Maožina mesa, ki bi smela po trgovinski pogodbi priti v Avstrijo, je z ozirom na tukajšnjo porabo tako malenkostna« da kmet, ki nima po sto repov v hlevu, še čutil ne bi te »konkurence*. Ampak tupatam bi dobil tudi kak de lavec, ki je že pozabil, kakšna je govedina, košček mesa na muo in ta misel je »krščanskim* dušam neznosna. Da si le veleagrarna banda polni žepe in vampe 1 Kaj ji je mar, če delavstvo pogina od lakote 1P
.	— Zanimiv pogled u kalile polita« oprave
je odprl nedolžnim očem bivši koncipist in tedanji »visokopolitičdi* časnikar baron Clumetzkj v Friedjungovem procesu, ko je pričal sledeče:
»Samoobsebi te umeje, da se oblast ne more naslanjati le na javna pororočila. Povsod imajo oblasti sredstva in pota, da si poiščejo informacije na drug način. Eno je stih z osebami, o katerih te meni, da imajo primerno znanje. Naprej preizkusijo osebe z ozirom na njihovo zanesljivost, nastavljajo se jim celo pasti, če ne prinašajo iz mišljenih vesti kot dejstva. Gleda se, da se dobe o takih činjenicah poročila z druge strani. Zato je dolino st oblasti, imeti konfidente,javno pa tajiti take zveze. Ce bi jih objavila, bi ti sa vae Base zaprla take vire.»
Bar. Chlumetzky mora že vedeti, koliko važnosti se polaga v krogih, v katerih je nekdaj sam služil, na vohunstvo. Sodbo o upravi, ki se poslužuje takih sredstev, si pa vsakdo lahko napravi sam. Menimo, da ne bo preveč laskava.
— Na vislice je obsodilo mariborsko porotno sodišče dne 10. t. m. 25 letnega Antona Neubžura iz Zagorcev, njegovega 18 letnega brata Franceta pa na 20 let težke ječe. Navedenca sta, kakor znano, dne 7. oktobra 1.1. umorila in oropala raznašalca kruha Franceta Ploja iz Kapelskega vrha. Obsodbo sta poslušala popolnoma mirno.
— Poiorl Ali ste že naročili Žepni koledar za leto 1910? — Se ne! Potem storite to takoj, da ne zamudite prilike. Gena v platno vezanemu izvodu 80 vin., po pošti 10 vin. več. Organizacije in zaupnike, ki ga Še niso naročili, prosimo, da store to takoj, čakati do novega leta je nesmiselno, ker zna biti potem prepozno! Naročilo in denar je poslati na upravo »Rdečega Praporja* v Ljubljani.
— Neve kolkove znamke. Po razpisu finančnega ministrstva z dne 20. oktobra 1809, d. z. št 163, se bodo od 1. prosinca 1910 naprej prodajale nove kolkove znamke; dosedanje znamke, izdane 1. 1898., pa izgube veljavo konec meseca marca leta 1910. Neporabljene stare kolkove znamke, izdane 1. 1898., se lahko zamenjajo brezplačno proti novim v času od 1. marca do 31. maja 1910 pri c. kr. deželnem blagajnem uradu v Ljubljani in pri c. kr. davkarijah na Kranjskem.
— V aredo zvečer se vrši pri Hafnerja ob Sv. Petra cesti št. 47 celo važno zborovanje vseh odborov in zaupnikov v »Vzajemnosti*, na kar bodi tem potom še posebno opozarjeno. Vabila na zborovanje se razpošljejo jutri in v ponedeljek; kdor bi ga pa pomotoma ne dobil, naj tega ne smatra za nezaupanje, marveč naj se zglasi v društveni pisarni, kjer se mu bo ustreglo. Zborovanje se vrši po § 2 zb. zak. in se začne točno ob 8. zvečer. Prosi se točnosti in polne udeležbe.
— Zadnja itevllka »Rdečega Prapora* je izostala vsled neljube in v zadnjem trenotku neod-stranljive zapreke. Cenjene naročnike pa bomo odškodovali s prilogami ter prosimo, naj blagohotno odpuste neugodno nerodnost.
Zadnje vesti.
Politifinl položaj. Dunaj, 20. decembra. Nemško nacionalno in liberalno časopisje je besno radi izpremembe položaja v parlamentu in rohni najbolj nad socialno demokratično stranko, ki je delala z največjo intezivnostjo sa delavnost par lamenta in brez katere se ne bi bila dosegla potrebna dvotretjinska večina. Hote ali nehote iz dajajo nemški nacionalci, da je poražen zistem njihove vlade. Vesti, ki to krožile, da je Schrei-n e r že izvajal posledice iz tvojega glasovanja in demisioniral ter da mn je sledil tudi Ho' ehenburger, te sicer ne potrjujejo, vendar je pa nedvomno, da je tedaj rekonstrukcija kabineta neizogibna. Jutrišnja teja zbornice te pričakuje z velikim zanimanjem. Nameni krščanskih socialcev to še nejasni. Njihovo časopise ni složno v presojanju situacije. Sliši se, da mislijo nemški naci onalci delati težave z dolgimi govori; s tem bi sicer lahko nekoliko zavlekli delo, na to pa ni več muliti, da bi ga mogli preprečiti. Da se vrše za kulisami že razne spletkarijo glede na bodoče ministrske listnice, je naravno.
Ogrska kriza. Budimpešta, 20. decembra. Vse avdience in vse pogajanje se bo, kakor kaže, vendar zaključilo tako, da se ne doseže nikakršna sprava ter da bo Khuen Hedervary ime novan za ogrskega minittrskega pred tednika brez vsakih koncesij. Dr. Lukač in Khuen Hedervavy sta imela že več konferenc z Jutthovo ttranko, ki je izvedela na tvoje ve' liko razočaranje, da ne dovoli ceiar nobenih koncesij bodisi glede na ogrsko banko, bodili na ca rusko ločitev. Valed tega se skoraj ne pričakuje več pobotanje z Justhovo stranko, ampak te misli, da bo Khnen Hedervary po praznikih imenovan za ministrskega predsednika, Lukač pa da dobi v njegovem kabineta finančno listnico. Justh izjavlja, da na noben način ne odktopi od tvoje zahteve, da se ustanovi samostalna banka ieta 1911,
Portaglfeka vlada. Lizbona, 20. decembra. Ministrstvo Lima je naznanilo demisijo, ki jo je kralj sprejel.
Slovensko šolsko vprašanje v tržaškem mestnem svetn.
V	tržaškem mestnem svetu se razpravlja pro račun za leto 1910. Pri tej priliki je prišlo dnevni red tudi tržaško slovensko šolsko vprašanje, pa so te vedli tržaški narodni tvetovalci prav tako« kakor je bilo potrebno, da te ne najde niti edini italijanski nacionalni zastopnik, ki naj bi glasoval za slovenske šole v Trstu. Cisto naravno je pa, da so socialistični svetovalci slovenske lole v Trsta ugovarjali in zanje glasovali.
Govoril je pri tej razpravi ▼ imena socialne demokracije sodrug Cer Bi at s. Povedal je pri-blilno sledeče t
na
»V Avstriji je narodni boj zelo intenziven, zlasti med starimi narodi kakor nemški, italijanski in poljski ter mladimi kakor n. pr. slovenski, hrvatski, češki in malorutki. Prvi razpolagajo s staro kulturo, stauujejo v velikih mestih, gospodarijo v veleobrti, veletrgovini in v veleposestvu. Zeto je bilo tem narodom lahko, da so si osvojili različne privilegije nad mladimi, malokulturnimi ali celo nekulturnimi narodi. In tudi zato je bilo lahko, da je v marsikateri deželi mladega naroda zavladal narodni značaj starega močnega naroda. Tako je n. pr. zapečatila v Dalmaciji ital. manjšina svoj narodni značaj kljub temu, da je tam večina slovanska. Nemci so pa dali svoj narodni značaj kranjskim mestom. In to je trajalo toliko časa, dokler se ni v malih narodih porodila narodna zavest. Tedaj smo videli, kako je slovanska večina v Dalmaciji vrgla s prestola ondotno italijansko manjšino.
Stari kulturni in bogati narodi niso bili zmožni napolniti tvojih mesta, lastnim ljudstvom Zato so pa bili prisiljeni sprejemati delavno moč, ki je prihajala v mesta s kmetov. Ako mesto ni imalo svojenarodnega zaledja, od koder naj bi bilo jemalo svojenarodne delavce, je moralo biti zadovoljno, da je dobilo vsaj drugonarodne. Tedaj je jladala še mala obrt, rakodelstvo. Bilo je prav lahko, da to te drugorodni delavci, prihajajoči a kmetij aaimilirali z narodnostjo, ki je v mestu prevladovala. To je, potujčevali so te. Danes se vrši tako potujčevanje bolj počaai. To pa zaradi tega, ker v veleobrtnem zistemu delodajalec ni več kakor prej v neposredni dotiki z delavci in ne more nanje tako uplivati.
