PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 7096 AA osrednja knjižnica s,VILHARJA •rpR REVOLUCI JE. KOPER unevnik I TRST Montecchi 6 - PP 559 (040) 7796-600 460894 PD I 040/772418 MCA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 250 (14.341) Trst, sreda, 28. oktobra 1992 Ker v CGIL podpirajo spontane stavke Sindikatu grozi ponoven razkol CISL in UlL za hitro razčiščenje odnosov Jutri v Rimu vsedržavni protest obrtnikov RIM Enotnost sindikalnega gibanja, ki se je sicer v zadnjih letih nekoliko zrahljala, je že spet resno ogrožena. Za to je poskrbel glavni tajnik CGIL Bruno Trentin v trenutku, ko je podprl odločitev 160 tovarniških svetov v Lombardiji, da se jutri pridružijo stavki, s katero bodo kovinarji podkrepili protest nad gospodarskim ukrepanjem vlade in ki so jo oklicale vse tri stanovske federacije. Trentinova poteza, ki je seveda razveseljila sindikatovo levo strujo »essere sindacato« s Faustom Bertinottijem na čelu, je izzvala ostro reakcijo v vrstah CISL in UIL, ki sta nemudoma zahtevala tristranski razčišče-valen sestanek. D'Antonijeva in Larizzova organizacija očitata Trentinovi grobo kršitev dogovorov glede nadaljnjih korakov, da se od Amata in njegovih ministrov doseže dodatno omiljenje novih davčnih in drugih bremen, ki jih zahteva izvršno telo od delavcev v prizadevanjih za uravnovešenje državne bilance. Samo takšno, pošteno in temeljito razčiščenje odnosov naj bi obvarovalo enotnost sindikalnega gibanja. Zaradi nastalega kratkega stika je včeraj odpadlo srečanje med vsemi tremi tajništvi, na katerem bi se bili morali sporazumeti o nadaljnji strategiji. Ne samo, spričo vnovičnega razkola tudi znotraj CGIL ne bo jutri in pojutrišnjem v Riccioneju vsedržavne skupščine delegatov kovinarskega sindikata FIOM/CGIL, a če ne bo prišlo v kratkem do opiljenja ostrin, bodo morali odložiti celo skupščino delegatov CGIL, ki pomeni skoraj nekakšen kongres in bi se morala odvijati prve NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prvič v zgodovini bo ženska na čelu vsedržavnega sveta KD Jervolinova z aklamacijo imenovana za predsednika Jervolinova je znana po zavzemanju za družino in žensko problematiko Tajnik Martinazzoli je med drugim predlagal tudi prenovo svoje stranke RIM - Rosa Russo Jervolino (na sliki AP) je bila včeraj kot prva ženska z aklamacijo izvoljena za predsednika vsedržavnega sveta KD. Russovo je predlagal sam tajnik Martinazzoli. Ker pa se z njenim imenom nekateri niso strinjali (po statutu je lahko izvoljen za predsednika le polnopravni član sveta samega), je Martinazzoli predlagal, naj nekako implicitno spremenijo statut z aklamacijo. Po imenovanju je Jervolinova, ki je vse od leta 1979 v senatu (v Amatovi vladi je minister za šolstvo), poudarila, da KD ni »ostarela«, posvarila je je pred nevarnostjo vse hujšega zapiranja, ki zanika solidarnost in naglasila, da je treba braniti institucije, ter podpirati družino kot osnovno vrednoto prihodnosti. V svojem uvodnem posegu se je tajnik Martinazzoli dotaknil številnih problemov, od prenove stranke do moralnega vprašanja, gospodarskih težav (zlasti je naglasil potrebo po pravičnosti), volilne reforme. Glede boja proti mafiji je poudaril, da se KD ne boji resnice, vendar je obenem zavrnil vsa podtikanja. Zavzel se je tudi za reformo stranke. Zato je predlagal odložitev imenovanja direkcije: po njegovem mnenju bi morala šteti 15 članov in je zato zavrnil predlagani seznam. Ker vprašanje očitno še ni dovolj dozorelo, je bil mnenja, da je potreben nadaljnji razmislek. Opozicija ne izbira sredstev proti Kučanu BOGO SAMSA LJUBLJANA Državljansko Pobudo za kandidaturo predsednika Milana Kučana je z overovljenimi podpisi dosedaj podprlo preko 35 tisoč volilcev in volilk. Do sobote bodo prejeli še najmanj 5 tisoč overovljenih predlogov, nato Pa bodo zbiranje podpisov končali- To je bila najvažnejša vest, ki so jo sporočili predstavniki odbora, ki se ukvarjajo s promocijo najuglednejšega predsedniškega kandidata. Radovedni novinarji pa so vpraševali tudi o nekaterih očitno nizkih udarcih, ki že mejijo na obrekovanja. Tako nekateri navajajo, 4a je predsednik Odbora in univerzitetni prof. Brač o Rotar nekdanji udbovec in že s tem dvomljiva osebnost. Ta pa odgovarja, da je vedno delal pošteno, v skladu s civilizacijskimi in etničnimi normami in da lahko »odkrito pogleda vsakemu v oči«. Na obreko-vanja je navajen, saj so ga v Kavčičevem obdobju dolžili, da je anarho liberalec, v nekem drugem Preteklem razdobju pa da je revizionist. Etika očitno manjka združeni desnici, ki je včeraj napovedala, da bo prijavila Cirila Zlobca ustavnemu sodišču zaradi izdaje, Milana Kučana pa, ker naj bi izdajo prikrival. Matjaž Kmecl je o takih obrekovanjih odklonil vsako razpravo in je mnenja, da tudi predsednik ne bo želel odgovarjati na tako nizke udarce, ki mejijo na obrekovanja z anonimnimi pismenimi ovadbami. Pričela se je torej precej brutalna in obrekljiva kampanja proti Milanu Kučanu, češ da je ostanek preteklosti, da ga tujina ne mara, da naj se umakne in podobno. To je očiten odraz določene nervoze, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi muslimansko-hrvaških spopadov sta Owen in Vanče pohitela Danes bodo v Ženevi predložili predlog ustavne ureditve za Bosno in Hercegovino LJUBLJANA Iz Ženeve so sporočili, da sta sopredsednika Konference o Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen pripravila predlog prihodnje ustavne ureditve Bosne in Hercegovine, ki predstavlja poizkus kompromisa med različnimi pogledi na notranjo organiziranost Bosne in Hercegovine. Čeprav bodo tekst predložili Varnostnemu svetu OZN in predstavili javnosti šele danes, so že* včeraj omenjali nekatere glavne značilnosti tega dokumenta. Bosna in Hercegovina naj bi bila decentralizirana država regij z regionalnimi vladami in s centralno vlado v Sarajevu. V Bosni in Hercegovini pa so se nadaljevali spopadi. Najbolj dramatično je še vedno v Jajcu, ki ga poskušajo Srbi za vsako ceno zavzeti. Popoldne so se spet razbresneli napadi in boji po vsem Sarajevu. Do spopadov je prišlo tudi v Hercegovini in v Mostarju. Najbolj presenetljivo je, da so Srbi - kljub prepovedi VS - znova uporabili svoja vojaška letala iz Banjaluke za napade položajev v Jajcu in v Hercegovini. Šele včeraj so sporočili podrobnosti o predvčerajšnjih krvavih napadih srbskih sil na Jajce, kjer živi 40.000 Muslimanov. Zelo protislovna agencijska poročila so govorila celo o padcu Jajca, vendar pa se je pozneje izkazalo, da so branilci Jajce vendarle uspeli ubraniti. V bojih pa je bilo nekaj sto mrtvih. Napoved, da bodo že danes v Ženevi razgrnili osnutek prihodnje ustavne ureditve Bosne in Hercegovine je za mnoge veliko presenečenje. Hrvaška agencija NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nataša Palač skuša kar v svojem stanovanju nuditi nekaj znanja svojim učencem, ki zaradi vojnih strahot v Sarajevu ne morejo v šolo (Telefoto AP) Že dva dni izraelska vojska s kopnega, morja in zraka silovito bombardira Libanon V Libanonu strah pred novo izraelsko invazijo V južnoiibanonskem Kfar Tibnitu šiitska deklica pred knjigo v svojem od izraelskih granat poškodovanem domu (Telefoto AP) TEL AVI V — Kolona izraelskih tankov in oklopnih transporterjev je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah prekoračila izrael-sko-libanonsko mejo, da bi okrepila svoje enote v južnoiibanonskem varnostnem pasu. Libanonski viri pa so navajali, da je omenjena kolona ob podpori jurišnih helikopterjev s tamponskega pasu že vdrla v južni Libanon in začela s »čiščenjem« šiitskih vasi ob meji. Te vesti izraelski vojaški krogi odločno zanikajo, a jih zaradi vojaške cenzure ni mogoče preveriti. Izrael se torej pripravlja na širokopotezno vojaško akcijo, potem ko se je ponedeljkova topniška in letalsko-pomorska represija zaradi nedeljskega napada hezbolahov na izraelski oklopni transporter v varnostni coni izkazala za neuspešno. Proiranski hez-bolahi so namreč na izraelsko bombardira- nje svojih oporišč v južnem Libanonu odgovorili s salvami večcevnih raketometov. Ena raketa je zadela stanovanjsko poslopje v severnogalilejski Kirjat Šmoni, ubila 14-letnega fanta in ranila pet članov njegove družine, ki se je pred dvema letoma iz Ukrajine priselila v Izrael. Druga raketa pa je padla na tamponski pas in v vasi Rmeiš ubila nekega libanonskega učitelja in njegovega 18-mesečnega otroka. Položaj bi bil nedvomno še hujši, če ne bi nepalski kontingent mirovnih sil OZN (Unifil) prestregel kolono hezbolahov, ki so imeli v rešilcih skrite večcevne raketomete. Izraelske oblasti so ukazale, da 15 tisoč ljudi iz Kirjat Šmone ostane v zakloniščih, saj je načelnik generalštaba Ehud Barak tudi včeraj moral priznati, da izraelska vojska trenutno ne NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vjtkviru drugega dela preiskave »Green ice« za boj proti mamilom in »pranju« denarja Številne aretacije prekupčevalcev mamil Izrabljali so tud jugoslovansko tragedijo RIM — V okviru druge faze preiskave »Green ice« je namestnik rimskega državnega pravdnika Nitto Palma izdal 44 zapornih nalogov, kar potrjuje, da se borba proti prekupčevalcem z mamili in proti tistim, ki se ukvarjajo s pranjem »umazanega« denarja, uspešno nadaljuje. Kar 28 nalogov je namenjenih osebam, ki so že za zapahi (aretirali so jih pred mesecem dni), šest so izročili Interpolu in se nanašajo na tuje državljane, ki ne živijo v Italiji, ostali pa so »domači« kriminalci, iz Rimu, Milana, Palerma, Neaplja. V okviru akcije so zaplenili precejšnjo količino kokaina (na sliki AP) ter pomembnih bančnih in finančnih dokumentov, identificirali pa so tudi 2 družbi: Interdibipack iz Rhoja je služila za »pranje« denarja, Lomazzi iz pokrajine No vara pa za prevoz kokaina. Preiskovalci so ugotovili, da je organizacija zmogla pretihotapiti v Italijo do 500 kilogramov kokaina na mesec. Pri tem se je celo okoristila s tragedijo na tleh bivše Jugoslavije. Preteklega junija so v pristanišče v Livorno pripeljali 526 kilogramov kokaina, skritega v dveh kontejnerjih, ki sta prevažala zamrznjene ribe. Kontejnerja sta bila namenjena podjetju Brancagel, vkrcana pa sta bila na ladji Cinta, ki pluje pod ekvadorsko zastavo. Prevoz je v resnici organiziral mafijski klan Cangemi. Pristaniška carina pa ni dovolila, da bi kontejnerja izkrcali, ker so ribe vsebovale preveliko količino živega srebra. Mafijci pa se niso kar tako vdali. Najprej so celo nameravali kar »vojaško« udariti po palermski luki, zatem jim je priskočil na pomoč rimski biolog Pietro Marino. S sabo je imel pismo Brancagela in se izdajal za funkcionarja zunanjega ministrstva, ki je zadolženo za pomoč bivši Jugoslaviji. Marino (ki ga je sicer infarkt pobral pred nekaj meseci) je tako dobil dovoljenje za prevoz obeh kontejnerjev do Fernetičev, kamor pa sta prišla prazna: mamila so raztovorili že v Rimu, a okrog 129 kilogramov so jih »darovali« neki rimski tolpi preprodajalcev, ki je našla omenjenega biologa. Samo čez mesec dni sta kontejnerja z ribami, ki so se večkrat tudi odmrznile, dejansko prišla na cilj na področje bivše Jugoslavije, kjer so jih razdelili med prebivalstvo. Borba proti organiziranemu kriminalu, zlasti mafijskega tipa, pa dobiva novega zagona tudi na evropski ravni. Danes se bo namreč v Londonu prvič sestala delovna skupina, v kateri so predstavniki pravosodnega in notranjega ministrstva iz držav EGS. Za ustanovitev skupine se je zavzemala predvsem Italija, ki zahteva koordinirane akcije v boju proti kriminalu. V ospredju bo tudi vprašanje »skesancev«. Li-liana Ferraro, ki bo vodila italijansko delegacijo, je pojasnila, da »skesanci« za sodelovanje »hočejo močno in verodostojno državo«. To potrjujejo izkušnje v ZDA: teritorij je izredno obširen, same ZDA pa zlahka delujejo tudi v drugih državah. Separatisti iz Quebeca proslavljajo veliko zmago OUEBEC — Kanadčani so na referendumu zavrnili sporazum, ki so ga avgusta lani dosegli predsedniki desetih kanadskih zveznih republik, s katerim so nameravali spremeniti ustavo, ki bi morala zagotavljati več oblasti republikam in manjšinam. S tem bi obenem rešili vprašanje enotnosti države in enkrat za vselej odstranili z dnevnega reda kočljiv problem separatizma v Ouebecu. Namesto da bi dosegla toliko želj eno enotnost, se je sedaj država znašla v hudi krizi, ki bi lahko imela nepredvidljive posledice. Paradoks vsega je, da so se za »ne« izrekli iz povsem nasprotnih razlogov. Separatisti iz Ouebeca so menili, da jim sporazum ne zagotavlja dovolj avtonomije, drugje po deželi pa so ga zavrnili, ker naj bi reforma dajala preveč teže frankofonski republiki. V Ouebecu so tako dobile novega zaleta avtonomistične sile: »Sedaj smo povedali, česar nočemo,« je izjavil Jacgu-es Parizeau, voditelj separatističnega Parti Ouebecois, »prihodnjič bomo povedali, kaj hočemo.« • Sindikat dni novembra v Montecatiniju. Vodstva CGIL, CISL in UIL se bodo sicer spet srečala pojutrišnjem v Palači Chigi, kamor jih je na njihovo prošnjo povabil ministrski predsednik Giuliano Amato, da se pogovorijo o nadaljnjih ukrepih vlade na gospodarskem in socialnem področju oziroma o zaposlovanju. Jutri pa ne bo na sporedu samo stavka kovinarjev. Kakor v nedeljo že trgovci, tako bodo v Rimu demonstrirali proti uvedbi davka minimum tax še člani obrtniških združenj Confartigianato, CLAAI, CNA in ČASA, katerim naj bi sledili v naslednjih dneh še drugi tako imenovani avtonomni delavci oziroma vršilci samostojnih poklicev. Minimum tax je izrecno podprl tudi predsednik Confindustrie Luigi Abete, sindikati CGIL, CISL in UIL pa so že pred dnevi omenili možnost skupnega javnega nastopa kot pritiska na vlado, naj ne klone nasprotnikom nove davščine. Pojutrišnjem pa bomo končno zvedeli, če bodo trgovci zares uprizorili enodnevno ali celo večdnevno zaporo, ki jo hočejo izsiliti od vodstva Conf-commercia (in Confesercentija). Postopek za odobritev vladnega maksiodloka o davkih v senatu se medtem podaljšuje. Komisija za ustavne zadeve je ustavnost dekreta, kot vemo, že potrdila, toda DSL in SKP zbirata podpise k zahtevi, naj se o ustavnosti izreče ves senat, kar se bo baje zgodilo jutri; zato bo tudi odpadla današnja obravnava v proračunski komisiji. S finančnim zakonom 1993 pa se bo senat spopadel, če pojde vse gladko, najkasneje 20. novembra, potem ko ga bodo začeli poslanci obravnavati 10 dni prej. • Opozicija saj vse raziskave javnega mnenja dokazujejo njegovo izredno priljubljenost. Konkurenčnih kandidatov je sedaj kar osem, dejansko pa gre po večini za kandidate, ki nimajo realnih možnosti, ki so postali povsem obrobni. Nekoliko izstopata po do-sedaj znanih podatkih samo dva kandidata: krščanski demokrat bolj laično odprte smeri Ivan Bizjak in demokrat Jelko Kacin. V nedeljo so demokrati na zaprtem sestanku razpravljali o svoji volilni kampanji. Takrat je predsednik Bavčar ponovil trditev, da se bo v drugem krogu Kacin spopadel s Kučanom. Kandidat Kacin pa nam je govoril o pozitivnem pristopu, da ne oporeka nobenemu, da bodo v bodočem in sedanjem življenju Slvenije potrebni vsi sposobni politiki. Vendar pa tudi jasno govori, da se bo boril za zmago. Raziskave javnega mnenja, ki so jo na zelo visokem številu anketi- rancev izdelali Demokrati govorijo o izrazitem napredku njihove stranke, saj so prišli že dokaj visoko, tako da so sedaj drugi na lestvici. Prepričani so v nadaljnji napredek tudi zato, ker so izrazito sredinska stranka. Raziskave dokazujejo, da se slovensko javno mnenje opredeljuje za sredinske stranke, delno za leve, še manj pa za desne stranke. Njihovi neposredni konkurenti, katerim posvečajo največjo pozornost in seveda tudi volilni boj, so liberalni demokrati, katerih značilnosti pa so slične. Zanimivo pa je, da so po tej raziskavi na tretjem mestu prenovitelji, na četrtem pa krščanski demokrati. • V Ženevi Hina piše, da sta Vanče in Owen očitno pohitela s tem predlogom zaradi dogodkov v BiH, kjer so boji med Hrvati in Muslimani ustvarili vtis kot da se je v resnici začela delitev te republike med Hrvati in Srbi in to na škodo Muslimanov. »Owen in Vanče morata pokazati, da do delitve še ni prišlo in da jo je moč še preprečiti,« menijo nekateri opazovalci. Opozarjajo, da je lord Owen prejšnji teden jezno reagiral na informacije o tem, da naj bi se že začela delitev Bosne in Hercegovine. Poudaril je,da mednarodna skupnost ne bo nikoli sprejela takšne delitve. Opozoril je, da sklepi londonske konference še veljajo in da se bodo uveljavili. Owen meni, da bo morala vsaka nova ustava v Bosni in Hercegovini popraviti posledice etničnega čiščenja. Owen tudi misli, da bodo Muslimani v Bosni in Hercegovini nadaljevali z bojem, če jim ne bo ponujena »sprejemljiva pogodba«. Iz nekaterih krogov se je zvedelo, da sta osnutek ustave sestavila finski diplomat Marrti Ahtisaari, ki na ženevski konferenci vodi delovno skupino za Bosno in Hercegovino in ameriški pravni strokovnjak Paul Szasz. Osnutek prihodnje ustavne ureditve Bosne in Hercegovine naj bi bil kompromisna rešitev med zelo nasprotujočimi se predlogi, ki so jih v zvezi s tem dale muslimanska, srbska in hrvaška stran. Srbi naj bi vztrajali na vzpostavitvi treh povsem ločenih etničnih držav, od katerih bi vsaka imela svojo vojsko, svojo nacionalno banko itd., Muslimani oziroma sedanja bosansko-her-cegovska oblast so se zavzemali za enotno in močno decentralizirano Bosno in Hercegovino, ki bi temeljila na raznoliki nacionalni sestavi, Hrvati pa so predlagali Bosno in Hercegovino kot zvezno državo treh konstitutivnih delov - hrvaškega, muslimanskega in srbskega. Vendar pa je bilo včeraj že slišati, da je kompromisni predlog ustave vodja Srbov v BiH Radovan Karadžič že ocenil kot nesprejemljiv, s pripom- bo, da tujci ne morejo urejati življenja v Bosni in Hercegovini in da je doslej vsak tovrsten poskus privedel do še hujših zaostritev, nesporazumov in sovražnosti. Predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič se je včeraj mudil v Arbskih Emiratih in se pogovarjal predvsem o nujnosti arabske in druge pomoči za izmučene Muslimane v Bosni in Hercegovini. Iz krogov ki so blizu sopredsednikoma Konference o Jugoslaviji Ownu in Vanceu pa so sporočili, da se bosta oba sopredsednika med najnovejšim obiskom v nekdanji Jugoslaviji, ki ga bosta začela danes, razen v Beogradu mudila tudi v Prištini in v Skopju v Makedoni-ji.