SteY. 16. Y IS o vem Mosta 15. avgusta 1892^ \Ul. letnik ovice. lahajajo 1. in 15. vsacp^i meseca. Oena jim je za celo I flid., za po! leta 50 kr, — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu. Kdoi- želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" na- tisniti dati, piača za dvostopno petit-yrsto 8 kr. u enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske strarL Poraba grozdnih tropin. Ob trjratvi odpadajo pri napravi vina tropine, bolj ali manj stisnjene, ali kakor navadno pravimo oprešane. Tropine, naj bodo Se tako dobro atisnene, niso za zavreèi, marveč porabimo jih lahko še prav koristno in sicer na veí načinov. Prvič izkoristimo jih lahko, kakor je bilo v zadnjih „Dol. Novicah" že omenjeno in priporočeno, za napravo nizkega umetnega vina za domačo pijačo. Domača pijača postane seveda tem boljía, čem fi lejši vr.ste in čem bolj zrelo je bilo i^rozdje, od kate-reg-a imamo tropine, kolikor manj ko so tropine stisnjene in konečno Čem več se vodi, ki se na tropine nalije, sladkoija dodá, NnjboljŠe iimetalno vino za domaČo pijačo dosežemo pa gotovo, ako Se grozdje zmasti, most v sod spravi, tako da 83m za-se brei tropin pokipi in ako se na slabotno odtisnjene tropine urno ravno toliko Čiste vjde nalije, kolikor se je od njih mošta nateklo, T tej vodi pa, v vsakem hektolitru T2 —10 kilogramov siadkoija raztopi. Kecimo, da stane kilogram sladkorja B9 kr. potem pride pri dodatku i 2 kilogramov sladkorja na hektoliter vode, hektoliter umetnega vina na 4 gold. (î3 kr., pri dodatku 10 kilogramov pa ra (i gold. 24 kr. Ako Ili ee kakemu gospodarju tako pridobljena pijača Že predraga zdela, pomaga si lahko s tem, da vzame na hektoliter vode namesto 12 kilogramov sladkorja, ie 6 kilogramov, 3 kilograme pa finega řpirita; ali pa namesto Iti kilogramov sladkorja le 8 kilogramov, 4 kilograme pa iiiiega spirita Dodano vodo, sladkor in špirit, s kratka naliv, pu.^ti toliko časa na tropinah, in to najboljše v kakem sodu, kateremu si v vehno luknjo tako zvano kipelno veho zataknil, da kipenje neha. Potem spraviâ umetno vino v sod in dodaŠ rau vso stisnino, ali kakor po tiomače pravimo prešenino. Ako bi se pa kakemu gospodarju tako zudobljena pijača Se preslaba dozdevala, no potem pa naj grozdje zmasti, mošt v sod spravi, da sam za-se pokipi ; 8 čisto nič otisnenimi in Čisto svežimi, to je že nič zarujavelinoi tropinami pa tako po-Btopa, kakor je ravno kar reČeoo bilo. Gospodarji, bodite toliko varčni, in ne tratite v prihodnosti s pristnim, to je pridelanim vinom, katero lahko po 10—12 gold, vedro prodaste, ampak napravite si o trgatvi dovolj umetnega vina iz tropin, vode in sladkorja — oziroma špirita, katero vas bode le 4 gold. fî8 kr. do ti gold. 24 kr, cel hektoliter stalo. Vsak krajcar, katerega za-morete datidanes pristediti, pride gotovo prav; torej le nič zavreči; saj tudi pšenico si ne upate sami porabiti, ampak se s cenejimi pridelki živite. G-rozdiie tropine porabijo se laiiko drugič za ! a;)ravo iiiiega kisa, ali očeta (jesilia). To pa ne tako, kakor je to po Dolenjskem skorej sploh navada, da se namreč tropine v kako kâd zmečejo, tam z vodo zalijejo, potem pa kaka dva meseca na miru pusté in koneČno stisnejo. Vsak tako napravljeni kis je prvič premalo kisel, in drugič po zvťšanem tliâi. Kdor hoče fini, pravemu vinskemu kieu popolnoma jednaki kis napraviti, postopa naj tako-le: Najboljše tropine, katere so z moštom Vred pokipele, zatlači naj kar le mogoče dobro v kako kild. Vrhu z obutimi nogami zatlačenih tropin, naloži naj trtnega listja, vrhu tega pa morta narejenega iz ilovice, s katerem listje prav dobro zamaže. