LETO XXVI, ŠTEVILKA 1, 14.JANUAR 1994, CENA 110,00 SIT GORNJI GRAD NEZAUPNICA IZVRŠNEMU SVETU LJUBNO ZMANJŠANI GUNOVI DOLGOVI TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU KAKŠNE BODO NOVE OBČINE MS*8gR*85Rag8R*g5SR88**38a*e8RR3ga*;B8**g8R*85RS*SR***R**5R**SS**5RJe*5RJl*Saa8gR*88Raega*8SS*88R**5R*8*Sa«SRJl*8Ba8gS***R*«W 00» » » »o« « aes os xx> » «oc ec ass cs ooo » OE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. VAM NUDI PO UGODNIH CENAH VSE VRSTE PARNIH ČISTILCEV IN KOMPRESORJEV V POSLOVALNICI ELEKTRO LJUBIJA. Mozirje tel. 831-047 KOMPRESORJI: 25 I 60 I 1201 1501 2001 . 43.900 SIT . 74.000 SIT 104.000 SIT 132.000 SIT 143.000 SIT H V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU PA VAM NUDIMO TUDI NOVE KREDITNE POGOJE: - možnost nakupa na 5 obrokov brez obresti - kredit na 1 + 6 obrokov in 6 % fiksne obresti - kredit na 1 + 12 obrokov in 16 % fiksne obresti HVALA ZA ZAUPANJE! PARNI ČISTILCI - KÄRCHER: TIP K - 400 90 BAR .......43.000 SIT TIP K - 5750 110 BAR .....85.000 SIT TIP K-890 170 BAR ........124.800 SIT TIP K -1050 190 BAR ......162.000 SIT TIP H DS - 695 170 BAR /150 C..336.000 SIT V PONUDBI PA IMAMO TUDI ŠAMPON, DETERGENT IN HITRO DOBAVO VSEH REZERVNIH DELOV, DA BO VAŠ KÄRCHER VEDNO BREZHIBEN. M8liiSÌS8SIS8SIS8SI8i8ISiSÌi8SS88SI88SÌS8SÌS8S§88S§Si8IS8S§8iSli8SÌI8SÌSiS§S88Sai81888SS8SISiSÌSiSliiSI88SSS88ISi8Ì8i8li EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov CELJE - TRGOVINA MOZIRJE Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN ^^R^M^GOVINAZAVAŠ^TO NASLOVNICA MOZIRJE - kako dolgo še sedež edine občine v naši dolini? Foto: Ciril Sem Lokalna samouprava pred vrati Z novim letom se je začelo odštevanje v zvezi s predvideno reorganizacijo lokalne samouprave. Kakšne bodo nove občine S sprejemom zakona o lokalni samoupravi so končno definirane temeljne karakteristike novih občin. Da se boste lažje odločali vam jih predstavljamo. Dolgovi zmanjšani skoraj za polovico Podjetju Gorenje GLIN Nazarje se je z odločitvijo upnikov, da pristanejo na prisilno poravnavo dolgov, odprla nova možnost za preživetje. Nezaupnica izvršnemu svetu Občinska skupščina, ki je bila tokrat nenapovedano dvotretjinsko sklepčna, je na zasedanju 23. 12. izvršnemu svetu pod vodstvom Alfreda Božiča izrekla nezaupnico. Korenit korak naprej Turistično društvo Nazarje je v minulem letu oživelo kraj in njegove ljudi, prav tako ambiciozne cilje pa si je zastavilo tudi za letošnje leto. Mali ljudje velikega srca Savinjske novice so na silvesterski večer obiskale nekaj tistih, ki so novo leto pričakali v službi izven kroga svoje družine. ačetek letošnjega leta poteka v znamenju intenziv-nih priprav na reorganizacijo lokalne samouprave. Del potrebne zakonodaje je že sprejet, preostali del je v parlamentarni proce-j duri. 7.a krajevne skupnosti oziroma občine, ki se JmLmmmmamt želijo čimprej organizirati drugače, je časa silno malo, mednje pa sodeč po razpravah na seji občinske komisije za lokalno samoupravo sodijo tudi naše KS. Končna odločitev bo seveda stvar volje občanov, ki se bodo o tem izrekali na referendumih. A ker bodo že poprej sklicani tudi zbori krajanov, tokrat objavljamo nekatera bistvena določila Zakona o lokalni samoupravi. Prispevek je resda suhoparen, vendar daje odgovor na marsikatero vprašanje, ki se bo pojavilo na zborih. Iz istega razloga, zaradi boljše informiranosti občanov namreč, bomo v prihodnji številki pripravili še povzetek nekaterih določb Zakona o lokalnih volitvah. V občinski skupščini je po prekinitvi zadnje seje, na kateri je bila izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, ne dogaja nič pretresljivega. Iz neuradnih virov je bilo moč slišati, da naj bi pred nadaljevanjem prekinjene seje opravili kar novo sejo, na kateri bi izv olili predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta. Reorganizacija lokalne samouprave je namreč vezana tudi na nekatere formalne postopke, ki jih mora opraviti prav župan. Upati je torej, da bo resnost trenutka, v katerem se nahajamo, dovolj velik razlog za poslance, da zagotovijo potrebno sklepčnost. Novoletni prazniki so sedaj že dokončno za nami. Utrinke iz silvesterske noči lahko preberete v rubriki "ljudje in dogodki", a se zdaj verjetno bolj kot s pogledom nazaj ukvarjamo s prihodnostjo. Tako je tudi v Glinu, ki si je z odpisom enajstih milijonov nemških mark dolga na račun upnikov zagotovil večje možnosti preživetja, a čaka ga še mnogo trdega dela, prizadevanj in usklajevanj, da bodo realizirani sklepi s prisilne poravnave. Grožnja v obliki stečaja torej še vedno obstaja, le da se zdi verjetnost njene uresničitve zdaj manjša. Leto dni, ki ga ima Glin na voljo, bo v dobršni meri tudi potrdilo ali ovrglo poslovne rezultate njegovih hčera v zadnjih mesecih. V tej številki pričenjamo tudi z novo rubriko oglaševanja za obrtnike in podjetja, malenkostno pa smo spremenili prostor nagradni križanki, ki je očitno kar zanimiva, saj ste nas nazadnje kar zasuli z rešitvami. Na svidenje čez štirinajst dni! Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska c.4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje Glavni m odgovorni urednik: Frana Kotnik, uredniški odbor Marko Lenarčič, A. Videčnik, R Pintar, E Mavrič, F Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem Tisk: IGEA dio.o:, Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810* 601*19030. Rokopise, objaven razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%, Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" rušo stališča uredniškega odbora Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom m naj ne obsegajo Več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedit. Objavljenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Državni zbor Republike Slovenije je ob koncu minulega leta sprejel Zakon o lokalni samoupravi, ki v prehodnih in končnih določbah opredeljuje tudi roke za preoblikovanje sedanjih 65 v približno 200 občin. Če bodo obveljali sprejeti roki (napovedan je namreč ustavni spor), je potrebno v sedanjih občinah ugotoviti želje krajevnih skupnosti in do 15. februarja oblikovati predloge za referendume o novih občinah. O tem naj bi se občani izrekali do konca marca. Lokalne volitve naj bi bile v novih občinah do 30. junija, v dosedanjih občinah pa aprila, s tem da se referendumi o oblikovanju novih občin izvedejo do 31. decembra 1995. Izredno kratki časovni roki bodo po vsej Sloveniji povzročili nemalo težav pri pravočasni pripravi na te pomembne spremembe. In kako je pri nas? V ponedeljek, 10. januarja se je sestala občinska Komisija za lokalno samoupravo pod vodstvom Darka Repenška. Seji so prisostvovali tudi predstavniki političnih strank iz občine in predsednik starega IS, ki dela do izvolitve novega, Alfred Božič. Darko Repenšek je v uvodu opozoril na nekatera bistvena določila Zakona o lokalni samoupravi in povedal, daje pred tretjim branjem v Državnem zboru tudi Zakon o referendumu za ustanovitev občin. Objavljen je bil tudi osnutek zakona o upravi, ki upravnih okrajev sploh ne postavlja v takšno vlogo, kot je bilo sprva načrtovano, zato je bil boj zanje brez pomena. Sedeži sedanjih občin bodo izpostave uprave, kar je za nas najbolj pomembno. V krajevnih skupnostih se bodo morali krajani na zborih in kasneje na referendumih odločiti glede bodoče samouprave. Damjan Haudej je postavil vprašanje glede zadostnosti virov za financiranje novih občin, na kar mu je Andrej Presečnik odgovoril, da bo država zagotavljala sredstva za razliko. Alfred Božič je menil, da je upoštevajoč obseg sredstev na nivoju republike realno predvidevati, da bo letošnji okvirni proračun nove občine znašal približno 20.000 SIT na prebivalca. Rudi Darke Repenšek, predsednik komisije za lokalno samoupravo: "Casa je zelo malo!"^^^ opozorj| da se bodo nove občjne na našem področju morale dogovoriti glede komunalnega urejanja. Darko Repenšek je izrazil dvom, če bodo majhne občine enakopraven pogajalec z državo, Franc Basti pa je menil, da bo poraba sredstev v večih občinah bolj pregledna in da več občin pomeni tudi več glasov. Opozoril je, da bo zelo pomembna delitvena bilanca sedanje občine, ki mora biti predhodno časovno opredeljena in zahteval je, da občina takoj preneha z vsakršno prodajo premoženja KS ali občine. Franc Miklavc je komisijo opomnil, naj prične razmišljati o operacionalizaciji potrebnih postopkov, medtem ko je odločitev o številu občin treba prepustiti občanom. Zelo važna bo po njegovem delitev premoženja. Alfred Božič mu je odgovoril, da je priprava evidence premoženja občine stvar nekaj dni, ključ delitve pa bo število prebivalcev v novih občinah. Menil je, da bodo manjše občine bolj obremenjene kot večje. Komisija je ob zaključku razprave sprejela sklep, da se v roku enega tedna sestanejo sveti KS (njihovi predsedniki so tudi člani komisije) in preverijo svoja načelna stališča v zvezi z bodočo reorganizacijo. Komisija se bo znova sestala v ponedeljek, 17. januarja, in razpravljala o stališčih svetov KS, do takrat pa naj bi občinski upravni organi pripravili tudi evidenco premoženja. Čimprej bo potrebno sklicati tudi zbore krajanov. KF Shema novih občin na severu Slovenije, ki jo je 8. januarja objavil časnik DELO AKTUALNO Zakon o lokalni samoupravi, objavljen v Uradnem listu RS 31. decembra 1993, dokončno precizira funkcije in ostale karakteristike novih lokalnih skupnosti, torej občin in pokrajin. Ker bodo ta določila služila kot temelj za odločanje o novih občinah, povzemamo nekatera bistvena določila. OBČINE Občine so temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki se financirajo iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi dodatna sredstva država. Območje občine se oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje večino naslednjih funkcij: - osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami; - dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe; - osnovno šolo; - osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe; - osnovne prometne in PTT storitve; - prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti; - osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost; - informacijsko - dokumentacijsko dejavnost; - požarno varnost; - civilno zaščito. Državni zbor določi območje občine z zakonom v skladu z izraženo voljo polnoletnih prebivalcev, ki so glasovali na referendumu. Pred določitvijo območja občine se z referendumom ugotovi volja polnoletnih prebivalcev določenih krajevnih skupnosti oziroma naselij o vključitvi v določeno občino. Državni zbor lahko izjemoma sprejme popravke meja občine v primerih, ko ugotovi, da so si referendumske odločitve v nasprotju. Pri določanju območja občine je praviloma treba upoštevati meje katastrskih občin in krajevnih skupnosti, tako da meje občine ne sekajo meja katastrskih občin in krajevnih skupnosti. Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k drugi občini, če se na referendumu za to odloči večina prebivalcev dela občine, ki se želi izločiti, in večina prebivalcev občine, h kateri se ta del občine želi priključiti. Takšno odločitev potrdi Državni zbor. Dvoje ali več občin se lahko združi v eno občino, če se na referendumu izreče za združitev večina polnoletnih prebivalcev vsake občine. Občina se lahko razdeli na več občin, če je vsaka od novih občin sposobna zadovoljevati potrebe svojih prebivalcev. V potrditev taki odločitvi mora na referendumu glasovati pozitivno večina polnoletnih prebivalcev v posameznem delu občine. Pred razdelitvijo mora občina izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco. Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna in druga podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge: - upravlja občinsko premoženje; - omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine; - ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; - v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe; - pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene invalide in ostarele; - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja; - ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte; - pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju; - pospešuje razvoj športa in rekreacije; - gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; - opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; - organizira komunalno - redarstveno službo in skrbi za red v občini; - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; - zagotavlja izvensodno poravnavo sporov; - organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč; - organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe; - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; - sprejema statut občine in druge splošne akte; - organizira občinsko upravo; - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Po predhodnem soglasju z občino lahko država z zakonom prenese na občino izvajanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, za kar ji mora zagotoviti ustrezna sredstva. Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij - gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka območja - se lahko z zakonom občinam na teh območjih podeli poseben status. Država zagotavlja posebna sredstva za razvoj občin s posebnim statusom. Organi občine so občinski svet, župan ter po potrebi eden ali več občinskih odborov in nadzorni odbor. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in se voli z neposrednim tajnim glasovanjem. Šteje od 7 do 45 članov. Župana volijo občani na neposrednih tajnih volitvah, oba organa se volita za dobo štirih let. Občinsko upravo praviloma vodi župan, manjše občine pa lahko imajo skupno občinsko upravo. AKTUAI.NO j , / GOSPODARSTVO Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so davki in druge dajatve ter dohodki od njenega premoženja. V ta namen pripadajo občini naslednji prihodki: - davek od premoženja, - davek na dediščine in darila, - davek na dobitke od iger na srečo, - davek na promet nepremičnin, - drugi davki,določeni z zakonom. Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine. Dohodki od premoženja občine pa so zlasti: - dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska lastnina, - dohodki od vlaganj kapitala, - dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila, - dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij. Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva: - za opravljanje nujnih nalog občine; - za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini; -za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj; - izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s programom v občinah z najnižjim komunalnim standardom. POKRAJINA Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občine lahko povezujejo v pokrajine. V območje pokrajine so vključena celotna območja posameznih občin. Pokrajina opravlja lokalne naloge širšega pomena, ki se nanašajo na komunalni, gospodarski, kulturni in socialni razvoj svojega območja, na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalstva in gospodarstva na tem območju, na krepitev lokalne samouprave v občinah in na izravnavo njihovega razvoja. Država lahko z zakonom poveri pokrajini izvrševanje posameznih zadev iz državne pristojnosti. Organi pokrajine so pokrajinski svet, predsednik in po potrebi pokrajinski odbori. Občine se zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena lahko povezujejo tudi v skupnosti ali zveze dveh ali več občin. KF MjM wma V predzadnji številki lanskega leta smo pisali, da se Gorenje Glin Nazarje oziroma Gorenje Glin Holding,za katerega je sodišče razpisalo postopek prisilne poravnave dolgov, nahaja pred pomembno odločitvijo, ali se bodo upniki s prisilno poravnavo strinjali ali ne. Obravnava na sodišču je bila še pred iztekom leta 93, o njenih zaključkih pa smo povprašali upravitelja prisilne poravnave Antona Vrhovnika. ANTON VRHOVNIK: Lastnik Glina, Sklad Republike Slovenije za razvoj, je v mesecu oktobru predlagal postopek prisilne poravnave dolgov. Predlog je sodišče v Celju sprejelo in 28. oktobra razpisalo postopek prisilne poravnave. Upnikom Glina je dalo možnost, da v roku 30 dni po objavi v Uradnem listu prijavijo svoje terjatve. Skrajni rok je bil 17. december, 22. decembra pa je bila obravnava na sodišču. V razpravi je bil predlog, da se 50 % obveznosti, ki jih ima Glin do upnikov in ki niso zavarovane s hipoteko ali drugimi ustreznimi pravicami, odpiše, ostalih 50 % pa poravna v roku enega leta z obrestno mero R + 12 %. Celoten znesek vseh obveznosti je znašal 25 milijonov DEM. 3 milijone DEM je bilo ločitvenih pravic, torej zneskov, ki so bili zavarovani s hipoteko ali drugimi pravicami, 22 milijonov DEM pa je bilo odprtih obveznosti do upnikov. Teh 22 milijonov se je razpolovilo na 11 milijonov. To pomeni, daje Glin od 22. decembra dalje zadolžen za 11 plus 3 milijone DEM, skupaj torej 14 milijonov DEM. Za prisilno poravnavo se je prijavilo 137 upnikov, pozitivno je zanjo glasovalo upoštevajoč znesek terjatev 65 %, kar pomeni, da je bila prisilna poravnava uspešna. ' SN: Kai to pomeni za nazarsko podietie? ANTON VRHOVNIK: Za Glin je takšen razplet izredno pomemben iz dveh vidikov. Prvič - kako bo znal učinek razdolžitve čimbolj koristno uporabiti pri nadaljnjem poslovanju in drugič - kako bo na najbolj neboleč način zagotovil poplačilo dolgov v omenjenem znesku v določenem roku. Predlog, ki ga je pripravil Sklad za razvoj, je bil, da se proda del Glinovih osnovnih sredstev in da se iz tega vira poplačajo upniki. To je sicer možno, vendar se mi zdi mnogo boljši predlog, ki je bil podan na sami obravnavi, da upniki za znesek, ki jim je bil priznan pri prisilni poravnavi, ne vztrajajo na poplačilu, ampak ga spremenijo v lastninske deleže. Seveda je za takšen dogovor treba organizirati sistematsko in usklajeno akcijo, ki naj bi dosegla soglasje upnikov. Potrebno je namreč opozoriti, da se v primeru, če se stvari v enem letu ne uredijo tako, kot je določeno, uvede stečajni postopek Glina. SN: Ali se problem torej vrača nazai na točko, kierje nekoč že bil. ko so se naivečji upniki dogovarjali o tem, da del terjatev spremenijo v lastninske deleže, pa so potem od tega iz znanih razlogov odstopili? ANTON VRHOVNIK: Mislim, daje situacija sedaj bistveno drugačna. Takrat je bil dolg Glina 25 milijonov DEM, sedaj je le 14 milijonov DEM. Sedanjo vrednost dolga spremeniti v lastninske deleže pri enaki vrednosti osnovnih sredstev je bistveno lažje kot lani. Drugo dejstvo pa je, da prodaja delov Glina z ozirom na majhno povpraševanje in majhno kupno moč na tovrstnem trgu ne bi bila dobra poteza. Zato bo po mojem mnenju vendarle prevladalo spoznanje, daje dogovor med upniki potreben. SN: Kai je torej po vašem mnenju prioritetna naloga Glina do tej razbremenitvi? ANTON VRHOVNIK: Najbolj pomembno je, da vsaka proizvodnja v sklopu Glina zdaj dokaže, da zmore poslovati pozitivno in daje torej sposobna preživeti. Rentabilnost je treba dokazati! Kajti če uspe dogovor v zvezi z lastninskimi deleži upnikov, o čemer sem govoril prej, bo to pomenilo, da Glin ni več zadolžen in bo kar naenkrat v boljšem položaju, kot katerokoli drugo podjetje v Zgornji Savinjski dolini. Takšne priložnosti ne gre izpustiti iz rok! KF GOSPODARSTVO Novo leto nam je postreglo s kopico novosti, predvsem pa z goro novih predpisov, ki jih je po večini potrebno upoštevati že kar s pričetkom novega koledarskega leta. Tako je država poskrbela, da nam med novoletnimi prazniki ni bilo dolgčas. S 1.1.1994 so v veljavi nove trgovinske evidence (UL RS 28/93 in 34/93), ki zahtevajo v vsakem prodajnem objektu podrobne evidence o gibanju blaga ter dnevno vrednost zalog. Trgovina nadrobno mora voditi evidence na obrazcu Tdr, trgovina na debelo na obrazcu Td, trgovinske storitve pa na obrazcu Tst.. Če trgovina zagotavlja vse predpisane podatke v knjigovodstvu (dvostavno knjigovodstvo), ji ni potrebno voditi trgovinskih evidenčna predpisanih obrazcih, trgovina na drobno pa vprodajnem objektu vodi samo skrajšano trgovinsko evidenco. Podlaga za vpis nabaveje lastni prevzemni dokument (obvezen za vse!), sestavljen ob vsakem prevzemu blaga in pred začetkom prodaje! Z dnem uveljavitve davčnih evidenc ni potrebno zasebnikom več voditi knjige prometa na obrazcu KP. Za pravilnost vodenja evidenc je odgovoren trgovec tudi, če je vodenje finančnih evidenc zaupano drugim pravnim ali fizičnim osebam. Nepravilno, neažurno ali pa sploh ne-vodenje trgovinskih evidenc lahko privede do ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti do dneva, ko se evidence "uredijo", za omenjene nepravilnosti pa so po zakonu zagrožene tudi zelo visoke kazni in sicer najmanj 1 mio SIT za trgovca, za odgovorno osebo pa najmanj 75.000 SIT. Zatorej, če še niste, takoj določite osebo, ki bo vodila in odgovarjala za pravilno vodenje trgovinskih evidenc! Z novim letom je bil sprejet tudi zakon o dohodnini, zakon o davku na dobiček pravnih oseb (oba pričneta veljati s 1.1.94) ter zakon o obdavčevanju pogodbenega dela, ki prične veljati s 15.1. letos. Ker bo m o davčno napoved za leto 1993 delali še po stari zakonodaji, si bomo primerjavo med obema zakonoma ogledali v eni izmed naslednjih številk Savinjskih novic. Zakon o obdavčitvi pogodbenega dela draži tovrstno obliko dela, zlasti še, ker se v osnovo štejejo tudi vsa povračila materialnih stroškov, dodatno omejen pa je tudi obseg takegadela. Izobdavčitve so izvzeti le dijaki in študenti, ki opravljajo pogodbeno delo preko študentskih servisov. Z novim letom velja tudi novi pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za podjetnika posameznika. (UL RS 71/93). V letu 1994se podjetnik posameznik (dosedanji obrtnik) lahko odloča, ali bo vodil poslovne knjige po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, z letom 1995 pa bo moral voditi dvostavno knjigovodstvo, če bo presegel dva od naslednjih meril: - povprečno število zaposlenih 5 - letni prihodki 20 mio SIT - povprečna vrednost aktive 10 mio SIT. Način vodenja je potrebno prijaviti RUJP do 31,12.tekočega leta za naslednje odmerno leto. Dvostavno knjigovodstvo za podjetnika posameznika se bo vodilo na podlagi skrajšanega kontnega plana. Poleg temeljnih poslovnih knjig vodijo podjetniki posamezniki tudi pomožne poslovne knjige, ob koncu leta pa sestavijo letno poročilo, ki obsega bilanco stanja in bilanco uspeha. Spisek potrebnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva se je razširil in zahteva vodenje naslednjih poslovnih knjig: - knjiga prihodkov in odhodkov - knjiga prejemkov in izdatkov (dnevno) - knjiga dolžnikov - knjiga upnikov - register osnovnih sredstev - kronološko urejeni izpiski o spremembah stanja na žiro računu. Dodatno je po zakonu o dohodnini predpisan tudi način vodenja prejetih in izdanih poslovnih listin (za tovrstne zavezance) ter evi dene nabave in porabe živil in pijač (gostinci in slaščičarji) - (UL RS 72/93), z veljavnostjo s 1.1.1994. Če ste zamudili registracijo enote malega gospodarstva v lanskem letu, je morda za vas zanimiv nakup d.O.O., ki še ima tovrstne olajšave, pa tudi dokapitalizacija take družbe na 1.500.000 SIT bo mogoča s stvarnimi vložki. Tisti, ki imate podjetja registrirana, vendar ne nameravate poslovati preko njih, pa si lahko s prodajo družbe pokrijete vsaj vložena sredstva in stroške. Vida Skok piBigiiiiiuggigiBmiiaiiiisagmiiiMiiiiMiiHmiiig = GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE = OBMOČNA ZBORNICA VELENJE E TRG MLADOSTI 2, p.p. 45 E Telefon: 063/856-920 E Tel/Fax: 063/855-645 = POSLOVNE INFORMACIJE n 1. Od Gospodarske zbornice republike Romunije smo prejeli d ponudbo različnih produktov kakor tudi povpraševanje po prehram- ° benih proizvodih, gospodinjskih aparatih, električnih aparatih ter Z strojih za prehrambeno industrijo ter predloge kooperacijskega a sodelovanja. Z 2. Na podlagi določil Vlade Republike Slovenije in Vlade Republike Z Avstrije o izven linijskem prometu so s 1.1.1994 recipročno uvedene Z enkratnedovolilnice. Tadoločila ne bodo potrebna samozaavtobuse, 22 ki izpolnjujejo določeno varnostno tehnične oz. ekološke predpise. “ 3. V Uradnem listu Republike Slovenije z dne 21.12.1993 je bila " objavljena UREDBA o uporabi sporazuma o prosti trgovini med R 5 Slovenijo in R Češko. V Uradnem listu RS z dne 27.12.1993je bila ■> objavljena UREDBA o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini Z medR Slovenijo in R Slovaško. n 4. Obveščamo vas, da bo v petek 14. januarja ob 17.00 uri strokovni Z seminar na ‘temo NOVO POSLOVANJE V OBRTI, ki ga organizira Z Obrtna zbornica Velenje. Seminar zajema naslednje teme: Z -ZAKONO DOHODNINI z - PR A VILNIKIO VODENJU POSLOVNIH KNJIG Z - NOVOSTI PRI PROMETNIH DA VKIH. “ Predavateljica ga. Božena Macarol, strokovna sodelavka ™ Obrtne zbornice Slovenije za področje davčne in finančne “ zakonodaje, bo na seminarju obravnavala vse novosti o ■* zakonskih predpisih, ki so bili sprejeti v mesecu decembru ™ 1993 in bistveno spreminjajo poslovanje obrti in že veljajo za Z poslovanje od 1.1.1994. Z SEMINAR BO V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE, cena Z seminarja, na katerem boste prejeli tudi gradivo, znaša 2.800,00 SIT Z in jo vplačate predzačetkom seminarja na žiro račun: Obrtnazbornica Z Velenje 52800-637-55055. Z 5. Kako celovito in produktivno pristopiti k izboljšanju kakovosti, “ znižanju stroškov, povečati konkurenčnost, pridobiti certifikat po ISO - 9000, .... to je tematika 3 - dnevnega seminarja pod naslovom: E PRIPRAVA PROGRAMA IN POSLOVNIKA KAKOVOSTI. Seminar m bo potekal od 27. do 29. januarja 1994 na Centru za tehnološko m usposabljanje v Ljubljani, Dimičeva 9. Z 6. Gorenje, d.o.o. - IZOBRAŽEVALNI CENTER Velenje organizira Z seminar iz področja HLADILNIH IN KLIMA TSKIH N APR A V (55 ur). Z Seminar bo v petek, 21.1.1994 ob 15.00 uri v prostorih hotela Vesna Z v Topolšici. 2 Cena posameznega programskega sklopa na udeleženca znaša z 38.500,00 SIT. Z Prijave za seminar pošljite na naslov Gorenje, d.o.o. Izobraževalni 22 center, Partizanska 12, Velenje in sicer do 14.1.1994. E 7. NEKAJ PONUDB IN POVPRAŠEVANJ iz BCC centra v Bruslju: ■ - Nemško podjetje išče producenta rastlinskih ekstraktov, dobavitelje 6 zdrave hrane, dietetičnih produktov in rastlinskih izvlečkov. Z - Italijansko podjetje išče distributerja in grosista za prodajo kopal-£ niških inštalacij, keramičnih in lesenih talnih oblog. Z - Italijansko podjetje išče partnerja za proizvodnjo in prodajo otroških Z in ženskih oblačil. S - Nemški proizvajalec strojev in tunelov za termoskrčljivo folijo, išče 5 poslovno sodelovanje. Z - Nizozemsko podjetje išče proizvajalce plastičnih delov za tovorna 2; vozila, karavane. 2 - Britansko podjetje, ki proizvaja preparate za nego nohtov, išče “ zastopnika oziroma ponuja distribucijo naravnih kozmetičnih proiz- ■ vodov v Angliji. Z - Britansko podjetje išče distributerja za prodajo vrhunsko kvalitetnih Z spalnih vreč, nahrbtnikov in ležalnih blazin. Z - Norveško podjetje išče distributerja visokokvalitetnih ribjih proiz-Z vodov, dimljene in marinirane losose, slanikov, školjk... Z - Nemško podjetje, specializirano v brizganju kovin, išče manjše Z proizvajalce aluminijastih komponent, ekstrudiranih ali stiskanih v Z serijah med200 in 2000 kosih. E VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE Z NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG Z MLADOSTI 2, TELEFON: 063/85ß -920. IBBBgflflflflflflgflflflBflBBBBBBflflBBBflBBBBgBflBBBBflBBBBBflgBIBggl aflflflflflflBflflflflgflflflflBgBflflBflflflBBflflBflBflflBflBflflBiiiiflBBBBBBgigBiiiBBiBBBBBiggiiggigBiiiBiBBgiiBiiiiiBgiigigiiggiiiiiiBBiiiBiigiBBgBflgflflflflflflBBflflgflflflflflgflflgflBflgigflfliflBBfl POLITIKA Zasedanje SO Mozirje NEZAUPNICA IZVRŠNEMU SVETU Zadnja seja občinske skupščine v lanskem letu, ki je bila v četrtek, 23. decembra ob 13. uri v Delavskem domu v Nazarjah, se je kljub nekaterim drugačnim napovedim končala (pravzaprav je bila prekinjena) s preobratom -skupščina je namreč izvršnemu svetu pod vodstvom mag. Alfreda Božiča izrekla nezaupnico. Sprva je kazalo drugače. Dvotretjinske večine ni bilo, Mirko Zamernik pa je predlagal dodatno točko dnevnega reda z nazivom "položaj IS v novonastalih razmerah in glasovanje o nezaupnici predsedniku IS Alfredu Božiču." Alfred Božič je takoj za tem predlagal, da se na dnevni red uvrsti tudi točka, kjer naj bi razpravljali o izjavi štirih strank, objavljeni v 25. št. SN, kjer je šlo po mnenju Alfreda Božiča za neargumentiran napad na IS. Andrej Presečnik je nato predlagal še dodatno točko dnevnega reda, kjer bi obravnavali problematiko javnega podjetja Komunala. Predsedujoči skupščine Dominik Miklavc je zahteval, da se najprej izvoli predsednik skupščine, saj, kot je dejal, v položaju, ko zadnje dni dobiva telefonske pozive s tiktakanjem ure, ne more več voditi skupščine. O grožnjah z uro je vedela povedati tudi Vera Pečnik, dr. Anton Zunter pa je povedal, da so mu grozili tudi pismeno. Vendar, kot je rekel, ni časa za dramatizacijo, treba je delati naprej. Opozoril je še, da SDK ni dobil sklepa skupščine o pregledu poslovanja IS. Sekretarka skupščine in izvršnega sveta Vida Juvan je pojasnila, da je SDK prejel sklep že junija, oktobra je začel pregled proračuna a ga je nato prekinil zaradi bolniške odsotnosti inšpektorjev SDK in prioritete dela na področju lastninjenja. Po zagotovilih bo pregled proračuna čimprej dokončan. Rudi Hramec, ki je skladno s pooblastili v zadnjem času vodil mozirsko Komunalo, njen direktor Rade Rakun je namreč v bolniškem staležu, je podprl predlog, da skupščina razpravlja o Komunali, istočasno pa je izjavil, da od 1.1.94 dalje ni pripravljen več voditi firme, če se zadeve ne uredijo v skladu z zakonodajo. Občina se bo morala odločiti, kaj bo s Komunalo. Sledila je dolgotrajna razprava o dnevnem redu oziroma zaporedju posameznih točk (vsega skupaj slabo uro in pol), končni sklep pa je bil, da se na novo predlagane točke uvrstijo na dnevni red in da se točka o položaju IS in točka o zapisnikih SDK o pregledu v zdravstvenih zavodih združita v eno. Znova se je zataknilo pri predlaganju kandidatov za predsednika SO Mozirje. Miklavc Dominik tudi tokrat ni imel protikandidata, zato je prostor predsedujočega zapustil in zahteval, da izvolijo drugega. Po dolgotrajnem prigovarjanju in javnem glasovanju o zaupnici se je Dominik Miklavc vrnil na mesto predsedujočega, vendar pod pogojem ,da se na naslednji seji skupščine dokončno izvoli novi predsednik. Medtem je skupščina že postala dvotretjinsko sklepčna. Od 63-ih poslancev je bilo prisotnih 43. Začela se je razprava o položaju IS in zapisnikih SDK. Med drugimi je predsednik skupščinske komisije za pregled zapisnikov SDK Franc Basti prebral mnenje omenjene komisije, ki Alfredu Božiču predlaga, naj odstopi. Opozorjeno je bilo še na nepravilnosti v zvezi s sredstvi za Narodne demokrate, akceptnimi palogi zdravstvenih zavodov, za kar je bila podana ovadba na sodišču, in da gre pri vsem skupaj bolj za to, da se skupščina izreče o svoji nadaljnji podpori Alfredu Božiču, kot zato, da mu dokazuje krivdo, saj je to v pristojnosti drugih organov. Mag. Alfred Božič je obtožil komisijo pod vodstvom Franca Bastia, da mu v postopku pregledovanja zapisnikov SDK ni dala besede in daje treba ločevati med predsednikom IS in direktorjem firme Božič. Zanikal je vse obtožbe, ki so bile naslovljene nanj, in dejal, da nasveta komisije o odstopu ne bo upošteval. Zdravka Hriberšek - Ladinek je bila mnenja, da je pomembno imeti pred očmi, daje govora o predstavniku občine, o katerem se govori in piše to in ono. Mag. Jože Kumer je menil, daje pač treba glasovati po svoji vesti, Danica Kranjc - Vezočnik pa je dodala, da se mora skupščinami je Alfreda Božiča izvolila, enostavno opredeliti, ali mu še zaupa ali ne. Po tajnem glasovanju je občinska volilna komisija objavila rezul-tat:za nezaupnico se je izreklo 35 poslancev, proti jih je bilo 8. S tem je dobil nezaupnico celoten izvršni svet, ki pa bo opravljal svoje delo do izvolitve novega. Edi Mavrič se mu je za vse pozitivne rezultate v času njegovega mandata zahvalil, za sodelovanje pa seje zahvalil tudi mag. Alfred Božič, ki je novemu IS zaželel veliko uspeha pri delu in takoj zapustil zasedanje skupščine. Skupščina v nadaljevanju ni sprejela odstopa Jakoba Presečnika s funkcije predsednika Komisije za volitve in imenovanja in članstva v svetih zdravstvenih zavodov, sprejela pa je odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje v letu 1994. Zasedanje je bilo nato prekinjeno, predsedujoči Dominik Miklavc je zaželel vsem prijetne praznike in uspešno novo leto, nadaljevanje seje pa sledi predvidoma 20. januarja. KF TURIZEM Turistični koledarček Celjska turistična zveza je izdala jubilejni, dvajseti koledarček. Uredil gaje, kot vse dosedaj, prof. Zoran Vudler, velik poznavalec turizma celjske regije. Ker zajema vsebina tudi našo turistično ponudbo, kaže o koledarčku le nekaj malega spregovoriti. Gotovo lahko že na prvi pogled ugotovimo vsebinsko pestrost, kot je doslej še ni bilo. Zajete so vse zanimivosti, ki nudijo turistu celovit pregled dogajanj, doživetij in posebnosti turistične ponudbe. Posebno zanimiv je poslovni del ("informacije"), kjer najde obiskovalec sezname gostiln, raznih turističnih točk, vključno s planinskimi, trgovine, združenja, društva, turistične agencije, zdravstvene ustanove, podjetja, obrt