Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovimi ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO jaška ul. i lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 29. julija 1943. štev. 30 (715) Pri grošu ni prijatelja no brala. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. OrednlStvo Id uprava v Ljubijant, MikloSlčtva 14/111. Poštni predal St. 345. TelefoD 6t. 33 32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani 6t. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefrankiramh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1/4 leta 10 lir, »J* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr«ta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55 mm) 7 '.Ir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali o g »a-s 1 : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod fie posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: UGRABLJENI PRINC Naša nova pravljica (Gl. s Ir. 4.) PROGLAS KRALJA IN CESARJA ITALIJANSKEMU NARODU Vladar je osebno sprejel poveljstvo nad Oboroženimi silami. — Maršal Badoglio imenovan za šefa vlade Agencija Stefani poroča; Hini, 2(5. julija. N j. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega ministra-tajnika, ki jo je podal Nj. Ekse. Benito Mussolini, ter je za predsednika vlade in prvega ministra imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije 1’ietra Badoglia. Proglas Ni. Vel. Kralja in Cesaria Rim, 25. julija. Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic: Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgala sveta tla domovine. Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet n»šla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami I>o neomajni veri v neumrljivost domovine. Podpisan: Viktor E 111 a n u e 1. Sopodpi=M»; Piotro Badoglio. Proglas maršala Badoglia Itim, 25. julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italijanom dal naslednji oklic: Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo, in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen. Živela Italija! živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio. Odredba šefa vlade maršala Badoglia Rim, 26. jul. Sef vlade Badoglio je izdal naslednji ukaz: Prostovoljna Milica za narodno varnost je sestavni del Oboroženih sil naroda in sodeluje z njimi kakor vedno v popolni skladnosti delovanja in namenov za obrambo Domovine. Podpisan: šef vlade B a d o g 1 i o Rim, 2(>. jul. šef vlade iu maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil na narod tale poziv: Italijani! p0 proglasu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in mojem proglasu naj vsakdo vztraja na svojem delovnem položaju in v svoji odgovornosti. Ni trenutek, da bi se spuščali v demonstracije, ki ne bodo tolerirane. Ta težki trenutek zahteva od vsakogar resnost, disciplino in patriotizem, poln vdanosti najvišjim interesom naroda. 1 repovedana so zbiranja in javna varnost ima ukaz, da ji Hude borbe na Siciliji trajajo dalje Sovražnik je izgubil v bojih 'mnogo letal in ladjevja ta vi jan ja razprši. Podpisan: Bado jih brez oho- 1 i o. Vladar imenoval novo vlado llim, 27. julija. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog predsednika ylade in prvega ministra-državne-ga tajnika imenoval za ministre in drž. tajnike naslednje; Zunanje zadeve: Nj. Eksc. Raffaello Guariglia, kraljevi poslanik. Notranje zadeve: Nj. Eksc. dr. Bruno Forniciari, kraljevi prefekt. Italijanska Afrika: Nj. Eksc. general Melehiado Gabita, senator. Pravosodje: Nj. Eksc. Gaetano AzzarUi, glavni ravnatelj v pravosodnem ministrstvu. Hnance: Nj. Eksc. Doincnico “•irtolini, generalni državni prokurator in senator. .Vojna: Nj. Eksc. general Anto->iio Sorice, državni svetnik. Mornarica: kontrcadmiral Raffaello De Courtcnne. , general letalske bri- gade Renato Sandalli. A a rod na vzgoja: dr. Leonardo Severi, državni svetnik. .lavna dela: dr. Doincnico Romano, glavni ravnatelj v ministr-stvu *a javna ilHu. Kmetijstvo in gozdovi: profesor Alessandro Brizi, senator. 1’romet: general Federico Amo-roso. ™!^rp10raHjV: «,r- Leopoldo Pic-rdi, državni svetnik. Ljudska kultura: Nj. Eksc. dr. Guido Rocco, kraljevi poslanik, glavni ravnatelj za tuji tisk. Zamenjava in valute; Nj. Eksc. dr. Giovanni Acanfora, glavni ravnatelj banke d’Italia. Vojna izdelava: Nj. Eksc. general Carlo Favagrossa. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog predsednika vlade, prvega ministra-državnega tajnika imenoval za podtajnika v predsedstvu vlade Nj. Eksc. dr. Pietra Barato-la, državnega svetnika. Maršal Pietro Badoglio Kini, 26. julija. Novi šef vlade cav. j ietro Badoglio ie bil rojen 28. septembra 1. 1871. v kraju Grazzano del Monferrato. Že zelo mlad ie stopil v vojaško akademijo v Turinu, iz katere ie izšel z 19. leti kot ton niški podporočnik. Po oblikovanju praktične šole ie napredoval v poročnika. Kot tak se ie udeležil-afriSke vojne v letih 1886-/87. L. 1911. je bil kot kapetan glavnega stana v Libiji. V bojih pri Zanzuru se je tako odlikoval, da si je, zaslužil prvo izmed vse sedmih povišani za voine zasluee ki i ih ie dosegel v svoji vojaški karieri. Ob izbruhu voine 1. 1915./18. ie bil podpolkovnik irlaviterra stana in kot fak dodeljen poveljništvu II. armade, >-191o. !>a ie bil kot polkovnik poveljnik 18. pehotnega polka. Dne 6. avgu-sta istega leta ie aavael aroziij Monte MARŠAL BADOGLIO Sabotino. ki ie bi! polnili 14 mesecev nezavzetna -postojanka za obrambo Goriziie. mesta, ki ca ie dva dni nato II. armada zmagovito zasedla. Bado-elip je bil tedai za vojne zasilne povišan v generalnega maioria. Pri važnih bojih na Kuku in pri Vodicah ie bil zopet na čelu svojim vojakom. L. 1917. ie bil določen za podšefa glavnega stana Armanda Diesa in ie kot lak prispeval k reorganizaciji vojske ter k pripravam in uresničenju odločilne zmage, Nalo je imel naročilo. da se s premaganim sovražnikom pogodi v Villi Giusti o premirju. L. 1920. je bil odposlan v Venezio Giitfio kot izredni komisar, da bi našel rešitev vprašanja Fiumeia. ki k a je zasedel d’Annunzio nato pa ie odšel v »osebni misiji naiprei v Romunijo iu zatem v Zedinjene države Severne Amerike. Vladar mu ie podelil naslov sabotinskega markiia. Leta 1924. je bil veleposlanik v Bra-zmii in oo„ svojem povratku od tam je bil povišan v maršala l tali ie. Že dne 24. februarja 1919. ie bil imenovan za senatorja Kraljevine in v novembru istega leta mu ie bilo podeljeno odlikovanie ovratnika reda sv. Annunziate Leta 1927.. ko se ie izvršil- radikalna reforma višjega poveli-ništva vseh oboroženih sil v državi,, ie bit imenovan zn šefa generalnega glavne a stana, januarja leta 1929. pa je prevzel enotno vlado v LihUi. kier se mu je posreč.ilo iznopolniti zasedbo in doseči oomirienje. Dne 15. novembra 1935. je bil pozvan na položaj Visokega komisarja za Vzhodno Afriko. Kot vrhovni poveljnik v Abesiniii ie zmagovito zaključil tedanjo vo-ino in izsilil pohod v Adis Abebo. Bil je prvi podkralj Abesiniie in ko ie zaprosil in dosegel razrešitev s te funkcije, da bi se vrnil v domovino in prevzel delovanje šefa generalnega glavnega stana, mu ie K ral i in Cesar podelil naslov vojvode Adis Abebo, -Rim mu ie dne 3. julija 1936. podelil častno meščanstvo. Dne 22. septembra 1937. ie bil imenovan za predsednika narodnega sveta za proučavanie, Dne 5. novembra 1939. Pa ie bil navzlic temu. da ie dosegel starostno mejo. nadalje potrjen za šefa generalnega glavnega stana, kar ie osla! v prvi dobi voine proti Franciii. Angliji in Grčiji in je bil na svoio prožnio razrešen šele u. docembra 19-10. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. julija svoje 1153. vojno poročilo: Na Siciliji je sovražnik v sredniem in vzhodnem odseku fronte razvil akcije pehote in oklepnih voz. katerim so se osne sile žilavo upirale in prizadele napadajočim enotam občutne izgube ljudi in vojnih sredstev. Ob jugovzhodnih obalah Sicilije so naša torpedna letala zadela 7 velikih parnikov, med katerimi ie eden eksplodiral, ena cisternska Iadia se ie potopila. 6 trnovskih parnikov ie pa bilo poškodovanih. To so izvršili osni bombniki v zalivu mesta Auguste. Ponoči na Ki. t. 111. ie naša podmornica napadla na širokem ■ morju pri Sirakuzi ploveči pomorski oddelek. sestavljen iz dveh velikih enot in mnogo torpedovk. Zadela ie z dvema torpedoma eno izmed večjih enot. _ Grosetto. Neapelj. Salerno in Ciolia-ri je bombardiralo angleško-ameriško letalstvo. &koda ie maihna. Blizu Salerna so sovražna letala obstreljevala vlak. ki je vozil voine ujetnike. Obrambne baterije so zbile eno letalo pri Milisu in neko drugo pri Ura-■su (Sardinija). Italijanski nočni lovci so sestrelili 3 letala. Davi v prvih iutrniih urali ie nemško letalo pokončalo en britanski bombnik, ki ie skušal s strojnico obstreljevati neko letališče v prestolnici. Glavni, stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 33. julija svoje 1154. vojno poročilo: Italijanske in nemške Sete so v srednjem odseku fronte in na ravnici pri Cataniii odbile napade znatnih sovražnih sil. dočim sc ie v zapadnem odseku obramba morala po hudih bojih z močnimi oklepnimi oddelki umakniti na nove postojanke. Letalski oddelki Osi so delovali proti sovražnemu ladjevju v sicilskih vodah. Eno trgovsko ladio velike tonaže so zažgala naša torpedna letala vzhodno od rta Passero. Na Sardiniji je angleško-ameriško letalstvo med napadom, ki ga je javilo včerajšnje vojno poročilo, izgubilo ppd streli naših lovcev 10 večmotor-nikov. Protiletalsko topništvo pa ie razen dveh javljenih, sestrelilo še tretje letalo, ki je padlo blizu Villasora. Poleti nad Foggio. Salerno in nekoliko manjših krajev v Laciju so povzročili znatno škodo v dveh mestih. neznatno pa na rimski Kampanji. Eno sovražno letalo ie bilo uničeno v boju v zraku na Foggio. neko druge letalo pa nad Montefalcioniiem (Avellino). Posadka slednjega ie bila zaieta. Z operacij zadnjih dveh dni se 8 naših lata! ni vrnilo na svoja oporišča. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je obiavil 24. julija svoje 1155. vojno poročilo: Zaradi ojačenega pritiska močnih sovražnih oklepnih množic ie postala na Siciliji potrebna nova razmestitev osnih čet in kot posledica tega izpraznitev mesta Palerma. Na vsei fronti so italijanske in nemške enote zapletene v hudo borbo. 101. in 163. motorizirana topniška skupina sta se pretekle dni bojevali z izredno hrabrostjo in zaslužita čast posebne omembe. Na vzhodnem delu otoka so naši torpedni letalci potopili 2 parnika, skupaj 15.000 ton. Razen tega so zadeli in poškodovali 2 nadaljnji trgovski in eno petrolejsko ladio. Sovražno letalstvo ie hudo bombardiralo kalabreško-sicilsko obalo med rtom Pelorom in Villo San Giovanni. Pet sovražnih letal ie bilo pokončanih. Tudi v Salernu, na otoku Ventotone in davi v Bologni so letalski napadi povzročili žrtve in škodo v doslej še ne ugotovljenem obsegu. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 25. julija svoje 1151». vojno poročilo: Na Siciliji so bile tudi včeraj hude borbe. Sovražni sunek, zadržan v vzhodnem in osrednjem odseku fronte se ie ponovil posebno živahno na severnem krilu naše fronte. Naši bombniki so zadeli v pristanišču v Augusti parnik srednje tonaže. Lovci in manjše pomorske enote so v zadnjih dveh dnevih sestrelili 11 letal; nadaljnje letalo ie uničilo našo lovsko letalstvo ob kalabreški obali. Letalski oddeki so bombardirali Livorno; škoda ni velika, žrtve ugotavljajo. Dve letali sta se zrušili, zadeti od protiletalskega topništva. Vrhovno poveljstvo objavlja dno 26. julija svoje 1157. vojno poročilo: Na Siciliji so bili v srednjem odseku boiišča zavrnjeni sovražni napadi, ki so iih popirali tanki: na severnem krilu se nadaliuie silovit sovražni pritisk. Nad pristaniščem Siracuso so nemška bojna letala potopila tri parnike s skupno 20.000 tonami in poškodovala 14 trgovskih parnikov s skupno 61.000 tonami. V zraki) nad otokom ie letalstvo Osi uničilo tri letata, dve so pa uničile obrambne baterije. V zadniid dneh so- med napadi na naše konvoje sestrelile pomorske enoto v spremstvu 10 letal. Naša protipodmorniška sredstva nod poveljstvom ladijskega poročnika Giu-lia Pellia iz Bonassole (La Spezia) so potopila na odprtem 'firenškem morju sovražno podmornico. Podpisan: General Ambrosio Najvišje poveljstvo, vrtino poročilo št. 1158: Na Siciliji je položaj nespremenjen in se je bojna delavnost večinoma razvijala v severnem odseku razvrstitve. Nemški bombniki so uspešno napadli trgovske in voine ladie ob severni in vzhodni obali otoka in poškodovali težko štiri prevozne parnike. dve križarki in rušilec; pet trgovskih ladii ie bilo zadetih v pristanišču La Valetta. Sovražno letalstvo ie izvedlo polete na okolica Neaplja in nad pokrajino v ožini Messine. Skoda ni težka, število žrtev pa ugotavljajo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 letal. V dvobojih z našimi letalci nad Sardinijo sta dve letali vrste Curtis - iu neko torpedno letalo padla v morje. General Ambrosio. Palriotiine manitestaciie Rim, 26. jul. Brž ko ie rimsko ljudstvo izvedelo vest, ki io ie oddaial radio, da ie Ni, Vel. Kralj prevzel po-veljništvo Oboroženih sil in imenoval za šefa vlade maršala Badoglia. se ie zgrnilo po cestali in manifestiralo svo-ie zadovoljstvo in navdušenje. Polagoma so rimske ceste navzlic pozni uri in zatemnitvi dobile lice Velikega patriotičneaa navdušenja. Ob vzklikih: Živela Italija! Živel K ral i! Živel Badoglio! in Živela vojska! ter ob petin Mamelijevih himen so se oblikovali mogočni sprevodi z letaki in trobojnicami. ki so se usmerili proti Kviri-nalu. Ob svojem prihodu so našli ma-nifestanti trg že natrpan z množico, ki je vzklikala Ni. Vel. Kralju in Savojski hiši. Medtem, ko ie večina množice še .postajala in vzklikala vladarju, so se stvorili drugi sprevodi in se napotili proti voinemu ministrstvu, kier so se dvignili vzkliki Italiji in Oboroženim silam. Na drugih krajih mesta in zlasti pred uredništvi, so bile podobne oatriolične manifestacije z vzkliki: Živela Italija! Veličastna manifestacija ie bila na Beneškem trgu. kier je množica vdrla v dvorišče palače ter izpriiv.al«! »vojs navdušenje in svojo neminljivo t. t za usodo domovine. Razširjajoč se po Corsu je ociomna reka ljudstva, pri- šedša z Beneškega trga. odšla na Piazzo ('olonna, kjer je ponovno izrazila svoje nedvoumno patriotstvo ob petju Mamelijeve himne, pesmi Piave in starih himen italijanskega Rissor-gimenta. Povsod je rimsko liudstvo znova potrdilo svoio globoko zaupani« v neumrljivo usodo domovine pod vzvišenim vodstvom svoiega vladarja, usodo, ki je zaupana hrabrim Oboroženim silam. Bologna. 26. jul. Navzlic pozni uri. ob kateri se ie razvedelo o spremembi v vladi, je vest vzbudila naivežia patriotično navdušenje. Takoj so se stvorili sprevodi, ki so korakali z velikimi trobojnicami na čelu po glavnih ulicah mesta ter od tod do periferije in do ljudskih okraiev od vzklikih: Živela Italiia! Živel Kralji Živel Badoglio! Milano. 26. jul. Kljub pozni uri se je_ vest. da ie Krali prevzel poveli-ništvo nad vsemi Oboroženimi silami iu imenoval za šefa vlade maršala Italije Pietra Badoglia. naglo razširila po vsem mestu in vzbudila povsod moreče patriotičue manifestacije ob mogočnem vzklikanju Kralju in Cesarju. Italiji in maršalu Badogliu. jr n n*... 26. iiilijfl Brž Io se ie v Fe-rej i? I- 'a 1 ir ’iu novU« n itue.no- vaiiju i.m (<•••.*.a)s- ’.j šefa vlade, se ie navzlic pozm uu takoi zbrala «o]evf>iki in vojaki rnznih zliorov in ^specialnih čet z vsemi zastavami' in praporci mesitnih «rgamzaeii. Med maso' je p. Noci čital pred'mikrofonom ganljivo molitev, posvečeno mestu, sveti Gorizii. da Bi Naivišii ščitil hrabre. ki branijo teptana tla Domovine ter z močjo orožja zagotovit vsemu narodu zmago miru in reda. predvsem pa zmago rimske omike nad tistimi, ki zanikajo in uničujejo, kar je dala najlepšega in naiplemeniieiše-ga na področju duhovnih vrednot in ustvarjalnega življenja. Nato ie pater Noci imel vJatriotičen govor, zatrjujoč* da težka ura. ki bije v trenutku'zg«-dovine. veže odločilno .čast in bodočnost italijanskega naroda in da se morajo danes vsi zediniti in se strnili okrog junaških bojevnikov, da bo por lotok tisti branik vere in dejanja, ob katerem se mora objestnost vdornika usodno razbiti. Po kratki zbranosti množice se je dvignil sam od sebe po obširnem parku visok vzklik, s katerim so ljudstvo in organiziranci izrazili svojo voljo do vztrajanja in prenašanja teže sedanjega udara za varno bodočnost domovine, ki mora biti zmagovita. Topla poslanica vojnim pohabljencem in invalidom Rim. 27. julija. Predsednik narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov je članom poslal tole spomenico: »Kralj je vzel v svoje roke narodovo usodo ter sam prevzel poveljstvo nad svojimi vojaki. Znova se ie kraljeva rodbina zavzela za stvar in usodo italijanske skupnosti ter izpolnila svoje poslanstvo s tem. da ie prevzela odgovornost za najvišie odločitve. Vladarjevo voljo je ljudstvo sprejelo z zaupanjem ter bo z disciplino sledilo vladi, katere polna moč ie bila poverjena velikemu vojaku, čigar ime ie znano v zgodovini. Vojna se bo nadaljevala in navzlic naihnišim preskus- il jam. ki jih je narod že pretrpel in jih še bo pretrpel, bo ljudstvo privolilo v vse možne žrtve, zdai ko ve. da se tolče za obrambo lastne odgovornosti in da reši svojo lastno bodočnost. Vsaka druga potreba ie tej dolžnosti podrejena, a ni ga človeka, ki ne bi spoznal, da so v vladarjevih osebnih pravicah vključene tudi pravice narbda po pogodbi, iz katere poteka italijansko zedinjenje. Teža preteklosti mora biti pobuda za jutrišnji dan. ko ga bomo sodili brez slabosti in brez skrbi, toda danes moraio molčati vse strasti, tudi najbolj plemenite, pred strastjo Italije. Vojna se nadaljuje tudi zato. ker nobena podrejenost ne more ljudstva nagniti k temu. da bi se odpovedalo pravici soditi o svojih lastnih napakah. Mi vojaki, ki nas veže ena prisega in se zgrinjamo okrog vladarja, opominjamo ljudstvo, da njegova usoda ter življenje samo odvisita od resnosti in vrednosti, o katerih bo dal dokaz v tej uri. Italija, ki 9e ie komaj dvignila, ne more pasti, in Italijani bodo končno dokazali, da so se v nesreči navadili in spravili z bolečino.* Del Croi*. Odmev anglosaškega barbarstva po svetu Letalski napad na Rim je jarko osvetlil barbarsko miseluost anglosaškega sveta Monakovo. 23. jul. Abendzeitung omenja, kar ie svoj čas napisal ured-laiik lista Daily Sketch glede bombardiranja Rima. ko ie trdil, da je treba enkrat za vselej z obraza večnega me-sla strgati slavo večnih stvaritev iz (preteklosti. To ie nizkotno stališče ži-dovstva. ki sovraži, česar ni moglo in ne more ustvariti ter hoče uničiti velike dokaze židovske inferiornosti. Skrunilci večnega mesta so bili prav najbolj krščanski narodi Anglije in Amerike. Zdaj prelivajo zavezniki [krokodilje solze, obenem pa sporočajo Ikrščanskemu svetu, da izredno pobožni general Montgomerrv. poveljnik 8. angleške armade, zvečer ne zaspi, ne da bi prej goreče bral sv. pismo. Tudi svoje oficirje izpodbuia. naj prav tako delajo. Z veliko nesramnostio ^pripoveduje London svetu take zgodbice. medtem ko ploska ob uničenju svetišč., Stalin, grozni morilec tisoč ■in tisoč duhovnikov in uničevale« sleherne sledi vere v svoji državi, pa to brezpogojno odobrava. Draždane. 24. jul. Saksonski tisk še zmerom živahno obravnava divjaški napad na Rim. Listi posvečajo temu dogodku mnogo prostora in objavljajo slike opustošenja, predvsem bazilike sv. Lovrenca, pokopališča v Veranu, vsei^čiliškega mesta in slike stanovanjskih okrajev. Vsi dnevniki hvalilo odpornega duha italijanskega naroda. ‘ Bukarešta. 24. jul. Bombardiranje Iiima in reakcija, ki ie zaradi tega nastala v omikanem in katoliškem svetu, je še zmerom povod za obširne komentarje v romunskih listih. Skupini. ki ie bombardirala Rim, je poveljeval general Lewis. ki ie Žid. List Poruntsn Vremi piše. da ie to dokaz, kako daleč je zašla ameriška vlada, da ii poveljujejo židovski generali. To ie dokaz, da Židje niso .■samo odgovorni za to volno, temveč ljudi inspiratorii anglosaških operacij, polj kakor kai drugega ie bombardiranje Rima. ki ga ie izvedel Žid ge-jneral Levvis. dokaz, da hoče svetovno židovstvo spremeniti omiko in krščanski svet v prah. Madrid. 23. jul. Pod naslovom »Bom-jbe na Rim« obžaluje list Ya bombardi ran ie Rima in piše; »Res ie Rim «jlavno mesto voiuioče se državo, toda beseda n im spominja ves svet in katoličanovo na grobove apostolov in svetih mučencev. Rim ie sedež pdpež.i in svetovne duhovnosti. Iz Rima so ■prišle in še prihajajo najbolj nesebične in plemenite besede, ki daieio svetu duhovno vedrost, ki io potrebi) je. « Rimski dopisnik lista ABC poudarja. kako lažna so zatrdila Anglosasov. da so piloti. ki so bombardirali Rim. dobili navodila, nai spoštujejo verske ju kulturne zgradbe. Po obisku prizadetih krajev, ki so tih barbarski napadalci porušili, našteva poročevalec mnogoštevilne poškodovane kulturne zgradbe in poudarja, da ie število mrtvih in ranjenih ogromno in da ie napad povzročil med civilnim prebivaUtvom v Rimu mnogo žalosti. Nič ni bon žalostnega, zaključuje dopisnik^ kakor obisk v okraju Tibur-tino. kjer so celi predeli hiš spremenjeni v ruševine, Beni. 23. jul. Nazionalzeitunp razčlenjuje sedanji trenutek italijanskega žlvlieuja in naglasa, da ie bil Rini predmet napada, ki se lahko označi za nepremišljenega, ker je večno mesto za ves svet simbol kulturne vrednosti. Upali srno. naglasa list. da bodo vsai Rimu prihranjene kruto preizkušnje, Dan tega bombardiranja bo rOstal zapisan ne samo v vojni zgodo- vini. temveč tudi v zgodovini vsega sveta. — List Pats piše. da so zavezniki s svetoskrunskim napadom napisali eno izmed najbolj črnih strani svoje zgodovine, kajti to dejanje ie vojna napoved naivišii duhovni sili sveta. Oslo. 23. jul. Listi objavljajo z velikim poudarkom papeževo protestno £ismo in objavljajo »liko bazilike sv. ovrenca in drugih kulturnih zgradb. ki jih je uničila slepa furija novih Vandalov. List Nation podčrtava v uvodniku, da divjost, s katero So se Anglosasi zagnali proti slavnim zgodovinskim spomenikom v Rimu, nima opravičila in odkriva lažnost zagotovil. ki jih ie dal Roosevelt papežu. Stockholm. 23. jul. Bombardiranje Rima in uničenje baziliko sv. Lovrenca sla razvnela živahne razprave v angleškem in ameriškem tisku. Katoliški tedniki v Angliji tolmačijo nintv nje katolikov v zavezniškem taboru in živahno protestirajo. Trdijo, da bombardiranje ni bila samo zmota, temveč tudi neumnost, ki lahko prinese samo škodo zaveznikom. Ves katoliški tisk obžaluje uničevanie nenadomestljivih kulturnih vrednot ki pripadajo zgodovini človeštva. Papeževa poslanica kardinalu vikarju gle^ de bombardiranja večnega mesla. ki jo ie objavil ves svetovni tisk, kakor tudi odmev bombardiranja v samih zavezniških državah, sta spravila viad-ne liste v hudo nerazpoloženje. Ankara. 23. jul. Večina listov je objavila papeževo pismo kardinalu vikarju v Rimu. Manilla. 24. jul. Apostolski delegat na Filipinih m n »gr. Piani ie v radijskem govoru ostro obsodil Zedinjene države zaradi zverinskega napada na Rim. ki ga ie označil kot obsodbe vrednega. Dejal je. da ni prav nobenega oprostila za, bombardiranje neutrjenega mesta, kakršno ie središče vsega duhovnega sveta. Nič ne more opravičiti bombardiranje Rima. kjer so uaidragoceneiši zgodovinski spomeniki, kjer ie^ zibelka človeške usode, središče krščanstva, drago slehernemu kristjanu in občudovalcu lepote in umetnosti, in ki ie sveti sedež Kristusovega namestnika. Šanghaj. 23. jul. Krajevni tisk. ki je v zadnjih tednih močno naglašal junaštvo italiiansko-nemških čet v obrambi Sicilije in velike požrtvovalnosti vsega prebivalstva Italiie. ogorčeno razpravlja v številnih komentarjih in uvodnikih o anglosaškem barbarskem napadu na večno mesto. Šanghaj Times naglaša. da ie hrabro zadržanje rimskega prebivalstva zanesljiv £ftftk sile in duhovnega poguma italijanskega naroda. List zatrjuje, da je moč držav trojnega pakta popolno poroštvo za končno zmago Italije in njenih zaveznikov. Kitajski list Ksingiungkuovao piše v članku T>od naslovom >Italija so ne boji bombardiranji:. da kitajski narod popolnoma zaupa v duhovno in gmotno silo. ki io izžareva Rim že stoletia kot izvor nai-višje omike. Obrtniki, ki prejemajo !>ri Pokrajinskem svetu korporacij bone za bencin in petrolej brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, ki jih predlaga Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, morajo meseca avgusta dvigali bone po strokah in imenskih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji z začetnimi črkami od A do O: 2. avgusta: od P do Ž: 3. avgusta. Slikarji in pleskarji 4. avgusta: urarji in knjigovezi 5, avgu: slu; tucluutiki 6. avgusta; klepani Razglasi in odredbe vojaSkih oblasti Na podstavi odredb, izdanih od Sefa Vlade, ukazujem: da sc bodo morale od danes 27. julija 1943 od 18. ure v Ljubljanski pokrajini .izpolnjevali poleg vseh ž-e doslej veljajočih določb tudi naslednje odredbe: 1. policijska ura: od 21.30 do 5. ure s pogoji in izjemami kakor je že določeno v prejšnjih razglasih. Vsa pooblastila, ki so bila že.prej izdana za kreianje po policijski uri*, so razveljavljena, izvzemši lista, ki so se izdala osebam, kalere opravljajo javno službo. 2. Trajno se prepoveduje vsakršno javno zbiranje več ko ireh oseb, prirejanje zborovanj, manifestacij, sestankov in podobno, čeprav v zaprtih prostorih; nalepljanje tiskanih listov, pisanih listov, pozivov vsakršne vrste na javnih krajih, izvzemši katoliške cerkve — kolikor je v zvezi z običajnim izvrševanjem bogoslužja; kakršno koli optično ali svetlobno signaliziranje. 3. Do nadaljnje odredbe se razveljavljajo vsi orožni lisH kakršne koli vrste, dovoljeni pred objavo tega razglasa. Pristojna oblastva ustavijo izdajanje orožnih listov. Posestniki predpisno'prijavljenega orožja so odgovorni za njegovo hranjenje v prostorih svojega stanovanja, tako, da je izključena raba orožja po komer koli. 4. Vsi prebivalci, ki bi morali iti iz hiše, morajo imeti pri sebi listino o istovetnosti s sliko, katero so dolžni na vsakokratno zahtevo pokazati organom javne varnosti in vojaškim poveljnikom. 5. Tisk: dnevnikom je dovoljena samo ena dnevna izdaja ob upoštevanju sedaj veljavnih predpisov. 6. Poslopja: vhodi, v poslopja z javnih ulic, in sicer pri glavnih vratih, morajo biti odprti noč’in dan in razsvetljeni po veljajočih predpisih o zatemnitvi. Okna vseh poslopij morajo imeti med policijskim časom spuščena zastirala. Cele, patrulje, organi javne varnosti in reda, ki so kakor koli meni podrejeni, imajo povelje skrbeti za 'izvrševanje zgoraj navedenih odredb, po potrebi tudi z orožjem. Kršitelji se takoj zapro in sodijo po vojaških sodiščih. General Armadnega zbora, poveljnik Gasfone Gambara 7. avgusta; ključavničarji 9. avgusta: elektrotehniki in steklarji 10. avgusta. Krojači avgusta meseca ne bodo dobili bencina in petroleja. Vrstni red za mesec september bo pravočasno objavljen. Upravičencem, ki ne dvignejo bona na določen dan. zapade nakazilo za bencin in petrolej za mesec avgust. Nove uradne ure za v«e urade Visokega komisariata in ostale pokrajinske urade ie določil Visoki komisariat. Od 26. julija dalje so uradne ure od 9. do 13. in od 16. do 19. izvzemši v soboto, ko so uradne ure samo od 8. do 13. ure. Najvišie cene zelenjavi in sadili ie določil Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. 1 kila kislega zelia sme stati 4 lire. kisle repe 2.50 lire. glavnate šolale 3.15, lire, radiča 3.70 jire, kolerabic 2.30 lire. špinače 8.15 lire. ohrovta 3 lire. domače cvetača 3.35 lire. graha 3.60 lire. stročjega fižola 6.15 lire. rdeče pese brez listov 3 lire. bučk 370 lire. buč 2 liri. k uma' 2.0) lire, kumaric za vlagrnie (3‘J kosov za kilotfri.m) H lir. kumaric za vlagali-e (I2.» foov za kilogram) 9 lir. uovega kromptia 2.40 lire. rabarbare ^4 lire. peteišU a 4 lire. nove čebule 2.30 re. novega česna z zelenjem 4.50 lire. osnaženega hrena 4 lire. malin 10 lir. namiznih jabolk 4.75 lire. jabolk za kuho 3 lire, hrušk I. vrste 4.20. II. vrste 3 lire. marelic 4.55 lire. domačih breskev 4.60 lir. zeleue paprike 5 lir, rdečega korenčka brez zelenia 4 lire. iurčkov zdravih in snažnih 12 lir: liter lisičk sme stati 4 lire; iai-ca so pa po 2.50 lire kos. Vse te cene veljajo za blago, pridelano v Liublian-ski pokrajini. Blago, ki ie po teh cenah naprodaj, mora biti zdravo m otreblieno Povrtnina mora biti oprana vendar pa ne mokra ali namočena Vse te najvišie dopustne cene morajo bit: vidno označene na vsem blagu ne le samo pri prodajalcih na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu. ampak tudi pri prodajalcih na živilskih trgih v Mostah, na Viču. v šiški in na trgu Sv. Jakoba, kakor tudi pri vseh prodajalcih in prodajalkah sadja in zelenjave. Ta cenik mora biti vidno obešen v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe pri mestnem tržnem uradu po 20 centesimov. Razdeljevanje racioniranih živil v avgustu Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Za nakup racioniranih in kontingenti ranih živil v mesecu avgustu 194H veljaio v Ljubljanski pokrajini sledeča navodila: A. MESTO LJUBLJANA Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, se lahko nabavi: 1. Navadna živilska nakaznica (rdečkaste barve): na dan: 150 g kruha ali 124 g krušne moke ali 225 g koruzne moke; na mesec: 2000 g živil za iuho (1200 gramov riža in 800 g testenin). 500 g sladkorja. 200 g masla. 2 del olia (potrošniki, ki so klali prašiče, dobe samo 1 del) 500 g soli. 200 ? fižola na odrezek 701«, 100 a paradižnikove mezge na odrezek »702:. 100 g pralnega mila; na teden (vsako soboto): meso. v količini, ki bo določena proti odvzemu odrezkov , 709'. . 710»71K in »712!\ 2. Dodatna živilska nakaznica SP 1 (za ročne delavce): na dan: 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke ali 150 g koruzne moke. 3. Dodatna živilska nakaznica Sl) I + II (za težke delavce): na dan: 200 g kruha ali 165.3 g krušne moke ali 300 g koruzne moke: na mesec: 600 g živil za iuho (400 g riža in 200 g testenin). 4. Dodatna živilska nakaznica SO I + 11+ III (za najtežje delavce): na dau: 300 p kruha ali 248 g krušne moke ali 450 g koruzne moke: na mesec: 600 g živil za juho (400 g riža in 200 g testenin). 5. Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let): na mesec: 1000 g živil za inho (700 g riža in 300 g testenin). 500 g sladkorja. 750 g marmelade (in sicer 500 g na že določeni odrezek in 250 g na odre-•2'?) 6. Dodatna živilska nakaanica OMb (za otroke od 3. do 9. leta): na mesec: 500 ir marmelade. 7. Dodatna živilska aftkazrnca (*Mc (zn mladino od 9. do 18. leta): na mesec: 500 g marmelade. 5 III ROMAN - NAPISALA MIG N ON G. EBERHART Zdajci je pozorno pogledala Šibilo in brž vprašala: »Kam si namenjena?«' »Samo... samo na skok v mesto.« ie odvrnila Šibita. »Kai pa pogrešaš, tetica?« Ljudmila se je dala kaj lahko premotiti; tudi v tem ie bila podobna otroku. »Veš. saj sem prav slučajno med brskanjem ugotovila, da mi manjka. Morda ie že kdo ve kdaj izginila. Ali pa ne... čakaj...« Nabrala ie čelo v gube. »Pred nekaj tedni sem io imela še v rokah, ko sem jo Evi pokazala. Vprašala me je. ali nimam morda kakšnega spominka. To se pravi. vprašala me je. ali nimam morda lišpa. Saj veš. da lišpa nimam, sem ji rekla. samo. kako bi rekla, tale spominek, zlato ročno torbico — majhno večerno torbico. Svoje dni sem io zmerom pri Izabeli občudovala... No, in takrat sta bila John in Izabela na poti na neko zabavo. V Farrington sta se morala peljati — precej dolga pot. Zato sta tudi drvela. Oh. koliko: krat sem Johna svarila, nai ne vozi tako naglo... Izabela se ie takrat očitno spomnila, da ml ie bila tale torbica tako na moč všeč. in jaz sem bila potlej res tudi hudo ganjena, ko mi jo je jsoslala. Zdai ie pa ni nikier več. Kdo ve kai dragocena res ni, meni ie bila pa le drag spominek. Veš. nič kai velika ni bila — kvečjemu za cigarete, puder in črtalo...« »Kdo ti io ie pa dal. tetka?« »Kdo! Izabela vendar! To se pravi, sama mi je ni dala. temveč jo je nekomu izročila, ki ie šel ravno mimo, in ga ie prosila, nai io meni poslie. S svojim poslednjim dihom je Io sto-rila — bi človek lahko rekel, /ato sem bila tudi tako nadvse ganjena, da je name mislila.« »Izabela Abbott?« »1 kajpak,' ie jeznorito odvrnila Ljudmila. »Kakšna druga Izabela neki?« sAIi misliš, da ie tisti, ki ie po sobi Stikal, vzel torbico?« . . »Kako nai to vem? Že tedne 111 tedne nisem odprla predala, kier sem torbico hranila. Je pa zares edini predmet, ki ga med svojimi stvarmi pogrešam.« s Ko se vrnem, se bova o tem se pogovorili, tetka.« Šibila se ie odločila. da bo Ljudmilo klicala iz Ci-kaga. 'Zdai moram na pot, Alj nai ti kai prinesem?« »Hvala, otrok moj. res ničesar ne potrebujem. Časnikov imamo več ko dovoli. Rada bi govorila z Rihardom, pa me uradnik ne pusti k niemu..« Videli ie bila do kraja užaljena, dobila io ie poljubil# na okroglo lice m brž zbežala. Pet minut pozneje ie sedelavV avtu. Jona ie bil molčečen vso vožnjo do Kentigerna. Šele ko ie prisopihal vlak. je odprl usta: »Hovvland Stacv se ie tudi odpeljal daues popoldne. Videl sem ga v avtu.« Šibita ie starcu prikimala in stopila v vlak. Okoli sedmih je krenila v jedilni voz in si naročila mrzlo večerjo. Zdajci se je spomnila, da se ie pozabila prepričati, ali ie vzela kijyfi od svojega stanovanja s seboj. V ročnem kovčegu . 8. Nakazilo zn nabavo marmelad* (za osebe stare nad 65 let): na mesec: 500 g marmelade. 9. Dodatna živilska nakaznica kruli z« bolnike: na dan: 100 ir kruha ali 82.6 g krušne'moke ali 150 g koruzne moke, 10.Dodatna živilska nakaznica za meso za bolnike: na dan: 180 g mesa. B. OBČINE V POKRAJINI Na odrezke živilskih nakaznic, izda; nih od ostalih občinskih preskrbovalnih uradov: , 1. Navadna živilska nakaznica (zelenkaste barve): na dan: 150 g kruha ali 124 g krušne moke ali 225 g koruzne moke: na mesec: 2000 g živil za iuho (1200 gramov riža in 800 g testenin). 500 a sladkorja. 200 g trdih maščob. 2 del olja (potrošniki, ki so klali prašiče, dobe samo 1 del). 500 g soli. 100 a pralnega mila, 2.Dodatne živilske nakaznice SD I. Sl) I + II in SD I + II + III - pri-padajo isti obroki kakor v mestu Ljubljani. B.Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3. leta): na mesec: 1000 g živil za iuho (700 gramov riža in 300 g testenin). 500 a sladkorja. 500 g marmelade. 4. Nakazilo za nabavo marmelade (za otroke od 3. do 9. leta): na mesec: 350 g marmelade. Usnjene izdelke barvaite le s specialno barvo ki usniii ne škoduje. Efaks — Napoleonov trg. Osebne vesli UMRLI SO: V Ljubljani: liogomihi SusterSičevn: Ana Smrekarjeva; 041dtna Ivana Novohradt-kijeva; Niko Kojič, brivski mojster; dr. Lojze H.uit, finančni svetnik v pok.; Josip Gračner; Mariju Dullerjcva, bivša gost:lničarka; Pavla Bizjakova; Janez 8kubk\ delovodja. V Ljubnem pri Brezjah: TOletni Anton Mohorič, čevljarski mojster. V Mengšu: Katarina Vidalljcva. V Škofji Lok:: Krnil-ja Polenškova. Na Količevem pri Domžalah: Franc Podgornik, zasebni uradnik. V Delu pri Borcvnioi: 731etna Frančiška Drašlerjeva. V St. Vidu nad Ljubljano: Irena Aerettova. V Mariboru: 471etna Poldka Šotor jeva. V Palmanovi: 2©letni Alojzij Leva rit, absolvent trgovske akademije. V Kropi: Leopold Ftirsager. V Divacci: 821etni Ivan Zurlini, strojevodja državnih železnic. MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED za mesec julij 1943. Sestavil dr. Vital Manohin VREMENSKA NAPOVED 29. julija, četrtek: V toku dneva vpad deževnega vremena, nevihte in plohe, ohladitev. 30. julija, petek: Izboljšanje. 31. julija, sobota: Pretežno jasno, podnevi vroče. 1. avgusta: nedelja: Pretežno jasno, stopnjevanje vročine. 2. avgusta, ponedeljek: Pretežno jasno, stopnjevanje vročine. 3. avgusta, torek: Spremenljivo, toda večinoma jasno, vroče in soparno. V toku dneva se bodo razvile krajevne nevjhte. 4. avgusta, sreda: Negotova oblačnost, včasih dež, številne krajevne nevihte s plohami, 5. avgustat četrtek: Velik del dneva sončen, drugače nestalno, nekai dežja, krajevne nevihte s Točno* .. napovedi le v splošnem naslednja: v vi"'n rapovedatio vrnme se dobro ujema z dejanskim; v 10 °/o dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v nastopi za 1 dan prezgodaj; v 6°/e se napoved ne obnese mora l>iti,„ Brž ie prebrskala vsebino. Vse ie bilo notri: netilo, cisia-rete. pidžama. zobna šeelka. glavnik in lasna ščetka, le kliučev ni bilo nikier... Pomislila ie še enkrat na svoi prenaclieni odhod iz C,’ikaea — ne. trdno ie bila prepričana, da ključev takrat ni izročila Howlandu. Sama ie bila zaklenila stanovanjska vrata — torei bi morali biti ključi v kov-čegu... Obupati zato še ni kazalo. Hišni oskrbnik ii bo rad odklenil stanovali je. sai ima za vsako stanovanje dvojnik ključa. Pogled na zeleno svileno vrvco s eeluloidno žogico ii ie navdahnil misel, če le vlak ne bo imel zamude, jo bo še nocoi uresničila. Ko je stopila iz »ostaineua poslopja. je takoi krenila k taksijem. S pogledom na uro se ie prepričala, da se utegne. Ukazala ie Šoferju, nai vozi v neko ulico, hišne številke namreč ni vedela. »Peljite počasi,« je deiala. »hišo moram šele poiskati.« Napeto ie gledala ven. Tobakarni-ca... gostilna, živalska trgovina... knjigarna... »Stojte!« je zdaici zaklicala. Skočila ie na vroči llak. In že ie stala pred trgovinico. Bila ie proda-jalnica, kier lahko kupiš vso šaro za živali: nagobčnike, koritca. verige, trnke, mišnice, metulinice in pogrnd-kev In med to pisano šaro ie opazila več zelenih svilenih vrve s celuloidni-mi žogicami in čopki. Na lepaku io brala: »Najlepša igrača za vašo mačico.« Obrnila se ie in spet stopila v taksi. Velela ie šoferju svoj naslov, ne da bi se tega zavedela. Se preden se ie zbrala, ie obstal avlo pred veliko stanovanjsko hišo. Naglo ie stekla v hišo. Hišni upravitelj ii je takoj izročil dvoinik n ione ga stanovanjskega kliuča. Ko ie /.a krenila k dvigalu, io ie zadržal: »Počakajte. Miss Abbolt. imam So neko sporočilo za vas. Mr. Bohan ie klical. Listek ..Družinskega tednika“ O človeškem in živalskem snu Napisal dr. Bernhard Grzimek Spanje nam ie potrebne iše kakor vsakdanji kruh. Stradali so ljudje že dva in pol meseca, toda prostovoljno H! vzurzal brez spanja doslej samo neki medicinec največ 125 ur torej točno pet dni. Kaj se zgodi z nami, če se nam veke zapro. zenice zožijo v čisto majcene odprtinice, ko ustavijo solznice svoie delovanje. da se nam zdi. ka-Kor bi postale veke čisto suhe in pekoče, tako da jih pač moramo zapreti? i nekdaj je ljudi zanimalo, kai le bistvo spanja. Najprej so mislili, da spanie nastopi zato. ker kri izpraz-ne možgane. Neki iznajdljivi učenjak je celo zgradil posebno tehtnico, da je na njej tehtal speče ljudi. Učenjak le položil človeka točno na sredo tehtnice. in ko ie zaspal, se ie tista stran, kier je bila dava. pogosto res za spoznanje dvignila. Pozneje so ugotovili. ?a to tehtanje ni bilo pravilno. Ce bi iz možgan odteklo nekoliko krvi. bi moral prazni prostor izpolniti hrbtenični mozeg, kar se pa ne zgodi. Ko so pozneje preiskovali ranjence, ki Um je manjkal del lobanje, so ugotovili. da se možganj med spanjem še JJ°J' napolnijo s krvjo. Razlika v teži ')r' tehtanju je torej naibrž.e nastala .X?1*1 izpremembe v človeških prebavilih. Pozneje so trdili, da se tvorijo v človeškem telesu posebni strupi, ki nas utrujajo in prisilijo, da zaspimo. uidi v tem pogledu so delali učenjaki . *eio zanimive poskuse. Izbrali so ne-j\al zdravih psov in jih razdelili v dve "Skupini. Prvi skupini živali niso dosolili. da bi zasDale. in glej res se ie f nnhovi krvi stvorila neka snov. ne-{®kšen strup. ki je učinkoval utrujajoče. Ko so namreč kri teh utrujenih o?Qy vbrizgali v lobanjo drugi sku-wiiu spočitih živali, so postali tudi ti utrujeni in so kmalu zaspali, če-L.av so bili še uekai minut poprej ‘i.vahni in spočiti. Tedaj so bili uče- l?5eurifani. da zaspimo res zaradi teh strupov, ki nas utrudijo, prav o'ovico dne. Res je pa. da so te številke izmerili v kletkah, kjer živali pač nimaio drugega dela. kakor da jedo in sipe Zdi se, da bi ob takšnem dolgočasju tudi človek večino dneva predremal. Naprava, ki z njo merimo človeško in živalsko spanie. se imenuje .akto-graf‘. .Aktograf* pritrdimo na kletko živalce; poseben svinčnik zabeleži na polo papiria še tako rahel zgibliai živali. Po štiri in dvajsetih urah dobimo zanimivo krivuljo, ki nam pokaže. ali ie žival spala mirno in globoko. kdaj ie bdela, kdaj ie zaspala itd. Z .aktografom* izmerimo lahko tudi človeški sen. V neki kliniki so s to napravo za merjenje spanja delali kaj zanimive poskuse. Pritrdili so jo na posteljo bolniku, ki je prvi dan prespal v kliniki. Krivulja njegovega sna ie bila zelo razgibana. Drugi dan je priprava že pokazala, da ie bolnik spal mirneje, tretji dan je bila pa krivulja že skoraj normalna, saj se je bolnik že zelo privadil na svojo novo okolico. Pri živalih so ugotovili glede spania marsikatero zanimivost. Ujet divji zajec pol dneva presipi in pol dneva prebdi. Ujeta belouška na prespi celo devet desetin dneva. Tudi domači zaici imajo kai nenavaden način spania. Eno uro bde drugo spe. in sicer enako ponoči in podnevi. Pes — ali mu res pritiče naslov .čuvaj* — prespi polovico dneva, toda zbudi se ob slehernem, še tako rahlem šumu. Morda mora prav zato več spati, ker je .njegov sen tako izredno rahel. Sloni in konji lahko stoje spe. toda trdno zaspe šele tedaj, če se udobno zleknejo. Ptiči spe lahko kar na vejah, prav tako lahko pes počiva več ur, zleknjen na hrbtu, moleč v zrak vse štiri tace. Pisatelj Veša Kwonesin. ki je imel dosti priložnosti, da ie opazoval živali, piše. da so njegovi bobri skoraj zmerom spali na hrbtu. Mehka postelja ni človeški izum. Šimpanzi spe na drevesih, kjer si v višini desetih do petnajstih metrov zgrade udobna, štorkljinim gnezdom podobna ležišča. Gorila si sleherni večer sama pripravi ležišče iz listja in vej. podobno blazini na vzmeti. Živali se tudi rade vračajo na tiste prostore, ki so jim za spanje posebno prijetni. Merjasec na primer spi po navadi zmerom na istem prostoru, in se. čeprav ga ie od ondod že pregnal človek, še zmerom vrača tjakaj. Da. mnogo ie skrivnosti, spletenih okrog človeškega in živalskega sna, da ne omenimo sanj. ki nas .more*, niti zimskega spania polžev in medvedov. Svet spanja ie še zmerom neraziskan. skrivnosten in neresničen svet. ki vanj tudi človeški razum še ni mogel popolnoma prodreti. Frankfurter Illustrierte Ji ARIJINO PISMO Napisal A. STADELMANN Ko je pismonoša tisto popoldne končal svoie delo, ie stopil v sobo svojega predstoinika. poštnega nadzornika Schereria. Priljubljeni poštni uradnik ie zamišljeno sedel za pisalno mizo. Zdaj, ko se ie bližalo novo leto. je imel z vpisovanjem dospelih vrednostnih pošiljk izredno dosti dela. Kljub vestnim uradnikom je namreč o praznikih delo tako naraslo, da so mu bili komaj kos. Zaradi obilice dela poštni nadzornik ni bil nič kaj pri volii. ko ie stopil v sobo pismonoša in ga spoštljivo pozdravil. »Prejeli smo pismo brez naslova.« je oklevajoče rekel pismonoša, »in ga pri najboljši volii ne morem oddati. Zato bi vas rad vprašal...« »Kako?« ga je prekinil predstojnik. »Ali na pismu ni naslova?« »Ne. sicer pa to še ne bi bilo naj-hujse, lastnika bi že po imenu našel, toda...« Gospod nadzornik je odložil pero, si nataknil na nos ščipalnik in vzel v roko štirioglato pisemce, ki mu ga ie podal pismonoša. Naslov na njeni ie bil kratek. a tako svojevrsten, da se je moral celo strogi poštni nadzornik nasmehniti, ko ga je prebral. »Res čuden naslov,« je vzkliknil in obračal pismo na vse strani: »Moji Iiubi mamici v nebesih.« »Kljub temu. da je naslov tako kratek. človeka kar pretrese.« je prijazno pristavil gospod nadzornik. »Ali imate otroke?« ie potem vprašal pismonošo. »Pred enim tednom se mi je rodil Peti otrok.« je odgovoril možak. Nadzornikov obraz je spreletela mračna senca in skorai zavistno ie pogledal svojega uslužbenca. Temu možu je torej nebo že petič poslalo svoj blagoslov, njega pa. ki ima mnogo višjo plačo in bi torej veliko laže preživljal otroke, ni blagoslovilo niti z enim samim! Takšne in podobne misli so se podi le nadzorniku po glavi, ko je ogledoval pisemce z okorno napisanim naslovom. Še nikdar ni tako bridko čutil, da nima otrok, ko v tem trenutku. »Ali imate glede pisemca kakšno posebno željo?« je čez nekaj časa vprašal pismonoša. »Ne,« je odgovoril nadzornik še zmerom ozlovoljen. Naslednji trenutek Se 'epa že premislil in dejal; »Odpriva pisemce in ga preberiva. Niegova vsebina bo nedvomno tudi vas zanimala, saj ste vi pisemce odkrili.« »Zelo dobri ste. gospod Scherer.« se je nasmehnil možak in stopil k predstojnikovi pisalni mizi. Nadzornik ie pisemce previdno odprl in jel brati: ^ Moja dobra, sladka mamica! Odkar si bila odšla v nebesa, je tvoja hčerkica sirota. Tako zelo rada bi prišla k tebi, mamica. Gospa Klara je sicer dobra z menoj, a se davno ne tako,, kakor si bila ti. Soj veš, tudi njej se zda j slabo podi. Mož ji je pretekli teden umrl Gotovo si ga srečala v nebesih. Ker gospa Klara ni imela denarja za najemnino, sva se morali izseliti. Zdaj živimo v nekem siromašnem stanovanju in povrhu vse pa še v umazani stranski ulici. Iz starega stanovanja smo prinesli s seboj muco. Ljuba mamica, pokaži to pisemce ljubemu Bogu in pa prosi, naj tudi mene kmalu pokliče k sebi. Ne morem ti popisati, kako dolgčas mi je po tebi in kako rada bi prišla v nebesa. Gotovo ti je pri Bogu zelo dobro, sicer bi se bila že vrnila k meni. Povedati ti moram še. da me desnica zelo boli. Pred nekaj dnevi sem morala nesti iz trgovine težko košaro drv. Ko si bila še ti pri meni, mi tena ni bilo treba. Usliši me. ljuba mamica in pokliči me k sebi. N'e morem več živeti brez tebe. Tako se že veselim, da me boš uslišala in se bova kmalu videli. Tisočkrat te pozdravlja in poljublja tvoja Marija. Pismo ie imelo spodai pripis: »Od-piši mi na naslov: Potočna ulica 12. Naroči angelčku, nai dobro pogleda na številko, ker stanujemo na dvorišču in ie pred našimi vrati zelo temno.« Pismonoša ie komaj zadrževal solze, poslušajoč to otroško izpoved, pa tudi njegovemu predstojniku ge ni dosti bolje godilo. Kljub temu je pokaral pismonošo: • »Nikar ne jokajte! Solze se moškemu ne podajo!« »Saj ie tudi vam branje pisemca šlo do srca.« ie pripomuil pismonoša. »Samo vzdihnil sem,« se je bridko nasmehnil nadzornik.« in to je velika razlika. Sicer je pa to vseeno. Zdaj, ko sem pismo prebral, bi rad spoznal malo Marijo. Poidite k njej in io pripeljite k meni. Ali ste razumeli?« »Da. gospod Scherer.« je odgovoril pismonoša, pozdravil in odšel. Ko ie nadzornik ostal sam. ie spet vzel v roko pero. da bi začel pisati. Z branjem pisma se je bil zamudil pol ure: ta čas bi moral zdaj hitro nadomestiti. Pomočil ie pero v črnilo, a pisanje mu ni nič kai šlo od rok. Polastil se ga ie doslej neznan občutek. Srce mu je močno bilo. zdelo se mu je. da mu ZRCALO naših dni L vas. da ga ne pričakujete vsvo-etn stanovaniu. temveč da se sesta-"ete z njim v kavarni Drake.« Nekaj trenutkov se je obotavljala, nctem se te pa Ie odločno obrnila k 'ivigalu, Naiprei se te hotela še malce osvežiti, zakai bila ie razgreta pa ll'di Ljudmilino pismo ie hoteli) še Vzetj s scboi. Morah« je nekaj časa čakati, preden ,. ^'''klicala dvigalo. Bov io ie ves navdušen pozdravil: »O, Miss Abbott. „8i® vain kai godi? Vroče ie dali'i* ! ,ne?.Še mislil nisem, da se boste tako kmalu vrnili.« Prav do sedmega nadstropja ie venomer če-: ,a 1. »Isto noč. ko ste se odpeliali. se e vreme sprevrglo. Pošteno hladno e postalo; človek je že kar mislil, daje zima prikimala .Zdaj imamo pa Det im), el n o pripeko. Izvolite, prosim: a mestu sva.« Odprl ii je vrata in ®e Priiazno nasmehnil. Šibila je odklenila stanovanje, vsto-»*ia_ in za seboj spet zaklenila. V h;i so,)’ ie b'lo mračno, čeprav je rnt iZU,nai dokaj svetlo. Položila ie ni-i? kovčeg iu klobuk na mizo in niM; ja .namizno svetilko. Kos pa- I ni im *b°del v oči in s čudno da se ie zdajci spomnila, pustiti sv°iini odhodom hotela le bil čaknt za nS!ekarla- HowIand io sala No in n icm ,e <>na DI' ni skimčnla ^p,P?'ed pisemca vendar "e lifn^1; 1 stekleničk mleka nos fo Rrntn i« 2 m.ed n'ent> odsot-;*osi|o... brala ie% kar e 7anin ]fo 'ifnt dSrV°\i- 11 e prenesem konec. Naslov: Miw Lind- Wrn <.Abbott' lli5a Abbollov. Kenti- 7u!5^iee 8e..!e zavzela in ni kol ra-. imela svouh lastnih besed, potlej se f-,nPa, ^Pomnila nedolžne šale o vro-mliir«* 1° '-e slel>erno iutro zaklical ljl£X ®kozi vrata. Povedal jj je. ko- oritožMn *’•" £e. 80 'e Potlej zaradi vročino, je bil njegov hudomušni odgovor vedno enak: »Vse ie treba prenesti, tudi konec!« ’ Šibila se je ozrla. V pepelniku je bil se zmerom pepel Howlandove cigarete. Zrak ie bil zatohel in dušljiv. Stopila ie k oknu. ga odprla in zazrla nekai rasa dol — na cesto globoko dol. skorai strahotno globoko. Kako neznatni so videti ljudje tam spodaj! Howland ie bil dejal, palica ie nevarna... Zamišljena i«' odšla Šibila v spalnico in zaprla vrata za seboi. » Tudi tam je odprla okno. Ko je prižgala luč. je uzrla Ljudmilino pismo na toaletni mizici med škatlo za puder in razpršilcem. Vzeta ga ie da bi ga še enkrat prebrala, preden ga bo odnesla Rihardu. V tistem trenutku ie slišala, kako le nekdo obrnil ključ. Stanovanjska vrata so se odprla in apet zaprla. Nekdo ie stopil v sobo. Obstala ie in obnemela. Pridrževaie dih je strigla s slehernim živcem To ni bila več Šibila Abbott; polastilo se je je neko drugo bitje, ki io ie gnalo, da se. premika nagonsko, brez volje in premisleka. Stala je pred ogledalom, z očmi zabodenimi v belo pološcena vrata, z rokami prižetimi na ustnice, brez krvi v prestrašenem obličju Zdelo se ii ie. da zdaj zdai ne bo več strpela tišine. Kaj. fe brzojavka »ploh ni bila od Riharda!... Ne da bi se bila kakor koli prepričala. ie bila telefonski brzojavki verjela. In prejšnji teden ii je nemara nekdo ukradel stanovanjske ključe iz kovčega... Dalje ni mogla misliti. Zakai nepričakovano se ie oglasil v sosedni sobi kratek, zadovoljno zveneč smeh. SiM>mniIa se ie. da ležita na mizinien klobuk in ročni kovčeg. Zaslišala ie tlesk — nekdo ie snel telefonsko slušalko. Nekdo ie obračal številke. Potlei je spregovoril tuj glas. Samo nekai besed ie ujela, zakaj ne- znanec ie govoril pritajeno — skorajda mrmrajoče. Skrivnostne so bile besede. ki uh je slišala... »Policija... Policija... Samomor... neka ženska... skozi okno... Branch-Street številka tisoč slo dvajset...« Mrmranje, potlei molk. Samomor? Skozi okno? Neka ženska? Kakšna zenska? In zdajci ie razumela. Saj... po tem takem... se ie vsa zmedena zavedla... misli vendar mene... 22 Šibili se je zdelo, da sanja. Alj ie mar mogoče, da io čaka takšna usoda?... S strahotno vsiljivostjo jo ie spreletelo spoznanje kako lepo se vse ujema: nevarna železna palica, ki življenja sitega človeka kar izziva, da se požene v globino: listek, kj ga ie napisala za mlekarja — vsakdo bo imel njene besede za poslovilno izjavo samomorilke... Policija ii ne bo mogla biti v pomoč. Natanko ie bila slišala hišno štuvilko 1120: hiša. kj pa ona v njej stanuje, ima številko 1020! Skušala le spoznati glas. Moral ie biti moški, ki ie govoril, čeprav ie bil glas spremenil. Ali ie bil neznanec. ali ii ie pa strah skalil posluh... Odsekani glasovi, ki jih ie bila slišala, niso zbudili v niei nikakršne otipliive miselne predstave. Morala ie pobegniti. Toda edina pot ie držala skozi prednjo sobo. Iz spalnice ni bilo drugega izhoda; kuhinja in kopalnica sta bili nasproti prve sobe. Kie ie le pustila stanovanjski ključ? Mrzlično vse ie skušala domisliti. Ali ie mar že do kraia iz uma. da že več ne ve. kam ie bila položila ključ?... Druge poti ni bilo. kakor da stopi tistemu, ki io v prednii sobi, nasproti. Skušati ga bo morala na kakršen koli način premotiti, da pride do vrat ali do telefona. Da. stopila bo predeni, hladnokrvno ga bo presenetila! Morda bi Šibila ne bila zmogla to-tikšnega poguma, če bj ne bila v njeni zavesti kakor iskrica upania obveljala živa jnisel; Kaj takšnega se mi ne more zgoditi, nemogoče ie! Naglo, toda z mirno roko ie odprla vrata. Uzrla ie HowIanda Stacvia. Stal ie pred nio in med sobnimi vrati, temačen. širokopleč — kakor stena. Opazila ie. da ie na moč bled. Nie-gove oči so bile nepredirne kakor zmerom. Torei Howland iel Howland. ki se ie hlinil, da io ljubi, ki io nemara po svoie res ljubi. Toda zdai bo moral sebe rešiti. Nagonsko ie pogledala k oknu. Rilo je odprto na stežaj. Listek na pisalni mizi je bil izginil. Tedai se ie srečala s Howlandovim pogledom. Ostro io je meril, s čudnim, ocenjevalnim iH>gledom; dihal ie zasoplieno. »Howland. tega ne moreš storiti! Slišala sem tvoie besede v telefon. Tega ne smeš storiti — vse bodo iz-pregledali. Samega sebe boš ugonobil.« »Ne vem. o čem oovoriš. Šibila. Si sama. kajne da? Na koncu sem. Šibila. Zame ni več izhoda. Nisem mislil. da se bo tako končalo.« Potegnil je robec iz žepa in si počasi, s tresočo se roko potegnil po čelu ne da bj bil umaknil pogled od nje. »Nikoli bi ne bil mislil... Šibila, verjemi mi. na koncu sem. To ie vse preveč zame.« Govoriti mora. si ie mislila, venomer govoriti... Negotov ie in boii se. Ce ga Ik> izpraševala, če bo še govoril, bo morda lahko prišla bliže k vratom; če bo pridobila časa. morda vendar še ni vse izgubljem). Zato ie rekla: - Kako »j prišel noter. Howland?« Merila ie razdaljo do vrat. Dalje prihodnjii Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Poštenost Nedavno sem sedel v neki ljubljanski slaščičarni. Ko sem se posladkal, sem plačal in odšel domov. Pred hišo sem segel V žep po ključ našega stanovanja, pa sem na lepem zapazil, da nimam denarnice. Obračal sem po vrsti vse žepe, a ves moj trud je bil zaman. Denarnice ni bilo nikjer. Šel sem po isti poti, po kateri sem prišel domov, nazaj v slaščičarno. Vso pot sem verno iskal po tleh, če bi morda kje našel izgubljeno denarnico. Z zadnjimi upi sem stopil v slaščičarno, da povprašam še prodajalko, ali je nisem morda pri njih pustiL Komaj sem izpregovoril, kaj bi rad, mi je prodajalka že izročila denarnico, o kateri sem imel že nrav malo upanja, da jo bom še kdaj videl. Bil sem ves vesel in srečen in prodajalki tem boli hvaležen, ko je danes na svetu čedalje manj poštenih ljudi. S. L. bo skočilo iz prsi. Imel ie ženo, ki io ie iskreno ljubil, dobro službo in precejšnje premoženje. Njegovi popolni sreči je manjkal samo otrok, ki bi mu razveseljeval dom. A prav dobro se ie zavedal, da otrok ne bo imel. Zdai mu ie božja previdnost pripeljala na pot to malo. zapuščeno si-rotico. Tedaj so se steklena vrata pisarne . odprla, čez prag ie obotavljajoče slepila v rjavo ruto zavita deklica, za njo pa pismonoša. »Marijo sem vam pripeljal, gospod nadzornik.« je veselo vzkliknil pismonoša. .Ko ie gospod Scherer zagledal ute-lešenie svojih misli pred seboj, se ni mogel več premagovati. Skočil ie pokonci. vzel deklico v svoie naročie in jo posadil predse na mizo. Sirota ie napol začudeno, napol prestrašeno strmela v nadzornika. Bilo ji je kakšnih sedem let. Z njenega otroškega obrazka sta sevala krotkost in ljubeznivost, pa tudi trpljenje ie že zarisalo vanj svoje znake. Poštni nadzornik se deklice kar ni mogel nagledati. V nekai trenutkih se je čisto izpremenil. Skorajda v njem pismonoša ni več spoznal strogega uradnika. »Alj je res. dobri gospod, da vam ie moia mamica pisala?« je vprašalo dekletce. »Da. srčece moje.« ie negotovo odgovoril nadzornik. »Kaj vam ie pisala mati? 0. orosim, hitro mi povejte, če me bo vzela k sebi. Tako se že veselim.« »Ne. Iiubi moi otrok, mati te še ne more vzeti k sebi: pisala mi ie. da so nebesa tako nabito polna angelčkov, da za zdai zate ni nobenega prostora.« ie zašepetal nadzornik. Dekletce si ie brisalo solze, ki so ii po teh nadzornikovih besedah iele teči po bledih ličkih: dolgo ni mogla odgovoriti. Šele čez nekai časa ie s tresočim se glasom zašepetala: »O. moi Bog. zakai sem tako nesrečna!« »Ne. moi zlati otrok, prav nič nesrečna nisi. Tvoja mati mi je namreč pisala, da boš tako dolgo, dokler ne bo zate dobila prostora v nebesih, ostala — pri meni. Ali hočeš. Marija?« »Ce mama to želi. boin ostala, ljubi gospod.« »Da. to ie želia tvoie mame.« Poštni nadzornik Scherer ie siromašno dekletce v veliko veselje svoie žene vzel k sebi in skrbel zani. Marija pa mu je niegovo dobroto poplačala s hvaležnostjo in ljubeznijo. OKVIRfl za SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wo!fova 4 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBU ANA. sedaj Stritarjev« ul. 6. prr frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hygrometri itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrn:ne. — Samo kvalitetna optika! »CISTf.MADEŽ« — »Smacchiatore« se ie za čiščenie oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hilro. temeljito in ne pušča krogov Zahtevaite v vseh trgovinah in drogerijah. Navodilo uporabe ie na steklenici. Glavna zaloga Petronafta Liubliana. Ciril Metodova 35 a. Tel. 3S90. ZAKONCA z enim otrokom, domačina, izobraženca, iščeta za takoi ali za 1. avgust sobo z dvema posteljama (eventualno tudi le eno) in soupora- bo kuhinje. Vzameta tudi garsonjero s plinom, oziroma opremljeno ali neopremljeno enosobno stanovanje. Po* nudbe pod »Točna plačnika« na upravo »Družinskega tednika«. A A A 1. poželenje B B L 2. ni dobro 0 0 0 3. šibkost S S S 4. bedaštvo T T T 5. žuželka Lahkoverni otroci puščave Šejkova skrivnost Napisal Louis Barton Po večdnevnem bivaniu v Ainfabu v Siriji sem se odločil, da si ogledam Bagdad. Odpotoval sem s karavano Mahmuda ibn Moosea, ki je imel devetnajst Arabcev in devetnajst kamel. Dolgobradi šejk je na belem o§]u jahal na čelu svoje karavane. Šejk je svojega osla izredno cenil in se ne podnevi ne ponoči ni ločil od njega. Arabci so mi pripovedovali, da je beli šejkov osel potomec Alboraka, osla, na katerem je jahal prerok in bi ga torej morali boli častiti ko šejka. Ti sinovi puščave so bili nevedni ko otroci. Suženjsko so poslušali šejka in sprejemali iz njegovih rok plačilo ali kazen. Potovali smo skozi peščene predele mezopotamske nižine, kjer potnika čakajo isti napori ko v Saharski puščavi. Poleg dolžnega pisma sem imel pri sebi še osemdeset zlatnikov, ki sem jih nosil v usnjenem mošnjičku za srajco in se tudi ponoči nisem ločil od njih. Vsako jutro ko sem se prebudil, sem najprej segel pod zglavje in se prepričal, ali mi ni kdo mošmička odnesel. 2e nekajkrat sem bil namreč opazil, da imajo na lutro-vem ljudje precej dolge prste. Ko sem se deveti dan zjutraj prebudil in segel pod blazino, je mošnjiček z denarjem izginil. Z nekam čudnimi občutki sem odšel k Mahmudu ibn Moosi. »Veliki šejk,« sem ga nagovoril, »ker sem že v svoji daljnji domovini slišal o tvoji modrosti in pravičnosti, sem se zdaj zatekel k tebi. Osem prekrasnih dni sem bil tvoj gost in ti te knežje gostoljubnosti nikdar ne bom pozabil.« »Gostoljubnost ie pri Arabcih doma. sahib,« mi je odgovoril šejk, prekrižal roke na prsih in se qloboko priklonil. »Zato mi ie zelo težko, veliki šejk. da je to tvojo gostoljubnost zastrla senca.« Po tem rožnatem uvodu sem šejku povedal, da mi je izqinil denar. Mahmud mi ie najprej zadal nekaj vprašanj, potem nekaj časa zamišljeno gladil svojo dolgo brado, naposled pa dejal: »Danes ne bomo potovali dalje — popraviti moramo nekaj nosilnic, zamenjati sedla in podkovati dva osla. Preden bo sonce zašlo, boš dobil denar nazaj, sahib. To ti prisežem pri Alahu. Zdaj pa pojdi!« Vesel zaradi šejkove obljube, sem •potolažen odšel. Cez eno uro sem fvidel, da je šejk sam odjezdil na svojem oslu iz našega taborišča. Šele okoli poldneva se je vrnil, odšel v svoj šotor in naročil, naj qa nihče ne moti. Ko sem čez nekaj časa stopil k fijegovemu šotoru, se ie iz njega slišalo smrčanje. Šeik je torej spal. Začelo me ie skrbeti. Edini človek, ki mi tu sredi puščave lahko vrne denar, je zaspal. Cez tri ure ie šeik vstal in odšel k večerji. Tedaj nisem ,več verjel v njeqovo obljubo. Ko je Mahmud ibn Moosa povečerjal, je v slavnostni obleki prišel v naše taborišče in se sprehaial med nami. Potem ie stopil na kup zabojev, ki so jih bili Arabci naložili drug na drugega, in sklical svoje ljudi. Meni je deial, naj sedem poleg njeqa. Mahmud ibn Moosa ie vsakemu izmed svojih mož ostro poqledal v oči Arabci so strmeli vanj, nihče ni upal odvrniti oči. Nobena mišica ni trznila na njihovih obrazih. Gluha tišina ie zavladala. Celih pet minut ni nihče spregovoril besedice. Ko me je tišina že pričela navdajati z grozo, je pričel modri Mahmud govoriti. Čedalje glasneje in hitreje je govoril, dokler ni bil njegov glas že podoben orkanu: »Šakali, strahopetni šakali ste! Eden izmed vas si ie drznil v očeh tega tujca umazati moje ime. Tatvina ■je umazan zločin in Alah si z rokami obraz pokrije, kadar pogleda na našo karavano, v kateri se skriva brezvesten tar. Mohamed, Alahov pretok, mi je naročil, naj tatu odkrijem in lastniku vrnem ukradeni denari« Čedalje glasneje je govoril, zdajci je pa preriiolknil in potem s svojim običajnim glasom nadaljeval: »Simlok, moj beli osel, je, kakor veste, potomec Alboraka, svetega osla, na katerem je prerok jahal iz Medine v Meko. Šimlok mi bo pomagal odkriti zločinca, saj ie vendar v njem duh velikeqa Mohameda. Ker ne zna človeške govorice, bo zločinca odkril z riganjem. Vsak izmed vas bo stopil v moj šotor in se z roko dotaknil oslovega repa. Če se bo osla dotaknila roka nedolžneqa, bo žival tiho, če se qa bo pa drznila prijeti roka zločinca, bo osel pričel rigati in nam tako izdal tatu.« Na šejkov znak je vstal prvi Arabec, stopil v šotor in zagrnil zaveso za seboj. Čez nekaj sekund se ie vrnil in spet sedel na svoje mesto. Potem je šeik namignil drugemu možu, nato tretjemu in tako dalje. Ne vem, kdo je bolj začudeno, sledil tej smešni ceremoniji, jaz ali nevedni Arabci. Napeto sem čakal, kdaj bo osel zarigal in bo zločinca zadela ki vava kazen. Dvanajst mož se ie že dotaknilo oslovega repa, a še zmerom žival m zarigala Trinajsti, štirinajsti, petnajsti mož je stopil v šotor, a osel je molčal. Ostali so samo še triie. Lovil sem sapo — sedemnajsti, osemnajsti Aiabec je srečno prestal preizkušnjo. Zdaj je vstal poslednji, — ta ie moral biti tat, osel ie naposled vendar moral zarigati, sicer se bo šeik osmešil pred svojimi ljudmi, ko se je bahal z oslom, ki pač m prav nič druoačen ko vsi drugi osli na svetu. Arabec ie stopal počasi m oklevajoče, vsaj zdelo se mi ie tako, proti šotoru ni izginil za zaveso. Nobenega glasu ni bilo slišati iz šotora. Zavesa se ie odgrnila in poslednji mož je piišel iz šotora in sedel na svoje mesto. Zadovoljen smehljaj mu je igral okroa ustnic. A Mahmud ibn Moosa sc je delal, kakor da svojega neuspeha ne bi bil zapazil. »Vse se je zgodilo loko. Jimr II ritorno di eroici combatienti dal fronte orientale. I Fiorentini Ii accolsono con fiori e con canti. — Povratek junaških borcev z vzhodnega bojišča. Florentinci so junake sprejeli s cvetjem in pesmijo. kor sem slutil. Zločinec misli, da ie zvitejši ko prerok,« mi je deial šejk. Spet je zavladala tišina. Potem je Mahmud vstal in z ostrim glasom rekel: »Možje puščave, izteqnite svoje roke in mi jih pokažite!« Molče so Arabci iztegnili roke. Mahmud ibn Moosa je stopil z vzvišenega mesta in odšel k možu, ki ie bil prvi prestal preizkušnjo, ter položil svojo dostojanstvena qlavo v njegove roke. Zdelo se ie, ko svojevrstna pet minut trajajoča molitev. Potem je pristopil k drugemu in tretjemu in ponovil ta prizor. Stvar me je na moč osupnila. Naposled je šejk stopil k poslednjemu možu, sklonil glavo v njegove dlani — in odskočil in zavpil: »Ničvredni tatinski pes! Priznaj svoje dejanje in vrni denar, ali te pa na mestu ubijem!« Arabec ie zastokal, se pričel tresti, potem ie pa padel pred šejkom na obraz. Nato je skočil pokonci, tekel mimo kamel, dvignil kamen s tal. pobrskal pesek — in se vrnil z mojim usnjenim mošnjičkom nazaj. »Vrni sahibu ukradeni denar!« je zapovedal šeik. Prešiel sem zlatnike. Bilo jih je osemdeset, niti eden ni manjkal. Mahmud ie zapovedal dvema Arabcema, naj tatu privežeta in mu naložita sto udarcev po podplatih. Ko ie tat dobil že nekaj prav krepkih udarcev, sem prosil zam in šejk mu ie ostalo kazen odpustil. Mahmud je dostoianstveno odšel k svojemu šotoru — sodna razprava je bila končana. A čeprav sem dobil svoj zaklad nazaj, nisem bil nič kaj zadovoljen in sem vso noč premišljeval. kako je Mahmud izsledil tatu. Naslednje jutro, ko je karavana odrinila dalje, sem jahal s svojim konjem poleg šejkoveqa osla in sem prosil Mahmuda, naj mi razjasni svojo skrivnost. Mahmud Ibn Moosa se je zasmejal: »Povedal ti bom, sahib, a za moje ljudi mora zadeva ostati skrivnost, čudež. Pomočil sem oslov rep v metino raztopino in pustil, da se ie posušil. Vsi možje, ki so imeli čisto vesi, so krepko prijeli osla za rep. samo tat si tega ni upal. Njegove roke se torej niso navzele mefovega duha in po tem sem ga spoznal. yAlarm‘ pri ribah V nekem monakovskem kemijskem zavodu preiskujejo neko snov, ki jo imajo v luskah ribe in ki z nio alarmirajo svoje sovrstnice v primeru nevarnosti. Znani monakovski naravoslovec profesor von Frisch je ugotovil, da vsebujejo luske nekaterih rib snov, ki silno prestraši in vznemiri vse druge sorodne ribe, če se raztopi v vodi. Ce na primer ranimo lusko navadnega klena, se bo nenadno razbežala na vse strani vsa klenja družina. S to alarmno snovjo delajo zdaj znanstveniki kar se da zanimive poskuse, vendar se jim še ni posrečilo, ugotoviti kemično sestavino tega soka. Zanesljivo pa že vemo, da zadošča desetinka milijoninke grama, raztopljena v sto kubičnih centimetrih vode, da prežene cel roj klenov. Mleko v kockah Nekemu nemškemu kemiku se ie po dolgih poskusih posrečilo, pripraviti mleko v kockah. Mleko v prahu poznamo že dolgo, vendar ima to mleko razne nedostatke. Če ga raztopimo v vodi, ima še zmerom nekoliko priokusa, razen tega pa tudi dolgo ne obstane. Drugače ie z mlekom v kockah. Takšno kocko obdaja namreč neka neprodušna snov, ki ne prepušča zraka v notranjščino. Tako se to konzervirano mleko ne more pokvariti, tudi če stoji več let. Ce kocko, ki tehta 5 gramov, raztopimo v lU 1 vode. dobimo takoj okusno, osvežujoče mleko. Vrtnica posreduje pri snubitvi ... Nam Kranjcem ie rdeč naqelj simbol vroče ljubezni; če torej dekle fantu da nagelj z rožmarinom, to marsikaj pomeni... Pri Bolgarih je pa simbol ljubezni njihova narodna cvetlica, roža. Ce da fant dekletu vrtnico, pomeni to, da mu ie dekle všeč in pri srcu. In če ie ta vrtnica snežnobela. pomeni: »Mislim zares, kdai bo najina poroka?« Drugi kraji, druge navade. m. 2t. Ko je sinilo jutro, sta se pripravila za odhod. Najstarejšemu in najboljšemu grajske služinčadi sta zaupala grad v oskrbovanje; potem sta se od vseh poslovila in stopila na cesto... Angelin si je preko rame obesil vrtnarjevo puško, Drcia pa je nosila drobno culico, v katero sta zložila nekaj brašna... 22. In tako sta korakala dan, dva, tri do gradu sredi dežele, pa še nista dospela... Dreja se je že opotekala, komaj je še prestavljala noge... Oba sta bila lačna, zakaj culica je bila že zdavnaj prazna... Ko sta stopala proti gozdnemu obronku, se ie Dreja. nenadno zgrudila: »Angelin, pusti me tul Ne morem niti koraka več dalje!« Angelin pa jo je pogledal in se ji nežno nasmehnil: »Dreja, da bi ti postala majhna, lepa rožica, da bi te utrgal in te zataknil za klobuki« In glej, v tem hipu se je Dreja spremenila v prelepo rdečo rožico, ki jo je Angelin nežno utrgal in si jo zataknil za trak... 23. Tako je nadaljeval pot... Hodil ie še ves dan in vso noč in ie v jutru naslednjega dne zagledal grad sredi dežele... Angelina se ie v srcu zganilo nekaj čudnega: zazdelo se mu je, kakor da z vsem svojim srcem pripada temu gradu... Tedai je za najvišjo lino v qraiskem stolpu zaolc- i dal bled obraz. Da, suj to je... ali se morda moti? Nel To je obraz tiste žene, ki ga ie v sanjali prosila nai jo reši... Mati! .24. Kako pa naj vendar pride do nje? — Rekel je psu: »Lezi ob tem zidu in se ne gani, dokler se ne vrnem!« Dvignil ie oči k najvišji lini v stolpu in zašepetal: »Da bi bil zdaj metulj in da bi zletel v stolp! Tisti trenutek sc je izpremenil v prekrasnega metulja. ki je, utripajoč z mehkimi krili, splaval k zamreženi lini... Komai ie pa bil onstran line, se je pisani metulj soel izpremenil v Angelina... Dalje prihodnjič UGANKE m -------- Križanka 1 l 3 š J 5 7 3 ? 10 H Vodoravno: 1. škodljiv metulj. 2. Grozdičje; pastirska piščal. 3. Nedeljiv delec snovi; kisikova spojina. 4. Turški uradnik, tudi naslov tuniškega poglavarja; poljsko orodje. 5. Nemški on; osebni zaimek; dva soglasnika iz druge besede pod 8. navpično; globok tolmun. 6. Enota za učinek elektr. toka; krajša oblika zenskega imena. 7. Petrarcov ideal; voditelj franc, revolucije. 8. Kralj ju ima, krava pa ne; glej zadnje v 5. vod. vrsti; števnik; s samoglasnikom bi bil del dneva. 9. Misel, zamisel (iz grš.); nedoločni zaimek. 10. Zdravstven pripomoček, bombažasta preja; kvartaški izraz (kombinacija v tro; je). 11. Osebni zaimek; kij; nemški je; zadnjih šest črk skupaj je nežna tkanina. Navpično: 1. Ropaželjno, z željamj po plenu. 2. Votla mera; največji pritok Lene. 3. Opaž ali števnik: ista soglasnika, začetnici našega početni-ka pesništva in babištva; grška črka. 4. Izraz pri tenisu, del njegove igre; . prepogostno žensko ime (»Uporna«). 5. S soglasnikom spredaj je vozilo; glasbilo. 7. Druga in sedma črka v abecedi; moško ime (»Blagi«), 8. Junak Gotovčeve opere; otrok Sonca. 9. Ime pralnega sredstva in marsikaterega psa (jz lat. luč); ploskovna mera; sok življenja. 10. Prvotni prebivalci Balkana; prvi del imena afriške prestolnice. 11. Protivnost. ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h) + (i—j) + (k—1) + (m—n) + (o—p) = x. a — podeljuje jo sodnik, b — pred- pekel; c = označba, d = ruska reka; e = mesto v Bosni; f = sila; g = fevdnik; h = lep; i = prvenstvo: j = pregrinjalo; k = dolžina; 1 = konica; m = drevo; n = spanje; o = paglavec; p = športnik; x = pregovor. * ČAROBEN LIK ZVEZDOZNANCI NA PLAN! Marca 1611 .sta David in Janez Fabricius, oče in sin. odkrila sončne pege. Nikakor pa si nista znala razložiti navidezno neenakomerno gibanje teh peg po sončni površini. Kako bi jima dandanes pomagali? Odgovor: •nsttd uiafupajso mi ‘«9fausB?od !pz fojoi as nanos i|iAoqoJ tjjj 'wru -«q|8 n3aj (ouiuabj mi usaja* souajd uofiqop -odn) ofp>iafojd ouius Bp-nS ifiuiaz mi 09|«a -ozvdO 'ajSoaH nfgjAOd mi b^usa Jo^mi Mso aupuos 8oj>p> o^ja oiuoiuoHUua opi-j AVJd as ‘laajsouH« iii^uos a !i|naqz« iuuioj3o o« up ‘oiuaA 89ii«puup iiuojbjj o ‘o8od aiijjuog * 1ZP0LNILNICA I PESVUOSSDE EROOSAADANA Nedavno so se ga v naši umetnosti spet spomnili. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodpravjio: 1. smolo, oseba. x2 topor, balon. 3. ono, Anam, to. 4. poročilo, Z e d 5. America, era. 0 ko. om. 7. sta, kli- T nikn. 8. (o, slavolok. 9. op., vaja, Ivo. 10. po-5 vod, najin. 11. Elida, Adana. — Navpično: 1. stopa, stope. 2. mononi, topol. 3. oporoka, vi. 4. lo, ort«, svod. 5 Orači, kladn. G. Nikolaj. 7. obala, Ivana. 8. Samo, ono, a. D. 9. el, Emilija. 10. boter, Kovin. 11. anoda, Akona (— Ankona). Zlcffovnica: l. kri\ee, 2 doktor, 3. omara, 4. roman, 5. slepec, G ednina, 7. drznost, 8. vraža, 9. Avstrija. 10. koleno, 11. rjuha, 12 Alžir. 13. Triglav, 14 sodar, 15. Praga, 10. odsev. 17. trinog. 18 arzen, 19. kalin. 20. neodvisen. 21. Egmont, 22. obisti, 23. bivol, 24 igrača, 25. Sva rog. 2fl teta; — Kdor b® dvakrat spotakne ob isti kamen, zasldži, da *' zlomi vrat. Bilo je že. skoraj tema, ko so ji telefonirali", ali želi sprejeti gospoda Murra-ya. Ne'ka,j trenutkov nato Je potrkal IIenry na njena vrata in ne oa bi bil počakal na odgovor, vstopih Zdaj se ji je zdel nekoliko starejši, za spoznanje manj prikupen in za spoznanje samozavestnejši kakor tedaj, ko ga je bila poslednjič videla. Zvedavo se je oziral po sobi, kakor «a bi hotel po okolju uganiti temperament in značaj svoje visoke znanke. Ogrnil ji je ogrinjalo s svetovnja-sko vljudnostjo, vzel kovčeg in na videz kakor boy ponižno stopal za nJo po stopnicah proti izhodu. , “red hotelskimi vrati j« stal maj-nen športni dvosedežnik. Dafna je ona neprijetno presenečena. Navadi-se. je že, voziti se v razkošnih, Premičnih palačah na štirih kolesih ~ spomnila se je Howardove limuzi-1,e.— zdaj naj pa zleze v to igračko. Primerno ' komaj za nedeljski popoldanski izlet! Avto je bil polodprt, 01}a, je pa imela samo krzneno ogrinjalo, pod njim pa lahno večerno obleko. Nejevoljno je pogledala svojega spremljevalca. »Zdi se, da ste izredno utrjeni, gospod Murray,« je vzkliknila. »Če bi bila vedela, da me nameravate peljati v takšni odprti škatlici, bi bila pač rajši poklicala taksi.« Mladi mož pa ni bil v zadregi z odgovorom. Pomembno jo je pogledal s črnimi, pronicavimi očmi in odgovoril: »Milostna, saj ne bo dolgo trajalo. Prijetnejše je, če se voziva v dvoje. Lahko bi bil vzel doma limuzino s šoferjem, toda prepričan sem, da ste mojih misli.« »To pomeni, da svoje mnenje precenjujete,« je hladno odgovorila L>afna, sedla poleg Henryja na Usnjtni sedež in si še tesneje ovila krzno okrog ramen. Murray je vozil izredno hitro, toda varno. Dafna je čutila, kako ji hlad-j*'v.zrak veje skozi krzno po golem rv*H». Bila je pošteno jezna na tega Radiča in se je skoraj že kesala, da J® sprejela njegovo povabilo in da ni JJbogala Howarda. Edino misel, da “o. danes spet kraljevala na veliki Prireditvi Henryjeve matere, jo je nekoliko potolažila. .varn je še hladno, milostna?« je zdajci vprašal Henry in jo meni nic tebi nic objel okrog ramen. Z levico je krmaril avto. desnica se .je Pa zaupno in domače ovila okrog njenih ramen, zdrknila še nekoliko nize in ljubkovala njen goli hrbet. Dafno je ta predrznost pošteno pogrela. »Hvala, ne potrebujem takšnega grelca,« je vzkliknila ogorčeno, »priskrbeli bi si bili rajši zaprt avto.« Henry se je nekoliko namrdnil, toda roke ni odmaknil. Dafno je do kosti zeblo. Očitno si J0 ta predrzni mladenič kar lasti! far je morda uganil, da igra komedijo? Vendar ni bilo tako. Henry je bil zaradi svojih hitrih in zmagovitih uspehov _ pri ženskah prepričan, da so vse ženske, visokega ali nižjega stanu, pod kožo rdeče in da je najboljše, če se jih lotiš predrzno, neprisiljeno in odkrito. Kot zastopnik moderne ameriške niladine tudi ni imel posebnega spoštovanja do visokih naslovov, ki bi jini njegova mati ali babica še Kloboko klanjali. Vojvodinja gor ali ®pl, zanj je bila samo lepa, očarljiva JBlada zenska, ki si jo je bilo treba pridobiti, bodisi z brutalno odkritostjo, bodisi z zvijačo. Razen tega je bil za visoko vsoto stavil s svojim prijateljem, da bo uspeh pri njej, takoj, že prvi večer... Avto je zdaj vozil nekoliko počasneje po precej široki, toda neizvoženi deželski cesti. Na obeh straneh so se dvigali kupi talečega se snega, iz-P°d koles je brizgalo blato, pomešano snegom in ledom. ■Na nekem križišču je avto zavil na levo in kmalu nato je zagledala JJafna pred seboj veliko palačo, s širokim, a temnim stopniščem. Nikjer ni bilo videti luči, nikjer žive duše, mmrnm SMS SMS SMS SMS ivVrimtnSSm * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA * samo nekaj oken v drugem nadstropju je bilo medlo razsvetljenih. »To je pa pravi zakleti gra«,« je vzkliknila Dafna. »In kje stoje avtomobili drugih gostov?« »Najbrže so jih že odpeljali v garažo,« je hladnokrvno odgovoril Heh-ry in .ji pomagal iz avtomobila. Dafna se je začudeno ozirala okrog sebe. Nedvomno je bilo to res veleposestvo, o katerem ji je govoril, toda_ vse tu ni prav nič kazalo, da se bo še nocoj vršila velika prireditev s plesom, ki naj bi se je udeležilo več sto gostov. še bolj jo je pa presenetilo, da je Henry sam odklenil težka vhodna vrata, privil luč in ji ponudil roko, da jo popelje po širokih stopnicah, okrašenih s prekrasno preprogo, v gornje prostore. Nekoliko obotavljaje se je Dafna sprejela roko in molče korakala poleg svojega visokoraslega spremljevalca. »Menda mi ne boste zamerili, milostna, če sem vam pripravil drobno presenečenje,« je vzkliknil Henry in ji odprl vrata v majhen, toda ličen, salon. Okna so bila zastrta z debelimi svilenimi zavesami rožnate barve, sredi salona je stala miza, pogrnjena z rožnatim prtom, na njej se je lesketal kristal in porcelan v tisoč mavričnih barvah. Na servirni mizici poleg so iz srebrne posode, obložene z ledom, pozdravljali Dafno znani, vitki vratovi šampanjskih steklenic. V vdolbini y zidu Je stal širok, udoben divan, pregrnjen s prav takšno rožnato prevleko, v desnem kotu pa velik, starinski svečnik. Na zelo dragoceni mizici v levem kotu je stal telefon iz bisemične školjke. V drugačnih okoliščinah bi bila ta slika Dafno najbrže očarala, toda tokrat je niso mogle razvedriti niti čudovite, dolgopecljate rožne vrtnice, kipeče iz vitkih vaz, stoječih vsepovsod, niti ogenj, ki je veselo plapolal v kaminu. Priznati je morala, da je Henry izvrsten režiser, toda to priznanje se je izgubilo v nenadnem navalu jeze in užaljenega samoliub-ja. Prekrižal ji je bil vse načrte! In to torej si je obetal od nje! Vsa zardela se je obrnila: »Kaj naj to pomeni?« »Prijetna večerjica v dvoje, milostna!« Spet so jo njegove roke vsiljivo objele okrog vitkega pasu. Dafna ga je odrinila in se obrnila proti stopnicam. Čutila je, kako ji sili kri v glavo od sramu in jeze — široki rožnati divan ji je zgovorno pričal o Henryjevih namenih — in bila je trdno odločena, da se takoj odpelie nazaj v hotel. Nehote se je spomnila na Marka, in vroče kesanje ji je zalilo srce. Vendar ni bila računala s Hem’yje-va trmoglavo predrznostjo. Še preden je mogla kreniti po stopnicah, so jo objele niegove krepke, izkušene roke in jo skušale dvigniti, čutila je na svojih hladnih, stisnjenih ustnicah njegove žgoče, strastne in nenasitne poljube. Za nekai trenutkov ji je izginila zavest, toda samo za nekaj drobnih, neznatnih sekund. Takoj nato se je zavedela, kaj ji je storiti. V mislili je hvalila uro, ko se je bila pred letom dni odločila, da se bo izurila v džiu-džitsu, čeprav se je tedaj Mark tako prisrčno norčeval iz nje in čeprav si je le težko utrgala vsak teden četrt dolarja za učitelja. Hvala Bogu, imela je še proste roke. Z desnico je prijela Hen-ryja za desno rame in ga s komolcem krepko sunila pod brado, hkrati mu pa z levo nogo izpodnesla noge, da je telebnil so stopnicah. Pri tem se je pa sama s široko pozlačeno zapestnico tako nesrečno udarila po nosu, da ji je pričel krvaveti. Oddahnila se je, toda takoj nato ii je stisnil srce nov strah. Henry je obležal na spodnji stopnici tako negibno in bled, kakor bi bil mrtev... Že večkrat je slišala, da si je kdo pri padcu po stopnicah zlomil tilnik, m ta misel ji je zdaj prešinila možgane. Morda bo kriva njegove snus-ti? Mogoče jo bodo celo iskali in za- Srli? Nekdo pač mora vedeti, da je [enry imel skriven sestanek, nekdo, ki je pripravil vse te kulise za .prijetno večerjico v dvoje’. In razen tega bi utegnil Howard uganiti...v Iz misli jo je zmotilo tiho ječanje. Srčna stiska je takoj pojenjala, ko je videla, da je Henry odprl oči in da zmedeno gleda okrog sebe. Zdaj se je je pa lotil nov strah. Kaj bo storil z njo, ko se bo zavedel? Njeni možgani so vročično delovali. Stekla je v rožnati salon in pograbila srebrn nož, ležeč ob krožniku na mizici. Prerezala je žico pri telefonu in si nekoliko oddahnila. Morda — ne, gotovo — imajo v hiši še več telefonskih aparatov, toda Henry bo potreboval precej časa, preden si bo toliko opomogel, da bo mogel telefonirati iz kakšnega drugega prostora... Nato je neslišno stekla no stopnicah. Ko je bila že tik ležečega Mur-raya. se je spomnila na svoj kovčeg. Ležal je še niže kakor Henry in se na srečo ni odprl. Pograbila ga je in kakor preganjana žival planila po stopnicah, ki so se ji zdaj zdele neskončno dolge, proti izhodu. Skrbno je zaklenila za seboj težka vhodna V 24 U R A H barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd škrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. mon«a in lika domače perilo Parno eieti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA vrata in ključ vrgla daleč proč v sneg. S srebrnimi čeveljčki je pregazila blatno brozgo, do avtomobila. Skočila je vanj in tudi našla ključ, ki bi z njim lahko pognala motor. Vendar ni imela steče. Avto se je bil brezupno zaril v sneg in Dafna ni hotela s poskušanjem izgubljati dragoceni čas. Hitro je izstopila in odhitela po blatni cesti, kar se je nečesa domislila. Vrnila se je k avtomobilu, našla pod nekim sedežem ključ za vijake, dvignila hladilnik in stolkla uplinjač. Zadovoljna je spet pograbila svoj kovčeg in jela teči. Vlečka večerne obleke se je opletala za njo po snegu. »To bo dober nauk,« ie mislila z bridkim zadoščenjem. »Brez telefona. brez kakršne koli zveze z zunanjim svetom, če bo hotel v mesto, bo moral iti peš prav kakor jaz.« Odločno je stopala po zasneženi gazi. V ostreni mrazu ji ie nos takoj nehal krvaveti. To je bila pa tudi edina prednost. Noge je imela že čisto mokre. In povrhu je jel naletavati sneg v debelih, mehkih kosmih. Nikjer ni bilo žive duše in Dafna se še nikoli v življenju ni počutila tako bedno, tako premrlo in zapuščeno. Naposled ie prišla do križišča, kjer se je odcepila pot na deželno cesto, kakor je pravilno sklepala. Dafna je hitela dalje. Obšla jo je vroča želja, da bi nekoliko sedla in si odpočila, toda vedela je, da bi bil to konec zanjo, saj nikoli ne bi mogla spet zbrati toliko energije, da bi vstala in šla dalje. Zdelo se ji je. da gazi že dolge ure po tem debelem snegu. Kdaj pa kdaj se je spomnila na topli kamin v Hen-ryjevem salonu in je skoraj že obžalovala, da ni ostala tamkaj. Vse se ji je v tistem trenutku zdelo prijetnejše kakor ta strupeni mraz. Pravkar je bila obupavala in se nameravala vseeno kar vreči v sneg, 'ko je od daleč zasliš&la drdranje lokomotive. Obstala je in skušala z očmi prodreti belo steno v smeri, odkoder je prihajal ropot, vendar ni mogla ničesar videti. Tako je tekla še kakšnih pet sto metrov dalje, dokler ni zagledala pred seboj železniških tračnic. Nekaj časa je korakala vzdolž njih in prispela naposled v Ye-liko veselje in olajšanje tja. kamor je želela: do železniške postaje. Na postaji je posloval en sam uradnik in tega je, vsa trepetajoča od mraza, vprašala, ali pel je še kakšen vlak v Newyork. Možak jo je začudeno ogledoval. Kajpak je morala biti zelo čudna in bedna v umazani, okrvavljeni večerni obleki, vsa razmršena in z zateklim nosom. »O poli dveh gre še eden,« je rekel uradnik. »Poslednji to noč.« »Kako pozno je pa že?« je vprašala Dafna. »Četrt na eno. Ali želite listek?« »Kakopak! Ali ste mar mislili, da sem zato prišla semkaj, da bi videla, kako mi bo poslednji vlak pred nosom ušel?« Uradnik jo je molče opazoval. V rokah je sicer držala kovčeg, vendar še nikoli ni videl popotnice v takšni popotni obleki. Sam si ni bil na jasnem, kaj naj si misli o njej. Dafna je sedela v mrzli čakalnici, dokler ni pripeljal vlak. Bila je tako utrujena, da niti ni opazila, kakšno pozornost je zbudila med svojimi sopotniki. Zgrudila se je v bližnji kot m takoj zaspala. Ko je privozil vlak na glavno newyorško postajo, se je kakor na povelje zbudila. Niena prva misel je bila, da se mora brž ko mogoče odpeljati v hotel, okopati v topli vodi m pasti v posteljo. Postrešček z rdečo čepico ji je vzel kovčeg iz rok. Opazila je, da jo nekam začudeno ogleduje; njegov pogled je bil čisto drugačen od občudu jočih pogledov, ki jih je bila vajena. Meril jo je od nog do glave, pričenši pri premočenih, umazanih čevljih, naposled se je pa njegov pogled ustavil na strgani, posvaljkani večerni obleki. Z grozo je Dafna ugotovila, da se poznajo na njej krvavi madeži. Možak ie strmel vanjo. Dafna mu je iztrgala kovčeg iz rok in odhitela po stopnicah, ne meneč se za začudene poglede ljudi okrog sebe. Ko je zagledala v postajniški umi valnici v zrcalu svoj obraz, bi bila malone omedlela. »Za Boga, kaj naj storim?« je premišljevala. »Takšna se pač ne mo rem vrniti v hotel!« Hlastno je odprla kovčeg. si strgala večerno obleko s telesa in jo, kolikor se je dalo zavila v suhe papirnate brisače, ki jih je bilo v umivalnici dovolj. Nato si je oblekla športni kostim, ki ga je bila vzela s seboi za prihodnje dni. Takoi ji je nekoliko odleglo. Nato si je oščet-kala lase, si umila roke in obraz, toda za otekli nos ni mogla storiti ničesar. »Takšna ne morem v .Ambassa-dor‘,« ie pomislila. »Niti v tei obleki, pa tudi zato ne, ker sem izrečno naročila, da se bom vrnila šele čez nekaj dni. Prenočila bom v hotelu ,Co modore' in se vpisala s svojim pravim imenom. Nihče ne bo tega opazil.« Stlačila je uničeno večerno obleko v kovčeg, odšla iz umivalnice in krenila proti hotelu. Tam je stopila k nočnemu vratarju in zahtevala sobo: pravkar se je vpisovala v knjigo za goste, kar zasliši tik sebe znan glas: »No, če to ni sama vojvodinja Mayflowerska!« Dafna se je ozrla. Poleg nje ae je nasfcuijal na mizo Mark in porogljiv smehljaj mu je igral okrog ustnic. Vratar jo je z zanimanjem ogledo; v*fl. Dafna je Marka svareče pogledala. »Bojim se, da ste se zmotili,« je mirijo rekla. »'Oprostite,« je vzkliknil Mark. In šepetajk; je pristavil: »Milostna potuje majbrže inkpgnito?« Hotelski boy je vzel Dafni kovčeg. iz rek in ne da bi bila Marku pri voščila še en pogled, je Dafna krenila proti dvigalu. V svoji sobi je takoj pripravila toplo "kopel, se slekla in si oblekla kopalni plašč. Pravkar je ogledovala svoj nos v zrcalu, ko je potrkalo na vrata, Dafna se je nekaj trenutkov obotavljala, nato je pa vseeno stopila k vratom in jih odprla. Bil je Mark. »Kaj pa hočeš?« je vprašala. »Ali moraš povsod stikati in laziti za menoj?« »Prinesel sem ti presen biftek,« je rekel in vstopil v sobo, ne da bi eakal, da bi ga bila povabila. »•Prav nič lačna nisem,« je odgovorila Dafna. »Utrujena sem, vsa se 'tresem od mraza in bi bila rada že v postelji.« »Za nos sem ti prinesel,« je nada ljeval Mark. »Jutri bo namreč kakor kumara, če ne boš že nocoj kai storila zanj. Biftek pomaga — oteklina bo takoj izginila.« Dafno je bilo sram, da je bila tako surova z Markom. »Hvala lepa.* je v zadregi odgovorila. »Ali si lahko ogledam poškodbo?« je vprašal in si z zanimanjem ogle,-doval njen nos. »Čedno,« je rekel. »Kdo je bil pa tako prijazen, da te je tako polepšal?« »Nihče. Udarila sem se bila z zapestnico.« »In ali te smem vprašati, kako je mogoče,« pogledal je na zapestno uro, »da se ob treh zjutraj, in še nedeljsko jutro povrhu, vpišeš v hotelsko knjigo z napačnim imenom?« »Vprašuješ lahko, kar hočeš,« je vzkliknila Dafna. »Saj ni bilo napačno ime! Menda se še pišem Dafna Mihaelis, ali ne?« »Ali si se že naveličala igrati voj vodinjo?« Tedaj je zagledal premočeno večerno obleko in umazane čevlje, stoječe v nekem kotu sobe. »Kaj je pa to?« je vprašal in dvignil obleko. »Lepa, dragocena večerna obleka, pa čisto mokra! Menda mi vendar ne boš govorila, da je mo rala uboga vojvodinja peš teči domov?« »Prosim te, pojdi! Izgini iz sobe! Ne morem te več poslušati!« Dafna se ni mogla več premagovati in solze so jo oblile. Mark jo je objel okrog ramen in jo popeljal do bližnjega stola. Nato je potegnil iz žepa stekleničko, stopil v kopalnico po kozarec in ga nalil, da je bil poln do roba. »Izpij to,« ji je velel. »Če si v tem vremenu letala okrog v tej pajčevini, si boš še pljučnico nakopala. Ničesar mi ni treba pripovedovati, če ne maraš, in šel bom takoj, ko se boš spametovala.« Dafna je izpila konjak. »Hvala, Mark,« je rekla. »Nikar ne hodi, slišiš! Žal mi je. da sem se tako vedla, toda bilo je nekoliko preveč zame za en sam večer. Kako si pa vedel, da bom prišla prav v ta hotel? Saj tega pred petimi minu tami še sama nisem vedela!« »Nisem lazil za teboj, kakor si prej tako ljubeznivo dejala. Preživel sem večer v tem hotelu s prijateljem, ki bo čez nedeljo ostal v Newyorku. Ravno sem mislil odriniti domov, ko sem te zagledal.« »Ali je moj nos zelo grd?« »Za zdaj pač res ni tako lep. da bi se mogla postavljati z njim,« je vljudno odgovoril Mark. »Da, Mark, celo vojvodinja ni varna pred prevsiljivimi oboževalci!« »Čim više se boš povzpela v družbi, tem več podobnih izkušenj si boš nabrala.« Dalje prihodnjič zoo_______________________ ” Napisal Giannino Marescalchi j| ..Izbral si ie dan, ko je vlekel veter. k' tnti pravijo .