Jt. List ljudstvu v pouk in zabavo. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. zaprte reklamacije so poštnine proste. Ne* Šolsko leto 1908/09. Cas počitka je pretekel, le nekaj 'dni še, , in začne se novo šolsko leto, ta je, čas rasnBga delovanja za učečo se mladino. O modrijanu Apoloniju se bere, da sej mu je v začetku mladeniške dobe prikazala modrost v podobi veličastne device in ga takole nagovorila: Mladenič, ni prazno veselje, ki md spremlja, ampak resno delovanje. Kdor hoče meni slediti, se mora ogibati nezmernosti v jedi in pijači, ter se zadovoljiti tudi | z borno posteljo. Kot strogo dolžnost mu nalagam čistost in molčečnost Za darilo pa mu poklonim zmernost, pravičnost in moč, zoperstavjjati se hudobnemu nagnenju, in ob enem pa ga storim ljubljenca božjega. Ce si čistost prisvojiš, dala ti bom znanost, razsvetlila tvoje oči in te usposobila, da boš spoznal boga ter razločeval dobro od jzapeljivcev. To je sicer samo bajka, pa ima v sebi glavna navodila za učečo se mladino. 1. Kdor hoče Študirati, ine smo iskati; praznega razveseljevanja in raztresljivega norčevanja, ampak se mora uglobiti v uk. Zato naj gre Študirat, kdor ima veselje do uka in ob enem tudi talente, da se more priučiti. Siliti koga v Študije, ki nima veselja ali M ni nadarjen, se pravi otroku zakopati srečno pirjhodnjost. 2. Dijak naj se preskrbi s potrebno hrano. Neusmiljeno je, otroka v mesto pošiljati in - ga tam prepuščati brez zajuterka, obeda in večerje, meneč, da se mu bo že tam preskrbelo. Res je sicer, da dijaška' kuhinja preskrbi revnim dijakom nekatlere dni v tednu obed, vse dni tako velikemu številu dijakov seveda ni mogoče. Pa tudi obed sam še, ne zadostuje. .Mlad človek brez zajuterikia, male južne in večerje — pa naj študira — to je za trajno nemogoče. Telo se ne more razvijati, moč!i pešajo in zdravje se kvari, posebno še, ker; skušajo stradajoči dijaki premnogokrat z dimom škodljivih cigaret svoj prazen želodec pomirite. Kakor pomanjkanje vsakdanjega kruha dijaku Škoduje, ravno tako in mnogokrat še veliko bolj škoduje obaljiof ali neredno preoblagamjo z jestvina-mi ali cejo z denarjem, posebno če ga slepa ma-terna ljubezen na skrivnem ponuja otroku. S tem se otrok navaja k sladosnednosti, kadenju in pijančevanju. Dijak naj ne dobiva denarja nikdar v rovke, ker ne zna ž njim ravnati in je denar njemu in pogosto še drugim v pogubo. Za vsak izdani vinar naj tirjajo stariši strog račun. 3. Žalostno je tudi, • ako prihajajo dečki v mestne Šole brez potrebnfega oblačila. Tak otrok sc sramuje sebe in tovariši se sramujejo njega. Vsak dijak mora imeti potrebno perilo, vsaj štiri močne srajoe, štiri gat£, več robcev, nogavic ali onuč za noge, dvoje močnih črevljev, hlače za praznik in delavnik, ravno tak prsnik ali telovnik, ovratnik.in Yeč kolerjev. Suknjo za zimo in leto ter čeden klobuk ali kapo. Potrebne so nadalje krtače za črev-ljo in oblačilo, krtačica za zobe in milo. Kdor nima potrebnih oblačil,, ne more gojiti snažnosti, ne čuvati redu — česar pa se Janezek ni učil, tudi Janez znal ne bo — z drugimi, besedami, ostal bo celo življenje nerednež in zamazanec. 4. Stanovanje mora biti primerno za nežno mladost in nedolžnost srca. Hudo se stariši pregrešijo zoper svojega otroka, ako gaj vtaknejo v nezdravo, mokrotno in nesnažno stanovanje. Deček mora razen Šolskih ur ves ostali čas s kratkim odmorom, ko gre na sprehod, prebiti v svojemi stanovanju. Ako je torej stanovanje ■ nezdravo, ga; obhajajo kaj rado različne slabosti, kakor glaivobol, katar itd. in učenjei mu postaja zoperno. Začne resno bolehati in v mlado telo se zasadi kal prezgodne smrti. Se hujša nevarnost preti mladeniču, ako je stanovanje moralično nezdravo, to je, Če sta gospodar in gospodinja ničvredna, če sef shajajo tamkaj pokvarjeni ljudje, ki s protiverskim govorjenjem, z grdimi, nesramnimi besedami in z nespodobnimi dovtipi, mlademu srcu iztrgajo vero in vsak čut za poštenost. Sveta dolžnost starišev je, da ,se dobro prepričajo o verskem in nravnem stanju dotičnih ljudi, katerim hočejo svojega, otroka v skrb izročiti, Nikdar ne smejo stariši svojim sinovom prepuščati, da si sami stanovanje poiščejo, ker skuša* jo, posebno že bolj odrasli dijaki, takšna stanovanja dobiti, kjer so prosti po rnevi in po noči in brez vsakega nadzorstva. Nadalje se naj strogo tirja od, gospodinje, da vestno snaži stanovanje in gta zrači, da oskrbuje redno perilo in o pravem času kuri. Nikakor se ne sme pripuščati, da bi se \amkaj shajali cCijaki, da bi se kadilo, pijančetvalo ali kar se dandanes rado godi, kvartalo, Gospodinja mora gojence opominjati, da si snažijo obu-talo in skrtalčijo oblajčilo, da imajo svoje reči tudi spravljene v pravem redu. Gospodinja ne sine imeti prenoČeiValceiv, naj bodo že delavci, pisači alji kaj drugega, Še manj pa prenočevalk, ker je taka vrsta ljudi največja kuga za dijake. Stariši naj bi prihajali tu pa tam nepričakovano k svojemu dijaku, sedaj zjutraj, sedaj zopet zvečer, da se prepričajo, ali zgodaj vstaja in ali je zviečer doma. 5. Vestna dolžnost starišev in njihovih na-l mestnikov je nadalje, da obiščejo dva- ali trikrat v vsakem polletju razrednika, to je, tistega profesorja, ki ima skrbeti za razred, v katerem je njihov sin. Da zvedo, kje ga je možno najti, poprašajo naj pri j šolskem slugu; če bi ga ne našli,'tudi gospod ravnatelj ali kateri izmed gospodov profesorjev ustreže. Poprašajo naj po pridnosti in po zadržanju, in po Izpovedi gospodov profesorjev naj sodijo svojega si-* na; nikakor pa se ne smejo dati premotiti po laž-njivih tožbah in praznem opravičevanju svojega otroka. 6. Učencu mora biti Šolal ljubeznivi dom in učenje njegovo vsakdanje deilo. Zato pa gja naj v tem oziru nihče ne mot|i in vznemirja. Napačno je torej, ako stariši vsak trenutek prihajajo svojega sinčka gledat in gladit; ako mu (pošiljajo pismo za pismom, kjer mu prazno domače novfi.ce najznanjajo. in čenčarijo. Zelo škodljivo je, ga ob nedeljah in praznikih vabiti domu na raziične godove, na brat-vo, na žegnanje, na koline in Bog ve kaj vse. Take in enake reči raztresajo dečka, ga delajo nezadovoljnega, ga store za učenje nesposobnega,. Stariši, ki tako napačno ljubijo svojega otroka, g)a naj rajši Obdržijo doma, bodo sebi prihranili dejnjar, drugim pa sitnosti. 7. Učenci, ki vstopijo v prvi razred in tisti, ki morajo ponavljati ¡leto zaradi nezadostnega znanja ali ki imajo slab red iz zaJdržatnjai ali pridnosti, morajo plačati šolnino (30 ¡K), po dotdjkjlih. pr.v[ih dveh mesecih šolskega leta. Stariši si naj ta denar o pravem času oskrbijo, da ne bodo potem fajih otroci v zadregi po mestu beračili in ljudi nadlegovali. Mladi, deček se najvadi beračiti* zgubi svoj mladeniška ponos in mnogokrat si kuje laži, da bi lažje opeharil dobrotnike. ¡Tu pa tam se denar Napravi, zaigra, zakadi ali zapije, mnogokrat potrati za največje nesramnosti. Stariši, čuvajte svoj in svojih otrok ponos! !X.i Podlistek. Mamiee zadnja pot. Posl. J. Z. (Konec.) OPo sto poslušalcev čaka na razlaganje profesorju, . •. „Zanimivo, kaj takega še ni bilo do zdaj", reče med drugim dijak. „Danes je med drugimi truplo ženske, ki jH- ne moremo prstov stegniti. Skoraj izgleda, kot bi bili roki' zraščenji." »No, bodemo videli", reče ravnodušno gospod profesor. Vstopili so v dvorano, Trtupfta so bila pripravljena za raczlaganje. Le eno, o katerem je dijak prtj govoril, je bilo z rjuho nalahno pokrito. „S to nismo vedeli kaj početi", reče mlajši zdravnik. „Roki sta ji najbrž skupaj zraščeni." Slučaj je zanimal profesorja. Sel je k imenovanemu telesu in ga odkril. Potipal je roke. Obe ste bili zapleteni. „Od kod je?", vpraša. „Ne ve se. V cerkvi so jo našli." Doktor se je pri besedi „cierkev" pomilovalno nasmehnil. Okoli prstov je bil rožni venec. Spet se je nasmehnil profesor. Skušal je rožni venec odviti in roki ločiti — pa zastonj. > „Čudno" — in odstopil je. Se enkrat se je ozrb Stopil je korak nazaj. iTrenutok je postal, pogledal mrliču v obraz, na I ubogo obleko, na srebrno-sive lasi — tu zatrepečejo njegove roke. On obledi in se začne tresti. „Ona je, ona Je,* Nato pade nezavesten na tla. Odnesli so ga ven. Navzoči so pa popraševali: „Kaj je rekel?' „Ona je, ona je", je bil odgovor. „Kdo je ta neznanka?" Truplo so nesli v mrtvašnico. Današnje predavanje profesorja je izostalo. Dve uri je ležal Mirko nezavesten. Zraven njega je stal zdravnik ia usmiljena sestra. Konflno Je odprl oči, in bolestno zaklical: „O, mati, mati!" Uganka je bila rešona. Ranjka je bila), njegova mati. „Tako jo je torej moral najti!" Nato je zaspal. V spanju je razpel roki, kot bi hotel koga objeti. Ustnice so se premikale, kot bi hotele koga iskati, kot bi hotele mater poljubiti z zvestim poljubom ljubeznih Zastonj — ona je bila mrtva. Resno je odprl oči, počasi Je (govoril: „Kakor ' kraljico jo pokoplje! Bila je moja mati! * Rekel je zdravniku, naj odide, naj rajno po-lože na mrtvaški oder s krasoto in sijajen^. Zdravnik je odšel. Zraven bolnika je stala usmiljena sestra in rekla: „Gospod profesor, to je morala biti ftobra mati." „o, da — bila ]jb dobra mati — a jaz sem bil nehvaležen sin in sem jo pozabil." Tu je zajokal, kakor( joče ie otrok, za svojo materjo. Usmiljena sestra reče tolažilno: „Materna ljubezen ljubi brez konca in brez meje." Pogledala ga je milo. Kakor, angeilj je stala zraven njega., Mirko je vzdihnil: „O,* da, bi le. vetčnost bila!* „Večnost je, gospod profesor, in tamkaj v večnosti najdete ' zopet svojo, materi." „Zopet nafidem mater? O, da bi tako bilo!* In bolestno se je smehljal in jokal. „Hočem moliti za njo, gospoda profesor; kmalu pride božič — praznik miril.'" Sestra se je ozrla ;k nebu in obraiz ji je za-rudel od notranji,ega veseflja. Utrujeni profesor je zaspal. Sijajen pogreb so priredili ma'tari. Ležala je v srebrni krsti in v krasnem vozu so peljafli mrtvo na pokopališče. To je bila zaidnja pot mamice, V celem mestu se je govorilo o Mirkovi mamici. LfistJ in časniki so poročali kolikor mogoče natanko ih še vteliko več. Od vse/h ' ^trani so pošiljali vence in sožaljni listi brez Števila so došli priljubljenemu profesorju. In vendar ni vedel nihče, kaka se je vse pri-gOdilo, sam Mirko ne. Le ena je vedela resnico in ta je resnico seboj vzela v večnost. Mirko je moral Še v postelji ostati* ko so .mamico'k zadnjemu počitku peljali. NI videl več mrtve, zdravniki so mu prepovedali vsako razburjanje, da se ne bi bolezen ponovila in pohHijŠala, Samo sestro je vprašal: „Sestra, je-li mamica lepa?" Danaauja ¿te-rilUa ima „Gospodarske Novice«' kot prilogo* Družba sv. Mohorja. Družba sv, Mohorja šteje letos 84.389 udov, to je 5(583 več kakor lani. Imela je družba L 1899 udov 78.103 „ 1900 78.596 „ 1901 „ 76.110 „ 1902 „ 80.046 „ 1903 „ 76.058 „ 1904 „ 84.598 „ 1905 „ 83.572 „ 1906 „ 81.879, „ 1907 „ 79.146 1908 „ 84.389 Družba torej sicer ni še dospela popolnoma na vrhunec 1. 1904, a vendar je upati, da bode to Število prekorjačilo v teku prihodnjih let. 'Saj ljudje veliko več berejo kot nekdaj,, in družba si bo prizadevala, dajati ljudem bjerila, ki bode jres za vse, Moliorjanov pride letos na: 1. Goriško nadškofijo .... 9841 (+ 746) udov. 2. Krško škofijo...... 6350 (+ 107) „ 3. Lavantiusko škofijo .... 25650 (+■ 1918) „ 4. Ljubljansko škofijo .... 33360 (+ 2353) „ 5. Tržaško-kopersko škofijo . . 4454 (+ 83) „ 6. Sekovsko škofijo .... 419 (— 3) „ 7. Škofiji Poreč in Krk . . . 168 (+ 60) „ 8. Dalmatinske škofije .... 239 (— 68) „ 9. Zagrebško nadškofijo ... 487 (— 7) „ 10. Djakovsko škofijo .... 67 (— 16) „ 11. Bosniške škofije..........170 (— 43) „ 12. Somboteljsko škofijo ... 277 (+ 59) „ 13. Videmsko nadškofijo ... 258 (+ 18) „ 14. Razne kraje v Eyropi . . . 345 (— 8) • „ 15. Ameriko..............2067 (,+ 39) „ 16. Afriko in Azijo ..... 231 (+_ 5) w Vkup 84 389 (+ 5533) ttdov. Torej dobi letos ■ slovenski narod od' družbe sv. Mohorja iznova 506.334 lepih knjig. 11,275,810 knjig je družba do lanskega leta podala Slovencem,. z letošnjimi pride torej na število 11,882,144. KdG preceni, koliko se je v teli spisih dalo Slovpn-cem izobrazbe, koliko zabave, koliko razvedrila, koliko veselja, koliko se je slabega zabnanilo*, Zlato pa je slovenskega naroda Častna dolžnost, delati tudi fzanaprej za ta zavod, za katerega SloVence drugi narodi : zavidajo, katerega drugi posnemtnjo. Dno 1. septembra smo pričeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se! bodemo, da Častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. [Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika, Afrika in Azija, 2, Krška škofija, 3: Razni kraji, 4. Lavantinska škofija, 5. Ljubljanska) škofija, 6, Goriška nadškofija, 1, Tržaško-koperskia škofija, Keir smo letos prejeli vpisovalne pole večinoma že zadetkom februarja, nam je bilo mogoče z razpošiljatvijo knjig pričeti skoro za en mesec dni prej. \ Cenjene gospode poverjenike, katerim se knji- ; ge pošiljajo, nujno prosimo, niaj takoj, ko dobijo ! avizo, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročuje-jo samo. zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, i katere so imeli gospodje poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One gospode poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj ; čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne za- ! stavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. ! ! S posebnim' veseljem bodo letos pozdravili j društven i ki leposlovni del družbinega knjižnega daru. Pred vsem Poezije Simona Gregorčiča s kras- nimi in izvirnimi slikami. V Koledarju nastopajo pisatelji Janko M5akar s šaljivo povestjo „Zadnji Ro-kovnjač", Ksaver Meško s pripovednimi sličicami „Razni ljudje", Kompoljski s povestjo iiz življenja amerikanskih Slovencev „Zadnja \gra", Silvester K. s šaljivo črtico „Sivčevi spomini", J. Mohoror s povestjo „Pijančeva hči", dr. Ehrlich z zgodovinskim spisom „Iz francoskih vojsk" itd. Svoje pesmi priobčil je jo pesniki Medved, Meško, Pregelj in drugi. Tudi Koledar je prav bogato obdarjen s slikami, kar bode vsepovsodi le ugajalo. V Slovenskih Ve-čeraicah sta dve daljši, povesti. Novo življenje, spisal dr. Fr. Detela; V samoti, spisali Ivan Cankar. S tem sta stopila^ najboljša našfa pripovednika med družbine prijatelje, vsled česar si je pridobila družba sledeče knjige: Presveto Srce Jezusovo, | poučna in molitvena knjiga, spisal slovenski jezdit Janez Pristov;; ¡Umni Čebelar, spisal Fr. Lakmayer, in Zgodbe S. P., spisal dr. Krek. \\ \ mm Po fseh trgovinah zahtevajte odslej edino-le vžigalice S. K. S. Z. korist ol>isiejiiiiBi Slovencem". Dru-gih nikjer več ne sprejmite! Politični ogled. Mul« poifflčna n«n:m??8. 2. septembra. Nemški listi poročajo o cesarjevem potovanju v Budimpešto: Cesar' pride v Budimpešto že 8. septembra ter takoj dopoldne zapri seže novoimenovanega metropolita v Banjtiluki, Popoviča. Dne 10. septembra se cesar udeleži maše zadušniee za pokojno cesarico Elizabeto. Dne 15. septembra se poda v Vesprim, kjer se udieleži' vojaških J vaj. Nazaj grede gja v Budimpešti obišče bolgarski knez Ferdinand. — Po Bosni se širi brošura „Bosanski bratje", ki zelo napada Avstrijo in poživlja, da se naj vzdignejo proti tlačitejjem Habsr buržanom. — Delegajcijsko zasedanje se otvori 29. septembra v Budimpešti. — Siri se govprica, da odstopi turški sultan. Vzrok je baje, ta, ker mu odločilni krogi ne i zaupajo dovolj. — VIMali Aziji se vršijo veliki nemiri. Grško in turško prebivalstvo grozi z ¡ umorom in ropom. Tujcem je prepovedano iii iz hiš. 3. septembra. Češki Nemci so se izjat-vi'li, da nastopijo v češkem deželnem zboru skupno. Preosnovi deželnega volilnega reda pritrdijo le, če se bodo upoštevale njihove narodne zahteve. — Od 9. do 12. t. m. se vrši v Londonu vseangleški katoliški shod. — Smrtna obsodba morilca grofa Po-tockega, viišokošolca • Svinjskega, je razveljavljena in se odredi druga obravnava. — V Carigradu so zasledili veliko poneverjenje pri državni izdeJloval-nici denarja. Tri uradnike; so zaprli. — Glasilo čeških agrarcev Venkov poroča, da se bodo pozvali vsi češki poslanci brez razfllke strank, da nastopijo v parlamentu proti kartfelom. — V Išl je danes dospel minister Aerental v spremstvu poslanika Grgona. Iz Išla odpotuje v Solnograd, kjer se snide z italijanskim zunanjim ministrom Titto-nijem. 4. septembra. Cesar je naznanil poljedelskemu ministru Ebenhohu, , da ne sprejme njegove ostavke ter mu izr(azi ' svojo zadovoljnost. — „Čudovito lepa", .je odgovorila ta. „Leži sredi med rožamd v krsti, rožni venec ima okoli prstov, spava in moli med snivanjem." Ko so mamico mimo peljali, so morali Mirka k oknu zanesti. „Zadnjikrat, o zadnjikrat, mati", je rekel -žalostno. Iz daljave se je slišala žalobna godba, odprli so okno in razločno so prihajali glasovi v sobo bolnikovo. Končno se je prikazal pogreb; mašpiki, voz In nepregledna množica, ki je sledila pogrebu. Profesorji univerze, zdravniki iz bolnišnice, prijatelji Mirka,, vsi so, se udeležili pogreba dobre» mamice. In vendar ni nikdo poznal umrle, a častili so jo vsi; samo on, ki jo 'a bil poznal,, je ni bil častil. Dokler je mogelj videti sprevod,; je zrl za njim. Ko je izginil ; za ovinkom voz, vzdignil > Mirko roko in mignil zadnjič k slovesu. Nato so ga zanesli nazaj, iz daljave pa' so doneli glasovi godbo in polagoma so se izgubavali. Bolnik, je zav spal. V i sanjah je večkrat zaldical: „Mati, mati!" Ko se je stanje bolnikovo v nekaterih dneh zboljšalo, prinesla mu je sestra molitvenik mamice. Stara knjiga z velikim tiskom je bila in zelo obrabljena. Vzfel, jo je v roko in čital. V knjigi je našel • podobico Jezusa, ko roke stegne, da bi vse objel inzakliče: „Pridite k meni ¡vsi . • •!" Na zadnji strani pa • je bila molitev, katero , je mati s tresočo • roko napisala. Napis tej molitvi I je bil: „Molitev matere za' izgubljeno dete." Cital je/molitev. Bil je žalosten klic matere; za l sinom. Kako milo je vsaka beseldai donela, polu-! glasno jih je izgovarjal,, kakor bi hotel, mater sii-I Sati. Iz vsake besede mu je donel nasproti izraz i materne ljubezni. Vsaka beseda mu je silila, globo-1 ko v srce;; bilo mu je, kakor bi stala, rajna zra-! ven njega. Tam, kjer je bila molitev v krtjigo položena, 1 ostala je knjiga-samo od sebe odprta. Tukaj je go-; tovo molila mamica dan za dnevom za izgubflLjene-I ga sina. Ko je. vstopila sestra, poprosil jo je, naj., mu moli očenaš. Počasi je molil za njo. „Sestra, vi me morate zopet naučiti moliti. Jaz hočem zopet postati veren ' in , srečen." Z radostnim pogledom se je ozrla sestra k nebu in je hvalila' Boga,. ki vodi s svojo ljubeznijo srca. Na sveti večer je zadobil mir, Poslal je po duhovnika in spravil se jo. z Detetom svete noči i O polnoči je bila maša v kapelici bcflnišinife. Mirko je bil tudi navzoč, prvič po "tako dolgih letih. Mirko je molil z molitvenika svoje matere. Za njim je klečala sestra 'in molila: „Gospod, kako si ti dober v tvoji milosti,"1 Zdaj pa le spavaj mamica; našla si svoje dete ,zopet,, našla si' ga na svoji — zadnji poti! Ruski car pride koncem novembra na , Dunaj. — Predsednik ogrske delegacij bo najbrž lvolomaia Szell. — V Sarajevu in Plevlju se pomnožita vojaški/posadki. — Turčija bo 'letosi prvič imela vok jaškevaje na Sredozemskem morju. — Maroški sultan Abdul Azis je opustil vsako miseln na na-dalnji boj, ter ^sklenil prepustiti prestol svojemu bratu Muleju, Hafidu. —, V Londonu se je ponesrečil ameriški zrakoplove« Jones. — V Budimpešti se danes vrši konferenca ogrskih' škofov, — Zairave rumunskega kralja se je obrnilo na bolje. 5. avgusta. Dunajski listii poročajo, da sta \ se mMstra Aerental in Tittoni posvetovala o dOr godkih v Turčiji. — ¡Ob priliki,- obletnice sultanovega nastopa so se vršili v Bosni veliki izgredi, katere so. oblasti razgnalle. — IV. češkega katoliškega shoda se je udeležilo do ' 12.000 ljudi.' — V Majce-doniji se Šle vedno dogajajo grozoviti umori. Pri Iterčevu so (bili 'te dni umorjeni) trije j bolgarski agenti zato, ker so agitirali proti Mladoturkom, — Na Ruskem uvedejo davek na tobak in bodo tozadevni načrt predložili že Jeseni-dumi. — AngljeiŠki kralj je te dni odpotoval !iz jMlarijinih toplic na Deškem. — Na Dunajju se jie danes pričel 3. mednarodni kongres trgovskih in obrtnih zbornic. Konl-gres je otvoril nadvojvoda Karol Fran Josfip. ■ 6. septembra: Minister Aerental je odpotoval v Berchtesgaden, kjer se snide z nemškim državni tajnikom.. — V Maroku se jO izvršil velik; preobrat. Bivši sultan je popolnoma poražen in večina, njegovih poveljnikov ujetih, — Na Tiuršikem pobirar jo mladoturški agitatorji darove za volilni fond. Darove dajejo tudi v poljskih pridelkih. 7. septembra: Češki svet poživlja Češko ljudstvo, da ne sme na noben način dati svojih otrok v nemške šole. — V DrniSu v Dalmaciji) so priredili včeraj Hrvati ofcihod kot protest proti nedavne^ mu napadu Srbov. Nekega 60 letnega Srba so do smrti kamenjali, nakar je orožništvo 30 Hrvatov zaprlo. — V Rumburgu na Cejškjem se je vršil včeraj, katoliški shod. — Cesar je danes odpotoval v Budimpešto. 8. septembra: Cesar je sprejel danes ogrskega ministrskega predsednika Wekerleja v avdijen-ci. — Ministrski predsednik Beck sq je peljal dane& iz Gorice v Celovec. — Skupnemu finančnemu ministru BurianP je izročila danes srbska radikalna opozicija spomenico, v kateri se izahteva, da naj stori na najvišjem mestu potrebne korake,, da dobi Bosna in Hercegovina ustavo. — Kakor smo že naprej slutili, porabili so liberalci tudi slovanski Časnikarski shod, ki se vrši v Ljubljani, v liberaime namene. novice. * Imenovanje. Ministrstvo , za uk in bogoča-stje je - pomaknilo > gospoda profesorja dr. Karola VerstovŠeka in dr. Leopolda Poljanca, oba v Mariboru, v VIII. činovni razred državnih uradnikov. Čestitamo! * Iz srednjih šol. Profesor na dfeželni gimnaziji v Ptuju dr, Egyd Raitz je premeščen na mestno gimnazijo v Line, Za učitelje na srednjih šolat so imenovani: suplent dr. Robert Janežič na realko v Maribor; Viljem Kropaček na realko v Maribor,; Ferdinand Lang na realko v Maribor;; dr. Ivan Arnejc na gimnazijo v Maritjor; Ljudevit Lang na gimnazijo v Maribor, * Iz sodne stnžbo. Pravni praktika nt v Gradcu, g. Adam Ban, je imenovan za avskultanta. * iz finančne službe. Prestavljen je tit. višji nadzornik. Roman Dobnik iz Kozjega v Šmarje pri Jelšah in Fr. Pavline iz Ptuja v Celje. * Župnijski izpit so papravili častiti gospodje: Janez Cemažftr, kaplan v Teharjih! pri Celju, Al. Gričnik, kaplan pri Sv. Marku niže Ptuja, Andrej Lovrec, kaplan v Hočah pri Maribo'ru, Melh. Zor-ko, kaplan v Cirkovcah pri Pragarskem. O tej priliki so darovali za dijaško kuhinjo 28 kron. Bog plati! * Slovenci! Slovenke! Po vseh poštnih in brzojavnih' postajah zahtevajmo 1 slovenske tiskovine v slovenskem jeziku. * Shod ob meji. Shod Slovenske kmečke zveze priredi poslanec Roškar pri Sv. Ani na Krem-bergu in sicer v nedeljo dn,e 13. septembra po rani službi božji v prostorih J. Kmetiča, Kmetje, vi-ničarji in vsi prijatelji Kmečke zveze, zlasti iz volilnega okraja poslanca Roškarja, pa tudi iz ščav-niške doline in župnije Marije Snefžne, pridite na shod. Agitirajte med seboj! Ob lepem vremenu bo shod na prostem. * Vpisovanje učencev na mariborski gimnaziji sa' začne 1'6, septembra t. 1. od 9. do ,12. ure dopoldne v sobi V. razreda. Sprejemna'skušnja se vrši. isti dan ob dveh popoldne*. * Avstrijska katoliška organizacija. Na zborovanju katoliškega osrednjega odbora za Avstrijo v Marijinem Celju dno 7. septembra je zastopal, lavantinsko škofijo profesor i dr. Jos. Hohnjec. * Na vseslovenskem delavskem shodu, ki se bode obdržaval dne 11'. oktobra v Ljubljani, so bodo govorilo o naslednjih predmetih: Organizacijsko poročilo in zgodovinski pogled naše delavske '. organizacije, poroča Mihael Možkercrazširjanje naših načel, poroča Fr. Terseglavji strokovna zveza in delavsko časopisje; poroča Fr. Cebulj; delavske pogodbe, poroča Ivan Gostinčar; 'delavska postavo-daja, poroča državni poslanec Josip Gostinčar», * Iz sodne službe. Pravni;prak^kant v Gradcu gospod Adam Ban je imtenovan za avskultanta. * V Marijinem Celju se vršijo sedaj različne cerkvene slavnosti povodom kronanja čudodelnega kipa. Dne 3. t. m. so bilp: zbrali zastopniki duhovniških društev vednega češčenja, Pridigal jp naš prem. g. knezoškof, eksceienca dr. Nappttnik. V eno-uilnem govoru je razpravljal o predmetu: Kaj je Kristus storil za nas in kaj mi storimo zainj. Nemški listi pijšejo, da je govornik s svojo neustavljivo zgovornostjo in s krasnimi misilimi vse očaral. Po cerkvenem opravilu je knezoškof, predsedoval duhovniški skupščini, preti sedni št vu se je pozneje pridružil tudi ljubljanski knezoškof dr, JJegliČ, * Jugoslovansko časnikarsko društvo se je usta-rovilo, „Jugoslovanskega časnikarskega društva" je bil prvi zbor, ki se je vršil v novi knjižnični dvorani „Katoliškega tiskovnega društva". Društvo že sedaj zastopa 28 slovenskih časopisov, pristopijo pa tudi Hrvatje. Za predsednika „Jugoslovanskega časnikarskega društva je bil izvoljen dr. Ig. Žitnik, za njegovega namestnika dr. Evg. Lampe, za tajnika Iv. Stefe, za tajnikovega namestnika Fr. Kremžiar, za blagajnika F, Terseglav, za blagajnikovega namestnika Silvester Skerbinec, za odbornike: Dr. Korošec, V. Cenčič in F. Smodej. Društvo je pristopilo „Zvezi slovanskih časnikarjev" v Pragi. Članarina za podporne člane je 10 kron, za redne 12 kron na leto. — Ustalnovni član plača 200 kron. — V kratkem skliče ;„Jugoslovansko časnikarsko društvo" zborovanje, na katerem odbor predloži natančen načrt društvenega de!ovanja. pozivarrfo vse somišljenike, ki se zavedajo Važnosti našega čalsopisja, da prestopijo k društvu kot ustancjvniki ali pa kot podporni Člani. * Braniku odgovor ali nekaj besedi družbi sv, Cirila in 'Metoda. Iz Velikovca se piše Slovencu: Ravnokar sem dobil v roke zadnjo številko Branika, v katerem berem notico: „Družbine vžigalice so izobčene iz Narodnega doma v Velikovcu. Strast je slepa. Živeli obmpjni Slovenci!" — Gospodje, pometajte s svojo slepo strastjo pred svojim pragom ! Da, vaša strast je bila slepa* na lanski, skupščini, da ni uvidela, ka)'ce posledice je rodil strasten nastop slovenskih liberalnih dijakov. Ti*in pa tisti, ki so jih podpirali, so'bili slepi; mi drugi smo- pa žalostne posledice naprej videli., V svojem glasilu poživljate v! enomer k slogi' vseh stanov! Vse prav! Toda lanska skupščina je pokazala, da bi Vi radi imeli slogo le pri nabiranju prispevkov, v vodstvu. pa bi bili radi sjami liberalci. Zakaj ste za letos skjicali skupščino na nedeljo, ko, ne utegnejo prifci. duhovniki ? Za tako slogo ste. Mi se zahvalimo - za njo! Gospodje pri vodstvu, kakor hiiro bodete na'. ¿odlagi pravičnega kompromisa sprejeli v vodstvo tudi može iz katoliške stranke, ne pa: samo denarja iskali pri njih, bodo- v Nla-rodnem domu v Velikovcu zopet družbine vžigalice. * Liberalno učiteljstvo se je dne 6., 7. in 8. t. m. v Gorici navduševalo za boj proti klerikaliz-mui in — zboljšanje učiteljskih plač. Edina vzora liberalnega učiteljstva. * Blazno i sovraštvo gojijo naši liberalci do vsega, , kar je le v kateremkoli stiku z vero in s cerkvijo, ,V celjskem Narodnem Listu zahteva tak blaznež od CirilJMetodove družbe narodni kolek „tudi v drugačnih oblikah."' Na sedanjih oblikah sta namreč podobi sv. Cirila in Metoda in to je za liberalca preklerikalno. * In vaša načela? Lansko leto je kar deževalo ovadb in tožb od1 liberalne strani proti našim somišljenikom, tako da se je zdelo to že nekaterim liberalnim glavam v Celju preveč in so razglasili v listih, naj prenehajo z ovaduhim in tožbarskim delom. Ker je dr. Benkovič, ako ;© sploh hotel, da še nadalje lahko obiskuje svoj volilni okrai in prireja« shode, moral poskrbeti, da se zlomi liberalnb-socialistični terorizem, jo nastopil pot i tožbe proti nekaterim nemirnežem in vročekrvnežem. V sled toga ga zasmehuje podla Domovina, češ, drj je storil to po „načelih klerikalne ljubezni do svojega bližnjega." Prav dobro, nizkotni hinavci! Kje: pa so bila lani vaša načela ljubezni do bližnjega? Ali vas ni sram take ostudne hinavščinft? * Nesramnost liberalnih učiteljev v političnem boju je znana, toda tuintajm bruhne posebno krepko na dan. V liberalni Soči, v goriški posestrimi naše Domovine in Nar. Lista so bobnali za učiteljski Shod s posebno močnimi udarci. Ta list je zapisal v svojem bobnečem pozivu tudi to vzorno neumnost: „Se-žigati sicer ne morejo več liberalnih učiteljev, ker časi take inkvizicije so minuli . . Kdaj in kje, odkar stoji svet, pa so sežigaill liberalne učitelje ? Svetovna zgodovina ne pozna takega slučaja. Skoda bi bilo pa tudi za vsa^k košček lesa, ki bi žgal liberaHnega učitelja! Mimogrede lahko omenimo tudi to, da so v Časih, v katerih so se vršile vse namišljene in resnične inkvizicije, skrbeli za pouk priprostega ljudstva pač le klerikalci! Mariborski okraj. m Maribor. Šolski pouk se začne na mariborskih ljudskih in meščanskih šolali 1,5,. septembra in sicer bo ta dan vpisovanje učencev od 8* do 12. ure dopoldne in od 3. do 5, ure popoldne. m Hoče. Naša veselica zdjružena z veteransko , jubilejno prireditvijo in cerkveno slavnostjo dne 30. avgusta se je prav imenitno' obnjesla. Veterftnci desetih občin hočke fare so, na čelu njim g.. župan ' Verdnik, častno sprejeli okrajnega glavarja g. grofa Aijtemsa,, Nato so preč. g. dekan/ Grušovnik blagoslovili novo i veteransko zastavo, kateri jte ku-moval g. dr. . Tausch, posestnik, v Razvanju. Nekaj posebnega • so videli naši iarani, ko so, častni gostje, med njimi g. grof Attqms, pribijali žreblje v zastavo. Po slovesni sv, maši je okrajni glavar v vznesenih, besedah ' povdarjal velik pomen jubilejnega leta, oziroma velik pomen prireditvi jubilejne slavnosti in obljubil, da hoče to poročati/ na d)vor Nj. Viol. našega presvitlega jubil/arja. Boter zastave, g. dr. Tausch» Se je v, iskrenih1 besedah zahvaljeval gospodu okrajnemu glavarju, da • se je blagovolil udedežiti' te svečanosti. Nato je ' okrajni glavar šel od veteranca do veteranoa .Vi vrsti in povprašal starejše, odlikovane z različnimi kolajnami,- po katerih zaslugaii So si Jih pridobili. Popoldan se je blagoslovila na• sloveCsni * način prenovljena cerkvena kroglja in križ,v oboje pozlačeno. Z velikim, zanimanjem in • med grmečimi živio-Mici jo ogromna, množica navzočih sledila nenavadnemu prizoru, ko so potegnili, krogljo in krjž na stolp. Hoče i so imele'svečano lice. Trije krasni slavoloki so pozdravljali. častne 1 goste in raz mnogo hiš so vihrale cesarske in slovenske zastave,, Naši farani ne> bodo kmalu pozabili 'lepega sloveSntega dne,; ki se je vršil v}' najlepšem redu v zadoščenje naših dolžnosti do Njih Veličanstva našegja presvitlega jubilarja.. ' ' m Hoče. Zadnja Marburgerica se zelo < jezi na slovenske zastave, ki so 30. avgusta pokazale slovenski značaj Hoč. Pravi, da si bodo mariborski J gostje že to zapomnili. M'i tudi! m Kamnica. Bivša tukajšnja učiteljica Sido-nija Stuliec se je poročila z gospodom; Ernstom Slancem, nadučiteljem v Petrovčah. m Pekre pri Mariboru. Zadnji petek zvečer, dne 4. septembra se je užgato gospodarsko poslopje g, Reisarja v Pekrah. Gašenja so se udeležile po-žarnei brambe iz Maribora, Radvanja, Po-brežja in Razvanja, katerih delovanje pa je zelo oviralo pomanjkanje vode. Posestniku je zgorelo krme v vrednosti 10.000 kron in je bil zavarovan. ,m Gorica pri Račah. ' V) Štajercu štev. 34 se je neka osa iz Cirkovec zagnala ,v našega priljubljenega župnika. Ravšla in jih prav nesramno pso vala. O^itajim,', da so. Zaklicali , iz prižnioe: „Vsak, ki; čiitai razven klerikalnih listov , ka|kjšen drug list, je brezbožnež!" Tloda, dopisunče,. pozna se ti, da imaš eno kolesce preveč ali premalo, da č(enčiš{ take reči. Ali je morda takšen J človek, ki čita ; list, kakoršen je Stajerc,, svetnik ? > Vpjrašam te, dragi dopisnik:kdo je bil Muršec, Plohi in Segu2a, ali niso/bili pristaši Štajerca in morilci? Zdravi! Se še bodemo kaj več pomenili, Če še bodete pisarili kakšne neumnosti in laži. m Studenice., Zadnji mesec so se uresničile pri nas besede pesnika Prešerna, ki pravi: Dolgost življenja našegfa je, kratka.. Kaj znancev je zasula Že lopjata! Odprta, noč. in dan so groba vrata; Al' dneva ne pove nobena prat'ka. Matej Korun, kmet v Klečah, je pri obsekavajiju dreves dne 25. m.j m. tako" nesrečno padel, da si je glavo prdbil. LestVa,. na kateri je stal, je stala v kamnitem jarku, v katerem je voda tekla. Lestva se mfu je najbrž izpodrsnila, on pa je padel tako nesrečno z glavo na rob; skale, da si je glaVo vza-daj. pod temenom prebil. Ko je' bilo že temneče, se je domačim čudno zdelo, da očeta tako dolgo nli domu. Sli so ga iskat in našli nezavestnega ležaiti v jarku. Seveda so potem doma vse poskusili, ga k zavesti1 zbuditi, tia bi posledrijo pobotnico prejel, pa ni se dalo. Prejel je samo poslednje olje. Drugi dan je ostal vedno v nezavesti, popoldne ob 5. uri pa ga je Bog piok^ical iz tega svjeja. Matej Korun je bil vseskozi krščanski in naroden mož. Dolgo let naročnik Slovanskega Gospodarja je kaj rad prebiral, lepfe knjige. Zlato pa je bil tudi dl)ikan in omikan. Vse ga je spoštovalo zavoljo njegovega vrlega, blagega značaja, in priljubljen je bil vsakemu zavoljo svoje ljubeznjivosti. Da je to res, kaže de.'