in storitve. Poleg tega je turistična ponudba predstavljena tudi po občinah. Naše območje je seveda močno prisotno v informativnem delu. V samem začetku pa najdemo pestre podatke vezane na pratiko, vremenoslovje, ljudske reke in podobno. V koledarskem delu so v strnjeni obliki predstavljene posebno zanimive turistične točke celjskega območja. Ker so naša turistična društva vključena tudi v Celjsko turistično zvezo, bi kazalo ponudbo koledarčka zagotoviti še na našem območju. Prednost takšne publikacije je v tem, da zajema široko ponudbo, to pa daje obiskovalcem možnost dobre obveščenosti in izbire, saj je zapiranje v domače plotove v turizmu kratkovidnost, posebno ko gre za kmečki turizem. Prav na turističnih kmetijah so pogosto počitnikarji, ki želijo popestriti svoje bivanje na vasi. A.V. T UR IZ E M PROGRAMSKI SVET REGIJSKE POVEZAVE ALPSKEGA SVETA KARAVANK, KAMNIŠKO- SAVINJSKIH ALP OBJAVLJA RAZPIS Programski svet regijske skupnosti na področju turizma ALPSKI SVET KARAVANK, KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP objavlja javni razpis za oblikovanje imena, znaka in celostne podobe Regijske skupnosti na področju občin Tržiča, Kranja, Domžal, Mozirja in Kamnika. Najboljši znak bomo nagradili. Prijave pošljite do 10. februarja 1994 na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 61240 KAMNIK. Informacije: tel.: 061/817-278; fax: 061/831-176 Darinka Prešeren Sejem Alpe - Adria Konec marca 1994 bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču mednarodni sejem turistične ponudbe Alpe Adria. Zgornja Savinjska dolina se je kot regija uspešno predstavila že v letih 91, 92 in 93. Skupno predstavitev naše regije načrtujemo tudi letos. Vabimo zainteresirane, da se prijavijo na naslov EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4, Nazarje do 21. januarje 1994. ML ZDRAVSTVO IZJAVA O NESTRINJANJU S PONOVNO NAMERO O UKINITVI BOLNICE TOPOLŠICA Člani Sveta ZSSS - območna organizacija Velenje smo bili ogorčeni zaradi informacije, ki je bila objavljena v sredstvih javnega obveščanja v četrtek, 16.12. 1993, da se ponovno odpirajo vprašanja in namere za ukinjanje Bolnice Topolšica. Na seji sveta v petek, 17.12.1993, smo kot predstavniki aktivnih zavarovancev sprejeli IZJAVO O ODLOČNEM NESTRINJANJU S PONOVNO NAMERO O UKINITVI BOLNICE TOPOLŠICA. Na območju se s tako namero znižuje standard zdravstvenega varstva aktivnih zavarovancev oziroma bolnikov. Zaskrbljeni smo tudi zato, ker bi se na tak način za naše območje zmanjšala dostopnost do bolnišničnega zdravljenja. Prepričani smo, da bodo načrtovalci pri pripravi strokovnega predloga mreže javne zdravstvene službe za bolnišnične ustanove upoštevali tudi naše interese in mnenja. Predsednica: Mira VIDEČNIK KS Bočna Z MAJHNIMI SREDSTVI URESNIČUJEJO POTREBE V Bočni so po propadlemu referendumu brez prevelikih besed in razmišljanj o vzrokih nastale situacije še krepkeje zagrabili za delo in nadaljevali z delom. Daniel Trbovšek, predsednik KS Bočna V jesenskem obdobju so usposobili prostor, namenjen za vaje pevskega zbora. Tradicija in kvaliteta bočkega petja si svoj prostor brez dvoma zasluži, še bolj pa ga potrebuje. V načrtu imajo obnovo strehe na šoli. Pogodbo z izvajalcem imajo že podpisano. V kolikor jim bo dopuščalo vreme, bodo z deli pričeli še letos. Prav tako želijo postaviti še dve luči javne razsvetljave. Po besedah predsednika KS Daniela Trbovška so jim veliko olajšala delo sredstva pridobljena z rebalansom in renominacijo proračuna. Prihodnje leto jim je prioritetna naloga avtobusna postaja na Kropi. Z vprašanjem organiziranosti nove lokalne samouprave se Bočani ne obremenjujejo preveč. Na zboru krajanov, kije bil bolj slabo obiskan, so se ljudje opredeljevali med sedanjo občino in bodočo gornjegrajsko. Ambicij po lastni občini pa Bočani nimajo. Pravijo, da bo treba, kakor koli že bo, še bolj združiti interese in vzajemno razreševati probleme. Edi Mavrič KULTURA NOVOLETNI KONCERT DELAVSKE GODBE NA PIHALA OBČINE MOZIRJE Že tradicionalnemu koncertu Delavske godbe na pihala smo tokrat prisluhnili v dvorani kulturnega doma Mozirje. Kljub mnogim kulturnim dogodkom zadnjih dni starega leta, je bil koncert dobro obiskan. Z navdušenjem smo poslušalci prisluhnili zahtevnemu in kvalitetnemu programu. Sestav godbe se iz leta v leto pomlajuje, saj je vključenih večina mladih godbenikov, ki izhajajo iz Glasbene šole Nazarje. Izbrane točke programa so tako iz leta v leto zahtevnejše, izvajanje pa kvalitetnejše. Za ves njihov trud se jim poslušalci zahvaljujemo in zaželimo jim tudi v novem letu uspešno in zadovoljno muziciranje. ŽIVA PREDPRAZNIČNI KONCERT TUDI V LUČAH V četrtek, na predbožični večer, smo imeli v Lučah koncert mladih pianistov. Bilo je čudovito doživetje. Prijetno pripravljen prostor, brezhibna povezava točk in tiste iskrive otroške oči in mali prstki, do že kar pravih umetnic in umetnikov; seje vtisnilo globoko v spomin. Za vsem tem pa stoji en sam, skromen, nadvse prizadeven človek, z vso svojo veliko dušo. To je gospa Mira Kelemen. Koliko potrpljenja, odrekanja, discipline in volje je potrebno, da se mladenka ali mladenič, ob vsem drugem, nauči iz glasbenih zapisov in instrumenta izvajati lepe skladbe, vedo tisti, ki se s tem ukvarjajo. Menim, da imajo ti ljudje veliko širše obzorje. Zato ima ta koncert za Luče ogromen pomen. Splošna kultura je v teh krajih, kjer ni nikakršne možnosti za dodatno izobraževanje, na žalostno nizki stopnji. Vemo pa, da razvoj in napredek nekega prostora sloni ravno na tem. Vsakršno poučevanje je torej svetla luč in velika pridobitev za ta konec doline, zato jo bomo podpirali na vse načine in z vsemi sredstvi. Osebno sem zelo hvaležna dolgoletni pedagoginji g. Miri Kelemen, saj je eni mojih hčera dala osnove za njen poklic. Takrat je bil davek na glasbeno izobrazbo mnogo večji. - Zaradi oddaljenosti od Mozirja je bila vsaka ura instrumenta ali teorije vsaj trikrat daljša. - Nenehno je bila prisotna bojazen, ali se bo otrok srečno vrnil domov. - Niso pa zanemarljivi tudi stroški, povezani z dvakrat-tedenskimi prevozi - 46 km na obe strani. Ta davek za otroke in starše zdaj plačuje gospa pedagoginja. Izrekamo ji iskreno dobrodošlico in želimo in hočemo, da tako tudi ostane. M. Moličnik KÖNCERT IkoJVflORfN ECJA. ORkESTlRA PRO ARTE V nedeljo, 9. januarja, je bil v farni cerkvi v Nazarjah kulturni dogodek, kakršnih je v naši dolini malo oziroma so bolj redki. Zbranemu občinstvu je namreč muziciral komorni orkester PRO ARTE iz Ljubljane pod vodstvom dirigentke Nade Matoševič in s solistom na trobenti Stankom Praprotnikom. Orkester PRO ARTE sestavljajo diplomanti in študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, mnogi že uveljavljeni v orkestrih Slovenske filharmonije in RTV Slovenija. Mentor orkestra, ki sicer nastopa tudi v tujini (Avstrija, Italija) in je posnel že prvo lasersko ploščo, ki bo izšla letos, je prof. Anton Nanut. V letošnjem letu predvidevajo turnejo v Španiji. Dirigentka Nada Matoševič je po ocenah strokovnjakov zelo perspektivna, mlada glasbenica. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade, diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani, študirala je pri prof. Antonu Nanutu. Dirigirala je že orkestru Slovenske filharmonije, Simfonikom RTV Slovenija, Komornemu orkestru RTV Slovenija, mednarodnemu orkestru mladih Alpe - Adria in z velikim uspehom tudi Mehiškemu državnemu simfoničnemu orkestru. Gostovala je v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Trstu, Benetkah, Celovcu, Salzburgu, Grazu, Mexicu in drugod. Solist Stanko Praprotnik je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado. Izpopolnjeval se je v Los Angelesu pri Th.Stevensu, R. Roperu, J. Štampu in M. Guarneriju. Je član Trobilnega kvarteta Gallus in že sedmo leto prvi solist Simfonikov RTV Slovenija. Komorni orkester PRO ARTE je v nazarski farni cerkvi nastopil s Simfonijo št. 1 v B-duru W. Boycea, Suito "Holdberg" op. 40 E. Griega, Koncertom za trobento in orkester v B - dum G. Tartinija in simfonijo "Simple Symphony" B. Brittna. Muziciranje na visokem nivoju in lep uvod v letošnji mesec kulture, bi lahko rekli. Koncert orkestra PRO ARTE je organiziral Zavod za kulturo Mozirje. KF Kom orni orkester PRO ARTE je požel bučne apla vze 1 o o KULTURA Na podlagi pravilnika o podeljevanju ZLATE PLAKETE S PRIZNANJEM za delo na kulturnem področju občine Mozirje dajeta Zavod za kulturo in ZKO Mozirje JAVNI RAZPIS Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje vsako leto ob otvoritvi MESECA KULTURE posameznikom, društvom ali skupinam za posebne dosežke in dolgoletno delo na kulturnem področju. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom in osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena na kulturnem področju in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj kulture v krajevni,skupnosti, v občinskem prostom ali v podjetju. Zlato plaketo s priznanjem podeljujemo tudi skupinam in društvom pod enakimi pogoji. Predlagatelj mora utemeljiti svoj predlog v skladu z razpisom. Predloge sprejemamo pisno do 20. januarja 1994 na naslov: Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje Hribernikova 1 63330 MOZIRJE ORGANIZACIJE Turistično društvo Nazarje KORENIT KORAK NAPREJ Turistično društvo Nazarje, ki je uradno registrirano od lanskega julija dalje, se je v sredo, 15. decembra, sestalo na letnem občnem zboru. Predsednica društva, Vanja Hofbauer, je že na začetku z zadovoljstvom povedala, da se je število članov v tem času precej povečalo in da so rezultati dela temu primemo vzpodbudni. Društvo je v letu ’93 organiziralo otroško pustovanje, izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko, skupaj s podjetjem EPSI je bilo organizirano tudi srečanje motoristov oldtimer-jev. Zelo pomemben dogodek je bil nakup vrtne hišice proizvajalca Glin Žagarstvo za potrebe turistične dejavnosti. S tem, daje nazarsko turistično društvo storilo korak naprej, ki bo imel, delno pa že ima, pozitivne posledice tudi za sam kraj, seje strinjala tudi predsednica KS Marija Krivec. Da pa je neurejenih stvari še ogromno, so kar po vrsti ugotavljali posamezni člani v svojih razpravah. Opozorili so na pereč llllllll;; ..«MgfMPi ORGANIZACIJE problem črnih odlagališč, ki ga nikakor ni moč rešiti, na premajhno število kontejnerjev v krajevni skupnosti, na neurejenost kraja ob praznikih, na premalo obsežno očiščevalno akcijo itd. Postoriti bo torej treba še marsikaj. V tej smeri si je turistično društvo, na katerega uspešno delo so po besedah Marjana Dobrovca v tem kraju računali le veliki optimisti, zastavilo tudi načrt za prihodnje obdobje. TD seje aktivno vključilo v božično novoletno ureditev kraja in prihod Dedka Mraza. V letu 1994 bo društvo uvedlo svojo članarino, vseskozi pa si bo prizadevalo za povečanje števila svojih članov. Organiziralo bo otroško pustovanje, pri čemer (kot vedno doslej) računa na gostoljubnost nazarskih gasilcev, ki jim v ta namen odstopijo potreben prostor v svojem domu. Pred prvomajskimi prazniki bo organizirana očiščevalna akcija, v katero bodo skušali vključiti tudi osnovno šolo. Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko, ki je bilo lani pravi "boom", bo tudi prihodnje leto pred gradom Vrbovec, udeležba pa naj Turističnemu društvu pod vodstvom Vanje Hofbauerne manjka energije bi bila po predvidevanjih še številčnejša in bolj kakovostna od lanske. Tudi srečanje oldtimerjev verjetno ostane, le da bi mu bilo potrebno dati še večjo odmevnost. Hišico TD, ki sedaj stoji pri poslovalnici Ljubljanske banke, bodo s soglasjem KS prestavili na nasprotno stran Delavskega doma v senco kostanjev. V njej bodo v glavni turistični sezoni skušali organizirati nekakšen informativni biro, ob njej pa naj bi bilo mogoče tudi posedeti. Primemo bi bilo urediti sprehajalno pot ob Dreti od športnega igrišča do stanovanjskih blokov. V razpravi je beseda nanesla tudi problematiko označevalnih tabel za kraj Nazaije, v katerega zaradi njegove industrijske razvitosti vsakodnevno prihaja mnogo poslovnih partnerjev. Table bo potrebno čimprej namestiti. Turistično društvo Nazarje je prvi korenit korak naprej torej že naredilo. Nadaljnji koraki bodp težji, njihova dolžina pa bo odvisna od sposobnosti in zagnanosti njegovih članov. Da Nazarje kljub svojemu "industrijskemu"imidžu tovrstno društvo potrebuje kot vsak drug kraj, je jasno. Zato bi naj bila skrb za njegovo delo prisotna ne samo v društvu samem, temveč tudi pri vodstvu KS in nenazadnje pri vseh tistih, ki na pripadnost kraju nekaj dajo. KF ORGANIZACIJE Srečanje gasilcev - veteranov Naša gasilska društva so še vedno vzor uspešnosti in prizadevnosti. Med ljudmi so priljubljena že zaradi narave delovanja in nudenja pomoči v nesrečah. V dolini imamo društva častitljive starosti, imamo pa tudi člane, ki so si z dolgoletnim delom pridobili status veterana. Mozirsko društvo ima v svoji sredi kar 18 veteranov, kar pomeni, da so stari nad 60 let in da so bili vsaj 30 let aktivni gasilci. V zadnjih letih prirejajo celo tekmovanja veteranov in mozirski so pri tem zelo uspešni, saj prinaša njihova desetina s tekmovanj visoka odličja.Uvrščajo se med 5 najuspešnejših desetin v državi! Društva imajo posebne komisije za delo z veterani, tako vodi v Mozirju to komisijo Milan Šepec, ki je bil tudi gostitelj kar številčne družbe v domačem gasilskem domu. Posebno je pozdravil jubilanta Toneta Pikla, kije pravkar dočakal 80 let starosti in Mira Tratnika, ki je za leto starejši. Milan Šepec je poudaril zasluge veteranov za domače gasilstvo in povedal, da se jim želi mlajši rod oddolžiti s takšnimi srečanji, ki povezujejo mlade in stare gasilce. To je tudi prilika za obujanje spominov, ki so seveda zelo pestri in polni zanimivosti. Če pomislimo, pod kakimi pogoji so društva delovala takoj po drugi svetovni vojni, potem moramo še posebej ceniti delež, sedaj že ostarelih gasilskih ljubiteljev. A.V. Milan Šepec med pozdravnim nagovorom gasilcem veteranom NARODOPISJE Iz Orožnovih zapisov Pokopališka kapela na Oljniku Zapisali smo že, da so pokopališče okoli mozirske cerkve morali ukiniti zaradi pomanjkanja prostora. Včasih so si pri tem pomagali tako, da so ob pokopališču uredili kostnice, v katere so skladali kosti že davno umrlih, na katere so naleteli pri izkopavanju novih grobov. Takšno kostnico so imeli tudi v Mozirju, znotraj obrambnega zidu. Pa vendar so se leta 1835 odločili prenesti "božjo njivo" na Oljnik. Že leto kasneje so dogradili kapelo v čast sv. Stefana. Pa je trajalo še leto, da so postavili oltar, tako so kapelo posvetili 23.4.1837, to pa je opravil tedanji gornjegrajski dekan Franc Novak. V kapelo so prenesli zvon tako iz radegundske kot tudi mozirske cerkve, tako sta v zvoniku visela dva zvona. Da bi kapela imela tudi svoje dohodke, so se našli darovalci, tako je na primer Anton Janko - Stoger iz Ljubije vplačal za maše po svoji smrti, to pa je kasneje storil še Anton Dreu. Na ta način so številni farani pripomogli k vzdrževanju kapelice, kije kmalu začutila silo zemeljskega plazu. Že leta 1862 sojo morali povezati z železjem, vendar tudi to ni nič pomagalo in kmalu sojo morali zaradi neuporabnosti podreti. Mozirski duhovniki Orožen navaja, daje najstarejša omemba mozirskega župnika v listini iz leta 1241, ki govori o župniku Ludoviku ali izvirno: Ludovicus, plebanus de Parbstperch. Ime kraja so v tedanjih listinah pisali zelo različno in ne dosledno enako. To je nasploh opazno pri starejših vpisih imen vseh vrst. Kot dokaz naj služi vpis iz leta 1319, ko je zapisano: Niclaus, Pfarer zu Praesenperch. Takšne so razlike v pisanju krajevnih imen! V župnijski kroniki so zapisani seznami duhovnikov vse od leta 1291 dalje, morda je ta seznam tudi pomanjkljiv, toda Orožen sam gaje pisal in tedaj mu smemo zaupati. Zanimivo je morda še poudariti, da so se tudi pri duhovnikih pojavila sorazmerno pozno rodbinska imena, v seznamu mozirskih duhovnikov se navaja prvi s priimkom, leta 1381 in to Winter. Cerkev sv. Mihaela za bregom Že smo pisali o tem, da so ob gradnji cerkve v Šmihelu omenjali "sv. Mihael za bregom". Pri nadaljnem raziskovanju je postalo jasno zakaj tako. Šlo je za ledinsko ime predela, na katerem stoji cerkev s pokopališčem. Najemnik tega sveta se je pisal Zabrežnik, kar pomeni, daje priimek povzel po ledinskem imenu. To so bili pogosti pojavi v času, do sò v urbarje vnašali še poleg imen tudi priimke. V zaprosilu za gradbeno dovoljenje je namreč jasno zapisano, da bi se cerkev naj gradila "na Zabregi". Ta del zemljišč v Šmihelu je tedaj pripadal celjski bolnišnici, kije iz posesti zbirala sredstva za njeno delovanje. Lastniki zemlje so tedaj bili fevdalci, ki so radi poklanjali podobnim ustanovam posestva, podložniki na njih pa so morali dajatve odvajati ustanovam, ki so dajale posest v najem. In zato, ker je bilo zemljišče, namenjeno za gradnjo cerkve, v lasti celjske ustanove, je moral dati soglasje sodnik v Celju in seveda njegovi svetniki. Res so to štorih na prošnjo šmihelskih vernikov dne 15. avgusta 1599. V listinah piše, da gre za zemljišče 14 korakov dolgo in 8 korakov široko, kjer naj stoji cerkev in še za pokopališče okoli nje 15 korakov širok paš, ta naj bo spredaj pred vhodom 15 korakov širok. Ko so zemljišče pridobili, so morali Piše: Aleksander Videčnik : :: :;v :.. : ;; NARODOPISJE zaprositi deželno sodišče za gradbeno dovoljenje, to pa je bilo na Žovneku, podpisal pa gaje gospod Žovneški Adam Schrott zu Kindberg, Sauneck und Einoed. Ta gosposka je torej imela sodno oblast v predelu Mozirja, torej tudi v Šmihelu. Zovnek oziroma sodna oblast je izdala dovoljenje, da se gradi "nasabregi" le pod pogojem, da ostanejo dajatve iz tega zemljišča še naprej žovneške. Tu so verjetno mislili na davščine, saj je na Žovneku bila tudi davčna oblast. • • Dne 1. maja so bodoči farani poslali škofu Tomažu Hrenu zaprosilo, da bi blagoslovil temeljni kamen za cerkev. Posebej je k temu bilo omenjeno, da je najemnik zemljišča, Valentin Zabrežnik k temu dal soglasje. Prav zanimivo pa je, kdo vse je to zaprosilo podpisal ! Tu gre za zelo popolno naštevanje priimkov, nekateri teh so še danes živi. Pa jih naštejmo: župnik Blaž Nivič, Urban Zabrežnik (lahko tudi Zabrežnik), Jakob Konečnik, Valentin Ravnoločnik, Luka Žlebnik, Ahac Plešnik, Jurij Hriberšek, Banko ?, Verbuč, Gašper Ooltnik, Matevž Napotnik, Luka Germadnik (verjetno Grmadnik), Matevž na Brdem, Gregor Trenkl, Tomaž Ješovnik, Vilko Zagradišek, Tomaž Ojsteršek, Tomaž Punčuh, Ahac Bačovnik, Valentin Podojsteršek, Gašper Raspotnik, Lovro Napotnik, Andrej Slivnik, Mihael Sovinek, Luka Počivalnik, Ožbold Smovršnik, Primož Kozomomik, Jakob Štakne, Primož Berložnik, Leon Valher, Jernej Berložnik,Primož Medved, Luka Polh, Jurij Podstenšek, Jakob na Breclovem, Jurij Podvratnik, Simon Vrhovnik, Simon in Leon Končnik, Gregor Brenkuš in Jurij Žlebnik. Vsi podpisani so torej prosili za gradnjo cerkve sv. Mihaela v Šmihelu. Iz tega torej sledi, daje krajevno ime Šmihel nastalo šele po tem, koje bila cerkev dograjena, prej pa so uporabljali ledinska imena. Škof Tomaž Hren je prošnji ugodil in potrdil gradnjo cerkve "na Sabrezih" in položil temeljni kamen, 12. maja 1602. Sklepamo lahko, da seje tedaj pričela gradnja, ki pa po kasnejših datumih sodeč, ni potekala brez težav in seje zavlekla. Zapisi povedo, da so še leta 1604 delali na temeljih in šele 1628. leta so farani sporočili škofu, daje cerkev v grobem dograjena. Tedaj so prosili škofa, da bi si ogledal zgradbo. Leto kasneje je mozirski vikar Jurij Messner prosil škofa Hrena, da bi cerkev posvetil. V tem pismu omenja vikar tri oltarje v cerkvi. Toda škof Hren je zaradi starosti zaprosilo sicer odobraval, vendar pa ni mogel na pot, umrije 10. februarja 1630. Njegov naslednik škof Rajmund Scharlichije 16. decembra 1631 cerkev in stranska oltarja posvetil. Očitno glavni oltar tedaj še ni bil usposobljen, saj je tega posvetil šele 8. julija 1641. Zakaj je prihajalo do takšnih časovnih presledkov ni pojasnjeno, vendar pa lahko sklepamo, da so bila posredi gmotna vprašanja. Farani so cerkvi darovali razne nepremičnine, tako je leta 1651 Benedikt Ranoločnik podaril vinograd, leto prej pa je Pavel Ramšak odstopil zemljišče za gradnjo župnišča in gospodarskega poslopja. Izgovoril pa sije od cerkve letno dajatev v obliki ene ovce kot nadomestilo za zemljišče. Ker pa cerkev tega ni izvrševala, seje kmalu pritožil škofu. Helena Mrakovnik je podarila cerkvi vinograd v Kolovratu, vendar pod pogojem, da njena hčerka Zofija Petkovnik hasnuje ta vinograd do svoje smrti. Očitno je bila zakristija na severnem delu cerkve prenizka, ker so jo leta 1749 nadzidali. Zvonik pa so povišali v letu 1751, tedaj so tudi cerkev tlakovali. Iz Orožnovega opisa cerkve je sklepati, daje bila obokana leta 1869, do tedaj pa je imela lesen strop, ki pa v nasprotju s podobnimi drugje, ni bil raven. Tudi iz tega lahko sklepamo, da so si graditelji prizadevali narediti nekaj posebnega, to pa je seveda trajalo in tudi stalo več denarja. Hkrati s temi deli so vzidali nova okna, tako prenovljeno cerkev so 8. avgusta leta 1869 blagoslovili, obredje opravil gornjegrajski dekan Jože Florjančič. Še dva stranska oltarja so postavili v letu 1870. Cerkev je imela v lasti tudi mežnarijo. Leta 1788 pa so tu uredili samostojno župnijo. LJUDJE IN DOGODKI VČASIH JE LUŠTNO B’LO, SEDAJ PA TAKO! V Mozirju so Novo leto pričakali ob prestah in v kožuhe zaviti, v Ljubljani pač nekoliko drugače... Razlika je očitna, tudi to pot, žal. VČASIH JE LUŠTNO BLO, SEDAJ PA TAKO! Njega dni so bili dnevi okoli in sam dogodek novega leta, višek celoletnega pričakovanja in veseljačenja. Marsikaj se je spremenilo. Novo leto je seveda še vedno, le daje denarja za tozadevne sprostitve vedno manj. Zgornja Savinjska dolina je bila na silvestrski večer skorajda opustela. Večina ljudi je očitno pričakovala prelom leta v zavetju lastnega doma. O tem so pričala razsvetljena okna domov in zaprti lokali. Denarja ni, vzroki so tudi drugje. Ljudje se z negotovim dvomom ozirajo v prihodnost. Jutri bo mogoče še slabše. Kaj hočemo. Organiziranega silvestrovanja skoraj da ni bilo. Gostinci se prilagajajo splošnim razmeram. V Gornjem Gradu so bile gostilne že kmalu po deveti uri zaprte. Silvestrovali so le v gostišču Trobej. Nekaj gostov, ki so preživljali novoletne praznike pri Trobeju, in domačini so bili sicer prijetna družba, vendar v precej skromnejšem številu kot v prejšnjih letih. Ljubenci so poskušali pritegniti ljudi Z Vesel- ih Nazarjah so "cvetličarji" v "Kregarjevi ulici" takole povsem spontano proslavili prihod novega leta (foto:KF) jačenjem v prosvetnem domu, vendar brez pretiranega uspeha. Veselo je bilo v Šport centru Prodnik v Juvanju. Goste očitno ni motila kar precej draga ponudba. Sto mark za moške in osemdeset za ženske. Pilo in jedlo seje po mili volji. Precej umirjeno ozračje je vladalo v Savinjskem gaju, kjer je v gostilni Gaj goste zabaval priznani ansambel Jože Skubic in Slapovi. Izbrana družba je silvestrovala za zaprtimi vrati. Menda so se bali nepovabljenih gostov. Najbolj vztrajni in vroči krajani Mozirja so se odločili pričakati novo leto kar na prostem, pred zloglasno občinsko stavbo. Mozirjani so še enkrat dokazali, da se ne dajo. Sicer brez ognjemeta, pa saj niso Ljubljana, zato pa z zvrhano mero dobre volje, žlahtno kapljico in svečo pod nosom. Ampak ta seje, vsaj upamo, že utrnila, kljub vsem tegobam. Tekst Edi MAVRIČ Foto Sašo BERNARDI Milil j LJUDJE IN DOGODKI filli! lili : -, iSS ; MALI UUDJE VELIKEGA SRCA Ignac Oprčan Tako, pa je za nami. Uspešno, za nekatere nekoliko manj, kakorkoli že - preživeto je. Novo leto namreč. Najdaljša noč v letu je bila za večino državljanov širom po Sloveniji komaj kaj več kot ena izmed mnogih, mogoče še v družbi prijateljev in znancev, in trpkem priokusu bornega nadaljevanja leta v katerega stopamo še za kanček revnejši. To je na ljubo resnici bledo žalostna slika našega standarda. So tudi izjeme. Vsi vemo zanje, ampak v silvestrski noči so tudi ti gospodje postali za nas nepomembni in majhni. Kot da jih ni. Zase so poskrbeli že čez leto, delavec ni bil v njihovih mislih takrat, le zakaj bi ga imeli v mislih v teh prazničnih trenutkih. Seveda, kakor za koga. Mi pa smo se odločili in v urah tik pred koncem starega in na prehodu v novo leto obiskali LJUDJE IN DOGODKI nekaj tistih, ki jim je urnik vsakdanje službe odredil, kot že velikokrat doslej, najdaljšo noč preživeti na delovnem mestu. V gostišču Trobej, od koder sva se s kolegom fotoreporterjem odpravljala na silvestrsko akcijo, je bilo živahno. Sicer manj kot prejšnja leta pa kljub temu dovolj, da so imeli vsi zaposleni polne roke dela. Gost je pač prvi, postrežba mora biti brezhibna, zato jih pri njihovem trudu nisva motila. Pri njih se bomo oglasili ob zanje bolj primernem trenutku. Časa za klepet ni bilo, zato sva se odpeljala v novoletno noč. V nazarskem Glinu, podjetju, ki se je pred kratkim komajda izognilo najhujšemu, so se najinega obiska vidno razveselili vratarja FRANC BORŠNAK in JOŽE IVANOVIČ ter dežurni gasilec RADO KRAJNER. Presenetila sva jih ravno pri Franc Boršnak, Jože Ivanovič, Rado Krajner pripravi skromnega prigrizka. Tega so si privoščili skupaj, potem pa vsak na svoje mesto. Za Boršnaka je to že četrta silvestrska noč zapovrstjo na delovnem mestu. Pa kaj bi tisto, pravi, samo da je delo. Še dve leti bo poskušal zdržati, potem pa v pokoj. Tudi Ivanovič je navajen na to noč zapuščati družino in služiti borni kos kruha za svoje domače. Gasilec Rado pa pravi, da skrbi za požarno preventivo. V času, ko tovarna ne obratuje, je nevarnost požara še večja. Še to nama zaupajo, da bi lahko kdo od šefov prišel in jim stisnil roko. Kar tako, kot človek človeku. Pa zdravja zase in svoje družine si želijo v novem letu. Tudi delo je pomembno, brez njega bi bilo še veliko slabše. Drugo bo, kot bo naneslo. V MGA-ju naju je prijazno pozdravil vratar IGNAC OPRČAN. Zadnje ure leta je bolj mimogrede, ker mu pač redni obhodi ne dovoljujejo drugače, preživljal pred televizijskim sprejemnikom. To pa seveda ni isto kot v krogu družine. Ampak družina seje z njegovo odsotnostjo sprijaznila, saj kako bi drugače. Zase pove, da je vsega navajen; čeprav je včasih težavno, pa ni, da bi človek tarnal. Le nadrejeni se bolj slabo zanimajo za male ljudi. Sicer pa so njegove želje skromne in realne. Živeti je treba s tem, kar ti življenje nudi. Dežurni policist na policijski postaji v Mozirju JOŽE ŽNIDARKO naju je sprejel nasmejan. Kako tudi ne, ura se je bližala polnoči, s terena pa so mu kolegi sporočili, daje vse "normalno" in tudi težav na cestah zaenkrat še ni bilo. Vse je nekako bolj JožeŽnidarko mimo in brez hrupa. Da bi tudi druga polovica noči minila brez posledic, nesreč in tatvin! Sicer se pa tudi na policiji zavedajo, da je silvestrska noč nekaj posebnega in pustijo ljudi na miru. Dvajset let policijske službe je za njim, tako da je dežurstva navajen. Tudi na ta večer. Za družino pravi, da seje na njegovo odsotnost navadila, tako da kar gre. Kot policist si v novem letu želi čim manj nesreč in poškodb, osebno pa zdravja in sreče. Za družino, zase in za vse ljudi. Polnoč in srečno novo leto, kot se temu reče, sva pričakala v toplem zavetju gostilne Liman na Ljubnem ob Savinji. Prijazna natakarica ALENKA PAČNIK je bila menda edina v celi Zgornji Savinjski dolini, ki je v lokalu še imela goste. Organizirana gostilniška silvestrovanja so seveda izjema. Kaj češ, pravi, dokler Tomo Stankovič SPORT ROBI KOPUŠAR z zmago do vozovnice za SP LJUDJE so gostje pri volji, jim je treba biti na uslugo. Le zakaj bi bilo to pot drugače. Pa še zaposlena je samo pogodbeno, tako da ni mogoče izbirati. Družina jo bo pričakala doma, saj kar gre. Le zdravja, miru in sreče ni nikoli dovolj. Pa nič ne tama, saj jih je veliko še na slabšem. Res je, pa še več jih bo. Kljub vsemu hvala za kavo. TOMO STANKOVIČ je vratar v podjetju Smreka Gornji Grad. Nasmejan pove, da sva prva obiskovalca v letu 1994. Dela samo v nočni izmeni, letos je pač on na vrsti, da dočaka novo leto v v Alenka Pačnik službi. Zena je doma, otroka sta odrasla, tako da pričakujeta novo leto v krogu svojih prijateljev. Nekaj manj kot tri leta še, potem pa v pokoj. Da bi le zdravje bilo, si želi. Brez dela tudi ne gre, saj če bo delo, bo tudi zaslužek. Vsa bridka resnica krutega prehodnega obdobja, katerega menda moramo preživeti, se skriva v stavku preprostega vratarja. Če bo delo, bo tudi skromen zaslužek. Kaj pa tisti, ki so ostali brez dela in to brez svoje krivde? Kaj pa tisti, ki čakajo na svoje prvo delo polni poleta, a brez upanja? In vsa večina tistih, ki kljub delu živijo na meji revščine? In kje so tisti, ki na račun prehodnega obdobja, ki ni nič drugega kot lažna farsa, neupravičeno bogatijo? Mogoče je ta čas (seveda pa v resnici zapisanega ne verjamemo) primeren trenutek, da se njihov farizejski srečno učloveči in postane resnično SREČNO, znosen za vse. Tekst EDI MAVRIČ Foto SAŠO BERNARDI Smučarski skakalni klub Ljubno ob Savinji je bil ob koncu lanskega leta, točneje rečeno 30. decembra, organizator tekme v smučarskih skokih v Planici za pokal Cockta. Mladinci starosti do 18 let so se pomerili na 70-meterski skakalnici. Robi Kopušar Tekmovanje je pod vodstvom Bogdana Groharja potekalo v pretežno oblačnem vremenu, udeležilo pa se ga je 58 tek- movalcev. Na veliko veselje matičnega kluba je s skokoma 66,5 m in 68,5 m zmagal Robi Kopušar z Ljubnega. Z absolutno najdaljšima skokoma v obeh serijah je premagal vso konkurenco in si zaslužil tudi najvišje sodniške ocene. Drugouvrščenega Rolanda Kaligara iz Velenja je "preskočil" za 7,1 točke, tret-jeuvrščenega Anžeta Zupana iz Žirovnice pa za 9 točk in pol. Uspeh Robija Kopušar ja je z desetim mestom dopolnil drugi ljubenski skakalec Tomaž Murko (61,5 m in 63 m). Konkurenca pa je bila tokrat prehuda za tretjega skakalca ljubenskega kluba Damijana Globočnika (48,5 min47m). Smučarski skakalni klub Ljubno je za dobro organizacijo tekmovanja prejel vse pohvale, Robi Kopušar pa si je s to zmago dokončno zagotovil mesto v državni reprezentanci, ki konec meseca januarja potuje na mladinsko svetovno prvenstvo v Avstrijo. Robiju za ta rezultat čestitamo in mu želimo še več sreče na svetovnem prvenstvu! KF MLADI DOPISNIKI TURIZEM SMO LJUDJE V tem šolskem letu smo na osnovni šoli v Gornjem Gradu spet oživeli delo turističnega krožka. Zavedamo se, da lahko tudi osnovnošolci prispevamo k lepši urejenosti kraja in k večji uveljavitvi turizma. Pravijo pa, da je treba najprej pomesti pred domačim pragom. Zato smo v jesenskih mesecih poskušali čim lepše urediti nekatere panoje in vitrine po šolskih hodnikih. Marsikateri sošolec se ob njih rad ustavi. V decembru pa smo se kar vsi učenci šole ob pomoči likovnega pedagoga potrudili za čim lepši izgled našega drugega doma. Podmladkarji turističnega društva smo se odločili, da pogledamo po kraju, kako so ostali Gornjegrajci prisluhnili vabilu turističnega društva, da naj v predprazničnih dneh polepšajo svoje domove. Ker smo nekateri člani krožka imeli sredi decembra priložnost videti tudi druge kraje po naši lepi Sloveniji, smo potem urejenost domačega primerjali z njimi. Nismo bili posebej zadovoljni. Našo akcijo smo izvedli v tednu pred Božičem. Razdelili smo se po skupinah in obhodili Gornji Grad. Ocenjevali smo predvsem javne lokale. Pozornost je pritegnila novoletna smrečica in lepo okrašena manufakturna izložba trgovine Mercator. Izvirni so bili venčki na Štembergerjevi trgovini. Lepo je bila okrašena tudi izložba Savinje, ki pa je vzbudila premalo pozornosti v večernih urah, ker ni bila osvetljena. Na osrednjem delu trga je bilo sicer nekaj lepo okrašenih smrek, vendar to ni zadoščalo za lepšo, celovitejšo predpraznično podobo kraja. Pohvaliti moramo pa tiste krajane, ki so lepo okrasili tudi zunanji del svojega doma. MLADI DOPISNIKI opažamo, da po neurejenosti izstopa okolica poslopja Menine in prosvetnega doma. Le kdo bi moral za to poskrbeti? Po sklepu akcije smo razmišljali, da bi morali v bodoče predstavniki društev in krajevne skupnosti poskrbeti za enoten načrt lepše božično- novoletne ureditve kraja. Navsezadnje prihajajo v naš kraj z bogato kulturno dediščino turisti tudi pozimi. odoče vsi prebivalci bolj poskrbeli za lepši izgled kraja. Tako bi bili bolj zadovoljni domačini kot tudi naši obiskovalci. Podmladkarji turističnega društva bomo radi pomagali po svojih močeh. TURISTIČNI KROŽEK OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD PISMA ZAHVALA INŠTRUKTORJU Sedaj med upokojitvijo sem začela premišljevati, kaj če bi šla v avto šolo. Rečeno storjeno. Kar nahitro sem se odločila. Teorijo sem uspešno zaključila, pod vodstvom gospoda Gačnika, čakala me je še praktična vožnja. Glede praktične vožnje sem bila v skrbeh, saj nisem še nikdar sedela za volanom. Cim sem imela par ur vožnje, sem bila prepričana, da sem na pravi poti. Ja, res imam šoferski izpit in to se moram zahvaliti inštruktorju Tomažu Esu, ki meje inštruiral in imel z mano toliko potrpljenja, da sem uspela. Se naprej mu želim srečno vožnjo in dosti uspehov, kakor tudi njegovim kolegom Božidarju Juriču in Tonetu Rosensteinu. Marija Lunar Ljubija 129 Mozirje SLABA IZKUŠNJA z IRENO VRČKOVNIK V mesecu maju 93 sem imela posel z g. Stankom VRČKOVNIKOM iz Florjana 280 Šoštanj. Tu sem imela "čast" spoznati tudi njegovo hčerko gospodično (in ne gospo kot je dvakrat izjavila na RADIO VELENJE) IRENO VRČKOVNIK, kije širši javnosti poznana, da se v prostem času ukvarja s glasbo. Spoznala sem njen "bogati" besedni zaklad in pokvarjen značaj, ko sta me z njenim očetom hotela ogoljufati. To jima ni uspelo, ker smo tudi "navadni" ljudje razgledani. Izredno pa sem bila presenečena, koliko nepoštenosti je v ljudeh, ki pridejo malo iz anonimnosti (velja za ta primer). Ne vem ali se imata Irena in Stanko VRČKOVNIK za tako pomembna ali pa je to že v njuni navadi, da poskušata ogoljufati "navadne" poštene ljudi. Ko bi ljudje malo bolj poznali osebnost Irene VRČKOVNIK in ne samo njene pesmi, bi je verjetno ne izbrali za Slovenko leta 1992 na radio Velenje. Ivica ŽNIDAR iMozirje KRONIKA 22.12.1993 se je ob 16.50 uri zgodila prometna nezgoda v Dolu pri Gornjem Gradu. Zaradi neprimerne hitrosti je z vozišča v reko Dreto zapeljal voznik osebnega avtomobila Marjan K. (21) iz Rečice ob Savinji. Na vozilu je nastala materialna škoda. 