široko*, da ie peljal svojega malega sinko v živalski vrl, v zoo. In zdaj. ko sto že vsaj uro oh Jjve tavala po vrtnih stezah, ie čutil, Pa ie pošteno truden. Zoprna svetloba ga je bodla v oči in sopara v zraku ga je jela dušiti Dečko je bil pa ves vznemirjen od ogledovanja živali. Večkrat se mn ie iztrgal iz rok, izginil med ljudmi in pritekel Ves razgret nazaj po lešnike, da jih le melul opicam. Ob neskončnem po-Smianju pred kletkami se ie moral boriti z dremavico. Prav nič ni •Idel. Edina slika, ki se mu je vtis-n»Q v spomin na tisti tesnobni dan le bila speča živalco, podobna kuni, , J.rebuščkom navzgor in prednjimi ,Qcicami, zvitimi pod prsmi. »Pojdiva, pozno ie že. Haid!« ■ Moral ga je s silo potegniti s seji0!. todo že sc mu ie spet iztrgal in ‘zt)iuznil. Pospešil je korak, trudeč ?c. da ne bi izgubil izpred oči rdeče askovske čepice, ki se je izgubljala nogami odraslih in se kdaj pa *Gai prikazala med gručo otrok, ki ?? (Metli pred kakšno izmed kletk, ptici mali. greva!« . {1l' o dolgem brkljanju je dečko za- i 'ilS - nekai silovito zanimivega, nin *' l'; !cvej k' so se zdeli med in i i Položenimi skalami svobodni da bi bili pravkar planili iz o' Mih votlin, zastrtimi s tropskim Od gledalcev jih je ločil HA Kr” Jarek z vodo. Oče je sedel iili-i! ,1 štor; s klobukom si ic padi k v Pv.faz in skušal iztegniti noge, jočp J5J- |,b odpočil. Niegove mežika- li iCIiso l/2 kile krušne moke, l/a kile rožičeve moke, zavitek pecilnega praška, ki ga dobro premešaj z moko, 10 dek sladkorja, 7 žlic vode. 4 žlice marmelade. '/< kile zrezanih suhih jabolk in hrušk, ‘/< kile suhih sliv, pest rozin ah grozdičev, sesekljano lupinico 1 limone, ščep sesekljanih na* gelinovrn žbic m nekoliko soli. Iz vsega teqa vqneti testo, izoblikuj štručko, dem v pekačo in peci tri četrt ure Tako pripravljen sadni kruhek ostane zelo dolgo svež in je primeren za pošiljanje V. T., Ljubliana Koruzna pogača 1 liter koruznega zdroba ali moke popari 5 "/« litra vode, ki si jo prej osolila m primerno osladila. Ko se zmes ohladi, ji primešaj kvasa, 2 žli- $poštuimo krompir! Domovina krompirja sta Peru in Chile. Ko so ga v 16. stoletju prinesli v Evropo, se ljudje niso preveč vneii zanj. Ce bi takrai vedeli, kako koristen in uporaben je krompir, bi ga prav tako spoštovali, kakor ga spoštujemo danes. Kadar kuhamo juho in ie preredka, brž na tanko olupimo krompirček, ga nastrgamo v juho. luha se zgosti in postane okusnejša. Ali bi radi dobro kremo za roke? Najprej si umijte roke, nalahko obrišite ' in na hrbtno stran roke stresite ščep nastrganega krompirja, dobro drgnite in masirajte. Posušite in roke zdrgnite še s sivkino vodo. Tako boste dobili čiste in mehke roke. Kadar lupimo presni krompir, izgubi na teži 25 odstotkov, če pa lupimo kuhanega, pa samo 7 odstotkov. Zato bi morali lupiti krompir le tedaj, če ga prej na hitro prevremo v slani vodi. ali pa ga za nekai časa položimo v paro. S kuhanim kašnatim krompirjem sijajno očistimo madeže iz bronastih in mavčevih predmetov Apnenčevo usedlino, ki se nabere v vrčih in kotlih, odstranimo, če v nuli precej dolgo kuhamo krompirjeve olupke. Volnene stvari, seveda, če niso preveč zamazane, lepo operemo brez mila. Najprej jih namočimo v vodo, kier na vsaka 2 litra nastrqamo po dva velika presna krompirja. Obleko moramo zelo dobro splakniti. Ovratnike pri moških suknjah in suknjičih težko očistimo. Ce iili zdrgnemo z olupljenim, vlažnim presnim krompirjem, nesnaga kar brž izgine. Krompir odstranimo s krpico, če ie le moqoče iz istega blaga, kakor ic obleka. Star krompir, ki že dolgo kali, je lahko škodljiv. V začetku kali se zbira strup solanin. ki uteqne biti zelo nevaren. Nikakor pa ni priporočljivo, da pustimo predolgo ležati nerabljen olupljen ali kuhan krompir. Lupite krompir zelo pazljivo in na tenko, ker ie prav pod lunino največ hranljivih in rudninskih soh. ALI JE PRANJE PERILA BREZ MILA MOGOČE? V raznih laboratorijih delajo poskuse, kako bi se razpoložljive maščobe čim skrbneje izkoristile. Prvo vprašanje je bilo, ali je milo kot takšno res najboljše pralno sredstvo. Pokazalo se je, da se dajo maščobe z hidriranjem in kondenzira-njem in z njihovo nadaljnjo predelavo v pralna sredstva veliko bolje izkoristiti, kakor pri izdelavi v navadno pralno milo. Pri izdelavi pralnega praška »Evo« je prišlo v prvi vrsti v poštev pre-prečenje tvorbe apnenega mila. Pralno milo se v trdi vodi razkraja in tvori apneno milo in vsled tega postane neučinkovito. Trda je pa sko-ro vsaka rečna in vodovodna voda, teko da se izgube na učinkovitosti pralnega mila ne dajo preprečiti. Apneno milo pomeni izgubo na maščobi, ker je v vodi netopljivo ter ima lastnost, da se vžre v tkanine, katerim povzroča s časom neprijeten duh. Prj sestavi pralnega praška »Evo« so upoštevali izkušnje svetovno znanih kemikov ter je nastanek apnenega mila popolnoma onemogočen Mnogoštevilne praktične poskušnje so tudi pokazale, da vešča gospodinja pri pranju perila z »Evo« praškom ne potrebuje nobenega mila. Z »E v o« pralnim praškom dosežemo tudi snežno belino perila. Mnogo gospodinj je mnenja, da pralna sredstva, v kolikor še dobro belijo, vsebujejo klor In da brez njega ni belega perila. »Evo« pralni prašek je pa. dasiravno pete snežnobelo, zajamčeno brez klora. CCl (Ti trije modeli so risani itrečno ta »Družinski tednik« io niso bili še objavljeni.) Mali naj pazi, da imajo otroci pri iqri posebno praktične in pripravne oblekce, ki se prehitro ne umažejo in so dovolj široke, da nikjer ne ovirajo gibanja ali krvneqa obtgka. Tri take oblekce za dekletca nam kaže naša gornja slika. Prva deklica nosi ljubko oblekco iz tenkeqa beleqa blaga, posutega z rdečimi pičicami. Čipjie okroq sedelca in rokavov so tudi rdeče. Oblekca je krojena zelo zvončasto in se zapenja spredaj od vratnega izreza pa do roba z belimi gumbi. — Prav tako so srčkane črtaste igralne hlačke, ki so tudi zelo zvončasto ukrojene. Široke, originalne naramnice se spuščajo naravnost do pasu. — Iz domačega platna lahko sešije mati sama iqra!ne hlačke, kakršne nosi tretja deklica. Žepe in spodnji rob prešijemo z rožnatimi in sinjimi trakovi, prav takšne barve so tudi gumbki. Hrbet je čisto gol. V takšnih oblekah se bodo naši otroci prav gotovo dobro počutili in si nabrali dovolj sonca in zraka za zimsko zalogo. • ŽENSKI RAZGOVORI Ga. M. P., Ljubljana. V svojem dopisu nas izprašujete, ali kajenje res škoduje ženskemu zdravju. Stari ste 35 let, poročeni in imate že dva otroka. Vaš mož vam stalno pridi-guje. da vam kajenje škoduje in da ga opustite Vi sami bi se o tem radi prepričali, ker so vam postali ti stalni prepirčki z vašim možem že preveč nadležni Pravite tudi. da pokadite dvajset ciqaret na dan. Odgovor: Nikotin, ki ga v preveliki meri zauživamo, ie prav tako škodljiv kakor obe drugi znani mamili kofein in tein. V zelo majhni ko- STARE KOVANCE srebrne, različne dragocenosti, umetnine, namizno orodje starinske vrednosti kupimo. RUDOLF ZORE. LIUBLIANA Gledališka ulica 12 licini pa vsj trije strupi zbujajo prileten občutek 111 prav nič ne škodujejo. Dvajset ciqaret na dan je za žensko vsekako preveč. Kgieme povzroča krčevito zoženie žil. kar ima za posledico po nekai letih anqino peetoris. Zato ima vaš mož prav, če vas opominja, da vam kajenje ško-duie. Razen tega, oh je res vredno žrtvovati srečo in mir svojega zakona samo zaradi tistega bežneoa už tka in ugodia ki vam qa daje cigareta? Svetujemo vam, da bi se, prav zdaj v poletnih mesecih, ko je vaše telo izpostavljeno toplim zdravilnim sončnim žarkom, popolnoma odpovedali kajenju za nekai mesecev. Dajte si od moža obljubiti primerno nagrado, da vas ne bo izkušniava premagala! Pozneje, ko boste že »zma- gali«, pa si lahko mirne duše privoščite po tri .prebavne’ cigarete na dan. Gdč. B. V., Novo mesto. Izprašujete nas, ali so sadni soki res tako zdravi in priporočljivi, ali so pa samo ena izmed modnih muh. Odgovor: Priljubljenost sadnih sokov ni morda posledica kakšnih modnih norosti. Boqati z vitamini, sadnim sladkorjem in rudninami, revni z beljakovinami in tolščami, uravnavajo prebavo in so prav danes, v času racioniranja prehrane prepotrebni za človeško telo. Zato vam priporočamo, pijte sadne sokove, kjer koli in kadar koli le utegnete. Marija K., Ljubljana. Vaše vprašanje spada v zdravniško vzgojno ru-, briko. Menda se sami zavedate, da res ne morete^ ničesar posebnega ! ukreniti, če vaš dečko rad jeziček j kaže — iz same razvade. Kajpak ie-i žička ne morete zavezati ali namazati s pelinom, kakor to delajo s palčkom. ki qa otroci tako radi cuclja-jo. Ah ne mislite, da je otroku v tako zabavo kazanje jezička prav zato, j ker vsi odrasli to njeqovo razvadico tako zelo upoštevate? Spočetka se vam je to najbrže zdelo zabavno in ste se otroku smejali. Pozneje ste ga jeli opominjati in karati, češ da je to qrdo in da ieqa ne sme. Otrokovo pozornost ste tako nehote ves j čas še boli priklepali na to razvado, tako da ste doseqli s svojo vzaojo I prav nasprotno, kakor ste želeli. Edi-1 no, kar lahko storite in kar je tudi .najpametnejše je. da pričnete prav | vsi, ki imate opravka z otrokom, njegovo razvado prezirati, kakor da je ni. Otrok bo pozabil nanjo in se ie bo odvadil. Svetujem vam pa še, da še prej vprašate zdravnika za svet, da boste vedeli, ali kazanje jezička le ni v zvezi s kakšno morebitno napako v ustih ali grlu. Saška Otroška sestra-negovalka Šolanje otrok je v današnjih časih za starše večkrat zelo težko, izbira poklica zlasti za dekleta po. končani soh — težavna ' .. — K55J1 SAH::::- -------iViV- Urejuje A. Preinfalk Problem št. 255 Sestavil A. Preinfalk t Dr. Juletu Gabrovšku tretjič v spomin m, mm vv/, L- i m, Beli: Kc2. Dh7; Set, e4; Pd5, e2. f3. (7) Crni: Ke3; Lb7; Pg5. 13) Mat v 3 potezah Dve kombinacijski L Spiro—M. Najdorf Lodz 1932. * III * V 22. potezi je beli, ki je že močno v stiski, potegnil b2—b4. Kako ga je zdaj črni hitro pokončal. II. m v mm lil * ^jjjo wM To partijo je igrala nemška prva" soli - Jezavna. Tako stoje dekleta {kinja Sonja Grafova na Dunaju protr k //■ vsaHea.^ sveta, ♦ neznanemu junaku. Čeprav naša So" za služhn 1™''a- KpJH^MiDrosiiotnja m takšna kraljica na šahovski za službo, povsod zahtevam strokov-inl„sx; u,.i(n, no izobrazbo. Doslej nam ie DravlPjj^ ' i! 1 norveška Soma na manikal poklic, ki bi po kratki stro-f !cden\ moramo vseeno priznati, da si kovni izobrazbi omoqočil dekletu Zljala zgraditi prav lep napadalni vzdrževanje, posebno je malo poidi- J položaj. Se več. Z nežno ročico ie cev. ki bi ustrezali ženski naravi. J moža tudi potolkla kakor bi ga Eden takih pokhcev ki pnpelie dekle J Schmelhng. Naše šahislinie naj se ie | Poizkusijo, da bodo (IB SVOio bn|CV- nico ponosne, salnsti pa, da uh ne bo sram! Rešitev: '2UUI Uj 'JI, -n 'Sil >f ‘+9JXX t '8JH ‘+#8XX 't; |!<|»|> «-i| o '£uxil '£•>>: J,'8 •+M»a l # !|V(UP •* \u> S ‘iiqxX 'Z ttfs (iZ-KI, ‘iMXX '»> ;«>([ 'II 'K3* ‘+:u '0 <+iJS 'i 'ZI>XS ‘H 'PXX '9 'S!1* ' + ZI.T. 'S '»M > ‘+HX •» '9JM ‘+»8x.J. •r ‘fiis :o||(| |{| »s(|0q o|hiii| !iSs •+1)IX Z 'i3 x H li+iKXX '1 ieil‘1 »ionu, ur e Ju us '11 ■v X’[ ‘ipx'I ir. i?.P.I. 'ouafU* -21 v;K'l 'tu, ut +tPi IZO-lli Ull »US ‘.OAVtllpat |qi>p IPKII 'UM 'KS '+?,U(| 7,Jq 'iS '+(|1P» 'v»q '07, '+S» ‘IPX(1 'So i + IIM, ‘I3 M '4-9»X'I 'Slu q 'k- :euqipz! n.ipi| ‘uuivza oni »P !|uq eu s.ii.ig • •• ZZ '(J.niprvK-OJUls;) 'I nega kruha, je poklic otroške sestre-J negovalke. Te se izobražujejo v eno-' letni strokovni šoli za otroške sestre-: negovalke, ki je v sestavu Higiicn-' skega zavoda. Oddelka za zdrav-i stveno zaščito mater, dojenčkov in; otrok v Ljubljani, Lipičeva ul 3 (Dečji; dom). Ravno ta mesec razpisuje za-! vod natečaj za sprejem qojenk (poqoii; za sprejem so na vpogled pri rav-; natelistvu šole v Dečiem domu). 7.a' sprejem v to šolo je zaželjena dovršena meščanska šola ali nižin sred-! nja šola. Poklic sam je zelo lep, sai ima sestra — kot že naslov pove — ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega dela ie prirojena skoraj vsaki ženi, tako najde večina; deklet v tem poklicu zadovoljstvo Razen prijetnosti dela ima sestra.; ki dovrši to šolo, gmotno razmeroma; dobro stališče. Absolventka ima pravico do namestitve v raznih domovih za dojence, v otroških zavetiščih, ima možnost namestitve v zasebnih družinah kot REŠITEV PROBLEMA ŠT. 253. 1. Lc7, DX (2. 2. Kh'2, DI4+. S. g:l+ ln vzgojiteljica s stalno plačo in s pro-{< Lxgs mat. — i ... i)i>i+. 2. Kh2, n ■fS sto hrano in stanovanjem, in ie torej♦ s- i*«i» itd. — i. . .. r4. 2. s:+, Kg:.. 3. nU+< na boljšem ko uradnica, ki si mora!!Dxri. 4. gt4j-, kx(4. 6. Sda-t- in 0. sxc5doh*-s svojo skromno plačo oskrbeti hrano;I in stanovanjc. ;; rešitev problema št. 254. Prošnje za šolo sprejema Hiaiienski! 1 zavod v Ljubljani, Oddelek za zdrav- 1 Sc6- KX('8. 2. «4. Kc5. s. Dc3 m»t stveno zaščito mater, dojenčkov in;; 1.... Kr«. *. Dgr., Kc8. 8. Del m»t otrok. Lipičeva ul. 3 (Dečji dom). 1.... kus. 2. I)