|stvo, da ga ni ostaSo suhega očesa, ko je zad-. njokrat zapuščal in se tiho postavljal od svoje drar ge žene in od otrok, od domače ,hiše in kraja. Predragi! Bil si nam vsem vzgled pravega krščanskega Slovenskega moža. Zato ti kličemo > v slovo: Bog ti večni pokoj daj, Večna luč ti sveti naj! V miru zdaj počivaj, In svteti raj uživaj! — J. K. m Sv. Jakob v Slov. goricJah. Naše Slov. izobraževalno društvo je imelo v nefcleljo, dne 6. sep tembra vrlo dobro obiskan poučen shod v hiši po sestnika g. Lorberja. Shod se je jzbiorno obnesel prostorna hiša je bila natjiačeno počna, tudi v vež' in okoli oken je bilo vse polno poslušlalceiv. Mladenič Zebot iz St. Jlja je govoril o najvfečjih sovražnikih ljudstva, ki so: s'.abi tisk, liberalizem in alkohol, o pomenu naših izobraževalnih društev in sploh o naši organizaciji. Dijak Spari iz Jarelnine je govoril izvrstno in navdušeno o mlaideniäkih zvezah in njih pomenu. Shod je pokazal, da je v St. Jakobu res vrlo pošteno ljudstvo, ki se rado vedtio zanima za svoj napredek in boljšo bodočnost. Le nekaj Stajer-čevih pristašev, ki jih res tudi ne manjka, pohujšujejo naše dobro ljudstvo s sliabim :vzgledom ir< dajejo ipovod, da nas pred svetom sramoti luteranska „Mar-burgerca". Da pa naše drujštvo tako vrlo napreduje, gre hvala g. Lorberju, kjer imamo svoj društveni dom ter tuldi za shcde prav priimerpe prostore, da r;smo izpostavljeni v kaki gostilni mniogim napadom neolikanih „Stajercijancev", ki so sicer društvo tako povzdignili s svojimi napadi. Društvo je naročilo več izvodov Družinske pratike za leto 1909, katere prodaja tukajšnji trgovec Stefan Polič. m Sv. Jurij v Slov. gor. Bralno društvo Edinost priredi v nedeljo dne 20. septembra t. 1. vesellico. Predstavlja, se igra „Raa Marijino srce", s petjem, govori in deklamacijami. Visie prijatelje našega društva od blizu in dalječ vabi odbor. m Sv. Lenart J v SEov. gor. V nedeljo zjutraj, ko smo, šli k sv. maši, zagledali smo nov napis na hiši posojilnice, namreč: Al Arnušova gostilna. Gospod Arnuš je ' dobil namreč vkljub vsem protiprizadevanjju tukajšnjih Nemcev in drugih ož{-jih prijateljev gostilniško koncesijo i na svoje ime. Gospod J Arnuš toči vedno izvrstno kapljico in tudi njegova kuhinja je že znana po Slovenskih, gdri-pah. Visem pa je že znano, da toči' on( v poslednjem času najbolj okusrfo pivo vi_ cöllem St.1 Lenartu. Ker ima gospod Arnuš tudi vse nove.po-sojilnične hleve v najemu, radi tega tudi laihko vsakdo,kdor se mudi z . vozom tukaj, postavi konje, v njegov hlev. m Sv. Lenart v Slov. gor.1 Dne 30. avgusta 1908 poročila se je v tukajšnji cerkvi gdč. Antonija Naterer z'gospodom Jožtefom, Baumanom iz Setar-jeve. Omenjena je bila izborila pevka tukajšnjega katoliškega bralnega in gospodarskega dlruštva. Pevski/zbor je zapel V slovo svoji članici pod-odknico. m Slovenjebistriška posojilnica je izvršila veliko delo, postavila je trajen spomin svojemu neumornemu delovanju, s tem, da jo zgradila ponosno in največje poslopje v Slov. Bistrici „Hotel Austrija", ki se otvori due IS. t. m. z veliko ljudsko slavnostjo. Priprave za veselico so vrše z veliko vnemo. Začetek veselice je ob 3. popoldne, vrši se v notranjih prostorih in na dvorišču omenjenega hotela. Program veselice je sledeči: I. Pozdrav. II. A. Nedved: Pozdrav (aoški zbor). III. Foerster: Povejte ve planine 1 (Moški zbor). IV. Slavnostni govor. V. K. Maček: Pri zibeli (moški zbor). VI. A. Nedved: Domovina (moški zbor). VII. Gledališka predstava. Med posameznimi točkami svira slovenjebistriška narodna godba. Narodne gospe poskrbe za iz-borno pecivo; gospice bodo prodajale cvetke, konfeti, šaljivo pošto itd. Pripravlja se velika menažerija in muzej, kjer se bodo videle najred-kejšo stvari celega sveta, kakor: Atilon Fičafaj, kralj Matjaževa brada, egiptovska tema in še nebroj drugih. Vstopnina 40 vin., za zgradbo novega gledališkega odra. m Poljčane. Za mladeniški shod 20. sept. vlada pri nas veliko zanimanje Mladeniči, le pridno agitirajte, da bo ta shod eden najlepših. Vsakega mladeniča častna dolžnost naj bo agitirati za ta shod. Na-tančneji vzpored objavita prihodnji „Naš Dom'' in „Slov. Gospodar". Ptujski okraj. Dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine. Do 1000 zavednih slovenskih mladenk fc roga-škej in sosednjih dekanij je prihitelo na praznik Marijinega Oznanenja dne 8. t. m. k Sv. Križu na dekliški shod, Pozdravljali so jih kaj pomenljivi nar pisi na, mnogih slavolokih. Daleko premajhna je bila tržiška Marijina cerkev, v kateri se je vršila služba božja. Župnik Segula je priporočal v cerkvenem govoru hčerkam Marijinim vneto češčpnje matere Marije, kaplan Seško pa -je daroval sv. mašo. V velikanski procesiji smo na to pohiteli v župnijsko cerkev.. Ob 1. uri popoldne se je pričelo pod nadžupnikovim kozolcem dekliško zborovanje, ki ga je otvoril in vodil v imenu S, K. S. Z. župnik Go-milšek.i Med posameznimi govori in deklamacijami sta lepo popevala križevski in petrški dekliški zbor. Navdušeno prednaša Mimika Plevčak (Sv. Rok) prolog shodu, Skodič Neža (Sv. Pejer^ pa „Pozdrav, mladenkam Marijinih družb." Vehovar Ana (Sv. Peter) deklamuje pesmico „Brezmadežni."' Hjajnšek Mar. (Rogatec) navdušuje sesfricpi, naj se potegujejo za 'Marijino čast, zlaßti v družbah Marijinih. Novak Mar. (Šmarje) lepo pozdravi shod v imenu Šmarskili deklet. Vehovar Ana (Sv. Peter} razlaga vneto, kako naj bi kot Marjjine Učenke fin ¿hčerke Slovenije delovale za Marijo in domovino. Zabav Katka (Sv. Peter) deklamuje pesem „Mariji"1, Ema Prah (Sv. Križ) pa pesem „.Slovenka sem.* Smit Marija (Sv. Rok), prednica Marijine družbe, v izbranih, besedah razloži, kako bodi sv. vera mla,-denkam ravnilo pri vseh dejanjih in mehanjih. Cr-noga Mar. (Makole) pozdravi shod v imenu makolr skih ddklet. Bele- Mar. (Sv. Kri3) razjasni, kako važno mesto zavzema v narodnem življenju deklica, žena. Cep Julijana (Stoperce) deklamuje pesem „Domovini.'4 Krumpak Neža (Sv. Peter) razloži, kako naj dekleta delujejo z Bogom in -Marijo za slovensko domovino. Lončarič Ter. ¡(Makole) deklamuje sonetni venec v čast Brezmadežni, Zbil Mar. $3v. Kriiž) pa rodoljubno pesmico „Zatorej." Rajhar Ana (Rogatec) razloži, kako deklice, žene vneto delujejo na baznih pblp- Gobec 'Mar. (SV. Križ) kliče to-varišicam: Bistrimo si duha, blažimo si srce, učimo se gospodinjstva! Nad&ipnik Korošec pozdravi zlidipvalke, srčno želeč, naj bi nauke ohraniie in delale, kot delajo dunajske mladenke in žene, tako bodo res podpirale tri stebre» naše slovenske domovine. Verk Amalija (Sv. Peter) iskneno priporoča sestricam potni list za bodoče življenje: ponižno^, poštenost in pobožnost. Perkovič Mar. (Sv. Florijan) povdarja, 'kako naj bi kot Slovenke delale le Časi materi Sloveniji in se poprijeie dela za dekliško organizacijo. Končno Novak Mi (Sv. Križ) izrazi željo, naj shod obrodi najlepših sadov. Naše Marijine družbe morajo priti v vse župnije, naše dekliške izveze morajo začeti povsod delovati, dekliška organizacija mora združiti vsa slovenska dekleta k novemu delu za lastno in narodovo srečo. Župnik Gomilšek zaključi shod z zalivalo vsem, ki so pripomogli k sijajnemu izidu shoda, ki naj bo začetek novi dobi mladinskega dela v rogaški dekaniji. Dekleta so svoje naloge izvrstno rešile, navdušenje na shodu je bilo veliko, vtiski trajni. Po slovesnih večernicah priporoči župlnik Gomilšek mladenkam, kako naj ljubijo, spoštujejo in branijo svojo nedolžnost po vzgledu Marijinem. Ob 4. uri so se v procesijah z navdušenim petjem poslovile od Sv. Kriza. Shod se je krasno posrečil, k tefrnu je veliko pripomoglo prelepo vreme, največ pa Izredna navduše-nosi mladenk. p Št. Janž na Dr. polju. Martin Fric, kmet v Prepolji, je prodal eno svinko za 894 K. p Sv. Tomaž - pri Ormožu. V ponedeljek dne 31. avgusta bila, sta poročena Pepi,ca Plohi, posestnika v Koračicih, ter Alojz Zmazek, orožniški postajevodja v Goraždi. Poročil ju je častiti gospod Franc, Stuhec, kaplan pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža. 'Mladima < zakonskima voščimo , iz dna srca obilo sreče in blagoslova božjega. p Središče. Tukajšnji društvi požarna bram-ba in veteransko društvo ste priredili na cesarijev roj silni dan islai,vnost v spomin Šestdesfetletnice cesarjevega vljajdanja. Ž'e na vse zgodaj Je godba požarne brambe z, budnico opozarjala Srediiščane na slavnostni dam. Ob osmi uri s)gi je služila! v sre-diški kapeli sveta maša, kateri sta imenovani' društvi korporativno prisostvovali. Popoldne je bil banket, kojega se je udeležilo črez l'00r oseb. Pomen in namen ,stavnosti je v vznesenih beseldah označil g. Ivan Kolairič, Za zabavo je skrbel odličein zbor pod spretnim vodstvom gospoda uč'iteljja Fran Serajnika. Vmes je svirala godba požarne brambe. Toko ste ti dva narodni društvi v medsebojnem sporazium-ljenju in sodelovanju proslavili redki jubilej vladarjeve šestdesetletnice. p Sv. Florijan ob Boču. Politični shod se je iiukaj prav dobro obnesel. Poročilo prihodnjič. p Rogaška Slatina. V pondeljek, dne 31, avg. se je šla 75 letna Ivana Cimerman, ,arhiv,arjeva vdova iz Gradca v kabino kotfat. Menda je bila voda premrzla, zato je odprla petelin za toplo vodo, nakar jo je zadel ali mrtvoudi ali pa je utofnila. Topla voda je tekla naprej, in ko Je pritekla» iz kabine, so prišli nesreči na sled. V obleki je imela precej denarja všitega ter listič, da ga ima drugod še |ve8. Ker ni sorodnikov, bo podedoivala dnžfcfva, — Kppa-hščni gosti pridno odhajajo. Sedaj prihajajo (Večinoma ljudje,, ki jim dežela dovoljuje znatftie olajjšave pri plačevanju. ,p Rogatec. V nedeljo, dne 80. avgusia ob 10. upi je bila seja okrajnega odbora za podpore. K|er ie ob tej priliki prišel novi ptujski /glavar prvikrat semkaj, je bila šola v zasfavah, Okrajni odbor za podpore je sprejel vse zahteve ppsestn,ikov. Potemtakem bo potrebno za okraj 394 vagono(v sana in 250 vagonov slame. Krma naj bi| se (Jeljfla v drugi polovici novembra. Zadnjo nedeljo je bil državni poslanec dr. Korošec tukaj, da< se. je; o vsem natanko poučil. p Sv. Rok ob Sotli. Cesar še pri nas nikdar ni bilo, imeli smo zadnjo nedeljo, dne 0., septembra, namreč poslanca v svoji sredini na shodu. Zato pa se je tudi fara v obilnem števi|lu odzvala pozivu na ishod, da sliši svojega državnega poslamca dr. Ko-rošjeca. Predsedstvo za shoid se je sestavilo tako-le: iiadžupnik Franc Korošec, predsed/tiik; župan Cesar, podpredsednik; posestnik Antolinc in delovodja Smid, reditelja; Janez Potočnik, zapisnikar. Predsednik je pddelil besedo državnemu poslancu dr. Jvorošecu, ki nam je v etnDurnem govoru razklaidal delo kmečkih poslancev za gospodarski napredek kmečkega in delavskega stanu. Sedaj, ko smo ga sliša/.i, smo spoznali, kako dobro je poučen o vseh gospodarskih vprašanjih ne samo vobče, ampak še posebej iz našega volilnega okrajai Kadar smo hodili po^Jurš'at govornikov drugih strank, slišali smo le zabavljanje, hujskanje, zasramavanje, a iz ust našega poslanca slišali smo srčen in vroč poziv k skupnemu delu za blagor ysega ljudstva. Hujskarijam piloti naišemu po-staincu pač ne bo nihče izmed' nas več verjel. Po govoru so stavili volilci vpraftainja zaradi paše na graščinskem, zaradi ostrih kazni šlolskih za^nud in radi strogega izpolnjevanja Šolskega reda, na podlagi kojega sili naš šolski vodja otnoke čez 14. (leto v šolo. To dela pri nas mnogo peinirne krvi in gotovo samo škoduje ugledu šole in u&teljstva, Navzoči Šolski vodja Brišnik se je izgpvarjal zelo klaver-no na strogost Šolskega reda. Državni poslanec mu odgovori, da se vsaki predpis zamore izvajali ali bolj strogo ali bolj milo. Kdor nje ljubi Ijiflstva, postopa pač s trdo strogostjo. Delovodja Smid se je na koncu v prav iskrenih besedah z ali valil poslancu ter mu predlagal, zaupnico, Z živio-klici na ¡papeža in cesar- J ja se je zaključil lep shod, ki nam ostane v prijetjem spominu. p Čebelarski shod pri Sv. Urbanu dne 13. t. m. 8e ne bo vršil, temveč mora zavoljo neke družinske nezgode ¡¿ostati. ljutomerski okraj. I Ljutomer. Ker liberalni listi (pišejo s tako slastjo o „toiri", pa äß dno besddo o tem predmetu. Narodni List piše v štev. 34 z dne 20. avg.: „V naši škofiji je župnija L., ki ima tri kaplane in "ti hodijo vsak po en teden po ebiirjol" Mi pa dopolnjujemo: V naši škofiji je župnijai Ljutomer, ki ima, „So-kolsko društvo", in to društvo hodi po zbirci, ne sicer po enkrat na leto, tudi ne samo pp en teden, ampak po več tednov pa po večkrat na leto.. Gospoda ' ljutomerska, čemu se spodtikate nad, kapjlanjsko zbr-co, ko sami beračite, samo s tem, razločkom, da vi ničesar ne storite za najše /ljudsko,' kaplani pa opravljajo svojo službo. Povejte nam vbndar, kakšne zasluge ima „Sokol" za ljutomerski okraj, pa vendar ..tehtate" od vasi do vasi, bodisi bele kronce ajli pa najdinsko moko. Beračilo se je za sokolskoi slavnost dne l(j. avgusta, beračilo se je za sokolski ples dne l>. septembra. Ljudstvo ¡naše pa nima od tega ničesar in ve o vas samo toliko, da nosite „rudeče ro-bače". 1 Železnica Ljutomer-Ormož. , Človeka kar očara pogled na naše sadonosnike z rodnimi jablani in slivami, in na naše vinograde, kateri nam, obetajo bratev, da že dolgo ni bilo take. Vse kaže, da namerava jesenska doba popravili, oziroma nadomestiti škodo, katero nam je . prizadjala letošnja grozna suša. Pa dragi mi sodavktoplačevalci, vprašajmo se, kako bodemo pridelke naših sadonosni-kov in vinogradov spravili v denar, ko se le tu in tam. samo tukajšnji prekupci oglašajo in nlam za krasno sadje ponujajo malenkostno kupnino, za katero se človeka smili prodajati naš težko pričakovani sad. iVes sad za Jubolčnico ■ sto tč i in doma porabiti, je pa vendar očividna potrata, ker vteak Piosesitnik mora» gledati, da spravi sadje v denar, kar ga je odveč za domačo porabo. Pa kako se naj to zgodi, ker v naš okraj ormoško-ljutomerskih goric ni od nikoder tujih kupcev, in ravno ) enaka usoda nas najbrže čaka z našim moštom. Dragi sadjarji in vinogradniki v okraju ormoško-ljutomer-skih goric, vprašam vas, ali bi morda, ne prišlo letos iz tujine več kupcev po naše lepo sadje, ali bi mi ne prodajali za boljšo ceno sliv in jabolk, ako bi ne prišlo več • kupcev po mošt, katerega se bode, kakor se nam kaže, pridelalo v obilici — če bi bila zvezana ljutomerska železnica z Ormožem? Cisto zagotovo, mi bode, marsikateri pritrdil, kajti lažje bi se odvažalo sadje in mošt,, celo ■, poljedelstvo, oziroma kmetijstvo,. bi imelo boljšo prihod-njost glede razpečavainja : naših pridelkov in glede prihajanja kupcev s tujine v naše svetovnozmane ormoško-ljutomerske gorice. Pa žalibog, naš okrajni zastop ormoški je zvezo ljutomerske železnice z Ormožem . pred onim in pol letom odklonil. Vprašajmo se, ali so gospodje pri ormoškem okrajnem zasto-pu tistokrat misliti na važnost te železniške zveze glede.razprodaje naših pridelkov — gotovo ne! Ali je bila odklonitev te železniške zveze opravičena za nas sadjarje in Vinogradnike, ^ali bi bila ljutomerska železnica]. v Ormož nam na korist ali škodo ob času, ko čutimo potrebo te železniške zveze, prepustlim izreku in obsodbi čitaiteljem. 1 „Bralno društvo za ljutom. okolico" priredi v nedeljo dno 13. sept. v dvorani gospe Kukovec ob pol 7. uri zvečer narodni igro-kaz v štirih dejanjih: Zaklad. Obenem nastopijo tudi mladeniči z govori in deklamacijami. Vse prijatelje našega bralnega društva in krščanske mladine k obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Slovenjgraški okraj. S V Vuzenicl živi nek g. obrtnik, ime še za-mOlČim, katerega grozno zbada slovenska govorica Sicer dotičnik živi od slovenskega ljudstva, je sin slovenske matene, katera niti besede ne razume nemški, pa vendar reče: „Wir Deutsdhe". Mimoidoče Slovenca kaj rad zasmehuje. Temu g. obrtniku nasve-tujem, naj neha s svojim nemško-nacioftiaflnim postopanjem, sicer pride njegovo in^e v javnost. Tebi slovensko ljudstvo pa kličem1: „Zdrami se!' 'Ako imaš še vsaj iskro ljubezni do domovine, ne daj se zasmehovati od narodnih uskokov — nemGurjjev.- s Pameče. Cerkvena stavbena družba v Pamečah priredi dne 13. sept. po večernicah na vrtu gosp. Ivana Vrhnjak veselico, v proslavo SOletnice sv. Očeta Pija X. z igro „Lurška pastirica". s Dražmlrje pri Šoštanja. Prostovoljna požarna bramba vabi zopet na veselico, ki se vrši v nedeljo dne 13. t. m. na vrtu g. Rotnika. Konjiški okraj. veliko uslužbencev in uslužbenk, ki imajo prostega časa samo pol! ure. Ako bi trajala sv. (maša več ko pol ure, tedaj uslužbenci oz. uslužbenke ali zamudijo delo in žaljijo svoje predstojnike, ali pa drugokrat k sv. maši ne smejo. Ob 10. uri jte pa bila asistira>-na sv. maša mogoča, pa jo niso hoteli imeti. 2. Se je vseeno dovolilo, da se pojd pri sv. maši' ob 8. uri. Gospodje v liberalnem taboru! Ne govorite in ne ponavljajte drugokrat br.ezmiselno besed, katere si je vaš somišljenik sam izmislil! k Konjice. Slovenske ,'staitiše iz konjiške oko« lice pozivljemo, naj svojih otrok nikar ne vpišejo v nemško Šolo. V tej šoli se vaši otroci1 ne bodo ne nemškega, kaj še slovenskega prav naučili. Spomnite se tudi na'to, kako so vaše otroke lansko jesen napodili. Potrpite še eno leto, da bo nova okoliška šola dozidana, tako lepe, (in dobre šole ne bo v celem konjiškem, pa še tudi v drugih okrajih ne, kakor bo ta, kajti imela bo šest, po potrebli tudi sedem razredov, kakor v največjih mestih naše dežele, in kjer se bodo otro,ci vsega potrebnega naučili v domačem kakor tudi v nemškem jeziku. Torej, slovenski. stariši, pozor! k Sv. Jernej1 v Ločah. Zadnjo nedeljo dne 6. septembra je bil za nas St, Jernej čajne kaj lep dan. Prišel je namreč med nas naš; gospod poslan nec Pišek, ki nam je v poldrugournem govoru natančno razložil delovanje državnega ¡zbora, posebno pa poslancev S. K. Z. Navzoči so govor poslanca pazljivo poslušali ter tudi izražali svoje' želje, n>a katere jim je gospod poslanec rad odgovarjal. Pc»-sebno so navzoči zahtevali, da' bi sišt^no.4vari! — ¡Dfougj nfla-denič. k Vitanje. V tej hribovski fari je ,dolgotrajna suša na njivah, travnikih' in pašnikih ■ veliko škodo, povzročila. Narava je bila večinoma rujava, in žalostna! Škodo vsled suše, c. kr. glavarstvo po vseh občinah preiskuje glede, odpisa dače, tudi tam, kjer se zaf isto ni prosilo. Tako, je jjrav, inlobeden posfestnik ni bil glede suše zavab^vian! Hvaležni smo pa ljubemu Bogu za podarjen dež, kateri je zopet, naravo ozelenil, da je vendar upati še nekaj krme za živino in svinje. Tudi sadno drevje se, je olepšalo vsSed V predzadnjega dežja, katero je prej škodo trpelb,' listje in sadje venelo! Zahvaliti t se imamo Bogu, ker z eno roko nam Je pitidržal ¡ pridelke na njiv&h in travnikih, nam i|e z drugo roko podaril polna jabolčna drevesa,' da jih jnoramo ž;e podpirati! Delal se bo jabolčnik, nekaj pa tudi prodalo, ako se bodo pravi kupci oglasili. Za špekulante ne maramo! Tp sliv, kalterih' je tudi mnogo, si bo marsikateri kmet doma za svoje delavpe pridelal žganja. ¡Torej ako bode jesen mila, se>' 1. 1*908 ne bo štelo med zelo slabel letinia, !ako še • bo živina sedanjo ceno imela., Iz žalosti veselje, iz tega pa spet žalost. Kako to ? Te ¡dni so se od nas poslovili in odišli gospodi kaplan Franc Letonja, kateri so bili za vsa dobro vneti, v duhovskem* poklicu pri nas nad tri, leta. Celjski okraj. k Konjice. „Sv. maše v narodne namene (v čast sv. Cirila in Metoda) ne sprejmem," tako so ob- j rekovaii g. dekana liberalci, ki so obhajali 25 letni- j co poslovanja konjiške posojilnice- in so pri tej pri- j ložnosti najeli sv. mašo. Ali je g. dekan res tako govori/l? Kako je bila cela stvar? Poslušajte! 1. Odposlanka liberalcev je hotela, da bi biCa ob 8. uri ' (dne 30. avg.) asistira,na maša- Tega pa g. dekan ni mogel dovoliti, ker ne gre. Zakaj ne? V Konjicah je c Celje. Da se spoznamo, pr)občujemo to-le zanimivo novico. Klubu napredhth, t. j. liberalnih akademikov v Celju so, kakor' poroča „D.",, darovali gospodje: Peter Majdič, dr. Hra,šqveo, dr, J. Sernec star., dr. Vrečko, dr. Kukovec,, notar De-tiček, dr. Brenčič, dr. Božič, notar Baš,. dr. Mayer, gospa Štor,, nadkomisar Voh, dr./ Stiker, dr. Fili-pič, SI. Požun., Nekatera imena v odlično liberalni družbi bodo naše somišljenike poučila a pravern položaju. c Savinska dolina. Kaj delata poslane« Rob-lek in Ježovnik? Kaj počenja hmeljarsko društvo v Žalcu: Cemu plačujemo udnino? Hmelj smo obrali in ga je komaj petinka od prejšnjih, let in sedaj ga naj oddamo po tako sramotno nizki ceni? c Iz Mozirja se nam poroča, da se je občina dne 5. t. im., izinebila dosedanjega liberalnega občinskega tajnika, in da je prevzel tajništvo in ob , enem tudi redarstvo posestnfik Breznik, vrl in pa ( vsega spoštovanja vreden mož. c Mladeniški tečaj pri Sv. Emi za mladeniče iz župnij: Siv. Ema, Zibika,, PddčOtrtek priredi S. I K.- S. Z. v netijo, dne 13. sepK&ribra. Začetek ob j 8, uri. Ob poluenajstih služba božja, ob 12. skupen ; obed. Od 1. do 2..,ure in od 3. !do ß. ure zopet pre- j davainja. Ob dveh večertnica Obravnavali se bodo i sledeči predmeti: 1, Zgodovina (Slovencev., 2. Razvoj 1 kmečkega stanu. 3. Slovenski jpzik in slovstvo. 4. Društveno življenje. MladeniČi-gostje iz sosednih župnij dobro došli! c Sv. Ema. Za mladeniški tečaj pri Sv, Emi vlada veliko zainimanje. Upajmo, da bodo tudi šent-emskj fantje ta dan dostojno pokazali, da imajo tudi ti zmisel za izobrazbo. Fantje šentemskii, udeležite se polnoštevilno te mladeniške šole. Počastite nas pa tudi sosedni fantje s svojim prihodom. Fantje šentemski in sosedni, ta dan naj bo vas praznik, posvečen pouku in izobrazbi. Torej na svidenje 13. Septembra, točno ob osmi uri zjutraj se začne mladeniški tečaj, v prostorih gospoda Praha pri Sv. Emi«, ter se bo vršil pri vsaikem vremenu. Živela miladeniäka zveza! — Šentemski fantje. c Tinska gora. Pri nas se> je pri podružnici M. B. na Tinski gori , obhajal, brez vsakega motenja sv. mlsijon od 16.—23. avgusta. Vodila sta ga prečastita/ gospoda i misijonarja iz Celja Ivan Zdravljič in Gregor Flis. Udeležba» bila je velikanska. Obhajancev > črez 3000. Vsi hvaležni župftjani kličemo prečastitima gospodoma misijonarjema, domaČemu1 gospodu župniku in vsem drugim sosednim gospodom. » spovednikom : tisočkrat Bog i plati ! c, Sv. Jurij ob juž. .žel. Javno vprašanje dopisniku Narodnega . Lista v Štev/lki 33, dopisa iz St. Jurija ob juž.. žel. Podpisani vprašam: 1. Ali je bil dopisnfk Narodnega Lista navzoč pri požaru pri cestnem Jožetu? 2. Kedaj je videl mène sprehajati se s kblejäomi pp cesti gor in (dpi? 3. Kedaj me je videl, da se nisem udeležil gašeinja, kolikor je bilo v moji moči? 4. Ali,mu je znano, kjado je bil prvi na mestu. pDžara od požarne brambe? 5. 'Ali je dopisniku ' tudi znano, da mi je nekdo večkrat gumi na kolesu z nožem narezal iin tako napravil Škode 30 K? 6. Ce dopisnik vse to ve„ zakaj potem laže in s kakšnega namena? — „Slavni"1 tžlir čar. o Drami je. V nedeljo ; dne 30. avgusta je bil v.'Dramljah, ustanovni shod, katoliškjegia izobraževalnega društva. Jako lepo je govoril o izobrazbi g. 'Žebot, predsednik Zveze slovenskih mladeničev. Dobri Drameljčani mu bodo gotovo hvafležni za njegove lepe besede in njegov- trud, V srce pa mora boleti vsakega poštenega Drameljčana, da, so sel na tem shodu nekateri liberalni Dramöljöani obnašali tako neolikano/ To vam je bila muz'ikja! Eden je imel fa/giot, ki. je vedno trobil : Mi zavedni Dna-meljčani znamo! sami govoriti, ■ ne ; potrebujemo tuj'ih govornikov. Pa on ' še sam ni domu v . Dramjljah. Tudi drugi, med njimi ' tudi nek študent, ; so pomagali- z medkjjpi motiti govornika. Drug je imel bas, ki tudi ni Drameljčan. Klarinet je piskal liberalni kmet, ki je najbrž kmet'brelz kmetige. Ker je ta peščica liberalnih Drameljčanov vedno'motila'shod, je hotel župan shod zaključiti. Pa glej smolo! DomaČa gospoda sta ga podučila, da ima le predsednik pravico zaključiti shod. Nato zaključit predsednik shod in ot\ vam prisrčno za prijazen prihod in sospbno zahvaljujem se vsem častitim gotrudnikom,, ki so ta prihod pospešili — dasi- je mailobrojen! Zahvaljujem se pa tudi prevztvišlenemu gospodu knezoŠkofu dr, Antonu Bonaventura Jeglič v Ljubljani in visokočastitptmu stolnemu kapitelju ljubljanskemu, 'kakor tudi vele-častitemu dekanu gornjegrajskemu in duh. svet. g. Francu Dovnik, kot marljivem^ oskrbniku 1 graj-.Ščine gornjegrajske za prijaznost, da se nam i je ta krasna dvorana prepustila danes za to zborovanje. Slavna gospoda! Razloži'vam bcidem danes namen prihoda, namen in pomen društva, ki se ima danes. osnovati pod naslovom: „0'trpško varstvo, mladinska skrb"' za sodni okraj gornjegrajski. Tp zborovanje današnje je in ostane brez političnega ozadja in tudi društvo ne bodle imelo nikiakih političnih tendenc in trdno se,m uverjen, da pri svojih predlogih, katere bodem • danes stavil, ne! bodetfn trčil na nSkak odpor in to tudi ne z naslova političnega razkolništva. Slavna < gospoda! D£lujmo složno, . delu^-mo skupno, viribus unitis; , delujmo; bratsko , in dovolite mi, vda se tu' pridružim lepo zibra-nim pesnikovim .besedam: „Naj čuje zemlj^ in • nebo, Kar danes pobraitimi pojo, Nfaj, se, od ust do ust raaßega, Kar tu med .nami váak prisega:. Dia srce zfvesto kakor zdaj, O!stalo (bode ve/komaj!" Slavna gospoda! Prosim , vas, izvolite iz svoje sredine predsednika in zapisnikarja za nadaljni spored ■ zborovanja in prosil bodem gospoda predsednika, da isti meni prvemu podeli ■ besedo, da pre čitam in obrazložim pravila,, ki se bjodo sedaj vam predložila v razmotrivatoje in odobrpnj£, — Sejni zapisnik se glasi nadalje: Ker se ni kdo, ne oglasi zastran izvolitve predsednika in zapisnikarja, spregovori poročevalec:. „Tedaj pa predlagam | jaz kot predsednika, gospoda dekana Franca Dovnik in kot zapisnikarja gospoda kaplana Antona Berk, za njje-govega namestnika pa gospoda kancelista Franca Flux." Ker temu predlogu nihče ne ugovarja, se sploh nikdo ne oglasi, sprejmeta predlagana predsednik , in zapisnikar to ylogp in zasedeta dotični mesti, dočim ostane namestnik zapisnikarja na svojem . sedežu med občinstvom, reikpč, da sprejme to vlogo. Predsednik rpodeli -besedo poročevalcu gosp. svetniku Grefoencu, a med tem se oglasi iz ozadja g. Kelc, nadučitelj iz Noveštifte*< rekpč: ; „Učiteljem niste imenovali* zato se mi' čutimo preži rane in zapustimo dvorano.'" Učiteljstvo nato odide, ostanejo samo eden nadučitelj in dve učiteljici. 'Zborovanje se sedaj nemoteno' nadaljuje. Poročevalec gospod svetnik Grebene nagovori navzoče sledeče: „Slavna, visokočastita gospoda! Njega c. in kr. visokost presvitli nadvojvoda- Rudolf Habsburški, sin NJega c. in k¡r. (apostolskega . Velličanstva našega presvitlega pesarja Fraiic Jožefa I., pričel je leta 1886 s svojimi sotrudniki, seveda on jim na, čelu, pisati obsežno knjigo,-da skoraj po celem svetu znano liter,arično delo : « „Die österreichisch-ungalriscihe Monarchie in Wort und Bild." Pisal je to izredno knjigo z namenom, pokloniti jo svojemju očetu, našemu presivitlemu cesarju v proslavo Njega modrec ga in blagodejnega jvladarstva. Ni1 doživel presvitli . carevič osebno, žalibog, spolnitve te svoje želijo, netoila smrt je preralno, da, prerano nam vzela ta biser literaričnega učenjaištva. Toda v njegovem duhu nadaljevalo in dovršilo se je to obsežno literarično delo pod pokroviteljstvom; Nje c. kr. visokosti nadvojvodine, presvitle soproge' Stéía-nije. V zrfanem poglavju te ' svetovno znane knjige (Lieferung 119, Heft 12, Seite 353} pliše o' Slovencih näslednje:: „Im, Allgemeinen ist den Krämern der Sinn {für Frömmigkeit und Gottesfurcht, die ■ Liebe zum i Vaterland und die Anhänglichkeit an den- Lan-desiürsten angeboren (¡vse za' vero, domovino in cesarja). Gotovo. živi Še v duhu tega nevefnljivega učenjaka, ako se glede teh .'Iepih| treh! Čednosjji tudi v vseh drugih Slovencih, zlasti štajerskih ' govori. Naj Melja tukaj vsem Slovencem «želja: „Vjaleat, floreat, ,crescat haec Trinitas!" In pod tem naslovom „vse za vero, dom in za cesarja" • bodrimo se za osnovo društva: • „Otroško valrjstvo, ¡mladinska skrb." S tem bližamo se' tudi onim; vrlinam Nje c. kr. Veličanstva, pokojne pres vitle cesarice Elizabete, ki je v. milodarih dosedaj' nedosežjna1 ostala in' oso-bito za mladež žrtvovala ogromne svote in darove. (Konea prihodnjič.) c Zgornja Ponikva. Naše bralno in pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 18. septembra ob 3. uri popoldne pri g. M. Semečniku ljudsko veselico po sledečem vsporedu: a) Pozdrav, b) Pevska točka, c) Govor, č) Šaloigra „Občinski tepček", d) Prosta zabava s šaljivo pošto itd. Vsem sosednim društvom kličemo: Na veselo svidenje! c Prostovoljna poiarna bramba v Braslovčah priredi dne 4. vinotoka t. 1. veselico pri g. Vrankovič v Rakovljab. c S. K. S. Uobraževalno drnštvo v Galiciji priredi v nedeljo, dne 20. t. m. jubilejno veselico v proslavo 601etnega vladanja presv. cesarja v gostilni g. Ašenbergerja. Iz drugih slovanskih dežel. f Slovenski pevec in organist. Iz Djakovara v Slavoniji se poroča: Tukaj je bilo dne 12. avg. k skušnji poklicanih .12 prošnjikov (organistov), in med temi tudi gospod Leoppld Oevirk, doma iz Vranskega, ki je napravil na tukajšnji orglarski šoli pohvalni izpit posebno iz petja in , igri na orgijah. Pri skuštnfi v krasni Strosmajerjevi stolnici se je poleg, drugih prosilcev najbolj odlikoval z milo donečim glasom gospod Leopold Oevirk. Kot tak bode gotovo i Slovencem, .oziroma tukajšnji .orglarski šoli,. mied briati Hrvati čast delal. f Na Ogrskem je v treh županijah 64.000 Slov,encev. Število > Slovfencev sie je , zadnjem desetletju pomnožilo za 3000 duš. f Koliko Slovanov živi v Berolinu? To se da približno računiti po sokolskih društvih, ki ob-, stoje v BeroVlnu in predmestjih,' in sicer šteje So-Í koil Berolin I 230 članov,, Berolin IE\ 60 članov, v Charlottenburgu 80 'članov, v Oberhöneweidu 25 članov, v Rixdorfu 45 članov, v Schonebergu 25 članov, v Wiesenseeju 35 članov. Nedavrio se je ustanovil Še Sokol. Berolin III (Wedditog) s 30 Člani. ' Razen tega je v Berolinu še mnogo nepolitičnih klubov in pevskih društev.. Drobtinice. d Strela ga je ozdravila. Glasilo avstrijskega društva gluhonemih poroča v svoji zadnji številki, da je v Kunwaldu nedavno oplašila strela delavca, ki je pred leti vsled preStajnega strahu prišel ob sluh in govor. Strela je imela čuidovit učinek, zakaj delavec je nato zopet popolnoma* dobro slišal ter sedaj tudi govori, dasi še težko. d Kdaj propade Nemčija? Danski list „Flens-fcorg ¡Avis" prorokuje, !da propade nemSko cesarstvo leta 1913. List izvaja: Ko je bili prrvi nemški cesar samo še pruski kralj, je obiskal neko grofico, ki je 'bila na glasu, da zna čarati in jo vprašal, kdaj da postane nemški cesar. Odgovorila mu je, naj prišteje letnici 1849, ko je bila udujšena revolucija iz leta 1848, številke 1, 8, 4, 9, dobi letnico 1871, ko postane nemški cesar. Ce (pa prišleje letnici 1871 številke 1, 8, :7, 1, dobi letnico 1888, k!o bo; umrl. Viljem je nato vprašal, koliko časa bo trajalo nemško cesarstvo. Odgovorila je, naj prišteje 188IB 1, 8, 8, 8, in dobi 1913. Da/hoi upajo, da pribore nazaj 1913. Slez-\ik, češ, ker sta se prvi prorokovaiiji tako točno izpolnili, se bo tudi tretje., d ' Inseriránje. ' Na Atogleškem je smisel za praktično in koristno oglašanje, kot je splošno znano, najbolj razvit, kar je ' brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro)celi svet. Praktični način,' kako ! Anglezfi oglašajo, popisuje neki angleški i list tako-flel: I „Angleški trgovec ponovi og'])as vsaj desetkrat ter smatra manjšei število objav za brez, pomena. On računa tako-le: 1, oglasa čifatelj • sploh ne vidi, 12. ogflasa \fidi, toda ga ne * čita, 3. oglas vidi lin čita, pri 4. oglasu se vstavi in pogleda - po cenah, ipini 5. oglasu si zapomni oglaševateljev nasliov, pri 6. oglasu se o oglasovi ponudbi že pogovarja rodovino ali prijateljem, pri 7. oglasu se. že odloči, da stvar kupi, pri 8, oglasu hiti k trgovcu, pri 9>. oglasu že pripoveduje o svojem nakupu in pri 10. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim je o • nakupu • pripovedova1." d Konj se je zmotil. Na Dnnpju je šla po ulici Adela lArk, ki je i mala na glavi moderni klobuk z mnogo zelenjave in cvetja, Prišddša mimo fijakfer-ftkega stojišča je dobil nek konj aipetit po zelenjavi ter je hlastnil po klobuku. Gospodična je liotela rešiti klobuk ter se je zgratjila z obema rokama za glavo, a pri tem jo je konj z. zobmi še na roki ranil. Pred sodiščem jp fijakar zatajeval1, dal Dunaj nima mirnejšega kota j ^ kakor je njegov, a kdo bi mu zameril, da je pri pogledu na (toliko ppše dobil appftt. Izgovor pa možu ni pomagal, temveč je mioral plačati 10 kron globe» Književnost. Slovenska maša v čast sv, Cecilije zamešan izbor in samospeve z orglaimi, zložil Ant. Fperster. II. pomnoženi natis. Stane K 1.20. § Janeza Laharnarja skladbe je začela v 2. natisu izdajati Katoliška Bukvama v Ljubljani ter sledi nenavadno naglo en krasno opremljen zvezek za drugim. Pred: nami Ipže za, mešane zbore ti-le zvezki: 1. Gorske cvetlice, 7 pesmi za 4, oziroma (s solo) 5 gCasov, cena K 1.50; 2. Pomladanski odmevi, II. zvezek, 4 pesmi, cena , K 1.20;. 3. Pla-ninke, I. zvezek, 6 pesmi, II. zvezek 4 pesmi, oti-na vsakega i zvezka K 1.20. Za moške-zbore pa nudijo 4. Gorski odmevi v I. zvezku • 6 pesmi, v II. pa 5 pesmi, cena vsakemu K 1.50. Kakor pri vsaki zbirki, tudi pri tej ne bo j vse za vsakega. A La-harnar piše priprosto, lahko umljivo za uho in srce, in tudi po . vsebini so pesmi take, da jih bodo naši društveni zbori skoro brez izjeme lahko rabili, eni te, drugi druge, kajti tvarine je tu na izbiro! Maloštevilne tiskovne, ozirom?, pisalčeve pomote bo znal vsak umen pevovodja zaslediti in si jih pravočasno — pa ne šele med vajami! — popravili. S. S. § Laharnar Janez: Velikonočne pesmi in pa Smarnične pesmi za mešan zbor, .obojevv II. natisu po K 1.30. Naročajo se, vse navedene skladbe v Katoliški Bukvami v Ljubljani, ki jih izdaja v lepi zunaj i opremi. Foersterjeva maša se;, lahko imenuje . slavnostna slovenska maša; zahteva posebno fino predn-ašanje, zlasti v samospevih in ! poslednje najbolj pri „Bodi moljeno", kjer morata sopriart- m alt-solo, nekaj časa'na enem glasu recitirati. Ilurn organist mora biti spreten, da dobrt» izvaja sicer ne težko,- a vedno živahno in zanimivo spremljevar nje. O Laharnarjevih pesmih,. kojih značaj je enak, kot pri drugih njegovih skladbah j ni treba več govoriti; Smarnične obsegajo 8 pesmi in ravno tako .Velikonočne. ' ^ Letošnj e romanj e v Marij ino Celj e. (Konec.) Lurško Mater božjo je proslavljal znani pridigar župnik Muršec iz Frama, za pomoč v smrtni uri je prosil Marijo celjsko kaplan E. Vračko, slo- i vo je govoril proiesor Jerovšek, voditelj romanja. ' Romarji so si poglpdali tudi kinematograi g. Roglna, kjer je zgodovino Marijinega Celja razlagal kaplan V račk o. Strmeli so tudi Slovenci nad krasnimi slikami Jezusovega trpljenja, povzetih po Obier-amuierganovih igrah. Kako veren je naš rod! Slovenci so kar ihteli in jokali, ker so gledali trpečega Jezusa, Iz hvaležnosti niso vedeli, kaj bi dali gosp. razlagatelju. „Naj ne zamerijo gospod", tako me v nemščini nagovori njeka gospodična, „da Vas vprašam, kdaj bodo pa zopelt Slovenci peli v cerkvi." In ko sem ji povedal čas, m^ je rekla: ,/Pe ljudi bi človek zmiraj poslušal." In prišli so poslušat, kako smo mi slovo, jemali od svoje Matere, In poslušali so strmeč in čudeč se.