Italijanski nacionalci pa onemogočujejo asimili-zacijo Slovencev še bolj s svojim ščuvanjem proti njim. Bolje bi pač bilo, da bi vabili in sprejemali jih v skupno življe. Ampak ital nacionalcem je celo žal, da prihajajo slovenski delavci v Delavski dom. Italijanski nacionalci nočejo le, da bi te Slovenci v Trstu samo potalijančili, temveč zahtevajo od njih tudi, da bi se naučili poslušati, kako se žali narod od kateiega prihajajo in kako se pljuje na njihove družinske spomine.
Na Dunaju živi 299.000 Cehov. OJ teh te je pri zadnjem ljudskem štetju 200.000 izkazalo za Nemce. Ostali to pa pošiljali tvoje otroke v zasebne češke šole. Pred kratkim to začeli Nemci proti tem šolam gonjo. Zoper tako gonjo je pa protestiralo vseh 299.000 Cehov, ki se za šole v svojem jeziku sedaj skupno bojujejo.
Prisilno potujčevanje narodov je zelo nevarno za onega, ki to vrti. Tako potujčevanje socialni demokratje sovražimo. Le naravna asimilacija na* rodov je dopustna in veseli bi morali biti narodi, ki jo lahko vrše.
Italijanski nacionalci upajo, da te jim bopo-trečilo raznaroditi Slovence s tem, da jim odrekajo šole v njihovem jeziku. S tem pa dosežejo samo to, da pošiljajo Slovenci svoje otroke v svoje zasebne slovenske šole, v katerih uče mladino v svojem duhu, ne da bi jo učili le italijanščine. Nad 1000 slovenskih otrok obiskuje slovensko šolo pri Sv. Jakobu in paralelke v ulici Acquedetto. Na to tolo nima občina nobenega vpliva. Vi pa, italijanski nacionalci, ceniti visoko vpliv občine v šoli.
Za italijansko gimnazialko in realko ste pripravljeni žrtvovati (žrtvovalo bo seveda ljudstvo) približno 400.000 kron. Žrtev j« prevelika. Ne vem, kaj bi odgovorili vaši voUlci IV. volilnega razreda, ako bi jih vprašali, naj te li še plačujejo ti ttroški, za katere bi morala tkrbeti država. To pa atorite zaradi tega, ker vam je na srcu vpliv občine, vaš vpliv v teh šolah. Pri vprašanju slovenske šole, ki n> nič manj važna od vaše gimaa-zijalke in realke, nasprotujete pa aami tebi.
Zaradi novih železniških zvez in vsled naraščajočega trgovinskega prometa bi štel Trst leta 1957 (po nekem pesimističnem računu nekega itaL nacionalca) 568.000 prebivalcev. Odkod bodo prišli ti ljudje v Trst, ako ne po večini iz slov. zaledja P
Ne zaradi slovenske nacionalistične stranke ona tega ni vredna, marveč zaradi alovenskega ljudstva, zaradi slovenskega delavstva, ki je lol nujno potrebno, zahtevamo v Trstu slovensko šolo.*	Konec	prih.
Društvene vesti.
g Is oledallike pisane. Danet te uprizori v slovenskem gledališča prvič E Kristanova drama v treh dejanjih «Kaio Vrankovič*. Glavne
k
Močenje postelje 30'"
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sanitas“
V elburg P 348 (Bavarsko.)
SB2K2Sff2SB2BHaSK2SBa2BaS52
Restavracija (International1
v Ljubljani, ob Resljevi cesti St. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
= Gorka In mrzla jedila. =*= Na razpolago ie lop senčnat vrt In salon. ----------------- Kegljišče.	™t	i
Postrežba točna.	Cene	zmerne.
Na obilen poset vabi Marija Petrič 21—20	restavraterka.
§	I H. Suttner Ljubljana z mestni trg razpošilja ure. zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnaBta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s bIov. trakovi s nlkelnasta K 1*20, srebrna E 5'—. 38
	
Kdor se za AMERIKO zanima
dobi na željo
brezplačno pojasnila za najboljšo vožnjo v Ameriko.
CESARSKI PARNIKI (KAISER-SCHIFFE);
Kaiser Wllhelm II............dolg 215 metrov
Kronprlnzessin C&cllle .... dolg 215 metrov
Kronprlnz VVilhelm...........dolg 202 metra
Kaiser Wllhelm der Grosse. . . dolg 198 metrov
pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bremena v Novijork.
Odhod las Bremena vsak torek.
Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskih parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj denar, na lastne stroške potovati kamor hoče.
F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30.
Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko.	286	8-6
Najnižje cene! Dobra postrežba!
S il V
HISA
z velikim vrtom,“v® kateri se nahaja gostilna, se takoj pod ugodnimi pogoji proda.
Hiša se nahaja v bližini Ljubljane. Ponudbe na	4~4
L. TOMAŽIČ
Spodnja Šiška štev. 77.
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	62-16
:___— Sladim : :1 ■;,.....
t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V« kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy.
g	Kavarn«	ga
b,Union«' v Trstna
BW
nlioa Oaseraa in Torre Blanca
I	priporoča.	S
V	založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani
^	je	ravnokar	izšel
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1910.
Ta koledar izhaja že deaeto leto. Vsebina mu je med drugim na* slednja: Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse. Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etblna Kristana.
Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacije in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno.
Cena t platno mmm M je 10 A po pol 10 i. več.
Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe 1	10%	popusta.	—
Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naročila in denar je poslati
Opravi „Rdeiega PrapoJa" v LubHJauL
uloge igrajo: Verovšek (stari Vrankorč), Nučič (Kato Vraakovič), Bohu sla v (vladni predstojnik pl. Lajben), gda. Borštnikova (njegova hči), Bukšek (dr. Sajac), gda, Wintrova (njegova hči), Danilo (pisatelj Bertonj), S krb in še k (žur-nalist Pravica). Drama se vrši v dneh skrajne politične napetosti, ni pa sama po sebi politična, temveč psihološka, občečloveška drama. Študirala se je pridno in skrbno.
§ Optra. Poročilo o S a vi no vi izvirni operi .Lepa Vida», ki se je prvič z velikim uspehom uprizorila v soboto, objavimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoll
lekarnar	,
62 6	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca
Program .Vzajemnosti> v Ljubljani za prihodnji
teden od 19. do 26. decembra 1909:
Ned. 19. duC.: Plesne vaje. Vodja Št. Dražil. Društveni salon pri Hafneiju ob sv. Petra cesti št. 47. Od 2. pop. do 7. zvečer. Pristojbina za moške člane 40 vin., nečlane 60 vin.; gospodične proste.
Pond., 20. dec.: Delavska šola. Predmet: Socializem.
Poučuje E. Kristan. Društvena soba, Šelen-burgova ulica 6/11. Od 8. do 10. zvečer.
Torek, 21. dec.: Se v slučaju potrebe naznani pismeno.
Breda, 22. dec.: Skupna seja vseh odborov iu zaupnikov.
Društveni salon pri Hafnerju. Dnevni rei se naznani pismeno. Želi se polnoštevilne udeležbe.
Dramatična šola. Poučuje E. Kristan, Društvena soba, Selenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Od 8. do 10. zvečer. Vloge je prinesti seboj.
Četrt., 13. dec.: VI. redno javno predavanje, in sicer nadaljevanje o predmetu »Vtisi iz Srbije in Bosne*. Predava sodr. E, Kristan. Vejika dvorana »Mestnega Doma*. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstop je prost in vsakemu dovoljen. Sodrugi, agitirajte za veliko udeležbo.
Pettk, 24.dec.: Delavska šola radi Svetega večera odpade;
eventualna druga priredba se pa naznani pismeno.
Sobota, 26. dec.: Se eventualno naznani pismeno.
Opomba: V petek, dne 81. decembra priredi Zveza v vseh društvenih prostorih pri Hafnerju društven »Silvestrov večer*, na kar bodi že danes opozorjeno. Spored se naznani pozneje pismeno. Ker se ta dan vrše zabave tudi nekaterih drugih organizacij, se članom dotičnih strok ne bo doposlalo vabil, kar prosimo, da se vzame na znanje.
priporočam v veliko korist vsaki družini
ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
pnntnlk In premlranl medvedji loveo v Korltnloah, poftta Knežak ppl Št. Petra na Kraau.
Iidijitalj in •dgivvroi urednik Fras lUrll,
Tilka Iv« Pr. Lknptit v Kranja.