(NIA) • V Libanonu more prebivalstvu v Severni Galileji zagotoviti popolne varnosti. Premier in obrambni minister Rabin je v noči na torek sklical ožji ministrski svet, ki naj bi sprejel konkretne ukrepe. Po vsemu sodeč so se odločili za »omejeno vojaško akcijo čiščenja v južnem Libanonu«. Premier Rabin je namreč izraelski vojski določil dva cilja, in sicer: zajamčiti varnost v Galileji in »likvidirati hezbolahe«. Izraelsko časopisje navaja, da bo to vse prej kot lahka naloga, saj imajo hezbolahi svoj generalštab v Bejrutu, oporišča pa v Dolini reke Bekaa. Izraelska vojska pa je na te pomisleke že odgovorila, saj so včeraj lovski bombniki F-15 v več zaporednih valovih bombardirali neko zbirališče hezbolahov pri Sidonu (Saidi) in njihova oporišča v Dolini Bekaa. Bombardirali so tudi oporišča radikalnih palestinskih grupacij, tako da se število žrtev viša iz ure v uro, civilisti pa so začeli v paničnem strahu bežati z južnega Libanona proti Bejrutu, saj so vsi prepričani, da je izraelska invazija skoraj neizbežna. Vseeno pa še obstaja upanje, da Izrael ne bo storil tega usodnega koraka, ki bi bržkone zadal težak udarec sedanjemu krogu bližnjevz-hodnih mirovnih pogajanj v Was-hingtonu. Izraelska vojska bi se lahko omejila na stopnjevanje pritiska na libanonsko in sirsko vlado, da bi ju prisilila naj razorožita hezbolahe, kot se je to že zgodilo z Arafatovim PLO. Sodeč po včerajšnjih izjavah prosirske Demokratične fronte za osvoboditev Palestine, pa je to malo verjetno. Glasnik Havatmehove skupine je namreč še napovedal stopnjevanje napadov na izraelske okupatorje. Bolj zaskrbljeni pa so hezbolahi Božje stranke, ki so včeraj poudarjali, da so res izvedli napad na izraelsko vojaško kolono, v katerem je v nedeljo življenje izgubilo šest izraelskih vojakov, so pa zato odločno zanikali, da bi bombardirali Kirjat Šmono. Dokumentarec o Brunu Bušiču je vznemiril hrvaške politike LJUBLJANA — Hrvaška televizija je pred nekaj dnevi predvajala »dokumentarni« film o hrvaškem nacionalistu in borcu za samostojno Hrvaško Brunu Bušiču, ki je bil v prejšnjem režimu zaradi svoje opredelitve zaprt in obsojen, pozneje pa v Parizu, kamor je emigriral tudi skrivnostno ubit. Bušič se je v sedemdesetih letih v hrvaških zaporih spoznal tudi s sedanjim hrvaškim predsednikom Tudjmanom, o katerem naj bi imel, kljub temu, da je Tudjman izhajal iz partizanskih in komunističnih vrst, najboljše mnenje. Bušič je zagovarjal tudi nasilne oblike boja za osamosvojitev Hrvaške, ki pa so se hitro pokazale kot najbolj kontraproduktivno dejanje za »hrvaško stvar«. Sicer pa je film o Bušiču na režimski hrvaški televiziji razburil hrvaške politične duhove, predvsem zaradi dveh stvari: zaradi neodmerjenega veličanja predsednika Tudjmana in zaradi namigovanj in trditev, da je precej danes uglednih osebnosti iz hrvaške politike tajno sodelovalo z bivšo tajno policijo. Huda senca je padla še posebej na liderja hrvaških krščanskih demokratov Ivana Cesarja. # Takoj po prikazovanju filma o Bušiču je nastala v hrvaški politični javnosti velika zmeda. Oglasili so se liderji številnih političnih strank, ki so malodane na isti način obsodili in odbili način, s kakršnim so hoteli avtorji tega filma obračunati predvsem v aktualni politiki, ki sicer ne pripadajo Tudjmanovemu političnemu krogu. Posebej kritično so opozorili na domnevno selektivno in samovoljno uporabljanje policijskih dosjejev o posameznih vidnih hrvaških osebnostih. Komentator Slobod-ne Dalmacije je ob tem zapisal, da psevdodokumentarec o Brunu Bušiču ni pokazal samo »vitalnost« de-nuncijantskih metod, ampak je napovedal možnost »selektivne« uporabe policijskih dosjejev za ustvarjanje »reda« znotraj hrvaškega političnega prostora. Ni malo tistih, ki vidijo v filmu o Bušiču poskus obračuna sedanje vladajoče strukture s tistimi deli hrvaške politične strukture, ki bi ji utegnili biti najbolj nevaren tekmec. To pa sta Cesarjeva Hrvaška krščanska demokratična stranka in demokratska stranka Marka Veselice, ki tvorita koalicijsko Krščansko-demokratsko unijo in kot takšni predtavljata demokrščan-sko legitimacijo, za katero se zelo poteguje tudi Tudjmanova stranka na oblasti - HDZ. Prikazovanje filma o Bušiču je bilo za Marka Veselico povod, za opozorilo tudi na druge skrb zbujajoče pojave na Hrvaškem, ki ne predstavljajo samo drobne zlorabe oblasti ali samo kakšen spor na hrvaški desnici. Veselica je med drugim omenil nepojasnjene uboje, miniranje avtomobilov in hiš, prepove- di strank, maltretiranje strankarskih voditeljev, odvzemanje mandata poslancem v saboru, ukinjanje listov in njihovo finančno uničevanje ter zastraševanje novinarjev. Ivica Račan, predsednik hrvaške socialdemokratske prenove meni, da je televizijsko prikazovanje filma o Bušiču predvsem »zloraba televizije in njene moči«. V polemike v zvezi s filmom se je vključil tudi sedanji najpomembnejši človek hrvaške tajne policije in eden izmed najtesnejših sodelavcev predsednika Josip Manolič, ki je dejal, da je prikazovanje takšnih filmov, v katerih se posamezniki na tako grob način diskvalificirajo, politično zelo škodljivo. »Zelo vprašljivo je, če prikazovanje takšnega filma prispeva h krepitvi enotnosti na Hrvaškem in spravi med hrvaškim narodom in narodnostmi, ki živijo na Hrvaškem.« Po besedah Josipa Manoliča je bil celoten nekdanji politični sistem utemeljen na totalni špijonaži, kar je pomenilo, da je imela policija vpogled v življenje mnogih posameznikov in to v vseh detaljih, vključno najintimnejše življenje. »Služba državne varnosti je prav tako kontaktirala z vsemi ljudmi, ki so odhajali v tujino, bodisi na konference ali kongrese, bodisi na strokovno usposabljanje ali šolanje. To je bila splošna dolžnost, ki se ji niso mogli izogniti niti profesorji in znanstveniki, niti politiki in novinarji, niti športniki in umetniki.« Zato lahko apostrofiranje in diskreditiranje posameznikov na način kot je to storjeno v filmu o Bušiču lahko izzove nemir pri tisočih ljudi, ki so bili prisiljeni na takšen ali drugačen način odgovarjati na vprašanja, ki jim jih je postavljala Služba državne varnosti (tajna policija). Manolič meni, da bi bilo treba proglasiti »abolicijo za vse ljudi, ki so bili tako ali drugače prisiljeni sodelovati z bivšo tajno policijo«. Za zdaj še ni bilo kakšnih posebnih komentarjev na takšno razmišljanje Josipa Manoliča. Vsekakor Manolič s takšnim stališčem v marsičem relativizira obtožbe, ki so v zvezi s predvajanjem filma o Bušiču letele iz opozicijskih vrst na vladajočo HDZ kot »najbolj zainteresirano in najbolj odgovorno za predvajanje tega filma«. Ali se je HDZ ustrašila javnega nezadovoljstva in se prek Manoliča poskušala naknadno oprati? Ali pa je morda ocenila, da je samo prikazovanje filma o Bušiču že doseglo svoj namen in da se zdaj lahko pokaže bolj širokogrudna kot katerakoli druga stranka, zlasti še kar zadeva njen predlog o aboliciji vseh nekdanjih sodelavcev nekdanje tajne policije, ki ga Manolič zagotovo ni obelodanil brez vednosti predsednika Tudjmana in naj ožjega vrha vladajoče HDZ.(NIA) Po ljudskem štetju 1991 in primerjavi s popisom iz leta 1981 Zaskrbljiv demografski osip vzdolž po Beneški Sloveniji ČEDAD — Število prebivalstva v Beneški Sloveniji vsa zadnja leta neprestano upada. Na podlagi izsledkov ljudskega štetja iz leta 1991 lahko razberemo dokaj zaskrbljujoče podatke, ki pričajo o vse večjem odseljevanju ljudi in to še prav posebno iz goratih predelov. V primerjavi z ljudskim štetjem iz leta 1981 se je skupno število prebivalstva v enem desetletju zmanjšalo za 18,3 odstotka, kar pomeni od tedanjih 11.488 ljudi na zdajšnjih 9.707. V sedmih občinah na območju Nadiških dolin so zabeležili padec za 15 odstotkov in sicer od 8.051 na 6.835 prebivalcev. Negativni in seveda žalosten rekord pripada občini Dreka, ki je v zadnjih desetih letih izgubila nič manj kakor 142 občanov, kar v odstotkih pomeni skoraj 36. Nič kaj boljše ne kaže Grmeku, kjer se je število prebivalcev zmanjšalo za 23,8 odstotka), Podbo-nescu (-26,5 odstotka), Sovodnjam (-24,5 odstotka) in občini Srednje (-26,5 odstotka). Nekoliko manj obžuten padec števila prebivalstva so zabeležili v Tipani, Bardu in Reziji, kjer se negativni trend suče okoli 16 odstotkov. Edina pozitivna nota prihaja iz Špetra, kjer so zabeležili porast prebivalstva in sicer za 148 enot, kar pomeni 7,2 odstotka več (od 2.060 ljudi v letru 1981 na 2.208 v letu 1991). Za takšen rezultat je treba iskati razloge v različnih dejavnikih, med katere sodi tudi primerna gospodarska-družbena politika občinske uprave, pa tudi okoliščina, da je Speter, z geografskega vidika, voliko bolj »vabljiv« kot vasi v goratih predelih. Pri vsem tem se seveda zastavlja vprašanje, kam so se preselili vsi tisti ljudje (več kot 1.200 oseb), ki so zapustili Benečijo. Na podlagi podatkov ljudskega štetja lahko rečemo, da se je dobršen del le-teh preselil v nižinske predele in sicer nekaj v samo mesto Vidmu, drugi pa v okoliške kraje, kakor so na primer Mo-imacco, Remanzacco, Premariacco, Corno di Ro-sazzo in S. Giovanni al Natisone. Izhajajoč iz rezultatov ljudskega štetja lahko razberemo še nekaj močno zaskrbljujočih podatkov, ki se nanašajo na slovensko prebivalstvo v videmski pokrajini. Posamezna družinska enota v Benečiji ne preseže treh članov, kar pomeni, da marsikatero družinsko enoto sestavljajo samo starejši ljudje, ki so pač ostali na domačijah. Proces izseljevanja pa se kaže z vso svojo krutostjo, če ocenimo podatke o številu praznih stanovanj. Največ in sicer kar 52,5 odstotka jih je v občini Bardo, nekaj manj v Reziji (49,7 odstotka) in Tipani (0,5 odstotka). V Nadiških dolinah je 24,4 odstotka praznih stanovanj oziroma opuščenih domačij. Najvišje odstotke so zabeležili v Dreki (38,9 odstotka, v Srednjem (32,4 odstotka) in v Podbo-nescu (31,1). Najboljše pa je stanje v Špetru, kjer so zabeležili samo 11,9 odstotka praznih stanovanj in zapuščenih domačij. Družinsko članstvo - seveda v povprečju - je najvišje v Sovodnjah, kjer je vsaka družina sestavljena iz skoraj treh enot (2,85). Najslabše pa je v Dreki (1,76), v Srednjem (2,29) in v Špetru (2,41). Očitno že samo zgoraj navedeni podatki zadoščajo za hudo žalostno ugotovitev, da se namreč Benečija čedalje bolj številčno krči oziroma iz-praznjuje. Kaj storiti, da se vsaj delno zajezi negativni trend, ki je sicer skupen za celotno hribovito območje, je pa še prav posebej dramatičen za našo narodnostno skupnost. Gotovo nikakor ne pretiravamo, če naglasimo, da bi edinole primeren pristop h gospodarskemu, družbenemu in vsesplošnemu reševanju vprašanj tega območja pomenil veliko. Na to so nekateri upravitelji, organizacije in posamezniki sicer že opozorili in tudi ponudili nekaj pomembnih rešitev. Vprašanje pa je, če bo predvsem deželna vlada ostala še naprej tako kot do sedaj gluha na te »klice v sili«. RUDI PAVŠIČ STANJE PREBIVALSTVA OBČINA ŠTEVILO PREBIVALCEV 1991 1981 RAZLIKA % DREKA 255 397 -142 -35,8 GRMEK 584 766 -182 -23,8 PODBONESEC 1347 1832 -485 -26,5 SV. LENART 1127 1236 -109 -8,8 ŠPETER 2208 2060 + 148 + 7,2 SOVODNJE 777 1029 -252 -24,5 SREDNJE 537 731 -194 -26,5 NAD. DOLINE 6835 8051 -1216 -15,1 PRAPROTNO 983 1065 -82 -7,7 TIPANA 785 936 -151 -16,1 BARDO 780 949 -169 -17.8 REZIJA 1307 1547 -240 -15,5 Misija mednarodnih veteranskih federacij na obisk v Slovenijo LJUBLJANA Od jutri do sobote bo na obisku v Sloveniji skupno odposlanstvo mednarodnih veteranskih organizacij izpod okrilja Svetovne veteranske federacije (VVorld Veterans Federation - VVVF, Federation Mondiale des Anciens Combattans - F MAC) s sedežem v Parizu. Na nedavnem zasedanju Svetovne veteranske federacije v Varšavi so namreč sklenili, da pošljejo na ozemlje nekdanje Jugoslavije informativno misijo na najvišji ravni. V pogovorih s predstavniki vlad in borčevskih organizacij naj bi se seznanila z vzroki krize na tleh bivše Jugoslavije in ugotovila, kaj lahko stori za njen uspešen razplet - v duhu načel OZN in KVSE. Petčlanska delegacija, ki jo vodi general Bjorn Egge (Norveška), podpredsednik FMAC-VVVA, je dopotovala v nedeljo na Hrvaško, jutri pa bo prispela, kakor rečeno, v Ljubljano, kjer jo bo sprejel predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar s sodelavci. Program obiska predvideva srečanje z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom ter ministrico za borčevska in invalidska vprašanja Ano Ostrman, odposlanstvo pa se bo pogovarjalo tudi še s predstavniki urada za begunce in obiskalo begunski center na Roški. Ministrstvo za informiranje bo priredilo pojutrišnjem, 30. oktobra, tiskovno konferenco, na kateri bodo gostje novinarjem predstavili svoje organizacije in razloge njihovega prihoda v Slovenijo ter na Hrvaško. Obiskali bodo zdravilišče Strunjan in nekdanje gestapovske zapore v Begunjah ter prisostvovali otvoritvi razstave »Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem« v Sežani, kjer bo nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Pred odhodom iz Slovenije bo odposlanstvo mednarodnih veteranskih organizacij sprejel predsednik republike Milan Kučan. Spominske svečanosti za padlimi ČEDAD - Tudi letos, ob Dnevu mrtvih, bodo borčevske organizacije, predstavniki slovenskih organizacij in javnih uprav z obeh strani meje ter zastopstvo generalnega konzulata Slovenije v Trstu in same slovenske države položili vence na grobove in pred spomenike padlih borcev v odporniškem gibanju. V videmski pokrajini bo polaganje vencev v soboto, 31. oktobra, po naslednjem zaporedju: Topolovo in Štoblank (ob 9. uri), Sv. Lenart in Gornji Tarbij (10.00) , Černetiči in Oborca (11.00) , Čedad (12.00), Čenebola (14.00) , Matajur (15.00) in Osojane v Reziji (16.00). V nedeljo, 1. novembra, bo ob 9. uri v Gonarsu slovesnost pred spomenikom-grobnico umrlih v taborišču v Gonarsu. (R.P.) SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA obvešča člane glavnega odbora SKGZ da bo seja danes, 28. oktobra 1992 ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, Prvomajska 73 pri Kmečko-obrtni hranilnici _______in posojilnici____ Podpredsednik Borut Pahor v piranski občini SDP: V volilno kampanjo brez vsakršne nestrpnosti PORTOROŽ — »V naši stranki ni nestrpnih ljudi,« je ocenil Borut Pahor, podpredsednik SDP - Socialno demokratske prenove Slovenije na volilni konvenciji drugega volilnega okraja druge volilne enote, ali bolj razumljivo - na volilni konvenciji v piranski občini. Šlo je za določanje kandidatk in kandidatov strank Združene liste -Delavske stranke, Demokratske stranke upokojencev, Socialdemokratske unije in SDP Slovenije. »Naša stranka lahko ta hip reče, da bo šla v politični boj, vendar tako, da ne bo zmerjala in da bo znala kulturno izpeljati svoje politične nastope,« je menil Borut Pahor na portoroški volilni konvenciji Združene liste. Povedal je, da bo ta strankarska koalicija pripravila 88 imen - kandidatov za volitve v državni zbor, da bodo pri izbiri teh imen upoštevali predvsem verjetnost izvoljivosti posameznih kandidatov, različno starostno strukturo in dejstvo, da bi bilo med kandidati vsaj tretjino žensk. Po mnenju Boruta Pahorja se bo prav na prihajajočih volitvah izkazalo, da so bili mnogi dosedanji poslanci preveč v Ljubljani in premalo doma v stikih s svojo volilno bazo. Vse bolj pa se kaže, da bodo na volitvah imeli prednost tisti, ki imajo stike z ljudmi in jih bodo imeli še naprej. »Če poslanec ne bo imel v parlamentu postavljenih vsaj 50 delegatskih vprašanj in vsaj 60 delegatskih pobud v enem mandatu, bo težko izvoljen,« je še naglasil Borut Pahor. V piranski občini je občinska Socialnodemokratska prenova naročila javnomnenjsko raziskavo, ki je med petimi kandidati ugotovila, da bi se na volitvah za državni zbor daleč najbolje odrezala Vojka Štular, že sedaj poslanka zbora občin, ki naj bi po rezultatih omenjene raziskave imela v občini 55 odstotkov zagotovljenih glasov. Tako 25 od 26 elektorjev stranke SDP ni pomišljalo in je kot kandidatko za državni zbor na tajnih volitvah izvolilo Vojko Štular. Z omenjeno volilno konvencijo pa se je šele začelo intenzivno obdobje predvolilne kampanje v piranski občini. BORIS ŠULIGOJ Združenje ARCI o civilni službi TRST — Združenje ARCI je organiziralo deželno informativno službo za posredovanje vseh podrobnosti v zvezi z ugovorom vesti oziroma civilnim služenjem vojaškega roka. Ta služba bo delovala vse do konca novembra na sledečih sedežih združenja ARCI: TRST - pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 (II. nadstropje); GORICA - Verdijev Korzo 109; VIDEM - Manzinijeva ulica 42; pri študentskih tajništvih na univerzah v Trstu in Vidmu. Službeni urnik: na sedežih ARCI 9-12 (ponedeljek in petek), 15-18 (sreda); na Univerzi v Vidmu 9-12 (ponedeljek, sreda in petek), na Univerzi v Trstu pa 9-12 (sreda in četrtek). BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1992 in zapadlostjo 1. oktobra 1995. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. oktobra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom; ob vplačilu (4. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. Na včerajšnjem zasedanju deželne skupščine FJK Turello je zelo pozitivno ocenil odnose z novo državo Slovenijo Poziv Združenja de Banfield na včerajšnji tiskovni konferenci Več javnih in zasebnih sredstev za zagotovitev domače oskrbe za nepremične ostarele občane Predsednik deželne vlade Vini-cio Turello je na včerajšnji seji deželne skupščine ocenil kot zelo pozitivno in konkretno delovno srečanje s slovensko vladno delegacijo, ki je bilo 14. oktobra v Ljubljani. Do srečanja je prišlo na pobudo Drnovškove vlade v sklopu dobrososedskih odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in novo slovensko državo, ki uspešno sodelujeta tudi v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. To sodelovanje je tudi zaradi znanih dogajanj v bivšem jugoslovanskem prostoru doživelo pavzo, sedaj pa je spet zaživelo. Sestanek obeh vlad je naletel na različne ocene, posebno v slovenskih medijih, kjer je marsikdo očital Drnovšku in kolegom, da so se na srečanje slabo pripravili in da so predlogi za utrditev sodelovanja prišli samo z italijanske strani. Turello je uvodoma omenil zadovoljstvo obeh strani, da je po krajšem premoru znova prišlo do obnove delovnih stikov med obema vladama, ki imata celo vrsto skupnih gledanj in vzajemnih interesov. Poročevalec je glede konkretnih stvari izpostavil vprašanje prometnih zvez (avtocest in železnic) in dodal, da je Furlanija-Julij-ska krajina predlagala Sloveniji intenzivnejše sodelovanje oziroma integracijo med tržaškim in koprskim pristaniščem, in to v prizadevanju za preseganje konkurenčnosti med pristanišči Severnega Jadrana. To območje lahko postane naravno gospodarsko zaledje za celotno Srednjo Evropo. Naša dežela je seveda še vedno močno zainteresirana za avtoces- tne povezave na relaciji Trst-Go-rica-Ljubljana. Pri tem projektu so se zadeve v zadnjem času precej zataknile, saj je še vedno odprto kočljivo vprašanje koncesij, za katere se prvenstveno poteguje družba Adria s slovenskim in večinskim italijanskim kapitalom. Za ta projekt je italijanska vlada vsekakor že odobrila dotacijo v višini 94 milijard lir. Furlanija-Julijska krajina uvršča vprašanje splošnih prometnih povezav s Slovenijo v okvir daljnosežnega načrta prometnih zvez med Trstom, Ljubljano, Mariborom, Budimpešto in Ukrajino. Na ljubljanskem srečanju je nadalje tekla beseda o sodelovanju na kmetijskem področju (skupna zaščita proti toči), na pod- ročju turizma (relacija Nevejsko sedlo-Bovec) in o skupnih ekoloških načrtih, ki jih je kar precej. Razpravljali so tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Turello se je med drugim zavzel, naj rimski parlament čimprej uzakoni zaščito naše manjšine, glede specifičnega ekonomskega sodelovanja pa je omenil izvajanje italijanskega zakona za razvoj obmejnih območij. Turello se je v Ljubljani srečal tudi s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Slednji se mu je zahvalil za pomoč, ki jo je naša dežela izkazala Sloveniji pri njenem boju za neodvisnost in samostojnost. Deželna skupščina bo včerajšnje predsednikovo poročilo izčrpno ocenila na posebni seji, ki je sklicana za 10. november. Predsednik Dežele o novi politični aferi tržaške desnice Nobene panike glede usode Osima Turello je včeraj reagiral na alarm, ki ga je sprožila tržaška desnica po zapoznelem branju Uradnega lista, ki prinaša izjavo slovenske vlade o prevzemu kakih 50 sporazumov med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Vzrok paničnega revolta je Osimski sporazum oziroma ocena, da se Italija z objavo te izjave odreka obljubljeni reviziji tega dogovora. Predsednik Dežele je v odgovoru na svetovalski vprašanji Gam-bassinija (LpT) in Vattovanija (KD) poudaril, da je Rim z izjavo v Uradnem listu vzel samo v vednost sklepe slovenske države. Sama Ljubljana - je poudaril Turello - je večkrat pokazala pripravljenost, da se tudi Osimo prilagodi novonastalim mednarodnim razmeram. Nobene panike torej, tudi zato, ker je razvoj dogajanj presegel nekatera vprašanja (npr. načrtovano industrijsko cono na Krasu), medtem ko je pustil še odprte probleme, ki zadevajo splošne odškodnine za istrske begunce, v katere je všteto tudi zapuščeno premoženje. Turello je glede tega vsekakor že zahteval srečanje z zunanjim ministrom Co-lombom. Združenje Goffredo de Banfield, ki že od leta 1988 deluje na področju oskrbe nepremičnih ostarelih na njihovem domu, je na včerajšnji tiskovni konferenci pozvalo zasebnike in javne ustanove, naj še naprej podpirajo njegovo delovanje v korist najbolj zapostavljenega dela tržaškega prebivalstva. Kot je povedala predsednica Maria Teresa de Banfield, sta tako rimski Sklad Finney kot tržaška grupa Tripcovich napovedala ukinitev prispevkov, s katerimi se je združenje doslej v dokajšnji meri vzdrževalo. Dosedanje delovanje združenja sta orisali podpredsednica Maria Teresa Sguarcina in socialna delavka Rita Cian, navzoči pa so bili tudi predstavniki Občine, Pokrajine in KZE. Delovanje Združenja de Banfield je še posebno pomembno v našem mestu, ki šteje 31.000 občanov, starih več kot 75 let, kar predstavlja 12 odstotkov celotnega tržaškega prebivalstva. Operaterji združenja si prizadevajo zagotoviti nepremičnim ostarelim domačo oskrbo kot alternativo bolnišnični negi, ki je za prizadete veliko bolj boleča, za skupnost pa mnogo dražja. Stališče deželnega sindikata novinarjev »Napadi na RAI so neosnovani« Deželno novinarsko združenje zavrača instrumentalne polemike, ki jih nekateri krogi v zadnjem času vodijo proti krajevni RAI-TV. Napadi na pluralistično informacijo predstavljajo nevaren alarmni zvonec -meni sindikat novinarjev - prav v trenutku, ko se govori o reformi RAI. Iniciative nekaterih deželnih svetovalcev (kot znano, gre za predstavnike LpT in MSI) so po mnenju združenja »čudne«, obtožbe na račun redakcije pa »gratuitne in neosnovane«. Prav zato sindikat novinarjev meni, da se je o vlogi informacije potrebno soočati z družbo, pa tudi z institucionalnimi, političnimi in družbenimi silami, zato bo v ta namen sprožil vrsto srečanj na deželni in pokrajinski ravni. Video z razpravo o bivši Jugoslaviji V petek bo v dvorani Illiria na Pomorski postaji projekcija videa o bivši Jugoslaviji z naslovom »VVartape 1991-1992«, ki ga je za TG3 realiziralo podjetje Videoest, zrežiral pa Piero Panizon. Reportažo bo predstavil direktor dnevnika tretje TV mreže RAI Sandro Curzi, njeni projekciji pa bo pod naslovom »Bivša Jugoslavija: vojna pričevanja« sledila okrogla miza, na kateri bosta poleg Curzija sodelovala novinarja Paolo Garimberti z Repubblice in Paolo Rumiz od Piccola ter poročevalci RAI Sergio Canciani, Fulvio Milinari in Aleksander Rudolf. Na nedeljskem drugem koncertu Openskih glasbenih srečanj Mojstrske Kogojeve Malenkosti v učinkoviti Niederjevi priredbi Nedeljsko drugo Opensko glasbeno srečanje, posvečeno Kogojevim Malenkostim je v svoji izjemnosti doživelo prav lep uspeh. V ospredju pozornosti je bil Marij Kogoj, slovenski skladatelj, čigar stolenico rojstva praznujemo letos. Pravzaprav je bila vsa pozornost namenjena odlomkom ene izmed njegovih umetnin, ciklusu dvaindvajsetih Malenkosti. Ob Kogojevi ustvarjalnosti pa je prišla do izraza tudi glasbena izraznost Fabia Niederja, mladega tržaškega skladatelja, ki se je že uveljavil na evropski ravni. Drugi koncert iz niza Openskih glasbenih srečanj je SKD Tabor priredilo v sodelovanju z SZKD in deželnim sedežem RAI. Glasbeni program je dopolnjevala uvodna beseda prof. Pavleta Merkuja, glasbenika in skladatelja, strokovnega poznavalca Kogojeve ustvarjalnosti. Gost je omenil dolgoletno nezanimanje do umetnosti tega slovenskega glasbenika, ki se je rodil v Trstu, ustvarjal pa v glavnem v Ljubljani. Prav v teh dveh prostorih so se zvrstile številne pobude ob njegovi stoletnici. V svojem tragičnem življenju je Kogoj dosegel pomemben cilj z opero Črne maske, ciklus Malenkosti pa sodi v nekoliko poznejše obdobje med leti 1929 in 1932. Po zvočnem bogastvu opernega dela so Malenkosti mnogo »enostavnejše«, jasnejše, »čeprav v bistvu vselej ohranjajo umetnikov zapleten in za-theven jezik«. Fabio Nieder je iz celotnega ciklusa izluščil štiri Malenkosti in jih priredil za komorno instrumentalno zasedbo s flavto, klarinetom, violo, violončelom, harfo in tolkali. Kot je poudaril prof. Merku, se je Nieder pri tem namenoma izognil »vsiljivejšim« glasbilom, iskal je drugačno barvitost od Kogojevega klavirskega zvoka, a vsekakor upošteval nežnost in krhkost v odtenkih, ki jih Kogoj sporoča v svojih Malenkostih. Drugo Opensko glasbeno srečanje je torej izzvenelo kot dodaten kulturni trenutek ob letošnjem proslavljanju Kogojevega jubileja, h kateremu so veliko prispevali tudi posamezni izvajalci: poleg pianistke Katje Milič, ki je podala Kogojeve Malenkosti v izvirnem zapisu, so pod vodstvom Fabia Niederja nastopili flavtiska Caterina De Rienzo, klarinetist Nicola Bulfone, violist Davide Prelaz, violončelistka Mara Grion, harfistka Nicoletta Sanzin in tolka-list Livio Laurenti. DAMJANA OTA Na sliki (foto Križmančič) trenutek s koncerta na Opčinah. Sejemska prireditev se bo zaključila v nedeljo Velik uspeh razstave o gorah in jamarstvu Na razstavišču pod Montebellem se z velikim uspehom nadaljuje prvi salon »Od -1.000 do +8.000«, ki je posvečen gorništvu, jamarstvu in avanturi; zaključil se bo v nedeljo z veliko prireditvijo »Gran Pam-pel«, ki jo prireja tržaška jamarska federacija. Zimska sezona je pred nami, zato se tržaška podjetja na svojih razstavnih prostorih predstavljajo z zadnjimi novostmi na področju športnih oblačil in smučarske opreme. Vendar pa so prireditelji posvetili posebno pozornost alpinizmu, ki ima še zlasti v našem mestu veliko privržencev. Specializirano osebje nudi vse informacije, poleg tega pa so prireditelji pripravili tudi umetno plezalno steno, v kateri lahko vsakdo - seveda zavarovan - preizkusi svoje plezalne sposobnosti. Stalno so namreč prisotni gorski vodniki in inštruktorji kluba CAI. Sicer pa ima na razstavišču svoj prostor tudi kultura, saj so prireditelji poskrbeli za več razstav; ena od najbolj zanimivih je posvečena enemu izmed pionirjev evropskega alpinizma Emiliu Comiciju, medtem ko društvo Societa Alpina delle Giulie razstavlja zgodovinske knjige; Spiro dalla Porta Xidias je pripravil slikarsko razstavo o tržaškem alpinizmu, medtem ko je Gorski muzej iz Turina poskrbel za razstavo o italijanskem alpinizmu v Karakorumu. Kot smo že poročali, se salona s svojim razstavnim prostorom udeležuje tudi Slovensko planinsko društvo. V kongresnem centru pa se medtem vrstijo razna predavanja in okrogle mize. Včeraj je tekla beseda o nesrečah v gorah in podzemlju, danes ob 18. uri pa se bo s predvajanjem filmov in diapozitivov tržaškemu občinstvu predstavil hrvaški alpinizem. Jutri ob 18. uri bo na sporedu srečanje z Riccardom in Cristino Carnovalini, ki bosta predstavila svojo 2.700 kilometrov dolgo pešpot iz Trsta do Danske. Pomembna bo tudi prireditev, ki bo v soboto ob 17. uri, ko bodo v ambulanti za športno medicino tržiške bolnišnice predvajali video-kaseto, ki je bila posneta med odpravo »Monfalcone-Himalaia 1992«, katere so se udeležili tudi trije slovenski zdravniki. Partizanski junak v spominih sestre Slavke V DSI predstavili knjigo o Janku Premrlu Vojku V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili knjigo z naslovom »Moj brat Janko Vojko« avtorice Slavke Premrl. Tekst je v 60. in 70. letih izhajal v reviji Zaliv, v knjižni obliki pa ga je letos poleti izdala Slovenska matica iz Ljubljane. Predstavitve se je udeležila tudi avtorica, delo pa je predstavila prof. Nada Pertot. Med drugim je poudarila, da je ta knjiga »naša kjniga, napisana s srčno krvjo, spomenik junaškemu batu, njegovi težko prizadeti družini in upom in bolečinam primorskih ljudi...« Pertotova je tudi orisala življenjsko pot in tragično smrt junaka Janka Vojka, kot jo opisuje sestra v svojem delu. Knjiga nam prikazuje Janka kot izrednega mladeniča, za katerega je bilo že od samega začetka samo po sebi umevno, da bo voditelj svojega naroda v boju za osvoboditev izpod tujega jarma. Februarja leta 1942 je odšel k partizanom. »Eno leto je trajalo to Jankovo partizanjenje,« je na predstavitvi poudarila prof. Pertotova, »a je ostalo neizbrisno v spominu primorskih ljudi. Bil je poveljnik in tovariš v slovenski vojski, odločen in prepričan, da je njegova vojna sveta vojna... Umrl je v čudnih okoliščinah, prizanešena pa so mu bila huda razočaranja...« Prof. Pertotova je opozorila tudi na težave, ki jih je Jankova družina imela po njegovem odhodu v partizane, saj postane »banditova družina«, zato ji požgejo domačo hišo na Vipavskem, po hudem trpljenju v zaporih pa pošljejo v internacijo v Piemont. Nekaj presunljivih odlomkov iz knjige »Moj brat Janko Vojko« je nato prebrala Matejka Peterlin, ob koncu pa je spregovorila tudi sama avtorica, ki se je zahvalila za pozornost in povedala nekaj besed o nastanku knjige. Spodbudo zanjo ji je dal njen mož prof. Boris Pahor in tako so začeli njeni spomini na brata najprej izhajati v Zalivu. »Ko sem knjigo pisala, sem mislila predvsem na starše, še posebej na mater, ki je znala z neverjetno vdanostjo prenašati vse, kar se je družini hudega dogajalo.« Avtorica je tudi poudarila, da si ni ničesar izmislila, pač pa je zapisala samo preverjene zgodovinske podatke, (hj) Antikvariat TRST - Ul. Mazzini 12 Tel. (040) 368472 Med najvišjimi donosi na tržišču ■ Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost ■ To so nekatere značilnosti zavarovanja PREVIDENZA Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji Noricum Vita v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 Metan za sedaj v Nabrežini, Sesljanu, Vitovljah in Naselju sv. Marna Jutri bodo odprli plinsko omrežje v devinsko-nabrežinski občini V devinskp-nabrežinski občini bo jutri praznik: ob 11. uri bodo s krajšo slovesnostjo pred županstvom predali namenu novo plinsko omrežje. Z odprtjem zaklopke osrednje plinske kabine bo plin metan, ki ga dobavlja tržaško občinsko podjetje ACEGA, napolnil novo plinsko omrežje in našel pot do gospodinstev; ogrel bo na desetine domov in stanovanj in s tem rešil na stotine občanov vsakoletne skrbi za ogrevanje. Devin-sko-nabrežinska občina bo, skratka, letošnjo zimo toplejša kot kdajkoli prej. Jutrišnja slovesnost bo kronala več kot desetletna prizadevanja za metanizacijo tega najsevernejšega predela tržaške pokrajine. Prva zamisel o razširitvi metanskega omrežja s tržaške tudi na okoliške občine je pronicnila v upravni svet občinskega podjetja ACEGA konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. Zanjo se je ogreval predvsem član upravnega sveta ACEGA Bibbiano Čorbo, ki je tudi predlagal, naj bi se krajevne uprave za izpeljavo del poslužile državnih subvencij. Vsa zadeva je za nekaj let zastala; tudi zato, ker prvi deželni plan za metanizacijo Furlanije-Julijske krajine iz leta 1981 ni predvideval bližnje razširitve plinskega omrežja v tržaški pokrajini. Po tem načrtu naj bi v devinsko-na-brežinsko in v zgoniško občino dovedli metan v obdobju 1985-1990; termin za metanizacijo milj-ske občine ni bil določen, za re-pentabrsko in dolinsko občino pa sploh ni bilo predvideno, kdaj naj bi v teh občinah razširili plinsko omrežje. Leta 1984 je ACEGA končno izrazila Občini Trst potrebo po razširitvi plinskega omrežja na druge občine. Dve leti kasneje je stopil v veljavo dekret, ki je predvideval možnost koncesij tudi za razširitev plinskega omrežja. Devinsko-na-brežinska občina je le-to takoj izkoristila in začela pogajanja s tržaško občinsko upravo, da bi koristila storitve podjetja ACEGA. Pripravila je splošni načrt za metanizacijo občine, ki je takrat (leta 1986) predvideval za celotno delo strošek 6 milijard 180 milijonov lir (45 odstotkov izdatka naj bi krila devinsko-nabrežinska občina, preostalih 55 odstotkov pa ACEGA). Leto kasneje je občinska skupščina odobrila ustrezne sklepe, za podpis konvencije med občinama Pa je bilo treba čakati še dve leti. Melonarji so se namreč srdito zagnali proti razširitvi plinskega Sodniki iz Gradca na obisku v Trstu Delegacija sodnikov iz Gradca je te dni je v Trstu na delovnem obisku pri tržaških kolegih. Prijateljsko srečanje ima kot namen primerjavo med italijanskim in avstrijskim sodnim sistemom. Obojestransko poznavanje sosednih sodnih sistemov zna biti koristno za reševanje nekaterih konkretnih problemov, s katerimi se morajo spoprijemati sodniki s tostran in z onstran Alp. Na tržaškem srečanju je bil tako govor o mednarodnem kriminalu, o tihotapstvu mamil, o prekrških, ki se nanašajo na protizakonito prestopanje državne meje, in še o drugih družbeno kočljivih zadevah, omrežja na devinsko-nabrežinsko občino, listarski župan Staffieri pa je ves ta čas odklanjal podpis konvencije (od tod tudi protest Slovenske skupnosti, ki ga objavljamo v okviru). Z zamenjavo župana je prišlo leta 1989 končno do odločilnega podpisa: konvencijo sta podpisala tržaški župan Richetti in devinsko-nabrežinski župan Brezigar. Slaba tri leta po podpisu konvencije je metan v devinsko-nabrežinski občini realnost, pa čeprav je bil doslej dodelan prvi del celotnega načrta. Osrednja distribucijska kabina (skupaj z dovodnimi cevmi je stala 2 milijardi 700 milijonov lir) bo dobavljala plin Nabrežini, Nabrežini-Kamnolo-mom, Naselju sv. Maura, Sesljanu in Vižovljam. Strošek za plinske priključke stanovanjem in domovom znaša milijardo 330 milijonov lir. Doslej je ACEGA prejelo 1.362 prošenj za priključek, od katerih je 460 že formalno odobrilo, na plinsko omrežje pa je priključil 260 gospodinstev. Na današnji slovesnosti pred devinsko-nabrežinskim županstvom bodo po predvidenem programu spregovorili predsednik ACEGA Giuseppe Skodler, tržaški župan Giulio Staffieri in devinsko-nabrežinski župan Vittorino Caldi. Pobudi DSL za begunce v Sloveniji Sekciji DSL iz Križa in Nabrežine sta dali pobudo za nabiralno akcijo v korist beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ki so se zatekli v Slovenijo. Ti nujno potrebujejo odeje, čevlje, nogavice in druga zimska oblačila, otroci pa potrebujejo tudi vse šolske potrebščine, od zvezkov do svinčnikov, peres in rabljenih šolskih torb. Darila zbirajo v Ljudskem domu v Križu (vsak dan med 10. in 12. uro) in na sedežu DSL na nabre-žinskem trgu (vsak dan med 15. in 19. uro in ob nedeljah od 9. do 12. ure). Kmalu popis električnih priključkov Boj proti davčnim utajevalcem tačas v Italiji ne pozna miru. Po strogih vladnih ukrepih, davkih na hišo in minimalnem davku za neodvisne delavce bo v prihodnih tednih na vrsti takoimenovani popis porabnikov električne energije. Vlada je izdala dekret (ki ga je parlament že spremenil v zakon), s katerim dejansko ustanavlja nekakšen »električni kataster«. V njem bodo zabeleženi vsi porabniki električne energije, tako družine kot podjetja in ustanove. Vlada hoče imeti s tem seznamom pregled nad porabo elektrike, kar naj bi finančni straži služilo za boj proti davčnim utajevalcem. Zakon predvideva, da bodo morali porabniki električne energije obvestiti finančno ministrstvo, da imajo električni priključek. Podjetje ACEGA, ki na Tržaškem dobavlja električno energijo, jim bo v prihodnjih dneh in tednih - poleg običajnega računa za opravljene storitve - poslalo tudi obrazec, ki ga bodo morali porabniki (družine, podjetja in ustanove) izpolniti in nato poslati ministrstvu. Po zakonskem določilu bi moralo podjetje ACEGA porazdeliti obrazce najkasneje do 15. decembra, porabniki pa bodo imeli nato dva meseca časa, da obrazec izpolnijo in ga po pošti brezplačno pošljejo finančnemu ministrstvu. Le-to je za vse potrebne informacije usposobilo tudi brezplačno »zeleno številko«, in sicer 1678/66255, po kateri bodo lahko interesenti prejeli od strokovnjakov vse informacije za sestavo obrazcev. Obvestilo SSŠ za učitelje Sindikat slovenske šole sporoča učiteljem, ki obiskujejo pedagoški študij ob delu v okviru ljubljanske univerze, da bodo predavanja okvirno ob torkih in četrtkih od 17. do 20. ure na stari osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani. Ta teden predava magister Miro Slosar na temo glasbene vsebine. Učitelji, ki jih študij zanima, se lahko še vedno vpišejo kar na mestu predavanj. Ati jutrišnji prireditvi pred nahrežinskim županstvom Sekcija SSk noče župana Staffierija Tržaški župan Giulio Staffieri ni primeren, da zastopa Občino Trst na jutrišnji slovesni otvoritvi plinskega omrežja v Nabrežini. To je mnenje devinsko-nabrežinske sekcije stranke Slovenske skupnosti, ki je izrazilo veliko začudenje, ko je zvedelo, da bo župan Staffieri med govorniki na jutrišnji prireditvi. Sekcijski tajnik Antek Terčon je včeraj s pismom obvestil župana Vittorina Caldija, da se SSk - ki skupno s KD in PSI upravlja Občino Devin-Nabrežina - ne strinja s Staffierijevo prisotnostjo. »Sedanji tržaški župan je svoj čas celi dve leti odlašal s podpisom konvencije med Občino Devin-Nabrežina in podjetjem ACEGA za napeljavo plinskega omrežja. Šele njegov naslednik Franco Richetti je leta 1989 končno podpisal konvencijo in s tem omogočil začetek del za metanizacijo devinsko-nabrežinskega občinskega ozemlja,« je v svojem pismu Caldiju še zapisal Terčon. Terčonovo pismo je sinoči naletelo na zelo ostro reakcijo občinske svetovalske skupine PSI, ki očita SSk, da skuša grobo politično štrumentaliziratijutrišnjo pobudo. Posebno, ker je Občina Trst, - piše v izjavi PSI - že sporočila, da bo župana Staffierija jutri v Nabrežini zastopal odbornik Perelli. Mejni prehodi v tržaški pokrajini preferenčne poti za tihotapce Tokrat orožje pri Rabojezu Številni znaki v zadnjih mesecih kažejo, da je italijansko-slo-venska meja na Tržaškem postala preferenčni prehod za uvažanje v. Italiji nedovoljenega blaga, predvsem orožja in vojaškega materiala. Od začetka leta so policijski organi, karabinjerji in finančni stražniki uspešno izpeljali pet večjih operacij in številne manjše, v katerih so zaplenili veliko količino raznovrstnega orožja, ki prihaja iz nekdanje Jugoslavije. Zadnjo količino orožja so zaplenili v soboto, 24. t.m., na mejnem prehodu pri Rabojezu, ko so mejni organi ustavili italijanskega državljana, 29-letnega Vincenza Big-liettija iz Neaplja, s stalnim bivališčem v Padovi. Sum mladega karabinjerja je namreč zbudilo terensko vozilo japonske izdelave nissan 4x4 s padovsko registracijo, ki je prihajalo v Italijo. Karabinjer ga je podrobno pregledal in v notranjosti odkril dvojno dno in skrivališči za zadnjima sedežema, v katerih je bila skrita precejšnja količina vojaškega materiala. Odkril je 52 kosov tritola za skupno težo 10,4 kg, 30 detonatorjev, 2 cevki, ki nameščeni na puškino cev služita za izstreljevanje granat, 11 šaržerjev, 8 pušk kalašni-kov jugoslovanke izdelave in 793 nabojev za to vrsto orožja. Prekupčevalca z orožjem so mejni organi takoj aretirali in ga odpeljali v koronejske zapore, medtem je V vili Primc predstavitev knjige o izvorih fašizma V konferenčni dvorani vile Primc bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo Roberta Vivarellija »Zgodovina izvorov fašizma - Italija od prve vojne do pohoda na Rim«, ki je lani izšla pri založbi II Mulino. Srečanja, ki ga prireja Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK v sodelovanju z deželno sekcijo ANPPIA, se bo poleg avtorja, ki je docent na sloviti »La normale« v Piši, udeležil tudi prof. Adrian Lyttelton z univerze v Piši, uvodno besedo pa bo podal prof. Teodoro Sala s tržaške univerze. ■ Tržaški in miljski gasilci so imeli včeraj precej dela z gašenjem požarov, ki so izbruhnili v zapuščeni hiši v Ul. Cattedrale v starem delu Trsta in v hišici v miljskem središču. Zapuščena hiša v starem delu Trsta je začela goreti zgodaj zjutraj, gasilci pa so povsem zatrli požar šele okoli 16. ure. Okrog 9.30 pa se je - po vsej verjetnosti zaradi cigaretnega ogorka - vnel požar v hišici v uličici De Bernardi v Miljah. V obeh primerih ni bilo žrtev ali ranjenih. državni pravdnik De Nicolo že začel preiskovalno delo. Kam naj bi bilo to rožje namenjeno, se preiskovalci še ne morejo izreči, ker se je preiskava, kot rečeno, šele začela. Ne izključujejo nobene možnosti, ker pa je Vin-cenzo Biglietti že imel opravka s sodno oblastjo zaradi kaznivih dejanj, ni izključeno, da je bilo orožje namenjeno padovskemu organiziranemu kriminalu. Sicer pa so predstavniki mejnih organov, finančne straže in karabinjerjev, ki opravljajo nadzor na italijansko-slovenski meji včeraj podčrtali, da se glede pretakanja orožja iz bivše Jugoslavije v našo državo nahajamo v pravem emer-genčnem stanju. Pred dvajsetimi dnevi so na mejnem prehodu pri Lipici zaplenili precejšnjo količino orožja, od začetka leta pa je ta že četrta ali peta večja akcija, medtem ko je bilo manjših, kot pravijo, nekaj več. Na mejnih prehodih so zato stalno pozorni, ker sumijo, da so prekupčevalci z orožjem izbrali prav ta del itali-jansko-slovenske meje za svoje nezakonite posle. Na sliki (foto Magajna) predstavniki organov javne varnosti z zaplenjenim orožjem. t Dne 24. t. m. nas je nenadoma zapustil naš dragi Ljubomir Cunja Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo sestra Marija, brat Kristjan, svakinje in nečaki. Barko vij e, 28. oktobra 1992 Žalovanju se pridružujeta nečaka Živa in Andrej Zapustil nas je naš dragi Paolo Menegatti Pogreb bo jutri, 29. oktobra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčerke Carmen, Nadia in Andre-ina, zeta Giancarlo in Emilio, vnuk Matteo, tašča Maria, mama Regina, sestri Iolanda in Maria ter brat Gi-anni z družinami in drugi sorodniki. Prosek, 28. oktobra 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob smrti dragega očeta Paola Me-negattija izrekata Nadji in družini iskreno sožalje družini Tavčar in Prioglio Ob izgubi dragega Paola Mene-gattija izreka svojcem iskreno sožalje družina Černjava Ravnatelj, učno in neučno osebje ter učenci srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah izrekajo prof. Andre-ini Menegatti iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame Olge Kerševan vd. Valetič Družina Valetič Trst, Berlin, 28. oktobra 1992 Ob bridki izgubi Milana Puriča, dolgoletnega svetovalca in župana Občine Repentabor izrekajo svojcem iskreno sožalje župan in svetovalci repentabrske občine Ob smrti Milana Puriča izreka iskreno sožalje tov. Emilu in družini Stranka komunistične prenove Krožek Kras Plavalni klub Bor izreka ob smrti dragega očeta svoji podpredsednici in vaditeljici Andreini iskreno sožalje. UL. SV. FRANČIŠKA 20 TK Galerija Vas vabi v četrtek, 29. t.m., ob 17.30 na razstavo sodobne hrvaške grafike Miroslav ŠUTEJ, Dubrovka BABIČ, Ivica ŠIŠKO, Ljubomir STA-HOV, Lidija ŠELŠR. Za ciklus literarnih srečanj: Tonko MAROEVIČ - poezija. __________gledališča_________________ SSG Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA danes, 28. t.m., ob 8.45 v Vogr-čah in ob 10.30 v Žvabeku ter v četrtek, 29. t. m. , ob 8.30 v Bilčovsu in ob 10.35 v Št.Jakobu v Rožu. Dom Albert Sirk v Križu KUD MAGNET organizira, v sklopu večerov AMATEATER, gostovanje skupine TEATRO DEGLI ASINELLI iz Trsta s predstavo "Čara professoressa" Ljudmile Razumovskaje jutri, 29. t. m., ob 21. uri. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30, 15.30- 19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30- 20. Danes ob 16.00 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1, red prva nede-lja.Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti. Ponovitev jutri ob 20.30. V torek, 3. novembra, ob 20.30 bo Teatra Stabile iz Bočna predstavilo delo G.B. Shawa IL MAGGIORE BARBARA z Gianricom Tedeschijem. Režija Marc o Bernardi. V abonmaju odrezek št. 2A. Od jutri dalje bodo na prodaj vstopnice in rezervacije pri osrednji blagajni v pasaži Protti ter v gledališču Rossetti. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio. Jutri ponovitev ob 20.30. ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 Taxisti dl notte (Los Angeles, New York, Pari-gi, Roma, Helsinki), r. Jim Jarmusch, i. Roberto Benigni, Winona Ryder. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □ EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Gregio. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Racconti proibiti dl conigliette in calore, □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi di potere, i. Harrison Ford. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 La citta della gloia, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 La moglie e lo stal-lone, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney Weaver. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lem-mon. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 I misteri del giardino di Compton Ho-use, VB 1982, r. Peter Greenaway. RADIO - 15.30, 21.30 Femmlne morbosa-mente erotiche, □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ koncerti Glasbena matica obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" V nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo pianist MASSIMO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARREL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91. Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek V sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON. V četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREVV in NIELS O.PEDERSEN. Milje - Gledališče Verdi V soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas. BBC CLUB V ponedeljek, 2. novembra, ob 21. uri pa bo nastop glasbene skupine AREA 2. razna obvestila SKD S. Škamperle vabi na večer, posvečen pesnici Mariji Mijot v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. O pesnici bo spregovorila Bogomila Kravos. Se želiš udeležiti plesnega tečaja? Pridi danes, 28. oktobra, ob 20. uri v prostore SKD Vigred v Šempolaju na prvo vajo. SKD Vigred obvešča, da bo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Šempolaju sestanek z Adrijano Regent za začetek šiviljskega tečaja vseh stopenj. KD Fran Venturini in VZPI Domjo priredita komemoracijo padlih v NOB ob 40-letnici postavitve spomenika pri Domju v soboto, 31. oktobra. Zbirališče pred gostilno Vesna-Primavera (ex Cefu-ta), Domjo št. 36. Ob 15. uri bo sprevod krenil do spomenika, kjer bo slovesnost. Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure. Zimovanje in smučanje na Kobli od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje še danes, 28. oktobra, v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno. Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na počastitev mrtvih v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih. Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg vabi k pristopu nove člane. Vsem, ki želijo podrobnejših informacij, sta v večernih urah na razpolago Fa-usto Di Donato, tel. 382018, in Sergio Bandi, tel. 231891. SKD Cerovlje-Mavhinje priredi v nedeljo, 8. novembra, JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Odhod bo od_ 8. do 9.30 izpred Kohišča (100 m od OŠ v Cerovljah). Poskrbljeno bo za toplo pijačo in jedačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave. Partizani-aktivisti sekcije Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabijo v nedeljo, 1. novembra, na počastitev spomina padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcem, pri spomeniku Pinku Tomažiču in tovarišem ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MoPZ Tabor. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Tudi letos se vsak četrtek srečamo dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ od 20. ure dalje. Vabljene! Danes slavita 55 let poroke LJUDMILA in VJKTOR PERNARČIČ iz Stivana Ob tej lepi obletnici se z njima veselita in jima iz srca želita, da bi skupaj »v zdravju in sreči« praznovala se mnogo let hčerki Severina in Nadja z družinama razstave . V TK Galeriji je še jutri, 29. t. m., na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od 8.30-13 in 15.30-19. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". V gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30. t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA. V palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je. odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure. V galeriji "Laboratorio P - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma. V galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI. V občinski galeriji v Miljah bodo v soboto, 31. t.m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Giovannija TALLERIJA. šolske vesti Obiskovalci nadaljevalnega tečaja angleščine za odrasle v okviru Ljudske univerze sporočajo, da je prostih še nekaj mest za vpis v tečaj, ki bo v večernih urah v repentabrski šoli. Za vpis in informacije telefonirajte v jutranjih urah na št. 211119 še danes, 28. t. m. izleti Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL sporoča, da iz tehničnih razlogov odpade napovedani izlet v kraj S. Martino v go-riških Brdih. prispevki V spomin na pok. Ivanko Lukša vd. Guštin darujeta Francko in Matilde 100.000 lir za cerkev S. Martina na Proseku. Namesto cvetja na grob Ivanke Lukša vd. Guštin daruje Stanislava Kralj 50.000 lir za obnovo cerkve Sv. Martina na Proseku. včeraj - danes Danes, SREDA, 28. oktobra 1992 SIMON Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.58 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 18.34. Jutri, ČETRTEK, 29. oktobra 1992 NARCIS PLIMOVANJE DANES: ob 3.56 najnižja -18 cm, ob 9.50 najvišja 49 cm, ob 16.44 najnižja -58 cm, ob 23.20 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,8 stopinje, zračni tlak 1008,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Filippp Blondeau, Mattia Bigolo, Martina Fucci, Andrea Braico. UMRLI SO: 85-letna Narina Galici vd. Sussi, 86-letna Caterina Fermo vd. Gladi, 91-letna Olimpia Zidar, 82-letna Elide Lampe, 47-letni Luciano Himmel Reichs, 52-letni Paolo Manegatti, 75-letna Čarobna Giavedoni, 83-letna Maria Piaia, 58-letna Maria Colonna, 69-letna Idelma Antonelli, 87-letni Rinaldo Tominz, 99-letna Francesca Cugliani, 45-letna Rita Zappador. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643). ŽAVLJE (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Korzo Italia 14 (tel. 631661). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Danes, 28. oktobra, ugasne prvo svečko svetoivanska »baraba« LARA BRANA. Mnogo sreče in zdravja ji želijo mama, papa, none in nonoti. Vnuki Tanja, Dimi tri, Ingrid in Igor ter pravnukinji Anja in Saša čestitamo babici in dedku ob 55. obletnici poroke in jima želimo, da bi se še mnogo let veselila v našem krogu. Danes GRACIJELA svoj 50. rojstni dan slavi. Iskreno ji čestita in želi vse najboljše družina Purič. razne prireditve ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni. Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Za informacije tel. ob petkih od 20.30 do 22. ure na št. 635626. Slovenski kulturni klub. Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 31. oktobra, na večer, posvečen skladatelju MARIJU KOGOJU ob 100-letnici rojstva. Njegov lik in delo bo z besedo in glasbo osvetlil prof. Tomaž Simčič. Prisrčno vabljeni vsi, posebno tisti, ki jim je pri srcu glaasbena kultura. Začetek ob 18.30. __________mali oglasi________________ OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. PRODAJALKO z znanjem slovenščine in italijanščine, po možnosti z delovnimi izkušnjami, zaposlimo v trgovini za omejen čas. Tel. (0481) 530295 od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. 30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685. HIŠNO pomočnico iščem, delo enkrat tedensko, na Goriškem. Resnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Hišna«. PRODAM domač krompir. Tel. na št. 229554 ali 231975. PRODAM nintendo s 7 igrami za 250.000 lir. Tel. zvečer na št. 211037. PRODAM motor jamaha FZR 600, letnik 92, v odličnem stanju. Tel. na št. 231139. PRODAM majhno gostilno v Trstu. Tel. na št. 228390. IŠČEM v najem ali nakup majhno obdelovalno zemljišče-vrt od Proseka-Kon-tovela do Repna. Tel. ob jutranjih urah na št. 327091. NA PRODAJ je cvetličarna. Informacije na tel. št. 220727. KMETIJSKA zadruga v Trstu ponuja v novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah. Razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas, ne bo vam žal. ODDAJAM vpeljan kozmetični salon v Nabrežini. Tel. na št. 220334 ali 212164. MONTIRAMO lesene stenske in stropne obloge. Montaža vrat, oken, kuhinjskih elementov in spalnic. Telefon 0038/65 54207. ŽELITE Timesov Atlas svetovne zgodovine s popustom in knjižnim darilom? Tel. na št. (040) 44294. ŠTIRIDESETLETNICA z višjo izobrazbo, zaradi službene premestitve brez ustreznih poznanstev, želi spoznati primernega partnerja za trajno vezo. Otroci niso ovira. Ponudbe pošljite na: Fermo posta centrale Trieste, c. i. 91497949. CCT CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1992 in zapadlostjo 1. novembra 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. maja 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v slučaju, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca d’Ita-lia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. oktobra. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom; ob vplačilu (3. novembra) bo treba doplačati poleg cene iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. menjalnica OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB 27. 10. 1992 TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI TRST TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI TRST Ameriški dolar 1305.— Švicarski frank 965.— Nemška marka 865. — Avstrijski šiling 120.— Francoski frank 250.— Norveška krona 210,— Holandski gulden 763.— Švedska krona 228.— Belgijski frank 40,50 Portugalski eskudo 9,20 Funt šterling 2070.— Španska peseta 11 50 Irski šterling 2250.— Avstralski dolar 900,— Danska krona 223.— HUF 12,— Grška drahma 6.— ECU — Kanadski dolar 1010.— Slovenski tolar 14,50 Japonski jen 10,80 Hrvaški dinar 2,25 Pogoji za študij tujih državljanov v Sloveniji Vlada Slovenije je izdala odlok o študiju in izpopolnjevanju tujih državljanov v Republiki Sloveniji, ki je stopil v veljavo preteklega 25. oktobra. Smatram, da je odlok zanimiv tudi za zamejsko študirajočo mladino, saj se mnogi podajajo na študij v Slovenijo, in ker je na podlagi osimskega sporazuma prišlo do priznanja visokošolskega študija. Dvomi o veljavnosti tega sporazuma, ki je bil podpisan s SFR Jugoslavijo so odveč, saj je pred mesecem dni italijanski Uradni list objavil celoten seznam sporazumov, sklenjenih med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili priznani za Republiko Slovenijo. Tujim državljanom je omogočen tako dodiplomski kot podiplomski študij kot tudi dostop do strokovnega izpopolnjevanja, seveda pod določenimi pogoji. Za študij veljajo predpisi, ki jih izdata obe Univerzi (Ljubljana in Maribor) a za izpopolnjevanje pogoji, ki jih predpišejo strokovne službe podjetij ali ustanov, kjer kandidat želi izpopolnjevati svoje strokovno znanje. Prvi pogoj za vpis na univerze je znanje slovenskega jezika. Predviden je strokovni izpit, čeprav smatram, da bi za dijake, ki so opravili maturo v šolah s slovenskim učnim jezikom, zadostovalo spričevalo. Tako se namreč ravnajo tudi italijanske univerze, na primer za pripadnike italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvatski, katerim zadostuje dokazilo, da so obiskovali dvojezično šolo. Število vpisanih je omejeno, saj ne sme preseči 5 odsto prostih mest. Če se prijavi več kandidatov, določa Univerza, kateri bodo lahko opravljali univerzitetne študije. Za naše dijake so še posebno važni čl. 4, 6, 7, 9 in 10. Določila si bomo ogledali v strnjeni obliki. Tuji državljani na študiju v Republiki Sloveniji so lahko: a) štipendisti vlade Republike Slovenije; b) štipendisti podjetij in drugih organizacij s sedežem v R. Sloveniji; c) štipendisti tujih vlad, mednarodnih organizacij, podjetij, združenj in drugih organizacij; č) zasebni študenti. Tuji državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v R. Sloveniji, plačujejo šolnino tako pri dodiplomskem kot podiplomskem študiju. Izvzeti so študenti, ki prejemajo štipendije v skladu s točkama a) in b). Šolnino je treba izplačati v enem znesku ob vpisu in zajema tudi stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Le študentje, ki prejemajo štipendije pod a) in b) imajo zagotovljene prostore v študentskih domovih, ostali študentje lahko konkurirajo le za morebitna prosta mesta. V odloku je tudi navedeno, da bo šolnina za študijsko leto 1992/93 enaka lanskoletnim a da bo v naslednjih letih šolnino določalo ministrstvo. Te točke odpirajo razna vprašanja saj je bilo svoj čas dogovorjeno s SFRJ, da se pripadnikom manjšine prizna brezplačno izobraževanje. Pomembno bi bilo seveda tudi vedeti, kako študenti lahko konkurirajo za preferenčne štipendije, ki omogočajo bivanje v domovih. ODO KALAN La Contrada predstavila spored gledališča za otroke Pravljični svet na odru Konec prihodnjega meseca bo stekla deseta sezona gledališča za otroke, za katerega skrbi Gledališče La Contrada. Spored, ki obsega osem predstav, so predvčerajšnjim predstavili javnosti. Orisal ga je Giorgio Amodeo, ki je pri Contradi zadolžen za otroško gledališko dejavnost. Podčrtal je zlasti dejstvo, da bodo kar tri od skupnih osmih predstav v domači proizvodnji. Sezona sovpada nekako s šolskim letom, čeprav se začenja z določeno zamudo glede na začetek šolskega leta. Trajala bo vsekakor do konca maja. Prva predstava na sporedu je igra Grdi raček, povzeta po Andersenovi pravljici, ki jo je gledališka skupina Contrade naštudirala že konec prejšnje sezone. Režiser je sam Giorgio Amodeo, medtem ko skrbi za animacijo Cristina Primavera. Premiera bo 23. novembra, ponovitve pa si bodo sledile nekako do konca leta, kar bo omogočilo, da si bo čimveč otrok lahko ogledalo to igrico. Za januar je predvideno gostovanje gledališča Teatro delTAn-golo iz Turina, ki se bo tržaškim otrokom predstavilo z delom Kadar bom majhen. Tekst, ki je sad gledališkega laboratorijskega truda, je nekakšna zmes otroške pravljice in utrinkov otrokove realnosti. Delo je napisala Luigina DAgostino, na sporedu pa bo 26. in 27. januarja. Marca bo na vrsti ena najbolj popularnih in priljubljenih pripovedk - Pepelka. Na oder gledališča Cristallo se vrača po treh letih. Predstavila jo bo Compag-nia della Rancia, ki jo vodi Save-rio Marconi. Predstava sloni predvsem na glasbeni podlagi in je nekakšen musical. Predvidena je za 2. in 3. marec, medtem ko bo 23. in 24. marca obiskala naše mesto skupina Accademia per-duta iz Ravenne z delom Angelo, s katerim so otvorili letošnji miljski festival gledališča za otroke. Delo se giblje med stvarnostjo in fantastiko in je ambien-tirano v nekem zakotnem južnoameriškem kraju. Od 5. do 8. aprila bo gledališka skupina La Contrada spet uprizorila predstavo Pripovedke v žepu v režiji Luise Crismani, ki je povzeta po nekaterih tekstih Giannija Rodarija in s katero je skupina že v preteklosti nastopala z velikim uspehom. Od 27. do 30. aprila bo na vrsti baletna skupina Gledališča Verdi s Fantastično prodajalno na glasbo Ottorina Respighija. Koreografski del bo vodila Giuliana Bara-baschi. Sledilo. bo še eno delo domače proizvodnje, in sicer Andersenova Princeska na gra-hu, ki jo bo režiral Giorgio Amodeo. Uprizoritev bo 3. maja. Sezono bo zaključila stara ruska pripovedka o treh medvedkih Na potepu, ki jo bo 11. in 12. maja predstavila gledališka skupina Papilu. Kot vsako leto bo La Contrada tudi letos priredila poleg gledaliških predstav tudi seminar o otroškem gledališču za učitelje, od 29. novembra do 7. februarja pa bodo prirejali pripovedovanja pravljic za šolske otroke. Prispevajte za Dijaški dom Teatro degli Asinelli v Križu V Sirkoveih domu v Križu bo jutri ob 21. uri gledališka skupina Teatro degli Asinelli uprizorila predstavo »Čara professoressa«, ki jo je napisala Ljudmila Razumovskaja, režiral pa Angelo Mammetti. Predstava sodi v ciklus gledaliških pobud KUD Magnet, ponovitve pa bodo na sporedu vsak dan, do vključno nedelje, 1. novembra. »Čara professoressa« govori o poskusu korupcije skupine študentov na račun profesorice matematike, ki ima na koncu tragičen epilog. Gre za težaven, a hkrati privlačen gledališki tekst sodobne ruske pisateljice iz obdobja perestrojke. Teatro degli Asinelli je s tem delom, v katerem nastopa pet igralcev, že dobil nekatere nagrade. rx rai 1 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 TG Uno Gospodarstvo 10.15 Nad.: Un milione di mi-liardi, vmes (11.00) kratke vesti 11.55 Vremenska napoved 12.00 Variete: Servizio a do-micilio vmes (12.30) dnevnik 1 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? 14.30 Aktualno: Kronike 14.45 Film: Davy Crockett e i pirati (pust., ZDA 1956) 16.10 Ris. film: I Pronipoti in-contrano gli Antenah 17.55 Iz Parlamenta in vesti 18.10 Nan.: Mio zio Buck 18.45 Variete: Ci siamo? 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Telefon (dram., ZDA 1977, r. Don Siegel, i. Charles Bronson, Lee Remick) 22.30 Dnevnik 1 22.45 Športna sreda 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Filmske novosti 0.50 Športna sreda 1.30 Rubrika opolnoči | ^ RAI 2 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Nanizanke in risanke 9.40 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 10.00 Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA) 11.25 Nanizanka: Lassie 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fati vostri 13.00 Dnevnik — ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Aktualno: 100 ključev za Evropo 13.50 Nad.: Quando si ama, 14.25 Santa Barbara 15.20 Film: La sfinge d oro (pust., It. 1967) 17.00 Vesti in Iz Parlamenta 17.10 Nan.: Un caso per due 18.10 Športne vesti 18.20 Nan.: Hunter 19.15 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Vivere senza un padre (dram., ZDA 1991, r. John Nicolella, i. Donna Mills) 22.15 Aktualno: Mixer 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Dok.: Sergio Ruffolo 0.05 Filmske novosti 0.15 Film: Killer party (dram., ZDA 1986) 1.45 Nočni spored | ^ RAI 3 | 7.00 Sat News, pregled tiska 11.35 Tečaj angleščine ZDA 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr. odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Figaro qua, Fi-garo la 15.15 Dok.: Šola se posodablja 15.45 Samo za šport: dresura, rubrike o rugbyju, rokometu in sabljanju 17.20 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri 17.55 Cacciatori dei cieli 18.50 Vreme in Dnevnik 3 19.30 Deželne vesti 19.45 Telegiornale Zero 20.05 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: L'ospedale piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1982, r. Garry Marshall, i. M. McKean) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano Italia 23.40 Nan. Perry Mason: Cri- minale di guerra 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario 1.05 Film: La notte dei rriorti viventi (srh., ZDA 1968) [ fr- TV Slovenija 1 | 9.55 Video strani 10.05 Spored za otroke: nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba (8. del, pon.), 10.30 Po belih in črnih tipkah 11.00 Nadaljevanka: Skupna dežela (pon.) 11.50 Poslovna borza (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Omizje (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: Klub klobuk 19.10 Risanka 19.15 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Borštnikovo srečanje (prenos iz Maribora) 21.40 Danes v skupščini 22.10 Dnevnik, vreme, šport 22.35 Napovednik 22.45 Sova, vmes nanizanki Radio FM (kom., ZDA 1989, i. R. Hays( in nad. Večerna zarja (Sp. 1987, r. Eugenio Martin, i. Mercedes Sampietro, Rafael Alvarez) 0.10 Video strani I TV Koper 14.10 Film: Zasebni pekel 36 (krim., ZDA 1954) 15.30 Nan.: N.V.P.D. 16.00 TV novice — Oresedici 16.05 Otroški spored: Čarobna svetilka 17.00 Dok. film: Kavboj, krava in yuppie 18.00 Primorska kronika -Studio 2 mladi 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Crime Story 20.45 Aktualno: Bersaglio 21.25 Dok.: Šok moderne umetnosti 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.05 Arhitektovi nasveti 22.25 Film: Blackout (krim.) TV Slovenija 2 15.40 Osmi dan (pon.) 16.40 Sova, vmes nan. Hag-gard 2 in nad. 18.00 Regionalni program in Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Športna sreda 21.35 Gostovanje mariborske opere v Kijevu 22.30 Opereta: Kneginja čardaša (E. Kalman) CAHALES_______________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.35 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) 10.30 Nan.: La časa nella prate-ria (i. M. Landon) 11.30 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti) 13.00 Dnevnik TG 5 13.25 Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi) 13.35 Variete: Non e la RAI 14.45 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 15.15 Aktualno: Agenzia mat-rimoniale, 15.45 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete: vmes risanke in kvizi 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio 22.30 Aktualno: Spazio 5 (vodi Enrico Mentana) 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.30 Nočni spored RETE 4__________________ 6.55 Aktualno:Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. kratke vesti 10.00 Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. A. Gutierrez) 11.00 Aktualno: A časa nostra 11.40 TG 4 vesti 12.50 Nadaljevanka: Sentieri 13.15 A časa nostra 13.30 TG 4 vesti 13.55 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 14.00 Nad.: Sentieri, 14.25 Maria (i. Jorge Martinez) 15.15 Rubrika o lepoti 15.25 Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre damore 17.30 TG 4 vesti 17.40 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.10 Kviz: La cena e servita 18.55 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanka: Gloria 20.30 Variete: Ouesto e amore 22.30 Kviz: Io,tu e mamma 23.15 TG 4 vesti 23.30 Film: Irma la dolce (kom., ZDA 1963, r. Billy VVilder, i. Jack Lemmon, Shirley McLaine) 1.35 Nan.: Sulle strade della California ITALIA 1______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 9.15 Nanizanke: Baby sitter, 9.45 Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 Chips, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I. 13.45 Otroški variete 16.00 Variete: Uriomania 16.05 Nan.: Happy Days - Rifu- gio antiatomico 16.35 Variete: E' pericoloso šport, 16.50 Twin Clips 17.25 Nan.: Agli ordini papa 17.55 Aktualno: Lo dici tu, 18.00 Mitico 18.25 Nan.: MacGyver 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport 19.45 Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke 20.30 Film: Salto nel buio (fant., ZDA 1987, r. Joe Dante, i. Dennis Ouaid, Meg Ryan) 22.50 Film: Non toccate le ra-gazze (kom., ZDA 1984, r. M. Coolidge, i. C. Dye) 0.40 Odprti studio 0.50 Pregled tiska 1.00 Studio šport 1.20 Nočni spored OPEON________________ 13.00 Nad.: Colorina 14.00 Deželne vesti 14.30 Risanke 15.30 TV film: Ivanhoe (i. Ro-ger Moore, A. Dawson) 16.15 Film: L aria del conti-nente (kom., It. 1935, r. Gennaro Righelli, i. Angelo Musco) 18.00 Nad.: Mariana 19.00 Deželne vesti 19.30 Risanke: He Man 20.00 Magazine: Telefacts 20.30 Film: Fuga dTnverno (dram., 1984, r. Gillian Armstrong, i. Mel Gibson, Diane Keaton) 22.30 Deželne vesti 22.45 Film: I nuovi centurioni (dram., 1971, r. R. Fleis-cher, i. George C. Scott) TMC____________________ 8.30 Tečaj angleščine 8.45 Nad.: Doppio imbroglio, 9.30Potere 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.40 Nan.: Doris Day Show 12.10 Variete: Kosilo z Vilmo 13.00 TMC News - Šport News 14.00 Film: Salva la tua vita (krim., ZDA 1956, i. Doris Day, Louis Jourdan) 15.50 Risanke: Snack 16.15 Variete: Arniči mostri 17.15 Rubrika: Ženska TV 19.30 Vesti: TMC News 19.55 Otroški variete: Le favo-le di »Arniči mostri« 20.00 Nanizanka: Maguy -Cambiare look 20.35 Film: II paramedico (kom., It. 1982, r. Sergio Nasca, i. Enrico Monte-s^no, E. Fenech) 22.30 Šport: Mondocalcio (vodi Luigi Colombo) 24.00 TMC News in vreme 0.20 Film: La ragazza e il generale (vojni, It. 1984, r. P. Festa Campanile, i. Rod Steiger, Virna Lisi) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFBIULI______________ 10.15 Telefriuli non stop 16.55 Kratke vesti 17.00 Starlandia 18.00 Nan.: Anna ed io 18.30 Nad.:Destini 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Ena rastlina na dan 20.30 Film: Il ritorno di Ribot (pust., It.-Fr.-Nem. 1990) 22.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age - World Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti; 12.20 Evergreeni; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestri; 13.20 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Sprehod po poteh slovenskega gledališča; 18.30 Spiritu-als; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled do- e mačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna: Za in proti; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori po želji poslušalcev; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Soča misli na vas; 9.05 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 glasba, almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Od komične popevke do demenci-alnega roka; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Sin-gle; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Nove težave glede dokončanja šolskega centra Proti izvajalcu del naj bi se začel pred kratkim stečajni postopek Prav zares, novi šolski center v Puccinijevi ulici se rojeva pod nesrečno zvezdo. Potem ko so bile čez poletje premeščene finančne težave izvajalca del, družbe Venturini in potem ko je goriški župan Tuzzi še pred kakšnim tednom stavkajočim dijakom zagotovil, da bodo objekt, v kolikor je njemu znano, dokončali v zelo kratkem času, najkasneje pa do konca leta, je prišla, iznenada vest, da je bil proti novi družbi uveden stečajni postopek. Prve vesti o takšnem zapletu so prispele v Gorico že sredi prejšnjega tedna, v občinskem svetu je stečaj omenil odbornik za javna dela, včeraj pa so nam vest potrdili pri sindikatu gradbincev CGIL v Ge-moni (Huminu). Dejstvo je, da so dela na gradbišču že spet ustavljena in da utegne ta nova težava znatno podaljšati rok dograditve objekta. V šolskem centru smo se včeraj prepričali v kakšni fazi je izgradnja manjkajočih objektov. Medtem ko bo za dokončanje avditorija treba kot kaže počakati še nekaj mesecev, bi ob razumevanju stečajnega skrbnika telovadnico lahko usposobili za uporabo že v kakšnih dveh tednih. Načrtovalec in vodja del inž. Marjan Cefarin pravi, da so dela zaključena 99 odstotno in da zdaj pravzaprav manjka le še to, da bi objekt očistili in pripravili za uporabo. To bi se dalo urediti v kakih desetih, petnajstih dneh. Zadeva pa ni tako enostavna, kajti zdaj je vmes sodišče in bo marsikaj odvisno od razumevanja stečajnega skrbnika. Nekoliko daljši postopek pa se predvideva glede dokončanja del v avditoriju. Tudi ta postopek je seveda odvisen od večjega ali manjšega razumevanja stečajnega skrbnika. Prva naloga, ki jo bo treba opraviti, bo popis in obračun opravljenega dela, šele zatem bo občina lahko poverila drugemu podjetju nalog za dokončanje del. Družba Venturini, ki je sodila med večja gradbena podjetja v naši deželi, je šolski center začela graditi pred štirimi leti. Prve očitnejše težave v finančnem poslovanju so se pokazale že proti koncu lanskega leta, spomladi pa je podjetje, kot kaže, zašlo v sila težaven položaj. Podjetje je kupil konzorcij gradbenih podjetij iz Barija, ni pa bila to, kot dokazuje prav stečaj, uspešna rešitev. Na sliki - foto Klemše - notranjost telovadnice. V okviru četrtkovih kulturnih srečanj Ciril Zlobec bo govoril • • • »V* 1 •• • o svoji najnovejsi knjigi Kulturni dom pričenja jutri niz četrkovih kulturnih večerov v novi sezoni. Lani so prav preko kulturnih večerov Goričani lahko spoznali vrsto zanimivih in znanih osebnosti s področja kulture in politike. Tako bo tudi letos in že sam začetek sezone nakazuje, da bodo prireditelji uspešno vozili po zastavljeni poti. Prvi gost bo namreč ugledni književnik in politik, akademik Ciril Zlobec. Srečanje bo v osrednji dvorani na goriškem gradu, jutri ob 18. uri. Ciril Zlobec, podpredsednik Predsedstva Republike Slovenije bo spregovoril o svojem najnovejšem delu, o knjigi "Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko...", za katero je v Sloveniji in tudi v zamejstvu veliko zanimanje, a istočasno se okrog tega in drugih del, drugih avtorjev, ki obravnavajo obdobje najnovejše slovenske zgodovine in obdobje osamosvajanja, pletejo polemike. Zgleda, da bo tako stanje trajalo še lep čas, spričo skorajšnjega izida Ruplovih zapisov, in napovedi Drnovškove knjige o istem usodnem času. Že pred meseci pa so izšli Janševi Premiki, ki so na nek način spodbudili Zlobčevo pisanje. Terapevtska skupnost La Tempesta prireja tečaj za socialne operateije Terapevtska skupnost "La Tempesta", ki ima sedež v ulici Terza Armata 79, sporoča, da prirejajo tečaj z naslovom:"Toksikomanija -psihosocialni model posega". Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi delali v terapevtskih skupinah in skupnostih, ki se ukvarjajo z zdravljenjem z drogo zazsvojenih oseb. Skupnost "La Tempesta" je bil ustanovljena 1985 leta in je od takrat pomagala že mnogim, da so se otresli zasvojenosti in zaživeli na novo. V prostorih kjer deluje, lahlko sprejme do dvajset pacientov. Pogoj za vpis na tečaj "Toksikomanija — psihosocialni model posega" je predvsem ustrezna izobrazba in zanimanje za delo z drogiranimi. Teoretičnemu delu tečaja bo sledila praksa v okviru delovanja skupnosti "La Tempesta". Po opravljenem tečaju bo vsak udeleženec dobil spričevalo in potrdilo o obiskovanju tečaja.Tečaj bo strokovno zelo dobro voden. Vse potrebne informacije nudijo v centru skupnosti "La Tempesta" ali pa po telefonu na številki 0481/ 534830 in 533033. Povprašati je potrebno po dr. Marini Gulin in dr. Cristini Bertogna. Komel opozoril na nerešena šolska vprašanja Šolska problematika je bila na dnevnem redu ponedeljkove sejeob-činskega sveta. Na kar nekaj še zmeraj nerešenih vprašanj je opozoril svetovalec Igor Komel (DSL). Občinsko upravo je vprašal, kdaj bo poskrbela za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je v prostorih šole Ivan Trinko ugotovila ekipa KZE. Gre predvsem za ureditev, oziroma ojačitev razsvetljave. V drugem delu svojega posega je Igor Komel priporočil občinski upravi čimprejšnje dokončanje del v novem šolskem centru v ulici Puccini, kjer se pouk sicer odvija že eno leto. Čeprav je večina del odvisna od izvajalca, pa bi občina kljub temu lahko poskrbela za primerno ureditev okolice. Sicer bi posebno skrb morali nameniti celotnemu tamkajšnjemu območju. Podžupan Del Ben • je zagotovil, da se je uprava že lotila reševanja vprašanja, ki se nanaša na šolo Ivan Trinko, nove težave in zamude pa je pričakovati glede šolskega centra, spričo novic o stečaju izvajalca del. Javna razprava na pobudo deželne DSL Vloga FJK v integraciji v Evropo V okviru priprav na programsko konferenco, ki bo predvidoma decembra, je deželno vodstvo DSL pripravilo v Gorici javno razpravo na aktualno in istočasno izzivalno temo: Vloga Dežele v spreminjajoči se Evropi. Od napovedanih udeležencev (Piero Fassino, Ciril Ribičič, Claudio Tonel, Giorgio Rosset-ti) se je srečanja udeležil le Giorgio Rossetti, namesto Cirila Ribičiča pa je na zborovanje prišel podpredsednik SDP in republiški poslanec Borut Pahor. Morda je prav taka okrnjena sestava vplivala na to, da je bil odziv na javno razpravo v medijih bolj skromen. Razlog pa bi lahko iskali tudi drugje, recimo da je bilo zborovanje sklicano v obdobju intenzivnih pobud, na vseh ravneh, ki naj bi preprečile odpravo Goriške proste cone. Izvajanje Giorgia Rossettija, čeprav specifično ni govoril o prosti coni, pa je bilo dokaj kritično do dosedanje politike zlasti na gospodarskem področju in do politikov, ki z veliko težavo dojemajo novo naravnanost tudi kar zadeva gospodarske tokove. Rossetti je skušal dopovedati, da politika zapiranja v lokalistične okvire, eden od teh je pač tudi poskus za vsako ceno ubraniti Prosto cono, z evropskega vidika ni perspektivna. Kakšna naj bo torej vloga Dežele v spreminjajoči se evropski stvarnosti ? Vsekakor ne more biti več tradicionalna vloga mostu, je odgovoril evropski parlamentarec. Edina pot je večja integracija dežele v evropsko stvarnost in koriščenje do zdaj premalo ali nič izkoriščenih možnosti, ki jih nudijo razne institucije EGS. Z drugo besedo povedano: z novimi sosedi naj bi skupaj gradili in rasli. Zal pa po ugotovitvah Rossettija tudi na tem področju nismo ravno med prvimi. Zakaj ? Eden od razlogov bo najbrž tudi v tem, da je določen način pojmovanja razvoja in gospodarske politike zelo trdoživ in je spreminjanje miselnosti največkrat zelo težka zadeva. Samo finančne operacije z vzhodnimi deželami, to kar naj bi po zamislih določenih krogov opravljal tržaški center off shore, ki si ga najbrž zamišljajo kot nekakšen finančni raj, nas po Rossettijevem mnenju oddaljuje od Evrope. Torej pot do nadalnjega razvoja Dežele in nove vloge — pri tem velja vsekakor omeniti zanimiv podatek, da je sklicevanje na obrobnost in odmaknjenost in torej zapostavljenost FJK bolj emotivni razlog, ki ga analize EGS spodbijajo, saj smo med 160 deželami, ki so nekako zastopane v skupnosti, okrog 40. mesta, prav blizu recimo Lombardije ali katere druge od bolj razvitih dežel — v večji evropski integraciji. Seveda je ta cilj dosegljiv le ob uresničtvi bistvenih reform v Italiji ter ob priznanju večje samostojno Deželam, zlasti kar zadeva uravnavanje gospodarskega razvoja. Pomo kasete - O. Pellizzoniju tri leta in štiri mesece zapora Županovo pojasnilo glede davkov Sovodenj ski župan Vito Primožič nam je poslal naslednje pojasnilo s prošnjo za objavo: "V imenu občinske uprave, smatram nujno pojasniti zadevo, o kateri se je veliko govorilo med občani in ki še vedno povzroča dvome in vprašanja. Prebivalci naše Občine so pred kratkim dobili davčne kartele z visokimi vsotami za plačilo raznih davkov, med katerimi davek o odvažanju smeti. Razumljivo je, da to povzroča zlovoljnost in razne dvome. Vendar moram pojasniti, da je bilo treba rešiti problematično situacijo, ki je nastala zaradi težav, ki so se v letih nabrale. To je povzročilo, da morajo občani danes hkrati plačati tudi zaostale davke. Strinjam se, da je v tem trenutku to močno nepriljubljeno, vendar mislim, da urediti situacijo, enkrat za vedno, koristi vsem, celotni skupnosti. Ti so edini vzroki, ki so pripeljali do tega problema. Hvaležen za objavo, lepo pozdravljam." Pred sodnikom za preliminarne preiskave so včeraj sodili 64—letnemu Ottoneju Pellizzoniju iz Tržiča, zaradi uvajanja in izkoriščanja prostitucije, zaradi opolzkih dejanj in zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi osebami. Sodišče je nekdanjega upravitelja znane kavarne v Tržiču obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora, pet let ne bo smel opravljati obrti, oziroma upravljati javnega lokala, moral pa bo tudi izplačati odškodnino, v znesku okrog petdeset milijonov lir civilnim strankam. Le te sta na razpravi zastopala odvetnika Ban-delli in Donnolato. Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati, po takoimenovanem skrajšanem postopku, ki ga predvideva novi kazenski zakonik. Tožilec je zahteval za obtoženca tri leta in osem mesecev zapora, znatno nižjo kazen pa sta predlagala zagovornika (odvetnika Arno in Bianca) 2 leti in osem mesecev zapora. Sodnik je skoraj v celoti sprejel zahtevo tožilca, ni pa ugodil za- htevi zagovornikov zasebnih strank, po znatno višji odškodnini. Zagovornika Ottoneja Pellizzo-nija sta napovedala priziv. Z včerajšnjo sodbo se zaključuje en krog afere, ki je junija letos v Tržiču in okoliških krajih dvignila veliko prahu. Ottone Pellizzoni je v sodelovanju z nekaterimi drugi--mi osebami, ki jim bodo sicer sodili vendar po običajnem postopku in to šele čez eno leto, navajal mladoletne osebe k prostituiranju. "Srečanja" z mladoletnicami pa so snemali na filmski trak. Preiskava je menda zadobila pravi obseg in pravo smer prav ob zaplembi večje količine video kaset pornografske vsebine. Prva obravnava pred sodnikom za preliminarne preiskave je bila 13. t.m. Takrat se je Pellizzoni odločil za proces po skrajšene postopku (ki med drugim predvideva tudi znižanje kazni za eno tretjino in možnost priziva), drugi štirje obtoženci pa so se izrekli za običajni postopek. Sodili jim bodo 24. septembra 1993. Tri in pol leta zapora za rop Pred sodnikom za preliminarne razprave je bila včeraj tudi obravnava proti Giorgiu Reschu. Res-cha so obsodili na tri leta in šest mesecev zapora zaradi sodelovanja pri roparskem podvigu 14. maja lanskega leta. Resch naj bi v sodelovanju z Walterjem di Biag-giom in Paolom Grusovinom na avtocestnem odseku med Gorico in Vilešem, v bližini Gradišča, oropal Domenica Fienga. Fienga, ki se je vračal domov, potem ko je v novogoriški igralnici zmagal čedno vsoto denarja, naj bi trojica olajašala za dva milijona lir, pobrali so mu čekovno knjižico, vozniško dovoljenje in izkaznico Ban-comat. Vse kaže, da je skupina poskušala srečo tudi v Tolminu, v bližini tamkajšnje igralnice. To samo nekaj dni zatem. Zdi se, da so trojico izsledili prav na podlagi ukradene čekovne knjižice, oziroma čeka, ki naj bi ga eden od sorodnikov skušal vnovčiti. Policija je izsledila najprej Di Biaggia in Grusovina, nekaj časa zatem pa tudi Rescha. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice in SLOVENSKA SKUPNOST v deželi Furloniji-Julijski krajini sporočata, da bo v soboto, 31. oktobra, ob dnevih spomina na rajne in ob 50-letnici postavitve fašističnega taborišča KOMEMORACIJA V GONARSU z začetkom ob 16. uri. Pel bo zbor Rupa-Peč pod vodstvom ZDRAVKA KLANJŠČKA, govoril deželni tajnik SSk IVO JEVNIKAR, molitve pa bo vodil dr. KAZIMIR HUMAR. Vabljeni! razna obvestila SKRD Jadro toplo vabi na kramljanje o slovenskem šolstvu v Laškem v povojnem času. Srečanje bo v petek, 30. oktobra 1992 ob 18. uri na sedežu društva v Romjanu. Sodelovala bo prof. Krasulja Simoniti iz Trsta, nekdanja učiteljica v teh krajih. Slovensko planinsko društvo priredi 15. novembra tradicionalno martinovanje na Lokvah. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. Število mest je omejeno. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra, oziroma ob oddaji vseh mest. Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje, v nedeljo, 8. novembra, na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih. kino Gorica VITTORIA 19.50 - 22.00 »II continente nero«. CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«. VERDI 18.00-22.00 »Le relazioni pericolo-se«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič COMUNALE 20.30 Začetek koncertne sezone. Nastopa violončelist Mischa Maisky. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica DESKLE 20.00 »Mestni fantje«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405. __________pogrebi_____________ Danes, v Gorici, ob 8. uri Jole Pittarelli vdova Furlan iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 9.30 Gisella Sestani por. Buda iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na glavno pokopališče, 11.00 Luciano Pintar iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno pokopališče. Audi 80 Avant. Našel si svojo pot. Nezamenljiv. To ni tradicionalna limuzina ne station vvagon. To je ideja. Prisiljen boš spremeniti način gibanja. Varen kakor je lahko le Audi. Resnično spoštuje okolje. Pogonska motorja 2000 kub. cm z 113 KM in 1900 kub. cm TDI 90 KM, oba avtomobila s katalizatorjem. Serijsko vgrajen Procon-ten, Airbag po naročilu. Vodilna tehnologija ZASTOPSTVO AUTOSACCHETTI GORICA Ul. L. Isonzo Argentina, 9/11 Tel. (0481) 533771 TRŽIČ Ul. Boito, 38/E Tel. 45949 Tudi dirkalni avtomobili na sejmu Motor Expd Po nedeljskem navalu obiskovalcev in v pričakovanju na sobotni in nedeljski Rallystar se na goriškem razstavišču ob Soči nadaljuje 12. izvedba sejma Motor Exp6 racing. V teh dneh, ko je sejem odprt le v popoldanskih urah, si lahko v miru ogledamo številne zanimivosti, ki jih tudi letošnji Motor Expo ponuja. Kot vsako leto so najbolj občudovani avtomobili formule ena. Teh je letos kar pet in sicer dva ferrarija, mc laren '92, ki ga je v prvih vožnjah letošnje sezone vozil Ayrton Senna, benetton in mi-nardi, ki ga lahko vidimo v razstavnem prostoru Kmečke banke. Ogledamo si lahko tudi številne stare avtomobile, od prelepih angleških jaguarjev do cele serije avtomobilov triumph do starejših relijskih vozil, kot so alpine V6, lancia HF in druge. Na Motor Expo Racingu je tudi veliko motorjev, od harley davidsonov do številnih kros, enduro in dirkalnih motorjev, med katerimi je tudi motor, s katerim je v letošnji sezoni Peter Braini dosegel vrsto pomembnih in prestižnih rezultatov. Razstavljeni so seveda tudi številni serijski avtomobili in motorji. Lahko si ogledamo skoraj celotno svetovno proizvodnjo italijanskih, francoskih, nemških, japonskih, angleških in švedskih proizvodnih tovarn. Med vsemi temi bomo lahko izbrali tudi najbolj primernega našim potrebam in žepom, ali pa le sanjali, ko bomo v hali D v razstavnem prostoru ma-ranelske tovarne kar obstali ob pogledu na ferrarija 512 TR, kjer je objektiv našega fotografa v prejšnjih dneh ujel tudi Pečanko Vesno Lavrenčič, zmagovalko ene izmed vsedržavnih nagrad na letošnjem natečaju Miss Italija. (AWS) SVAG01/14 NOVI ¥10, KJER SE POJAVI, VŽGE. fp ZASTOPSTVO {& S. V. A. G. DIZORZ srl GORICA TRŽIČ UL. TRIESTE, 138/140 UL. SAN POLO, 19 TEL. (0481) 521830-890-801 TEL. (0481) 776250 PEUGEOT PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 31. 10. ob 10.30 tehnični pregled »Rallystar International« in »Rally Inddor evropskih policij« ob 14.00 Kvalifikacije ob 16.00 Posvet ACI na temo: Od otroka do avtomobilskega voznika: prometna vzgoja, varnost v prometu in v mestu. Akrobatske predstave CAMION LO-OPING NEDELJA, 1. 11. ob 10.30 »Rally Inddor evropskih policij« ob 13.00 »Rallystar International« Akrobatske predstave CAMION LO-OPINC NOVI PEUGEOT 40 5. AutoLisert TRŽIČ: Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA: Na Majnici, 12 - Tel. (0481) 391808 ROMANS: Ul. Roma, 27 - Tel. (0481) 909277 Dovršeno ravnovesje je težko izboljšati. To je uspelo novemu Peugeotu 405. Pravo veselje je voziti nove elastičnejše motorje, vsi z vbrizgom goriva in s katalizatorjem, od 1360 do 2000 kub. cm s 16 ventili in 155 KM. 1900 ecodiesel in turbodiesel. Nova paleta modelov najštevilnejša v tej kategoriji avtomobilov v 20 različnih verzijah limuzin in station wagon, avtomatski in 4x4, na bencin ali diesel. Vsi imajo novo opremljeno notranjost z novo armaturno ploščo, z novimi materiali, z novimi izbranimi tkaninami in novim protihrupnim sistemom. Nova oprema usnju in radiki ter končno nova oblika zadnjega dela limuzine, ki izpopolnjuje že tako dovršeno linijo. Novi Peugeot 405 je vzpostavil novo ravnovesje med šoferjevim in sopotnikovim užitkom. 20.030.000 iir ključi v roke različica limuzina GL 1360 MIUJONOV NIC OBRESTI • Različica limuzina NOVI PEUGEOT 405. DOVRŠENO RAVNOVESJE 2 o PMSTimm ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let ■ V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI ■ Posojilo za nakup tvojega novega ati rabljenega avtomobila, terenca, kamperja ali motorja Analitično besedilo in pogoji so na razpolago v prostorih banke n Banca Agricola Kmečka banka Gorica S simpozija o meji in sosedstvu v Raabsu Kdo bo zaustavil etnocentrizem? MARTA VERGINELLA V srednjeevropskem prostoru se v zadnjem času mrzlično odvijajo mednardona srečanja in simpoziji, posvečeni na eni strani porajajočim se nacionalizmom, na drugi pa možnostim kulturne integracije. Padec železne zavese in dezintegracija socialrealističnih sistemov predstavljata evropskim kulturnim krogom nezanemarljiv izziv. V srednjeevropskih intelektualnih forumih, ki se kritično samosprašujejo o sedanji evropski politični, družbeni in kulturni situaciji, je namreč opaziti veliko zaskrbljenost, predvsem zaradi vse očitnejših etnocentrističnih tendenc, ki so po izvoru različne in vendarle prisotne tako na zahodnem kot na vzhodnem delu Evrope. Nahajamo se nedvomno v času, v katerem se nestrpnost do "drugačnega" vse očitneje pojavlja in dobiva nemalokrat tudi politično legitimnost. Etnocentrizem, gledanje kulture in družbenega življenja skozi nacionalna očala, zapiranje v kultur-no-nacionalno samozadostnost ■ so pojavi, ki jih ne gre več podcenjevati. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kakšno vlogo lahko odigra kultura in z njo izobraženec pri ohranjanju in spodbujanju kulturne integracije in ohranjanju multietnič-nega prostora. Na simpoziju o meji in sosedstvu, ki ga je Waldviertel Akademie v Raabsu, mestecu v bližini češko-avstrijske meje že tretje leto zaporedoma priredila prejšnji teden, je potekala razprava predvsem o družbenih, političnih in kulturnih vzgibih, ki so privedli v zadnjih dveh letih do vse očitnejših, če že ne krvavih, nacionalnih konfliktov. Srečanja so se udeležili antropologi, zgodovinarji, sociologi iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Italije, ki so vsak iz svojega strokovnega gledišča proučili zdajšnje in pretekle etnocentristične težnje v srednjeevropskem prostoru. Nenaključno so največjo pozornost in odmev doživeli zlasti tisti referati, ki so obravnavali na eni strani vprašanje češkoslovaške dezintegracije, na drugi pa vzroke vojne na Balkanu. Posege, ki so obravnavali razvoj dogodkov na jugoslovanskem območju, je povezovalo spoznanje, da se je v vrtincu hitrih sprememb in etnocentrističnih teženj zavrnilo tudi dolgo večkulturno tradicijo, ki je označevala jugoslovanski prostor. Še posebno zanimiv je bil referat Dubrovke Ugrešič iz Zagreba, ki je opozarjal na posledice ostrih etničnih ločitev in na izolacijo tistih izobražencev, ki se zoperstavljajo nacionalni lojalnosti. Omejevanje kulturnega prostora na ozek nacionalni okvir pomeni res povratek v kulturni primitivizem. Pri tem ne gre le za nostalgijo po starih, dobrih časih, temveč za spoznanje, da je zaradi ozkih nacionalnih interesov usahnil tisti pretok informacij, idej, ljudi, ki je bil še nedavnega živ. Obračun s preteklostjo totalitarnih in realsocialističnih sistemov ne prizanese niti temu, kar je bilo v njih pozitivnega ali kar je v njih zgolj preživelo. Odgovornost izobražencev je spričo sedanjega političnega trenutka in s porastom kulturne, družbene in nacionalne nestrpnosti, velika. Postavlja se namreč vprašanje ali poglobljena proučevanja, večobrazne analize in razmišljanja o nacionalističnih in etnocentričnih pojavih sežejo v širše družbene plasti ali pa ostajajo le razprave ozkih intelektualnih krogov, ki bodo še nadalje gojili kulturno integracijo. Bo mogoče v bližnji prihodnosti multikulturnost ostala vrednota le za intelektualno elito, medtem ko se bodo vse bolj širile nacionalistične težnje in zahteve po etnično čistih teritorijih? Vrsta zanimivih raziskav v 3. številki Zgodovinskega časopisa Vplivi staranja oblasti na slovensko zgodovinopisje PETRA SVOLJSAK Izšla je težko pričakovana 3. številka Zgodovinskega časopisa, napetost pa je povzročal predvsem napovedani kritični prerez povojnega slovenskega zgodovinopisja, ki ga je avtor Vaško Simoniti hudomušno naslovil »O slovenskem zgodovinopisju 1945 - 1990 ali kako je na zgodovinopisje vplivalo staranje oblasti«. Poleg zapisa Vaška Simonitija, na katerega je pričakovati tudi odzive slovenskih zgodovinarjev, ne gre spregledati ostalih razprav domačih in tujih zgodovinarjev, ki so s svojimi prispevki popestrili naše poznavanje preteklosti. Rajko Bratož se je v razpravi »Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodovine severno-jadranskih dežel v 6. in 7. stoletju« odzval na diskusijski prispevek Luja Margetiča (ZČ 44, 1990, 119 - 121), v katerem je nanizal pet spornih vprašanj iz omenjene problematike, ki pa jim R. Bratož oporeka in predlaga drugačne rešitve. Gre za naslednja vprašanja: lokaliziranje dveh škofijskih sedežev (Cissa in Padena), avtentičnost seznama udeležencev sinode v Gradežu 579, vsebina omembe začetkov slovanskega vdiranja v Italijo leta 600 pri papežu Gregoriju Velikem ter dolžina istrske shizme, kot se omenja na epitafu papeža Honorija ( + 638). Peter Štih predstavlja v prispevku »Goriški grofje in devinski gospodje« pomemben in za bralce Primorskega dnevnika gotovo zanimiv drobec iz goriške srednjeveške zgodovine. Avtor namreč osvetljuje doslej neraziskano in le redko omenjeno stran zgodovine devinskih gospodov, to je njihovo tesno povezanost z goriškimi grofi. Ti so v 13. in 14. stoletju predstavljali nasproten pol politiki Ogleja na Krasu, v Istri ter Furlaniji. Sadove devinske moči, ki se je krepila z radodarnostjo in naklonjenostjo oglejske cerkve, a ni vračala ne v zvestobi ne v zavezništvu, so izkoristili goriški grofje, katerih politiki so Devinčani v času vzpona goriške dinastije zvesto sledili, tudi ko je bila naperjena proti oglejski cerkvi. O povezavah devinskih gospodov' z goriškimi govorijo tudi listine, v katerih so omenjeni Devinčani, in so predvsem goriškega izvora. V njih nastopajo skupaj s številnimi goriškimi ministeriali v spremstvu goriškega grofa, za katere so opravljali pomembne naloge. Tako Štih sklepa, da so bili gospodje iz Devina goriški ministeriali. V treh prilogah avtor objavlja listni o tem, da je goriško - tirolski grof ponovno sprejel v milost ministe-riala Huga iz Devina in ga postavil za glavarja goriške grofije, v 3. prilogi pa je predstavljeno rodbinsko deblo devinskih gospodov. V razpravi Ignacija Vojeta »Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju (16. do 18. stoletje)« so predstavljeni rezultati dosedanjih raziskav iz te problematike. Turški vpadi na slovensko ozemlje so povzročili veliko opustelost agrarnega področja, ki pa ni bila povsod enako intenzivna. Preseljevanja s turškega ozemlja so se začela po Mohački bitki leta 1526. Voje je tako prikazal posebnosti položaja uskokov, takratnih beguncev, na Kranjskem, Štajerskem in na Krasu. Posebno na Krasu se srečujemo z določenimi značilnostmi, kajti na tem področju je bila opustelost posledica splošne gospodarske krize, ki je izvirala iz lastnosti skope kraš-ke prsti. Uskoki so se naseljevali na gospostvu Prem, v Vipavski dolini ter na obronkih kraških goličev, na kar še dandanes spominjajo priimki (Vičič, Matijašič, Arčon). Poskuse naselitve beguncev s turškega ozemlja beležimo tudi v Furlaniji v 17. stoletju ter v Trstu, kjer pa so jih zaradi kraj in ropov izgnali iz mesta. Raztepli so se po okolici, v kraških jamah pa so imeli zaklonišča in skrivališča za naropano blago. Posebno veliko se jih je nastanilo na Opčinah. Literarno - zgodovinski prispevek Janka Kosa »Sap-fo, Grillparzer in Prešeren« predstavlja problem romantičnega pesnika kot nosilca nasprotja med umetnostjo in življenjem, kot sta ga videla Prešeren in Franz Grillparzer. J. Kos pojasnjuje razlike med Prešernovim videnjem (pesniška eksistenca je determinirana in predestinirana na življenjsko nesrečo) in Grillparzerjevim razumevanjem (pesnikova avtonomnost nasproti življenju) na več ravneh - tipološko, pshianalitično, duhovnozgodovinsko in sociološko. Herald Heppner objavlja 1. del svoje razprave »Študentje iz slovenskih dežel na Univerzi Gradec (Graz) 1884 - 1914«, v katerem obravnava geografsko poreklo slovenskih študentov graške univerze. Ugotavljanje porekla po sodnih okrajih v okviru posameznih dežel, v razpravi so zajete vse slovenske dežele, pokaže npr. za Goriško - Gradiščansko, da je največ študentov prihajajo iz Gorice, sledi furlanski nižinski del, nato Kras, medtem ko je hribovito območje na severu močno zaostaja- lo. Kako pomembno vlogo je imelo veliko mesto glede možnosti in želja za študij, ponazarja predvsem primer Trsta z okolico, iz katerega je v obravnavanem obdobju prišlo na graško univerzo kar 783 štrudentov. »Izjave v podporo Majniške deklaracije (1. del)« Vlaste Stavbar, predstavljajo izjave, ki so ohranjene v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Sin lastnika gradu Hmeljnik pri Novem Mestu Phi-lipp Wambolt predstavlja v članku s povednim naslovom »Klobuk nadvojvode Janeza« na osnovi osebne izkušnje svoj pogled in pogled avstrijskih plemiških družin na nacionalno opredeljevanje in razmejevanje. Pri tem opozarja na plemiško zavezanost pokrajini, v kateri so imeli svoje posesti, kar je opredeljevalo tudi avtorjev odnos do nacionalnega vprašanja. Kot je bilo že omenjeno je največ pozornosti vzbudilo razmišljanje Vaška Simonitija o slovenskem povojnem zgodovinopisju, o njegovih slabih in (nekaj) dobrih plateh. Avtor je svoje ugotovitve o neuravnovešenem in enosmernem prenosu zgodovinopisja na novejše in najnovejše obdobje ter predvsem v okvir socialne in gospodarske zgodovine, in o istodobnem odrinjanju ter marginalizaciji zgodovine starejših obdobij, ki ga je narekovalo t.i. marksistično zgodovinopisje, vzporejal tudi s talnimi reformami celotnega izobraževalnega sistema ter mestom zgodovine v šolah. Posledica premišljene selekcije in želje po oblikovanju enakega in enotnega pogleda na preteklost, sedanjost ter bodočnost je po Simonitijevem mnenju skrajno omejen in pohabljen zgodovinski spomin, ponujen kot objektivna in edina resnica. Avtor si obeta boljše rezultate zgodovinskega raziskovanja v začrtanem Znanstvenem polju zgodovine pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Predvsem pa v demokratičnem sistemu, ko ne bosta »zgodovina v šolah in zgodovinska znanost odvisna od biološkega staranja politikov in njihovega enoznačnega razumevnaja zgodovine«. Jutri tretje likovno-pesniško srečanje nove sezone Hrvaški umetniki v TG Galeriji Koncert, ki nam vliva spodbudne obete IVAN SILIČ TK Galerija se po prvih dveh zanimivih razstavah in pesniških srečanjih nove sezone (prvi večer je bil s prikazom likovnih del Gabrijela Stupice in predstavitvijo nove Kravosove pesniške zbirke Obzorje in sled posvečen slovenski ustvarjalnosti, drugi pa z obiskom likovnika Adriana Bona in pesnice Carmele Frate-pietro italijanskemu kulturnemu prostoru v teh krajih) obrača v tretje na hrvaško likovno in pesniško umetnost. S tem potrjuje svoj koncept odpiranja vrat različnim umetniškim izkušnjam v širšem prostoru Alpe Jadrana in izpolnjuje pomembno vlogo zbliževalca in povezovalca različnih kultur. Jutri, ob 17.30 bodo namreč v TK Galeriji odprli razstavo sodobne hrvaške grafike. Sodelovalo bo pet najvidnejših sodobnih hrvaških umetnikov, kot so Dubravka Babič, Miroslav Šutej, Ivica Šiško, Ljubomir Stahov in Lidija Šeler. Za ciklus Literarna srečanja pa bo tokrat na vrsti znani hrvaški pesnik, esejist, publicist in kritik Tonko Maroe-vič, ki bo spregovoril ne le o svoji poeziji, temveč tudi o petih umetnikih in njihovih razstavljenih delih. Maroevič je eden vodilnih duhov sodobne hrvaške kulture. Pred kratkim je pri založbi Durieux v Zagrebu izšla njegova zadnja pesniška zbirka Četveroručno. Nekaj pesmi iz te zbirke bodo predstavili na jutri j šnjem srečanju. Med drugim je Maroevič podpredsednik PEN kluba v Zagrebu in poučuje na zagrabški in tržaški univerzi. Peterica likovnih umetnikov pripada srednji in mlajši generaciji, razstavila pa bo svoja novejša dela. Vsi so že uveljavljeni umetniki. Bili so deležni raznih likovnih nagrad in so že veliko razstavljali doma in po svetu. Kulturni dom v Novi Gorici je organiziral zaključni koncert ne-grajencev z II. evropskega tekmovanja mladih orglavcev, ki je bilo od 11. do 18. oktobra v Ljubljani v Cankarjevem domu, udeležili so se ga mladi glasbeniki, ki so nastopali v treh kategorijah: do 16 let, od 17 do 20 in od 21 do 25 let, iz Avstrije, Češke in Slovaške republike, Madžarske, Zvezne republike Nemčije in iz Slovenije. V Novi Gorici so v župni cerkvi igrali: Elizabeth Zavadke (1. nagr. II. kat.), Peter Kranefoed (1. nagr, II. kat.), Stefan Kordes (2. nagr. III. kat.), vsi trije iz Zvezne republike Nemčije; iz Slovenije: Dalibor Miklavčič (posebna nagrada za najboljšo izvedbo slovenskega skladatelja, P. Šivic: Triptihon za orgle in Barbara Sevšek (3. nagr., I. kat.); dalje Pavel Černy iz ČSFR (1. nagr., III. kat.) in Johannes Zimerl iz Avstrije (3. nagr, III. kat.). Hvalevredna je pobuda soočanja pedagoškega dela in njegovih dosežkov na področju orgelske stroke, posebno pa še medsebojnega pomerjanja usposobljenosti tehnične narave kakor tudi povedne moči med mladimi, med katerimi se vedno pokažejo tudi posebno nadarjeni, ki jih takoj zaslutimo. Tokrat sta bila Johannes Zimerl iz Avstrije, ki je v Novi Gorici izvedel Preludij in fugo v a-molu BWV 543 J.S. Bacha - precizen v ritmu, reliefen v fraziranju, plastičen v gradnji, izpovedno najodzivnejši. Prav tako je dobro pripravo pokazal tudi Pavel Černy iz ČSFR, ki je predvajal Preludij in fugo št. 3 op. 7 v g-molu M. Dupreja - v dovršeni igri in stopnji v otipljivi umetniški zoritvi. Zdi se mi, da bi bilo vsekakor bolj zanimivo spremljati tekmovanje samo, kajti nekateri so na tem koncertu pokazali za svoje uvrstitve kar nekoliko preveč šibkosti v ritmu, ki ga žirija gotovo ne bi mogla obiti. Dajali so vtis, kakor da je po tekmovalni napetosti nekoliko popustila koncentracija, kar se nerekdo tudi dogaja. In prav to naj jim služi kot izkušnja v bodoče: smisel tekmovanja naj vodi k novim spodbudam, saj ni namenjeno samo sebi; naj vodi in krepi delavno in vztrajno kreativno voljo, glasbeniško zavest. V tem je smisel tekmovanja. Kar zadeva tekmovalca iz Slovenije, D. Miklavčiča in B. Sevšek, mislim, da sta bila realno nagrajena. Stalno gledališče F-Jk sporoča, da se jutri prične rezervacija sedežev in predprodaja vstopnic za drugo gledališko predstavo v novi sezoni, ki bo na sporedu v gledališču Ros-setti od 3. do 8. novembra. V gosteh bo Stalno gledališče iz Bočna z delom »II maggiore Barbara« v režiji Marca Ber-nardija in z Gianricom Tedes-chijem v glavni vlogi. Rezervacije sprejemajo v Rossettiju ter v Pasaži Protti. V državnem mladinskem košarkarskem prvenstvu Mladinci Stefanela po pričakovanju prepričljivo boljši od jadranovcev Kakovosten odbojkarski turnir dečkov v Štandrežu Reprezentanca Slovenije pred Sočo Valpraporjem STEFANEL - JADRAN FARGO 101:77 (58:41) STEFANEL: Budin 21 (4:5), Korb 2, Balbi 6 (2:4), Magnelli 12 (4:7), Grio, Cielo 16 (0:2), Pugliesi 19 (1:2), Pilat 11 (1:2), Pasguale 4, Berton 7, Brugne-ra, Rusconi 4. JADRAN FARGO: Pavlica 8 (2:2), Briščik, Kapun, Starec 4 (2:4), Milič 14 (4:4), Pettirosso 5 (1:2), Rebula 22 (11:14), Tomšič 4 (0:1)), Bordon 4, Gre-gori 16. TRI TOČKE: Budin 1, Cielo 2, Berton 2, Rebula 1, Gregori 4. Mestni derbi mladinskih postav tržaškega Stefanela in Jadrana Farco se je po pričakovanju končal z izdatno zmago Tržačanov, ki so ustrezno izkoristili svojo fizično in višinsko premoč, nenazadnje pa tudi več enakovrednih menjav, kar je ustvarjalo precejšen pritisk na Jadranove košarkarje. Tako so Drvaričev! in Vremčevi varovanci predvsem v sredini tretje in v četrte četrtine plačali davek utrujenosti, saj so v prvem delu tekme, dokler so imeli še dovolj sape sicer zaostajali, vendar pa do izteka druge čertrtine dvolj uspešno kljubovali gostiteljem, pri katerih jim je v tej fazi povzročal še največj preglavic visoki center Pugliesi. V Jadranovih vrstah so dobro igrali Rebula, ki so ga nasprotniki krili s posebno pozornostjo, Emili in Pavlica, pri domačinih pa bi izpostavili še dobro igro Budina, ki je poskrbel za nekaj res atraktivnih potez. Dejansko je po dveh kolih igranja državnega mladinskega prvenstva že očitno, da gre za združitev dveh jakostnih skupin: prve, ki uvršča Stefa-nel, Benetton in Scaini ter druge, v kateri so, poleg Jadrana Farco še Mentapiu Gorica in Prometheus San Dona. V takem kontekstu je jasno, da bi bila uvrstitev na četrto mesto za jadranovce velik uspeh. (Cancia) Mednarodni odbojkarski mladinski troboj v Štandrežu je povsem izpolnil pričakovanja, saj je ob rob igrišča privabil nepričakovano veliko število gledalcev in mnoge ugledne goste, med katerimi so bili tudi predsednik Odbojkarskega zveze Slovenije Obid, predsednik deželnega odbora FIPAV Jacolino, pokrajinski delegat CONI Ferigo in predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Iannucci. Že sama zasedba gostov priča o tem, da je veljalo za turnir OK Valprapor veliko zanimanje, menda predvsem zaradi prisotnosti reprezentance Slovenije, ki jo trenira sicer Valpraporov trener Vojko Jakopič. In res, perspektivna in visoka vrsta Slovenije (večina igralcev pripada letniku 1977) ni razočarala ljubiteljev odbojke ter turnir tudi osvojila. Zelo dobro so se izkazali tudi gostitelji Soče Valprapor, ki jih vodi Milovan Bulič. Bulič je lani treniral »naraščajnike« Soče, proti koncu sezone pa je priskočil na pomoč še Valpraporju, s katerim je osvojil absolutno 7. mesto na državnem prvenstvu v Modeni. Zato pa dobro pozna vse fante. Razen Radettija, ki je na turnirju prejel priznanje kot najboljši bloker, in Makuca, so vsi fantje rojeni leta 1978 in čeprav so zelo dobro pripravljeni, se jim je pač poznalo, da so z igralskega vidika še v popolnem razvoju. Najmanj je pokazala mladinska vrsta pa-dovskega prvoligaša, a treba je vedeti, da ima trener Di Pietro (Prandijev pomočnik v prvi ekipi) popolnoma prenovljeno in neuigrano ekipo (nekaj fantov je bilo celo na preizkušnji), v kateri pa je veliko število visokih in perspektivnih fantov. Uvodno srečanje med Slovenijo in Sočo Valprapor je bilo zelo lepo in izenačeno, le škoda, da so Goričani slabo začeli in grešili servise kot za stavo. Opomogli so si le v končnici seta, kar je bilo žal prepozno. Tudi v drugem setu je prišla na dan večja udarna moč Slovenije, v tretjem pa (končno!) dobra tehnična priprava domače združene ekipe. Po lahki zmagi Slovenije proti Charru je bil na vrsti derbi med ekipama FIPAV, ki je v bistvu odločal o drugem mestu. Soča Valprapor je prepričljivo zmagala, Padovčanom pa je pripadel le zadnji »častni« set. Naj povemo, da se je igralo po sistemu, po katerem je vsak set veljal eno točko. Glede novoustanovljene šesterke, sad skupnih prizadevanj društev Soče in Valpraporja, naj povemo, da je ugodno presenetila, saj ekipo sestavlja deset enakovrednih in perspektivnih fantov. Trener lahko uvrsti na igrišče katerokoli šesterko, ne da bi kakovost njene igre upadla, kar je razlog več, da pozdravimo pobudo goriških društev. Izvedeli smo tudi, da bodo mladi pripadniki združene ekipe igrali (poleg v prvenstvu »dečkov«) tudi v 1. diviziji, kar se zdi pozitivno, ker bo nastop v članski ligi, v kateri bodo merili moči s starejšimi igralci, še povečal njihovo stopnjo izkušenosti. O tem, da je nedeljski turnir zadovoljil vse udeležence, priča tudi to, da so se odborniki društev že dogovorili za druga dva turnirja. Eden bo predvidoma januarja v Sloveniji, drugi pa okrog velike noči v Padovi. IZIDI TROBOJA Slovenija - Soča Valprapor 2:1 (15:8, 15:12, 7:15); Slovenija - Charro Padova 2:0 (15:4, 15:12, 15:4); Soča Valprapor -Charro Padova 2:1 (15:1, 15:6, 13:15). KONČNI VRSTNI RED: Slovenija 5 točk; 2. Soča Valprapor 3 točke; Charro Padova 1 točka. SLOVENIJA: Žitnik, Kuntu, Lema-šič, Rat, Brumen, Šubic, Ovnič, Slabe, Djurič, Miklavc, Vidic, Kovač. SOČA VALPRAPOR: Plesničar, Soban, Bonan, Devetak, S. in M. Černič, Graunar, radetti, Mužič, Makuc. CHARRO PADOVA: Meo, Zoppello, Doro, Cattaruzza, Marcato, Breda, Fri-go, Maretto, Zaramella, Vettori, Me-neghetti, Testolina. D liga v številkah: Začarani prosti meti MATCHVVINNER: V odločilnih potezah tekme Bor - Inter Muggia je bilo vsem navijačem domače ekipe laže, kadar je do žoge prišel Robi Smotlak, saj ga nasprotniki niso znali zaustaviti drugače kot s prekrškom. S črte prostih metov pa je borov kapetan še enkrat dokazal, da ima v sebi tisto zmagovito žilico, ki je prava redkost za večji del naših košarkarjev. OŽJI OBROČI?: Košarkarjem je prav gotovo znano, kako postane ozek obroč, kadar imaš pred sabo odločilne proste mete. V nedeljo se je taka slika ponavljala kot na tekočem traku. Prej borovci (9 zgrešenih metov 1 + 1) zatem pa so tudi Miljčani (9:22) samo v drugem polčasu zapravili veliko točk zaradi negativnega izvajanja tega posebnega košarkarskega elementa, ko ima posameznik morda preveč časa na razpolago, misel na prejšnji zgrešen met pa še bolj pogojuje naslednjega. PRVI KOŠ: Evgen Ban (74 letnik) je v soboto dosegel svoj prvi koš v D ligi, največja odlika Kontovelovega playmakerja pa je prav gotovo gradnja skupinske igre. OSKARJI V D LIGI: Še vedno vodi Robi Smotlak (65), za petami mu je Igor Civardi (63), na tretjem mestu pa je, presenetljivo, mladi Danjel Gulič (58). PROMONOVICE Prvi letošnji derbi Breg - Cicibona se je zaključil z visoko in prepričljivo zmago gostov, medtem, ko se je Sokolu spodrsnilo prav v zadnji minuti proti eni izmed najboljših ekip prvenstva, Barcolani. KATASTROFALNO: Ob koncu derbija smo s statističnega lista Brega razbrali glavni razlog visokega poraza domače ekipe: Corbatti 3:13, R. Žerjal 2:9, Salvi 1:7 (skupno 6:29 v metu iz igre). S takimi odstotki treh nosilcev ekipe je povsem nemogoče računati na končni uspeh. TAKO PA NE GRE: V pripravljalnem obdobju je Vatovec izjavil, da je med visokimi igralci najbolj uspešen Tomaž Caharija, ki si je tako prislužil standardno mesto v prvi postavi. Zaradi nepojasnjenih razlogov pa se je Sokolov center v soboto prikazal na tekmi le nekaj minut pred pričetkom in zato ni igral, proti Barcolani pa bi ga Vatovec še kako potreboval. PREMALO: Bivša jadranova mladinca Martin Sosič in Rudi Stanisa sta proti Barcolani dosegla vsak po 7 točk. Le še en koš več za vsakega in bi bil Sokol še vedno nepremagan. 8 ZAPOREDNIH ZMAG: Cicibona je lani končala prvenstvo s serijo šestih zaporednih uspehov, letos pa je zmagala še dvakrat. Mario Mari kot Fabio Capello ? »VROČE ROKE«: Andrej Cupin ima že 50 točk, sledita pa mu Boris Žerjal in Robert Škerlavaj s 36. V soboto se bodo začela deželna odbojkarska prvenstva, v katerih nastopa letos osem naših šesterk. V moški konkurenci bodo Bor, Olympia CDR in Sloga igrali v C-2 ligi, Soča Sobema pa v D ligi. V isti ligi kot lani nastopata edinole obe goriški šesterki. Borovci so, kot znano, izpadli iz državne C-l lige, slogaši pa so napredovali iz D lige. Za obe tržaški ekipi je cilj obstanek v ligi, goriški šesterki pa naj bi se Potegovali za mesta pri vrhu. BOR Pred pričetkom deželnega tretjeli-gaškega prvenstva je ekipo zapustil dobršen del lanskih boljših igralcev, Prav gotovo obstaja resna nevarnost Ponovnega, že drugega zaporednega izpada iz lige, vendar pa je ozračje v Borovem taboru začuda vse prej kot klavrno, prej nasprotno. Ekipa, v kateri je mnogo novih, pretežno mladih obrazov, pod veščim vodstvom novega trenerja Luciana Seppija trenira z veliko mero požrtvovalnosti in resnosti. Kolikšno je navdušenje skupine, najbolje pove podatek, da se fantje v telovadnici na treningu redno zbirajo tudi ob nedeljah zjutraj. Glede na to, da je poleti obstajala varianta o odpovedi igranju v C-2 ligi (kar pomeni, da bi bilo treba začeti znova, iz 1. divizije pač), si v društvu posebej ne belijo glave z vprašanjem, kako se bo iztekla tekmovalna sezona. Važno je sodelovati. »Jedro skupine sestavljajo igralci letnikov 1973/1974«, nam je povedal Uroš Koren, eden od predstavnikov Povsem obnovljenega odbora moškega sektorja pri našem mestnem društvu. »V prvenstvu naj bi si nabrali čimveč izkušenj, pri tem pa jim bodo Pomagali nekateri starejši igralci, ki naj bi jim omogočili miren in uravnotežen razvoj. Edini cilj je seveda obstanek. Pomembno je, da smo hkrati načrtneje začeli delati na mladinskem področju. Imamo precej številčni skupini dečkov in naraščajnikov, pred- Marko Marega Start naših moških odbojkarskih ekip v deželnih ligah Goriški ekipi pri vrhu? vsem pa se mladincem zdaj namenja enako pozornost kot članom.« Možno je, da bo ekipo okrepil še kakšen igralec, čeprav se zdi, da jih je že sedaj preveč. Vsekakor je to bolje, kot pa, da bi jih bilo premalo, tako kot lani, ko so eno tekmo izgubili brez boja, ker so bili šteti. OLVMPIA CDR Goriška 01ympia CDR je že nekaj let stalno med najboljšimi v C-2 konkurenci. Dobri poznavalci deželne odbojke trdijo, da spadajo Goričani v krog šestih ekip, ki se bodo potegovale celo za napredovanje. Te napovedi so izredno optimistične in novi trener igralec Rajko Petejan, pred pričetkom boja za točke, nima tako optimističnih ciljev, ko pravi, da bi bil povsem zadovoljen, če bi dosegli enak uspeh kot v lanski sezoni,ko je 01ym-pia CDR obtičala z 28 točkami na spodbudnem 5. mestu. Trenerjev zmerni optimizen je tudi upravičen, ker so nekateri tekmeci izdatno okrepili svoje vrste, kot denimo Cremcaffe iz Tržiča in tudi nekateri drugi, tako da bo bitka za zgornji del lestvice izredno izenačena. Omeniti moramo še, da je Petejan letos kot trener zamenjal Vojka Jakopiča, ki je treniral 01ympio CDR kar pet let zapored. V začetku priprav je bilo pri goriškem deželnem ligašu nekaj dilem glede trenerja in izbira ni mogla biti drugačna kot Petejan, ki je pred dvema letoma že treniral Valprapor. Novi trener pudarja, da so se odlično ujeli in tudi dobro pripravili. Predprvenstvene tekme in tekmovanje za deželni pokal, katerih je bilo skupno 11, so pokazale, da so Goričani dobro pripravljeni. Nekoliko slabše je glede uigranosti, a že na začetku prvenstva bo mogoče popraviti tudi to slabost, ker so fantje pri treningih izredno resni in delavni, da o prisotnosti sploh ne govorimo, saj bi od samega začetka priprav pa do samega pričetka prvenstva na prste ene roke lahko prešteli odsotnosti. Glede konkurence pa nam je Petejan omenil, da razen prvega favorita, ekipe Cremcaffe iz Tržiča, ostalih ne pozna.Za konec naj še dodamo, da pri goriški ekipi glede sestave ekipe ni prišlo do bistvenih sprememb. Na sliki: Gregor Sfiligoj. SLOGA Odbojkarji Sloge so novinci v C-2 ligi. Po lanskem uspešnem prvenstvu v nižji kategoriji pri slogaših ni prišlo do večjih sprememb v ekipi. V bistvu je ekipa enaka kot lani, iz Rima se je vrnil le Mario Čač, ki bo istočasno tudi pomočnik glavnega trenerja Franka Drasiča. Kot nam je povedal trener Drasič, je glavni cilj ekipe obstanek v ligi. Konkurenco deloma poznajo, saj so se z nekaterimi ekipami pomerili že v deželnem pokalu. Na teh tekmah se je pokazalo, da sta tako Bor kot Rozzol v tem trenutku slabša od Sloge, kot absolutni favorit za napredovanje v višjo ligo pa se je že v predprvenstvenih nastopih po Drasičevem mnenju pokazal tržiški Cremcaffe, med najresnejšimi kandidati za napredovanje pa je po njegovem tudi Povoletto, ki je lani osvojil tretje mesto. Ekipa se je začela pripravljati 1. septembra, priprave so potekale doma, med prvenstvom pa bo ekipa trenirala Marko Kerpan (Foto Križmančič) trikrat tedensko. Odigrali so tudi precej predprvenstvenih tekem, tako da precej mirno pričakujejo sobotni domači start s Prato iz Pordenona. Ta ekipa je bila lani četrta in je zato po Drasičevem prepričanju ravno pravi nasprotnik, da pokaže, katero je mesto Sloge v letošnjem prvenstvu. SOČA SOBEMA Igralci Soče Sobema, ki bodo kot edini zastopali slovensko odbojko v D ligi, štartajo v novo sezono z dobro »štartno« osnovo, saj so v lanski sezoni osvojili nehvaležno 4. mesto, ob dejstvu, da so napredovale prve tri. Pri sami šesterki ni prišlo do bistvenih sprememb, saj so ostali vsi odbojkarji, ki so branili barve goriške ekipe v lanski sezoni, novi pa so Daniele Bralni in Livio Mučič, ki prihajata od Valpraporja, ter najmlajši v postavi Ma-nuel Soban, ki prihaja iz mladinsk vrst. Glede skorajšnjega prvenstva nam je Igor Cotič povedal naslednje:« Letošnje prvenstvo bo izredno zahtevno, ker so se nekatere ekipe izdatno ojačale, kot denimo Faedis, ASFJR, ki bo letos nastopal v tej konkurenci in še nekatere druge furlanske šesterke. V pripravljalnem obdobju smo odigrali nekaj prijateljskih tekem in nastopili v tekmovanju za deželni pokal in pokazali dobro uigranost in pripravljenost. Omeniti moram, da smo Torri-ano, ki bo igrala v prvenstvu z nami, dvakrat premagali, 01ympio CDR prvič odpravili s 3:1, drugič pa izgubili samo po treh setih igre. Prvenstvo pričenjamo z zmernim optimizmom in upamo, da ne bomo imeli težav s poškodbami kot v zadnjih sezonah.« Na sliki: Štefan Cotič. BOR CERASARI Stefane 1967 186 t CELLA Massimiliano 1964 185 t CAPUTI Massimo 1967 193 t/c MAREGA Marko 1970 187 c KOREN Giuliano 1974 186 c BRESICH Cristiano 1971 184 t FURLANIČ Dejan 1973 186 p COLONI Marko 1973 188 c GOMBAČ Mitja 1973 185 t CHERT Miroslav 1974 180 p PAULICA Roberto 1974 175 p STULLE Remo 1974 188 t CILIBERTO Francesco 1973 180 t LATIN Ermanno 1972 195 t RUTTAR Fabio 1973 188 t TRENER: SEPPI Luciano POMOŽNI TRENER: LUGU Paolo OLVMPIA CDR GORICA TERPIN Simon 1965 188 c TERPIN Janez 1973 189 t TERPIN Andrej 1966 178 P KOMJANC Martin 1965 182 t PETEJAN Rajko 1960 183 t VOGRIČ Andrej 1966 178 P DORNIK Damjan 1973 189 c SFILIGOJ Boris 1975 180 t SFILIGOJ Gregor 1970 181 t HLEDE Jurij 1974 183 c VOGRIČ Marjan 1970 176 p POVŠE Igor 1976 183 t TRENER: PETEJAN Rajko SLOGA SGUBIN Mauro 1964 185 c RIOLINO Danilo 1973 187 t KRALJ David 1972 192 c KRALJ Aljoša 1977 182 t CISOLLA Andrea 1972 186 t BOŽIČ Edi 1972 196 c ČAČ Mario 1970 178 p ŠTRAJN Igor 1972 179 p KERPAN Marko 1966 175 t JABLANŠČEK Janko 1968 189 t MAVER Andrej 1973 178 p MAVER Martin 1974 178 t TRENER: DRASIČ Franko POMOŽNI TRENER: ČAČ Mario SOČASOBEMA COTIČ Igor 1967 186 t COTIČ Štefan 1959 185 t-p KLEDE Aleš 1973 186 t MUSCAU Franko 1971 188 c BATISTI Lucio 1965 188 c BRAINI Danjel 1965 187 c PAHOR David 1969 180 t TOMŠIČ Igor 1972 178 t TOMŠIČ Marko 1970 180 p MUČIČ Livio 1967 182 t SOBAN Manuel 1976 185 t KOVIC Manuel 1974 183 t Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski Ml dnevnik sreda, 28. oktobra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V tekmi za evropski pokal je z Izraelci igral neodločeno Stefanel razočaral STEFANEL - HAPOEL GALIL HAELION 69:69 (32:45) STEFANEL: Bodiroga 20 (2:2,6:7,2:5), Pilutti 4 (2:2,1:3,0:1), Pučka 4 (0:2,2:6,—), De Pol 2 ( ,1:4, — ), Bianchi ( , - ,0:4), Alberti, Meneghin (0:3,0:1,—), Pol Bodetto 2 ( ,1:2,—), English 20 (6:6,4:12,2:4), Canta-rello 17 (5:6,6:10,—). HAPOEL: Dolinski n.i.,Muchtari, Leaf 18 (4:4,4:10,2:5), Matalon 4 (—,2:5,—), Yee-or n.i., Schefer 15 (1:2,4:5,2:5), Kennedy 22 (12:14,5:6,—), Gibson 4 (—,2:2,0:1), Colines, Bino 6 (2:2,2:2,- -). SODNIKA: Sanchis (Španija) in Remš (Slovenija). Stefanel je v sinočnji kvalifikacijski tekmi za vstop v finalno skupino evropskega pokala z bledo igro le izenačil proti sicer solidni izraelski ekipi. S tem so si Tržačani v znatni meri otežili prehod v polfinalno skupino, saj bodo morali zdaj zmagati v Izraelu. Tanjevičevi varovanci so tekmo začeli izredno slabo, saj so z veliko težavo premagovali nasprotnikovo cono. Igrali so nezbrano, izgubili veliko žog in metali ob nepravem trenutku. Izraelci pa so, nasprotno, igrali zelo preudarno in izbirali pravo priložnost za met. Tako so dosegli tudi do petnajst košev prednosti (43:28 v 20.min.). Kljub temu, da je Tanjevič izkoristil kar devet igralcev, so gostje s prvo peterko,ki je odigrala skoraj ves polčas, izgledali manj utrujeni — očitno je Tržačane nedeljska zmaga proti Philipsu pošteno zdelala. V drugem polčasu je Stefanel z velikim naporom v prvih minutah in delnim izidom 19:5 le prehitel nasprotnika. Gostje pa so kljub petim osebnim napakam Matalona in Gibsona znali ohraniti mirne živce in z dolgimi napadi uspavali tekmo. Dvanajst sekund pred koncem so -celo povedli z 69:67, pet sekund pred iztekom pa je Cantarello s prostima metoma izenačil. Zadnjega koša Leafa nista sodnika po posvetu s časomerilcem priznala, čeprav je bil verjetno veljaven. (Marko Oblak) SMELT OLIMPIJA - PULLY 107:86 (54:42) V istem pokalu so Ljubljančani proti veliko slabšemu švicarskemu prvoligašu dosegli prepričljivo zmago z 21 točkami prednosti. V Koračevem pokalu Danes v Postojni cantujski Clear! V postojnski športni dvorani se bosta v okviru Koračevega pokala danes (pričetek ob 20. uri) pomerila domači Optimizem in italijanski prvoligaš Clear iz Cantuja. Za Postojno je to velik športni dogodek, gostej pa so seveda nesporni favorit za zmago. ŠIBENIK - PHILIPS 80:85 (28:49) Milančani so v Šibeniku po prvem polčasu že vodili z 21 točkami prednosti, v nadaljevanju pa ni dosti manjkalo, da bi jih gostitelji prehiteli. Za Philips sta v zadnjem hipu igrala tudi »vojaka« Portaluppi in Alberti, ki sprva nista dobila dovoljenja od vojaških oblasti, Srb Djordjevič pa je ostal v Milanu »iz varnostnih razlogov«. Pri Šibenki sta največ košev (vsak po 18) dosegla Cvjetičanin in Jurič, pri Milančanih pa Ambrassa (15). Danes sedem tekem za italijanski pokal RIM — Danes in jutri bodo povratne tekme 3. kola v italijanskem nogo- metnem pokalu. Spored (v oklepaju izid prve tekme); Cagliari - Milan (0:3); Inter - Foggia (0:0); Fiorentina - Roma (2:4); Verona - Napoli (1:2); Torino -Bari (1:1), Lazio - Cesena (1:1); Genoa -Juventus (0:1); jutri Venezia - Parma (0:1). Štiri tekme za SP RIM — V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo bodo danes odigrali štiri srečanja evropske cone. Na Dunaju bosta igrali Avstrija in Izrael. Zanimiv bo tudi baltski derbi med Litvo in Latvijo. Gostitelji bodo skušali ponoviti uspeh iz prve tekme. V Ankari bo skušala Turčija nasuti San Marinu čim več golov, podobno razmišljajo tudi Rusi, ki bodo gostili Luksemburžane. Predstavili načrt za olimpijski stadion ATLANTA (ZDA) — Organizacijski komite za organizacijo olimpijskih iger v Atlanti je včeraj predstavil maketo stadiona (na sliki AP), na katerem bodo potekali olimpijski boji. Po načrtu bodo objekt zgradili v treh nivojih, na njem pa bo prostora za 85.000 gledalcev. Zgradili ga bodo na jugu mesta v bližini stadiona tamkajšnjega baseball moštva Atlanta Braves. Župan Atlante Jackson je nad načrtom navdušen - kot tudi ostale mestne oblasti - ob stadionu pa je predvidena tudi gradnja amfiteatra, okolico stadiona pa bodo preuredili v park. Po mnenju vodje projekta Scotta Bradleya za gradnjo ne bodo porabili več kot 207 milijonov dolarjev, kar je tudi vsota, ki jo je organizacijski komite namenil za gradnjo olimpijskega stadiona. V ženski namiznoteniški C ligi pa imajo Zgoničanke manj sreče Krašovci zmagujejo v B ligi MOŠKA B-1 LIGA Moška postava Krasa Activa se je povsem zasluženo vrnila kot zmagovalka iz Bočna, kjer jo je gostil Marling. Največ zaslug s tremi osvojenimi točkami ima Cristian Mersi, ki je v odlični formi. Dve je prispeval Igor Milič, ki se je izkazal predvsem proti nasprotnikovemu igralcu št. 1. Vivarelliju. Marling je za naše fante star znanec in v lanskem prvenstvu je med moštvoma potekala ogorčena borba. Sobotna zmaga krasovih fantov s 5:2 pa daje jasno slutiti, da so od lani precej napredovali. Tekmo je dobro začel Marjan Milič, ki pa je le moral priznati premoč Zeppa, rezultatsko pa je razočaral proti Vivarelliju. Marjan bo imel še dosti priložnosti, da pokaže kaj zna, saj se je prvenstvo šele začelo. Z visoko zmago, drugo v prvenstvu, si krasovi fantje počasi, a zanesljivo širijo svoj prostor pod soncem BI lige. V tretjem kolu se bo Kras Activa pomeril s Marostico. MARLING/RAIFFEISEN - KRAS ACTIVA 2:5 Zeppa - M. Milič 2:0 (21:17, 21:18); Stangher He - Mersi 0:2 (11:21, 9:21); Vivarelli - I. Milič 0:2 (17:21, 15:21); Zeppa -Mersi 0:2 (9:21, 9:21); Vivarelli - M. Milič 2:0 (21:9, 21:8); Stangehr He - I. Milič 0:2 (16:21, 20:22); Vivarelli - Mersi 0:2 (11:21, 11:21) OSTALI IZIDI 2. KOLA: Borgo S. Pancrazio Verona -Ossola 2000 Domodossola 3:5; Lega Nazionale Gorica - Ma-rostica (VI) 5:3; Polisportiva Volta Bresciana - Cassa rurale Villazzano 1:5. LESTVICA: Cassa rurale Villazzano, KRAS ACTIVA, Ossola 2000 Domodossola 4, Lega Nazionale, Borgo S. Pan- crazio Verona 3, Marostica, Marling/Raiffeisen, Polisportiva Volta Bresciana 2 točki. ŽENSKA C LIGA Dekleta v drugem kolu niso izdelale »popravnega izpita«. Na gostovanju v Gorici so naletele na povsem spremenjeno postavo Azzurre. Poleg že tako nevarne Simionatove, je zaigrala še Laura Paganelli; obe sta lani igrali v drugi zvezni ligi. Večja izkušenost domačih igralk je botrovala k izidu 3:2 za Azzurro. Prva je morala ugrizniti v kislo jabolko Erika Radovič. Izkušenost Paganellijeve je prevladala nad željo krasovke po zmagi. Katja Milič je zatem borbeno odpravila drugo nasprotnico, Vanja Milič in Erika Radovič sta bili uspešni v dvojicah. Tudi v posameznih srečanjih je bila Krasu zmaga na dosegu roke. Paganellijevo je krepko spotila Katja, pa tudi Erika je povzročila Simionatijevi precej težav. Proti njej je dobila set, a psihičnega pritiska v končnici tekme ni vzdržala. V prihodnjem kolu bodo krasovke gostovale v Monzi. AZZURRA - KRAS 3:2 Paganelli - E. Radovič 2:0 (21:16, 21:14); Simionato - K. Milič 0:2 (21:23, 19:21); Paganelli, Chiopris - V. Milič, E. Radovič 0:2 (11:21, 18:21); Paganelli - K. Milič 2:0 (24:22, 21:16); Simionato - E. Radovič 2:1 (21:18, 7:21, 21:16). OSTALI IZIDI 2. KOLA: Rentsch Bolzano - Cral Ciba-Gaiby Lainate 4:1; Chiadino Trst - Arniči di A. Villa Monza 3:2. LESTVICA: Rentsch Bolzano in Chiadino 4, Azzurra Gorica in Cral Ciba Lainate 3, Kras in Amici di A. Villa Monza 2 točki. (J.J.) obvestila ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 29. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20, predstavitev smučarske selekcije ZSŠDI in podelitev diplom vaditeljem smučanja. ŠD BREG - KOŠARKA obvešča, da je vsako sredo ob 21. uri v dolinski telovadnici rekreacija za bivše košarkarje. Vljudno vabljeni. ŠD MLADINA v sodelovanju s specializiranimi trgovinami prireja SMUČARSKI SEJEM v Domu A. Sirk v Križu, kjer bo na razpolago velika izbira nove in rabljene smučarske opreme. Urnik: sobota, 7.11. od 18. do 22. ure; nedelja, 8.11. od 10. do 13. in od 16. do 22. ure; ponedeljek, 9.11. od 16. do 20. ure. Rabljeno opremo sprejemamo v petek, 6.11. od 18. do 20. ure ter v soboto, 7.11. od 16. do 18. ure. SK BRDINA organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure. SK DEVIN organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. V derbiju med mladinkami borovke boljše od brežank Pri moških v vodstvu Sloga SLOGA - BOR 3:0 (15:3, 15:12, 15:12) SLOGA: Germani, Glavina, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi, Miot, Radetti, Spetič, Strajn, Veljak, Volčič. BOR: Čuk, Domio, Furlanič, Pertot, Pieri, Smotlak, Šušteršič, Talotti, Berto. Derbi med našima dvema mladinskima šester-kama se je zaključil po hitrem postopku v korist domačinov, vendar nas ni pretirano navdušil. Najbolj medel je bil prvi set, v katerem so borovci zgrešili, kot je žal že stalnica v tem prvenstvu, celo serijo servisov, tako da kajpak niso mogli ogrožati Sloge, ki je nizala točke brez večjega naprezanja. V nadaljevanju so se »plavi« le nekoliko zbrali in začeli odločneje reagirati. Sloga pa je začela nasprotnika podcenjevati in nekoliko slabše igrati. V tretjem setu je bil Bor že blizu delnega uspeha, saj je vodil s 7:4 in 11:6, vendar so slogaši le uredili svoje vrste in z nekaj ostrimi servisi in točno izpljanimi akcijami stanje obrnili v svojo korist. Po tej četrti zaporedni zmagi pa so tudi še nepremagani na vrhu lestvice. (Inka) OSTALI IZIDI 4. KOLA: Nuova Pallavolo -Prevenire 3:0, Pallavolo Ts - SantAndrea 3:1, Za-ule - Volley Club 0:3. LESTVICA: Pallavolo TS in Sloga 8, Sant'An-drea in Volley Club 4, Prevenire, Bor Zaule in Nuova Pallaovlo 2. MLADINKE PREVENIRE - KOIMPEK 0:3 (2:15, 2:15, 3:15) KOIMPEX: Brišnik, Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Meriani, Milič, Spacal, Starc. O tej tekmi res ni veliko povedati, saj je bila razlika med ekipama ogromna. Koimpex je nastopil nekoliko okrnjen, kljub temu pa mu tekma ni koristila niti za lažji trening. (Inka) CUS - BOR FRIULEXPORT 0:3 (10:15, 8:15, 1:15) BOR FRIULEXPORT: Ažman, Vodopivec, A. in M. Faimann, Pitacco, Vidali, Zadnik, Gruden in Pernarcich. Borovke so proti objektivno slabšemu nasprotniku v precej okrnjeni postavi dosegle prepričljivo zmago, vendar niso igrale dobro. Posebno velja to za prvi niz, v katerem so gostiteljice vodile s 6:3, niz pa je bil izenačen vse do devete točke. V nadaljevanju so borovke precej popravile svoj servis, tako da je bila razlika v kvaliteti med ekipama še bolj vidna, o čemer najbolje priča izid zadnjega niza. Po tej zmagi so plave še naprej nepremagane na vrhu lestvice, težji nastopi pa jih še čakajo. (Igor) SANTtANDREA - BREG 3:0 (15:2, 15:2, 15:3) BREG: Bandi, Kosmač, F. in M. Sancin, Metlika, Pettirosso, S. in A. Mauri, Laurica. Brežanke so v tem kolu doživele hud poraz proti ekipi, ki je samevala na dnu lestvice. Tekma je od začetka do konca potekala proti vsem pričakovanjem. Gostitelj je takoj visoko povedel, prevzel iniciativo in uspešno vsiljeval svojo igro. Naše igralke tega plazu niso uspele zajeziti. O tekmi sami je tokrat težko kaj pvoedati, saj lahko dobro odigrane Žoge preštejemo na prste ene roke. Polomu je sicer botrovala popolna nezanesljivost v vseh igralskih elementih, od sprejema naprej. Srčno upamo, da bo sobotni nastop služil našim igralkam kot odbojkarska in življenjska lekcija. (Sain) BOR ERIULENPORT - BREG 3:0 (15:7, 15:3, 15:1) BOR FRIULEXPORT: Ažman, Gregori, Fai-marin, Pernarčič, Gruden, Zadnik, Calligaris. BREG: Bandi, Kosmač, Laurica, A. in S. Mauri, Metlika, Pettirosso, F. in M. Sancin. Sinočnji slovenski derbi med mladinkami je bil precej nezanimiv, saj so bile borovke kljub močno okrnjeni postavi premočne za gostje iz Doline. Nekoliko bolj zanimiv je bil le začetek prvega seta, ko je Breg celo povedel s 6:5, toda to je bilo tudi vse, saj smo v nadaljevanju gledali povsem enosmerno tekmo. Borovke so si prepričljivo zmago zagotovile z dobrim serviranjem in uspešnimi protinapadi. Velja še omeniti, da je prvič letos za borovke zaigrala Calligarisova, ki je prišla iz Ricreatori Comunali. (Igor) OSTALI IZID 4. KOLA: Sgt - Altura 0:3, Virtus ni igral. LESTVICA: Bor Friulexport 8, Altura in Koim-pex 6 (oba imata tekmo manj), Sgt in Breg 4, CUS Trst, Virtus in SantAndrea 2, Prevenire 0. Na nedeljskih mladinskih nogometnih tekmah Pribžnosti več od zadetkov NARAŠČAJNIKI CHIARBOLA - PRIMORJE 2:2 (1:1) STRELEC: Sardoč (2). PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Švara, Braini, Luk-ša, Sardoč, Zangari, Kuk, Balbi, Ban, Lovrečič. Rdeče-rumeni so si zopet zapravili točko. Prvi polčas je bil na nizkem tehničnem nivoju in razen zadetkov ni bilo večjih priložnosti. Naši so povedli po zaslugi Sardoča, ki je zadel z glavo po podaji z leve. Domačini so izenačili v protinapadu. V drugem delu so gostje zaigrali bolj zagrizeno in zopet povedli z lepim volejem Sardoča. Poleg tega so ustvarili kopico priložnosti. Gostitelji so remizirali v tretji minuti podaljška iz prostega strela, ki ga je sodnik dosodil povsem neupravičeno. Pohvalo zaslužita Sardoč in Ban, ki prepričljivo vodita vezno linijo. (Maxi) OSTALI IZIDI: 5. KOLA: Esperia - CGS 2:0, San Giovanni - Campanelle 2:0, Olimpia - Portu-ale 2:0, Zaule - Fortitudo 3:0, Montebello - Ponzi-ana 1:1, S. Sergio - S. Andrea 2:2. LESTVICA: SantAndrea, San Sergio, Portuale, Olimpia in Primorje 7, Ponziana 6, San Giovanni 5, Campanelle, Fortitudo in Zaule 4, Chiarbola 3, Don Bosco, Esperia in Cgs 2, Montebello 1. NAJMLAJŠI PRIMORJE A - FORTITUDO 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE A: Šušteršič (2) PRIMORJE A: Damjan Gregori, Blasina, Ten-ce, Miliani, Martini, Lorenzi, Bukavec, Šušteršič, Ota, Čurman. (12 Bergagna, 13 Sardo). Derbi kola je bil tokrat na Proseku, Primorje pa je osvojilo obe točki. Izkazalo se je, da sta si ekipi enakovredni, predvajali pa sta dokaj dober nogomet. Če so bili »rdeče-rumeni« v začetku boljši (saj so tudi prešli v vodstvo po 11-m), so prišli proti koncu tekme do izraza gostje, ki so skušali na vse načine izenačiti. Kot rečeno je bil na začetku pritisk naših dokaj viden, Šemca so v kazenskem prostoru dobesedno zrušili in 11-met-rovka je bila očitna. Nato so bili gostje prodornejši v napadu, toda nevarne akcije so bile lepo zaustavljene z Lorenzijem na čelu. Tudi po odmoru so domačini prevzeli pobudo in tudi podvojili z Šušteršičem. Vse je kazalo, da je tekme konec, toda Miljčani so se reorganizirali in diktirali dober tempo igre ter po obrambni napaki naših tudi rezultat znižali. V poslednjih minutah igre je bilo pred vrati Primorja vse bolj vroče, a do remija ni prišlo, (d.gr.) OSTALI IZIDI 5. KOLA: Triestina - Montebello 0:3, Costalunga - Chiarbola 8:0, San Canzian -Fani 1:4, Portuale - Esperia 4:0. LESTVICA: Primorje A in Altura Muggesana 10, Costalunga 7, Montebello in Fortitudo 6, Portuale 5, Triestina 4, Fani 3, Primorje B in San Canzian 2, Cgs, Domio in Chiarbola 1, Esperia 0. ALTURA MUGGESANA - PRIMORJE B 1:0 PRIMORJE B: Gruden, Joca, Križmančič, Os-trouška, Gregori, Zornada, Baselice, Manzin, Ka-riš, Milič, Škerl. Proti ekipi, ki deli 1. mesto s Primorjem A, so naši izgubili samo z golom razlike. V prvem polčasu so domačini napadali in dosegli gol v prvih minutah. Po strelu domačina je vratar Gruden odbil žogo, a ta je zadela vratnico in se nato zakotalila v mrežo. Po zadetku so naši reagirali, a brez uspeha. V drugem polčasu jim kljub borbenosti ni uspelo iztrgati točke." (Gorazd) ZAČETNIKI - SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEX A - DON BOSCO 0:0 ZARJA ADRIAIMPEX: Hrovatin, Zornada, Carli (Tolentino), Berce, Batič^ Longo, Štokelj, Grgič, Giraldi, Primosi, Umari (Štrajn). »Rdeče-beli« bi si lahko zmago zagotovili v prvem polčasu, ko so bili boljši, a so napadalci zastreljali vrsto ugodnih priložnosti za gol oziroma je vsak igral preveč sam zase. Ne moremo reči, da gostje iz mesta niso igrali, nasprotno lepo so si podajali žogo in bili tudi tehnično boljši, ampak docela neborbeni, medtem ko našim požrtvovalnosti res ne manjka. Gostje so imeli lepo priložnost za gol v zaključku prvega polčasa, ko so prosti strel par metrov pred vrati v samem kazenskem prostoru zastreljali visoko. Po odmoru so zarjani imeli sicer več od igre, a na žalost brez resnih priložnosti za gol, nasprotno so bili gostje zelo nevarni, (d.gr.) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Chiarbola - Altura Muggesana 0:2, Triestina A - Mont. Čamp. 8:0, Esperia - S. Giovanni A 0:8, Roianese - Portuale 0:3, Fortitudo - Ponziana 0:5. IZIDI 1. KOLA SKUPINE B: Zarja Adriaimpex B - S. Andrea 3:0, CGS - Costalunga 0:0, Fulgor -S. Giovanni B odložena, Fani - Triestina B 3:0, Domis - S. Luigi 2:10.