- Pa kako slovesna je bila ta rimska procesija z lučicami! Pred eno uro so imeli enako procesijo Nemci iz nekega dunajskega «kraja, Kako enoglasno in žalostno je bilo njih ¡petje! Zvečer seipodam na svoj dom. Nekdo me prime za roko in jo poljubi. Dvanajstletno dekle je. Poziiam jo izza bivanja v Marijinem Celju. Vedno je bila pri nas, občudovala našo pobožnost iai se divila nad našim petjem. Zaupno me pogleda s svojimi nedolžnimi očmi ir» me vpraša, aii bomo drugo leto zopet prišli. Pridem^ gotovo, odgovorim. Slovenci smo zapustili v Marijinem Celju najlepše spomine. Sam prela-t so podarili vsakemu izmed nas spominsko podobo Matere božje, ki bo 8. septembra kronana. Sredo, dne 12. avgusta smo se lo-Cili s težkim srcem od tega čudatpolnega svetišča Marijinega. Kakor se odhajajoč otrok s solznimi očmi Se enkrat ozre na .svojo mater, tako smo tudi mi še enkrat zapeli „sv. Marija prosi za nas", še enkrat smo zmolili eno češčeno Marijo za srečno smrt, Še enkrat uprli svoje oči na Marijino cerkev in se potem podali na pot v svojo domovino. Na postaji Au-seevviesen sem hodil od lene druče romarjev do druge. Povsod je vladalo tako veselje, povsod taka radost, da sem se Čudil tem ljudem, ki so že zgodaj zjutraj prehodili 8 ur .pota. „Šestkrat", mi pravi neka stara mamica, „sem bila že v Marijinem Celju, pa nikoli še ni bilo tako veseTo." Drugo leto pa .pridemo, Marija celjska, zopet, naj reče kdo, kar hoče. E. OOY1C6. Mohorjani! Daru;fte letos „(Obmejnim bratom: v pomoč!" za obrambno delo S>, .K, S. Z. za Štajersko. Spomnite se ,z majhnim( djarom svojih bratov ob meji,1 da jih rešimo iz ,narodne nevarnosti. Svoji k svojim! Slovenski dijaki, maJcupujte letos vs|e šolske potrebščine v tiskarni; sv, Cirila v Mariboru. Nov zdravnik dr^ TurŠiČ se naseli z 2;0. t.-m. v Mariboru. Glej inserat. Toploi ga priporočamo slovenskemu ljudstvu! Brežice. Shoda» Kmečke zveze na Vidmu in Planini , izborno uspela. Na Planini nad ■ 600 ljudij. Št. 11] pod Turjakom. Bralno društvo v Št. Ilju pod Turjakom priredi v nedeljo, 13. t. m. po večernicah povodom papeževega in cesarjevega jubileja veselico s slavnostnim govorom, gledališko predstavo, deklamacijami in petjem na prostoru za cerkvijo. Listnica uredništva. Vsem dopisnikom: Radi praznikov je bilo nemogoče v zadnjem trenotku došlih rokopisov spraviti v list. Nekatera naznanila so se morala krajšati, da so sploh prišla v list! Dr. Bergmann 750 se je vrnil in ordinira zopet od 9.—10. dop. in od 2.—3. pop. Jaz podpisani prekličem zaradi motenja hišnega imena, da pri meni se ne sme imenovati pri starem Francelnn, am pak le po starem imenn (pri Kuglerju). Alojz Milielec, 785 prevžitkar soseska Gance, pošta Rečica ob Paki. Naznanilo preselitve. Podpisani uljudno naznanja, da ima svojo knjigoTeznico s kartonažo in zlatotiskom == s 1. septembrom t. 1. naprej v sodiščni ulici (Gerichtshofgasse) štev. 24 v Mariboru ter prosi ob enem, da ga tndi zanaprej počastite s svojim naročilom. Z odličnim spoštovanjem «83 Edvard Slivoa. Pojasnila o inseratih daje cpravnižtvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znanko sa 10 vinarjev. Loterijske številke. ' i - - Dne 5. septembra 1908. Gradec 27 55 41 80 81 , Dunai 24 4 57 48 64 1 Dilake nižjih razredov sprejmem J f «▼ nnln nnlrak O__il__Tt!.__ __ J | sprejme na lepo stanovanje in dobro i oskrbo. Vpraša se v upravništvu. 731 Dčenec, kateri bi se mlinarski šel učit, se takoj spiejme in je z vsem preskrbljen. Kje, pove uprav-ništvo „Slov. Gosp." 768 Žecitna ponudba. Gostilničar S0 let star iščem neveste, ki bi imela veselje do gostilne, s par sto kron premoženja. Sme pa biti mlada vdova brez otrok. Oglasila se naj j v celo oskrb. Srečko Pire, nad-i učitelj v pok. Maribor Reiser-gasse 18. 688 ; Srednješolec se sprejme v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Vpra-i- ša se v upravništvu „Slov. Gosp.". 782 Oskrbnik oženjen, trezen, ki je izvršil eno vinorejsko šolo z dobrim uspehom v vinogradništvu se sat ** H™««™ «srv.- sečna plača 60 K, polje m travniki za vzdrževanje živine, prosto stanovanje in drva. Vstop takoj. Prošnje s prepisi spričeval naj se ! pošljejo pod „G. L. 24" na ured-i ništvo „Slov. Gosp.". 729 ; Krojaškega pomagača sprejme ta-| koj Anton Ulbl, krojaški mojster pri Sv. Urbanu nad Mariborom. 730 dom, št. 31" poste restante Rečica na Paki, Sav. dol. 769 Spretnemu trgovcu dala bi se trgovira z mešanim blagom na več let radi bolehnosti v najem. Hiša s trgovino se nahaja na zelo prometnem im obljudnem kraju. Vprašanja se pošljejo na g. Antona Urek v Globokem pri Brežicah in se naj znamka za odgovor priloži. 766 Iznčen viničar s pet do šest delavnimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme v vinogradu eno uro od Maribora. Ponudbe na uprav. „Slov. Gosp.". 765 Doge za sode, iz suhega, hrastovega lesa, lepo obtesane in sicer za 14 polovnjakov. Proda jih in pove natančneje Franc Kodrič, posestnik v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. 764 Proda se hiša, z dvema stanovanjema, klet, vrt, svinjski hlevi itd. Marija Mom, v deželni bolnišnici v Mariboru. 763 Dobroidočo pekarijo išče gospod Alojzij Kolarič, v Rušah nad Mariborom. 762 Dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje pri Mariji Wagner, Grajska ulica št. 12, Maribor. 761 Dčenec za krojača se sprejme pri Jož. Monetti, Maribor, Kokoschi-neggallee. 760 Kdor se hoče revmatizma, te mučne bolezni na hiter način .¿z-nebiti, naj pošlje na g. Antona Urek, v Globokem pri Brežicah 5 K avstr. velj., dobil bode natančno navodilo in zdravilo. 770 Kontoristinja išče primerno slnž-bo v pisarni ali večji trgovini. Zmožna nemškega in slovenskega jezika, tesnopisja itd. lahko takoj ali lb. t. m. vstopi. Pisma poste reBtante F. L. 1000, Velenje. 771 Proda so lepe kmetija v konjiškem okraju. Posestvo, h kateremu spadate dve zidani hiši in dve gospodarski poslopji, meri 20 oralov in je radi dobre krme in obilnega žlahtnega sadnega drevja posebno pripravno za živino in sad-jerejo. Vino iz tega kraja slovi daleč na okoli. Naslov pove uprav-ništvo „Slov. Gosp.", 759 Heblovana soba za enega gospoda se odda. Kje, pove ured. 757 Hiša z lepim sadnim vrtom, '/« orala njiv, z dobro idočo gostilno in trgovino blizu Ptuja, se pod ugodnimi pogoji odda za več let v najem. Natančnejša poročila daje lastnik „poste restante A. U." Ptuj. 744 Dobro idoča branjarija se po ceni odda. Naslov v uprav. 748 Pridna deklica bi se rada šla šivat učit. Naslov v upravništvu. 746 Halo posestvo blizu cerkve, obstoječe iz hiše, travnika in njive, ležeče v Št. Lovrencu na D. pol. se proda. Kupni pogoji se izvedo pri Franc Iglitsch na Bregu pri Ptuju. 749 SInžba organista in cerkovnika se 8 prvim oktobrom v Leskovcu pri Ptuju odda.- Prošnje pismeno ali ustmeno. Cecilijanci in dobri pevci imajo prednost. 743 Posestvo, zidane hiše, lepi sado-nosniki njive in travniki od Ptuja 6 minut oddaljeno se proda pod ugodnimi pogoji. Proda se tudi z otavo vred. Več se izve na Bregu pri Ptuju hiš. štev. 20. 741 Orgljavec in cerkovnik se sprejme v službo septembra ali oktobra na Žusmu. 753 Lepo vojaško puško zelo dobro za šrot in kroglje, ki lahko strelja na 100 in 960 korakov daleč, ima na prodaj Janez Skorc, kmet pri Sv. Petru na Medvedovem selu pošta Prigtova. Cena 40 K. 783 Išče se takoj eden učenec od poštenih starišev za kleparsko obrt N. Pustinek, kleparski mojster v Vidmu. Štajersko. 726 V najem se da ali proda pod prav ugodnimi pogoji popolnoma na novo urejen, dobro idoč umetni mlin v Gor. Poljskavi. Mlin žene zelo močen potok. Pri mlinu je veliko skladišče, gospodarsko poslopje in nekaj zemljišča. Več se izve pri Karolu Novak-u, posestniku v Hočah pri Mariboru. 693 Lepo posestvo, 2 uri od Maribora 60 oralov zemlje, 10 oralov vinograda, nova trta, sadonosnik, njiva travnik in les, hiša zidana in z opeko krita, se proti lahkemu plačilu proda. Več pri g. Selinšeku, "VVildenrainergasse 14, Maribor. 775 Velekrasno in dobičkanosno posestvo z okoli 9 oralov zemlje gozd, travniki, njive sadonosnik ter nova trta, zidana hiša in gospodarsko poslopje l'/j nre od Maribora, četrt ure od cerkve in šole tik glavne ceste na jako prijaznem kraju se pod ceno, za 4400 K'proda. Več pove Josip Ser-nec v Gradiški, pošta Pesnica. 780 Majer in viničar s tremi delavnimi močmi, dobro plačo, stanovanje in drva prosto, se sprejme-Vstopiti je do prvega novembra. Več se izve pri gosp. Olšofskemu Vilkomu ob Pesnici. Sv. Marjeta pri Mariboru. 777 Dva ucenca nadarjena z dobrimi šolskimi spričevali in iz poštene hiše sprejmeta se takoj v trgovino mešanega blaga And. Golob a vdova, Koprivnica Štajersko. 781 Dobičkanosno posestvo vsake velikosti v prijazni mariborski okolici, kdor želi kupiti, naj se zaupno pismeno ali osebno obrne na Josip-a Sernec, km. sin v Gradiški, pošta Pesnica, kateri posreduje pri nakupu brezplačno. Za pismene odgovore se mora znamka priložiti. 779 Sprejmem pošteno deklico 14—15 let staro ali pa fanta v isti starosti. Fant se lahko tudi vinogradništva uči. Naslov grajščinski šafar, Sv. Jurij ob Ščavnici. 782 Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma imajti sredstvo za raBt brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 767 Pojasnilo. Na „Poslano" g. Weixl Augusta iz Maribora z dne 13. avgusta t. 1., ki je nekako naperjeno proti vodstvu naše zavarovalnice, moramo resnici na ljubo pojasniti, da je še le petdesetletni g. Aug. Weixl, ki je bil pred že gostilničar pri Virantu v Ljubljani, katera gostilna se mu pa je slabo obnesla, in ko je bil potem zavarovalni potovalec pri francoski-ogrski zavarovalnici in pri Feniksu stopil 1. decembra 1900 v službo „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani" kot potovalec, ter da je prevzel 1. januarja 1905 glavno poverjeništvo za slovenski del Štajerske, katero službo je zapustil po pogojeni šesttedenski odpovedi. Služba se je pa v korist zavoda morala odpovedati, ker boleha g.^ Weixl, kakor 6am prizna, na živčni bolezniinže zadnje tri leta ni imel več niti duševnih niti telesnih moči da bi spolnil svoje dolžnosti, kar svedoči najodločneje, da do danes ša ni položil svoj konečui račun. Pri zavodu imel je g. Weixl le plačo, dokler je delal, a nikake zgube. Ne preveliko zaupanje do vodstva marveč popolna nesposobnost je storila konec njegovemu službovanju. Toliko v pojasnilo, da se ne tolmači „Poslano" z dne 13. avgusta t. 1. na škodo „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani". Vodstvo „Vzajemne zavarovalnice v LJubljani". •J. Venrajx, Josip PeHanl. Podpisani naznanja vseoi sadjerejcem in prijateljem te panoge kmetijstva, da bo imel v jesen oziroma prih. pomlad 10 tisoč 4 letnih visokodebelnatih jabolčnih dreves na prodaj in sicer sledeče: Virginski rožnik j Kardinal plamenasti j Poletni Štaj. zim. mošanjcelj Vel. renski bobovec Kanadski kosmač (par. rambor) zimska Zlatorumen kosmač (reneta) Vel. kaselski kosmač Cena kom. 60 vin., la čistost vrste (sorte) se jamči. Naročila sprejema pos. drevesnice Vek. Stelcer v Šant Ilju v Slov, gor. _„_____778- Opravilna številka Hc 106/8 I. Mil Pri c. kr. okrajnem sodišču v Brežicah sta po prošnji lastnikov za ml. otrok Mihelina, Studenci pri Mariboru na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer posestno vi. št. 128 k. o. Drenovec, obstoječe iz 1. stavbene par-, cele (klet) in 1 vinograda z letošnjim pridelkom vred, za 1277 K 60 v in posestvo vi. št. 428 k. o. Sušiea, obstoječe iz 1 gozda in 1 njive — sedaj vinograd, z letošnjim pridelkom vred, za 3380 K. Dražba se bo vršila dne 17. septembra 1908 pop. ob 3. uri v Drenavcu in v Sušici na licu mesta. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo jo položiti takoj v gotovini sodnemu odposlancu. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri spodaj omenjeni sodniji v sobi št. 7 med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče Brežice 784 oddelek II., dne 4. septembra 1908. Ako potrebujete slamoreznice, kotle za žganje, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke, peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, pralae stroje, nagrobne križe in drugo v železninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi ne-premo51jive vozne in ko-matne piahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri domači tvrdki / „MERKUR" P. fflajdič Celje, ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj. Med. miiv. dr. Ivan Turšič S se je naselil kot zdravnik v Mariboru, in bo od 20. septembra naprej ordiniral v svojem stanovanju Domgasse 5, I. nadstropje. VGornji Polskavi jri Pragarskem ima tvrdka K. & R. JEŽEK veliko zalego vseh vrst kmetskih strojev in se vsem kmetcra posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice.reporeznice, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpirani posrednje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc KampuŠ v Gornji Polskavi pri Pragerskeni. Naznanilo! Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfa, Brnckn ob Muri in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1908 oziroma spomladi 1909 sledeče vrsto jabolk in hruSek. skupaj 68.518 komadov dreves. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, iz-vzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Ce se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. okt. 1908. Prošnjo se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaioge in so bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajejo saico proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z nje najbližnjo vrsto m naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. Če se nadomestne svote ne sprejme, se m ura takoj naznaniti. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali p;?, če se pošliejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe sc naj takoj po-ijejo na vodstvo drevesnice. Na pozneje pritožbe se ne bo oziralo. Ssznamek drevesc jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v badni dcbi 1908/9 iz deželnih drevesnic: ■S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 36 17 18 19 20 2' 22 23 24 26 26 27 28 1 2 8 4 6 6 7 8 9 10 U 12 13 14 16 1« 17 18 19 20 I. Jabolko Štaj erski mošanci.... Bobovec, veliki renski . . Gravenštajner..... Šarlamovski...... Kardinal plemenčast. . . Astrahan, beli..... Baunsanova reneta . . . Ribston pepin..... Ananas rajnete .... Kanada rajnete .... Datoason reneta .... Coksova oranžna rečeta Belefleur rumeni .... Prestolonaslednik Rudolf , Londonski pepinek . . . Schöner Boskop .... Lesnika....... Lesnika rudeča .... Hauber moštnica .... Šampanska reaeta . . . Lichtenvalnerjeva rumenka DancigsSio Kantovo jabolko Ramena žlahtnica . . . Zlata parmena .... Landsberška reneta . . . Ramena poletja reneta . . Priačevo jabolko .... Rdeče siržatfa lesnika . . II. Hruške. Dielova maslenka.... Postrvovka...... Dobra Luisa Avranska . . Hardeupoutova maslenk* . Josepina Mechelu. . . . Šiegelnova u.aslenka . . . Olivier de Serres . . . . Pastork»....... Salcburgerca..... Štrrkmanova maslenka . . Zimska dckanova .... Weilerjeva moštnica. . . Jeleuks....... Podolga ta Bo;kovka . . Pastorka ...... W>liamo»a kdstijanka . . Salcburgerca .... Riimeltovka . . Pepka •"..".!' Koroška moštnica Skupaj GRADEC, dne 27. avgusta 1908. a) v Gieisdorfu cS 3 © -o C« M O 4540 3535 65 140 415 25 1120 45 95 635 230 SO 295 370 285 135 80 625 1330 250 145 90 155 50 130 80 50 90 95 195 210 85 45 © ,Q 285 210 6 80 55 10 20 10 80 60 40 55 35 55 195 40 115 55 25 25 20 10 25 15 5 10 20 80 25 o m o ä £ 'C o. b) v Brucku ,3 3 © •a M 47 40 15 35 16 170 445 11 173 10 180 225 15 100 35 60 80 75 © if-S o T, ■v © J I s -a 700 — ■— 2800 — — 1500 — 10 1 800 — 120 1500 — 230 180 — 100 100 — — 1200 80 100 280 1100 550 1000 900 1200 550 650 110 600 800 20 20 20 300 200 25 2500 570 550 800 30 425 130 110 100 20 120 850 50 140 60 160 .5 3 O) ■a a v Celju o GO © S p JŽ £ 1840 2590 470 750 90 500 650 236 1417 630 87 812 181 58 960 40 987 1312 950 12i 319 10 680 429 450 1153 1554 140 185 50 108 100 79 38 163 87 42 74 1310 — H 3 <5 205¡ 40 250: — 176 ¡ — 125 : — 112 52 70 155 108 180 102 534 56 369 10 413 473 107 151 751 1562o| 1665 I 1731 |2134ö| 665 | 1890 j 7:57 | 785 j | 2892 "Deželni odbor štajerski. iz kavčuka, modele za >: -v predtiskarije, izdelajo po ? 'i;, ceni Karot Kamer, zla-tar in grarer v Mariboru. Gosposka ulica štev. 16 Vhod: Webergasse 3. Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke sa otroke, priporoča osflč * Cailu. 175 m revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratoejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remm'ovo protinovo iu revmatično olje." Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Velika sijajnih zahvalnih pisem. Kern. Pharm, laboratorij Karl Rommel, Landshut Bavarsko. 687 Mesar a trgovina ob cesti z velikim prometom v dobri legi v industrijskem kraju na Gornjem Štajerskem s prodajo žganja, piva, in vina in skladišče za blago se proda za 6000 K. Plača se 2600 K in ostalo v mesečnih obrokih. Trgovina se da tudi v najem. Pisma se prosijo pod naslov: Lebensfähiges Geschäft, Leoben, postlagernd. 734 Eunnadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 736 R?dka priložnost. Proda se vsled rodbinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji gostilna s trafiko in poftstvo obstoječe iz hiše, živinskih hlevov, 6 svinjakov, skednja, drvarnice in velikega mlina s stanovanjem. Pri hiši je velik vrt, ograja, kegljišče, ter dva dobra studenca. Posestvo men 10 oralov ter se z vsemi pridelki vrednimi do lt 00 K odda. Čez 1200 velikih sadnih dreves vse v sadju. Že rodovitni amerikanski nasad. Cena D 000 K, 5000 ostane vknji-žnega drugo po dogovoru. Vpaša se pri Janezu Hauptman, Dobrenje 42, p. Št. Ilj v Slov. gor. 708 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinanda Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1. 258 Na posestvo v Slavoniji in sicer v fino hišo se sprejme spretna kuharica ali pa gospodinja, ki zna jako dobro kuhati. — V pomoč je kuhinjska dekla. Plača 36 K. — Ponudbe s spričevali in Bliko na uredništvo .Slov. Gosp.". 666 Trgovska hiša z enim nadstropjem, v najboljšem stavbenem sta-njn, na zelo ugodnem prometnem kraju v Sav. dolini, na razpotju treh krajnih cest, se proda. V hiši je dobro obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico žganjetoča, c. kr. prodaji duhana in c. kr. poštni urad. Poirg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica kegljišče in ve-jik vrt. Aki kupec želi, se mu še lahko drugi sadonosui vrt, nekaj travnikov in njiv proda vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Trvo plačilo lO.OOd K. Nutanč-iiejša poročila daje Marija Moser v Ksaveriji, Savinjska dolina 773 Pozor! Iliša enonadstropna vili podobna na državni cesti 1 '/» ure od Maribora, primerna za trgovino z mešanim blagom, se proda. K hiši spada 2 oralov zemlje. Cena 5000 K. 1400 K je vknjiženega denarja. Več so izve pri A» d rej u Nekrepp, Melinski breg št 24, p. Maribor. 772 Franjo Horvat cerkveiii in sobni slikar, Maribop, Kasinognsse štev. a naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom pe posebno priporoča za slikanje odrov. 404 :: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! :: 30% jeiihoT» enenea, bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošlješ frank • vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80'/„ jesihove esence s 3o ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 160. Zaloga pri: R. BraČko, 544, trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. ilan Hočevar-Celje GJavni trg štev. 10, Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera, Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. Jamčim n dobro in solidno postrežbo, mmmmmtmmm^mmmmmmmtmmm Karol Sinkovič, ključavničar m izMovai«l| motorje? in strojev JF^tft9****« Ker Ti-jstaj* benefo «daa drtiji, so sajboljii s» industrijo b pn5ja-delitve _ Bohsei-moterjl S*-*H& «MM» «a» konjski ase« £* «»o «to 1 V» do 2 V» Ti »otorM lahko ogi«d»j-j r teka pri meni. Karo! Siakevifi, * SfcBtopffijf« C Ilms, ¡ft Bflhsel-tooiflrje». Prva boroYSka w tovarna orožja Peter Warnig, c. kr, dvorni založnik Z.Z.O.Z. ■^r BoroTrljali (I^orošlso) priporoča svoje svetovnoznane splošno-sloveče lovske puške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje za lov in osebno obrambo. — Vsa popravila se sprejmejo in po ceni 522 izvršujejo. Ceniki brezplačao in poštnine prosto. Čitaj Pesor»! Slavonska t biljeYina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje isborno, vspeh eiguren. Cena je frank o na vsako po Sto xa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali §e se polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: Pm Jus*išicaf p,56 lekarnaija v Pakracn št. 201. (Slavonija.) mercan ® zajamčeno pristno vino le iz a ormoškega okraja, raznih let-¡ nikov, ima veüko množine H g po nizkih cenah na prodaj a Kletar, društvo v Ormožu. Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga etav-biaska dela iz kamna, žrfi, spomenika itd. Zalega Ix$otevl|®nlh na^roNSh spa-m msnikov, Vsi marmornati J>ltarji v basiliki f fflari^ora so moje delo. Sedaj je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 32, 36, 40, 48 in 56 v. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1'20 in 1"40. Svilneni robci najnovejši po K 1"80, 2-—, 2-40, 3'20, 4 itd. Perkalnati robci po 4 4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1'20, 1'40 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2-40, 2-80, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1"20,1'40,1'60, 2'—, 2-40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. SEPEC, Grajski trg. št. 2. Za šolo! Kupujte svoje potrebščine, kakor: pspir, zvezke, pfretnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narcdni trgovini VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira lazglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. POZOR: Edins narodnatrgo-vina z m&nniaktnr. in špecerijskim blagom L. Ormo« priporoča eenj. občinstva svoje veliko, novo zalogo, Cene nizke, postni. točne. Kdor hoče dobro kupiti, mor* * narodno trgovino prHi ! t veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Frane Pleferšek, Maribor Koroška cesta št. 10. Svoji k svojim! Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v ISariboru TBBBtthoffova sesti 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se to£no in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" adina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občina svobodnegain kr. gia?. atesta Zagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' t Trstu, Corno St. 1. Preselitev trpine! Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem FELIKS ROP, trgovina z manuiakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. Velikanska pošiljatev manufakturnega in modnega blaga za jesen in zimo je ravno prišla, katero se bode po čudovito nizkih cenah prodajalo v trgovski hiši na debelo in drobno R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. Narodna gostilna s Pri posti = fl\*rlbor, Tegethafev* cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople Jedi. Mar. Meden. Kupujemo pri JOŽEFU ULAEri 1 MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi Hajboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in moiko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Tovarna za plinske izdeik« v Račju izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko ca zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče xa tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi t Mariboru, Cesarska cesta, pri kaaenarju A. 8ias»r-Js, F. PrulI a mestna lekarna pri o. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. poleg mestne hiše. Kapljice za svinje &J22" Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji so lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg mestne hiše. !! Glavna zaloga BARTHELN0VE6A apna za poklajo !! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča . Berdajs Maribor f Sofijin trg ■ I SVOJI K SVOJIMI R.Salmi