23.12.1993 sta ob 16.35 uri v Gorici pri srečevanju z osebnima avtomobilima trčila Darko P. (26) iz Sp. Rečice in Peter Ž. (37) iz Lačje vasi. Posledica trčenja je bila materialna škoda. 24.12.1993 sta ob 14.05 uri v Radmirju s tovornima avtomobilima trčila Janez M. (37) iz Gornjega Grada in Silvo P. (27) iz Florjana pri Gornjem Gradu. Na vozilih je nastala materialna škoda. 26.12.1993 so policisti prejeli obvestilo, da je neznani storilec v času od 24. do 26.12. vlomil v trgovino na avtobusni postaji v Mozirju in odtujil precej tehničnega blaga. Storilca še niso odkrili. 29.12.1993 ob 01.55 uri je na parkirnem prostoru pred gostiščem Markelj v Sp. Rečici Aleksander M. (21) iz Pobrežij z osebnim avtomobilom trčil v osebni avto last Bojana G. (26) iz Nazarij. 3.1.1994 so na policijski postaji prejeli obvestilo, da je neznani storilec skozi okno WC-ja vlomil v Bistro T v Nazarjah in odtujil 11.000 SIT. Neznanca še iščejo. 6.1.1994 so na policijski postaji obravnavali primer poskusa ilegalnega prehoda državne meje v Avstrijo. To je poskušal storiti tuji državljan NašidK. (34). 8.1.1994 je ob 19.55 uri Marjan Č. (30) iz Velenja vozil osebni avto iz Mozirja proti Nazarjam. V bližini tovarne MGA je v ovinku zapeljal na levo stran cestišča in čelno trčil v osebni avto, ki gaje nasproti pravilno vozil Alojz M. (46) iz Šoštanja. Pri trčenju seje Alojz M. hudo telesno poškodoval, njegova sopotnica Lidija M. pa je dobila lahke telesne poškodbe. 9.1.1994 so policisti prejeli obvestilo o tatvini štirih betonskih korit za rože na škodo Antona T. (67) iz Rečice ob Savinji. 9.1.1994 je doma v stanovanjski hiši storil samomor s pištolo Aleksander M. (21) iz Pobrežij. j.---------_____ ___ _ _ _______ _ jI c. 1 j| tj j IZID NOVOLETNEGA Ž RE BANJA! ji lj| l.nagrada:tuškabina:MetaPOLJANŠEK,Dobletina || ri I 2. nagrada: akumulator: Miran PISTOTNIK, Mozirje | _ i I 3. nagrada: stenska ura: Slavica POZNIČ, Mozirje ! g š j POLEG TEGA NUDIMO UGODNO j j PONUDBO: i ij J i ! tuš kabin, sanitarne keramike iz uvoza, enoročnih j I ji j baterij ter vsega, kar potrebujete za instalacijo j | i I vodovoda in centralnega ogrevanja. | S OGLASI ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE SPOŠTOVANI VARČEVALCI! Obveščamo vas, da nudimo ugodne pogoje za vse vrste varčevanja po konkurenčnih obrestnih merah od 15. januarja 1994 dalje. TOLARSKE VEZANE VLOGE NAD 1 MESEC OBRESTNA MERA: mesečna letna do 50.000 SIT nad 50.000 SIT nad 100.000 SIT 2,10% 2,20 % 2,40 % 27,72% 29.20 % 32.21 % NAD 3 MESECE do 50.000 SIT nad 50.000 SIT nad 100.000 SIT 2,30 % 2,45 % 2,50 % 30,70 % 32,97 % 33,74 % NAD 6 MESECEV 2,55 % 34,51 % NAD 12 MESECEV 2,59 % 35,08 % NAD 24 MESECEV 2,71 % 37,08 % NAD 36 MESECEV 2,84 % 39,08 % Tolarske vezane vloge z devizno klavzulo, vezane na tečaj DEM NAD 1 MESEC 10% NAD 3 MESECE 11 % Prijazno vas pričakujemo v vseh blagajnah Zadružnih enot M-ZKZ Mozirje. ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE SAVINJSKA trgovske družba d.o.o. Žalec BUTIK MASH - (NOVA AVTOBUSNA POSTAJA) Posezonska RAZPRODAJA - 3 0 % RAZPRODAJA TRAJA DOKLER JE ZALOGA! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje WMWM—Tl—Ml Bil !■ — VIŠJA DOVOLJENA PREKORAČITEV STANJA NA TEKOČEM RAČUNU Poleg vsakodnevnih izdatkov za tekoče potrebe, nas lahko danes presenetijo tudi izdatki, ki jih nismo predvideli in ki presegajo naše finančne zmogljivosti. Imetnikom tekočih računov so neprijetna presenečenja prihranjena, saj lahko koristijo limit, ki dovoljuje prekoračitev stanja na tekočem računu. Ker življenjski stroški še zmeraj naraščajo, smo se v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. odločili, da spremenimo višino avtomatskega limita na tekočem računu, ki od 1.1.1994 dalje znaša 20.000,00 SIT. Sprememba bo razvidna v izpisku o stanju na tekočem računu. Prepričani smo, da bo omenjena sprememba razveselila marsikaterega imetnika tekočega računa in da bodo medsebojne vezi postale še trdnejše. ZAHVALE ZAHVALA ob boleči izgubi ljube hčerke, mamice in stare mame BOŽIDARE BRITOVŠEK iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem M-ZKZ Mozirje, njenim prijateljicam in zdravnici dr. Fùrstovi za nesebično pomoč že med njeno hudo boleznijo in po njej. Hvala za izrečena in poslana sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Hvala g. kaplanu iz Mozirja in g. župniku iz Braslovč za lep pogrebni obred, obema govornikoma in pevcem ter vsem ljudem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spoštovali in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Vedno si me pričakovala z odprtimi rokami, a tvojega pričakovanja ne bom pričakala? ZAHVALA V 83. letu starosti me je za vedno zapustila dobra mama JOŽEFA MAVRIČ iz Dobletine 18 Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in mojim sodelavcem MGA-ja za darovano cvetje, sveče in sv. maše, velika hvaležnost sosedom in vaščanom Dobletine. gospodu patru Borisu iz Nazarij in g. župniku Korenu iz Gornjega Grada, za lepo opravljeni cerkveni obred. Posebna zahvala g. dr. Širku, ki ji je lajšal bolečine. Vsem še enkrat iskrena hvala! Hčerka Andreja Jesenski veter je zapihal Bog te k sebi je poklical a ti si vedel, v naših srcih boš ostal, ko v trpljenju si zaspal. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, ata in stari ata JANEZ ROČNIK Ter 65, Ljubno Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovane vence, sveče in sv. maše, izraze sožalja ter vse, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njegovi. Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA V trenutku bolečine, ko smo se morali posloviti od naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANGELE HOMAT, roj. ATELŠEK iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, za lepo cvetje in darovane sveče ter maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za opravljen obred in moškemu pevskemu zboru iz Mozirja. VSI NJENI ZAHVALA ob nenadni smrti sestre FRANČIŠKE OSOJNIK iz Bočne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč in izrazili sožalje. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala g. župniku, pevcem in organistkinji za opravljeni obred. Hvala g. Jožici za poslovilne besede, gasilcem in praporščaku. Iskrena hvala tudi doktorju Širku za dolgoletno zdravljenje pokojne. Žalujoči brat Tone, sestre: Ančka, Micka in Lenčka. ZAHVALA CIRIL LOMŠEK iz Nizke Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče, dr. Kramerjevi, g. župniku Bračunu za opravljen obred, govorniku Jožetu Grudniku, organistom in pevcem. Vsi njegovi ran Mecator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ODKUP LESA Cenjene lastnike gozdov obveščamo, da odkupujemo: - vse vrste lesnih gozdnih sortimentov - drva oz. les za lesne plošče (metrska, prostominska) V MESECU JANUARJU nudimo možnost takojšnieea plačila ob oddaji večje količine lesa. Vse informacije na tel. 831-033 ter 831-521 od 7. -15. ure. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro PRAŠNIKAR Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti Tel.: 063/845-194 NUDIMO VAM: - satelitske sisteme z garancijo in atestom že od 460 DEM naprej - popravila in dograditve že obstoječih antenskih sistemov - RTV servis na vašem domu NON-STOP VSE STORITVE OPRAVLJAM KVALITETNO IN Z GARANCIJO. SE PRIPOROČAM! OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE s polnim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov Osnovna šola Ljubno. Sprejemali jih bomo osem dni po objavi. Pričetek dela 1. februar. v.-.-.-.-.Jj "Il Samo nekaj mesecev spoznavanja in sodelovanja je bilo dovolj, da so se delavci SGP Primorje iz Ajdovščine in Ljubenci spoprijateljili. Še več, ob odprtju obvoznice so se dogovorili, da bodo organizirali skupen koncert pevcev iz Ajdovščine in Ljubnega. Prijetno druženje je še bolj poglobilo medsebojne odnose. Nadvse vzpodbudno. Predlagamo, da poslance mozirske skupščine skupaj z njenim izvršnim svetom in vsemi savinjskimi zdraharji zamenjamo in na njihova mesta postavimo ljudi iz Primorske. Ma oštja, šele potem bomo začeli resnično delati. ***** Ekonomisti so kos izračunati stroške vseh mogočih izdelkov in pridelkov. Le "parlamentarnih" izdelkov se še niso lotili. Pa bi bilo zelo zanimivo slišati koliko stane našo državo kakšen zakon oziroma predpis, ko gre skozi vsa mogoča in nemogoča rešeta... Ob tako visokih stroških skupščinskih sej, bi seveda cena omenjenih izdelkov bila verjetno kar astronomska. Seveda moramo upoštevati, da smo mlada demokracija, da se šele učimo vladati ljubljenemu narodu, daje delo poslancev do kraja utrudljivo, kar potrjujejo posnetki iz skupščine, ko se kar številni "predstavniki" ljudstva dolgočasijo, se zabavajo, berejo časopise in največkrat pa gledamo osamljene, prazne klopi... Ali bi bilo tako, če bi v kantini zaračunavali ekonomske cene? ***** Poznamo poslanca, kar obilnega po telesnem obsegu, ki je v javni oddaji za "ostarele občane" razlagal, kakšen politik da je. Pa je modro ugotovil, da hodi v parlament le “zajebavat" in še nekaj takih cvetk je natrosil. Ja, to je pač zelo draga "zajebancija" ob visoki plači in drugih prejemkih poslancev. Je že tako, da so nekdanji dvori imeli vedno "dvornega norca", če je ta gospod prevzel takšno funkcijo v skupščini, še ni bilo nikjer obelodanjeno, pa bi bilo zanimivo, kaj bi nato rekel resni gospod predsednik Državnega zbora? ***** Nekaj mora biti narobe pri nas in v naši pravni državi. Tako si prizadeva pravosodje spraviti nekega "ljudskega izbranca" pred mizo pravice, pa se temu postavijo po robu njegovi "zvesti" kolegi v Dražvnem svetu. Ali bi se tako solidarno postavili tudi za katerega "navadnega" državljana je sedaj vprašanje? Sodimo da ne, kajti znan je rek, da vrana vrani ne izkljuje oči! Torej le vkup držimo, ko gre za našega človeka je očitno načelo, ki ga v tem visokem zboru uveljavljajo. Da se bodo v kratkem maščevali Državnemu zboru, je jasno, ta je namreč stopil na stran pravosodja, joj kaj bo zdaj, ko bodo spet izglasovali svoj sloviti "odložilni veto", morda tokrat kar dva ali tri! ***** Kar dolgočasno zvenijo pripovedovanja politikov, kako si prizadevajo za "promocijo" Slovenije v svetu. V te svrhe so izdali že toliko denarja, da se nam še sanja ne. Razni ministri so opravili turistično-politična potovanja tja v daljne dežele in ob povratku domov ganljivo pripovedovali, kakšne uspehe so pri tem imeli. Vse "pozna" Slovenijo, bi lahko sklepali. Pa glej ga zlomka, ko so se naši smučarji pokazali svetu z najboljše strani in ko so dvignili ugled male države na sončni strani Alp, so nekateri novinarji iz dežel, kjer so bile opravljene obsežne akcije za promocijo Slovenije, kot nalašč poročali, da sta odlični "slovaški" smučarki dosegli presenetljive uspehe... Torej bi kazalo poslej denar za razna promocijska potovanja politikov nameniti smučarjem, ki resnično predstavljajo Slovenijo v svetu, pa še ceneje bi bilo! *** Naj še kdo reče, da ni mozirska občina ena zadnjih rdečih trdnjav v državi. Kako si sicer moremo razlagati odhod Božiča še pred uradnim Božičem. Poslanci so, nimamo vzroka, da jim ne bi verjeli, prepričani, da je en Božič v občini dovolj. Za nekatere je še ta preveč. Mozirska vlada je torej skupaj s predsednikom vred pogorela. Zrušili so jo tisti, ki so si najbolj prizadevali, da je bila ustoličena. Po načelu, če sem te pripeljal, te bom tudi odpeljal. Svojo dolgotrajno a na koncu uspešno odisejado so menda določeni poslanci proslavljali pozno v noč. Tako se tudi spodobi. Na nas je, da čakamo nadaljni razplet mogoče tudi zaplet dogodkov. Nekaj pa vendarle vemo tudi mi. Namreč to, da ima vsaka palica dva konca. Eden je že bil uporabljen . Pa sedaj občani z zanimanjem pričakujemo udarec drugega konca. ■ ■ _________ __________________ Wsmsm ZA RAZVEDRILO 1 NAGRADNA KRIŽANKA 1994 Samodejni stroj Redko moško ime Prostor 2a pridobivanje soli Ivan Minatti Makedonski tiskar T eodosije T rinitro -toluen m..«Ji Pristaš rasizma Ukor, graja Kraj na Niko Tož REŠITEV IZ Otročiček Nicolae Teausesci. ► Sestavil : Metod Rose HntJoNJh ŠTEVILKE : Savinjske novice Oprostilno dejanje Prebivalci Letonske Kultur, rasti Zemeljski plin baraka, amonal. Ovitek, ovoj Poveličevanje lastnega naroda Natrij Telur lopata, vstopnina. OS, Erenik, irada. Selan, ET. Van. Eöo. carina. LN, saga, Ante. boja. atentat, onomatopoija. žogica, IS, Sm, Ivioa, PK. ski, Co. apel. Dean. ilo, Ubaviö, Nepal, tranša, Toscana, jak. ojkolog, ala. Francoski komik Lojna bula Vrsta testenin Nemški filo zof Georg Indijski, bog Kit ubijalec 3ritok ruske reke Kame Dnevni metulj Valjevo Slovenska smučarka Srbski psiholog Nikola Edo Zidar Kofein v . .čaju Ameriška k Prizorišče T rojanske bitke Indijski pesnik Muhamad Kraj v naši občini Spremile -vaici Erosa Rasist Smith l2tok Čop Krvi rimski založnik T ip ohišja pri čipih Nebesni pojav Bertoncelj ■ Stena - Am vesolj družba Sibirski veletok Miro Eržen Ivo Sivec Odprava, izločitev Rožni venec Srednje- ameriška agava MINI SLOVARČEK : AJATKA: pritok Kame v Rusiji Dl L: tip ohišja pri čipih IKBAL: indijski pesnik (Muhamad) SINAITSKI: makedonski tiskar (Teodosije) IME IN PRIIMEK: NASLOV: MED PRAVOČASNO PRISPELIMI PRAVILNIMI REŠITVAMI SMO IZŽREBALI NASLEDNJE DOBITNIKE: 1. nagrada (ura v vrednosti 4.900,00 SIT): IgorZAGRADIŠNIK, Novo naselje 10, Gornji Grad; 2. nagrada (ura v vrednosti 4.500,00 SIT): Eva ZAVOLOVŠEK, Podvrh 10, Mozirje; 3. nagrada (ura v vrednosti 3.000,00 SIT): Jernej LESAR, Rečica 107/a, Rečica ob Savinji. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe urarstva Aubreht iz Mozirja. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 1. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 24. januarja 1994 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c.4,Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trgovina IZOLES iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT FRANJU PUKARTU iz Nazarij 26 Nagrajenec lahko koristi nagrado v navedenem znesku v trgovini IZOLES v Mozirju. ČESTITAMO! OGLASI MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem leta 1994 ukinjamo možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika bo poslej namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa kot novo možnost oglaševanja uvajamo novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom "MORDA IŠČETE PRAV TO..."., ki je tokrat poskusno (in brezplačno) pred vami. Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.000,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! *7 *7 ipßwir® ooo SATELITSKE ANTENE Satelitske antene - z montažo in garancijo že za 440 DEM. Tel.: 831-463 Vili po 15 h. OGREVANJE Izvajamo ogrevanje vseh vrst. Cisterne po naročilu. Ugodno! Tel.: 063 851-936. PREMOG Prodaja in dostava premoga različnih vrst, tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. SERVIS Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilne aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel.:831-109. »TA m» Tajnšek Diana I AUI Gornji Grad, Tlaka 32 Vam nudi: Tei.: 842-158 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage HUSQVARNA - snežne verige - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman Ugodne cene: - antifriz, akumulatorji Top-la, olja Shell - zelo ugodne cene avtomobilčkov Bburago Pri nakupu nad 6.000,00 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000,00 SIT 5% popusta, nad 10.000,00 SIT 10% popusta! Del. čas: od 8h - 12h in od 14h - 17h, sobota od 8h - 12h. Se priporočam! 831-957 TRGOVINA Golf JXD, letnik 1990, metalno moder, prodam. Tel.: 831-039. Poslovni prostor ob glavni cesti na Ljubnem dam v najem. Tel.: 063/ 841-267. Prodam garsonjero 26 m2 v Rečici ob Savinji. Tel.: 831-785. Syntesizer Casio MT 740 (5 oktav) ugodno prodam. Tel.: 831 -971. Iščem delo receptorke, varuške ali pomoč starejšim. Marija Krašovec, Loke 29, Ljubno. Prodam malorabljeni enodelni otroški smučarski kombinizon 13. Tel.: 832- 417. * Simentalko, brejo, staro 3 leta ugodno prodam. Tel.: 831-122. Brusilni aparat za vse vrste listov ugodno prodam. Tel.: 831-122. Prodam traktor IMT 33 z montiranim traktorskim viličarjem. Inf. tel.: 844-501. Prodam novejše trosobno stanovanje v Celju. Vinko Gregom, Ljubija 60, Mozirje. * Podarim psičko nemško ovčarko, staro 4 mesece. Rore 6, Gornji Grad. Domače vino izabelo prodam po 100 SIT za liter. Tel.: 831-501. Prašiča, domače reje, 200 kg, ali Špeh prodam. Tel.: 841-196. Zamenjam lastniško stanovanje 46 m2 v Celju, za stanovanje v Mozirju. Tel.: 36-558. Podarim enoletnega nemškega ovčarja. Tel.: 831 -527. Prodam dva uokvirjena gobelina (popoldan). Tel.: 845-131. Prodam moder, malo rabljen dvosed, razstegljiv v ležišče. Brglez, Radmirje 3. Kupim seno za mlado govedo. Tel.:831-007. Dvosobno stanovanje v Nazarjah 61 m2 prodam. Tel.: 062 32-279. Leseno strojno lopo velikosti 6m X 8m ugodno prodam. Tel.: 831 -459. Prodam opremljen in utečen gostinski lokal v Šoštanju - 92 m2. Tel.: 063 853-220. Vino "izabela" prodam po 100 SIT. Tel.: 831-377. * R 4, letnik 92, prevoženih 36.000, prodam. Tel.: 841-194 zvečer. * Najamemo prostor cca 100 m2 za trgovino. Relacija Mozirje - Ljubno. Tel.: 779-220. * Prodam novo eno nadstropno stanovanjsko hišo, takoj vseljivo. 4 km iz Velenja. Inf. 063/ 853-220. Prodam električni bojler, peč emocentral in pralni stroj. Vse rabljeno. Tel.: 832-509 po 16.00 uri. Prodam prašiče, stare 10 tednov. Tel.:841-357. Prodam prašiča 160 kg, domača krma. Tel.: 831-377. Prodam sivo-rjavo telico, staro 11 mesecev. Tel.: 844-281. * Audi 80 LS, letnik 8/79, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 842-032 pop. * Prodam belo dolgo poročno obleko št. 40. Žerovnik, Dol 23 a. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. št. SN ____________ Ime in priimek: _________________ Naslov: MARILLI Šolska ul. 32, MOZIRJE VELIKO ZNIŽANJE! Znižanje zimskih pletenin 20% Znižanje Toper šumečih trenerk 30% Znižanje otroških bund 30 % Znižanje moških bund 20% Znižanje ženskih srajčnih bluz 20% Vabimo vas k.ugodnemu nakupu! POGREBNA SLUŽBA STRAHOVMK d.o.o. ‘Pogrebna oprema - Pogrebne storitve - Ureditev pokopališč - ‘Dobava spomenikov - Dobava cvetja Odštejemo pogrebnino v vrednosti 48.000 S/T. Vrečerjeva 2, 63310 Žalec, Tel: 063/712-261,714-686 Mobitel: (0609) 615-427 POMETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 Pri nas dobite po ugodnih cenah material za vodovod in centralno ogrevanje. NA ZALOGI: - radiatorji, oljni gorilci, peči, - cevi - pocinkane, črne in bakrene - PVC odtočna kanalizacija - sanitarna keramika - KOLPA SAN oprema - črpalke vseh vrst Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3 - 5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. Če potrebujete karkoli za vodovod in centralno ogrevanje, nas obiščite in se prepričajte o naši ponudbi! V mesecu januarju vam po izredno ugodnih cenah nudimo gorilce in cisterne za centralno ogrevanje ter ves pripadajoči material. Z veseljem vas pričakujemo! Parižlje 11 /c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK mvin/i Celje - skladišče D-Per 7/1994 5000001673,1 COBISS o 4V TO PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE ------------------------- Savinja "MANUFAKTURA" Mozirje Posezonsko znižanje cen zimski konfekciji do 40% •d 10.1.1994 doQ« ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20., ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 10.01. do 16.01. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 17.01. do23.01.ZAGOŽEN DRAGO,dr. vet. med. Ljubno,tel. 841-769 24.01. do 30.01. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzomištvo Nazarje 10.01. do 16.01.94 TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 17.01. do 23.01. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 24.01. do 30.01. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. MLADINSKA LITERATURA: * Strniša: Razbojniki z Marsa * Zalar: Pravljice iz Dobrepolja * Najlepše uspavanke * Lindgren: Emil iz Lonnerberga * Lindgren: Božič v Hrupni vasi * MLADINSKA - STROKOVNA KNJIGA: Taylor: Življenje v gozdu * Greenaway: Življenje v močvirju * Gunzi: Življenje v jami * Walker: Potresi; Snežni in zemeljski plazovi; Lakota, suša, kobilice * Watt & Wilson: Vreme in klima * Snedden: Kaj je ptič; Kaj je žuželka * II. STROKOVNA LITERATURA: * Lipnik: Metodika govorne vzgoje * Katekizem katoliške cerkve * Chevalier: Slovar simbolov * Celjski zbornik 1993 * Slovenski almanah ’94 * Kmecl: Zakladi Slovenije (5. prenovljena izd.) * Tomazin: Nebo nad Afriko * Križnar: Samotne sledi * Šeruga: Nevarne poti * Oxfordova enciklopedija zgodovine * PC za telebane * DOS za telebane Štefančič: Filmski almanah ’93 * lil. LEPOSLOVJE: * Christie: Potnica iz Frankfurta * Vokač: Knjiga senc * Bartol: Zakrinkani trubadur * Kovač-Borec: Pohlep po človeku * Daudet: Sapfo-pariške ljubezni * Sedej: Ljubezen v stotih slikah * Mal: Na ranču veranda * SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI Od 20.12.1993 do 20.02.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO KINO "JELKA" NAZARJE 15.01. in 16.01. BEGUNEC - ameriški film - akcijski 22.01. in 23.01. TO JE AMERIKA - ameriški film - zabavna komedija KINO "DOM" MOZIRJE 15.01. in 16.01. NAKLJUČNI JUNAK - ameriški film - komedija 22.01. in 23.01. ODRASLI Sl PRIVOŠČIJO - ameriški film - triler EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE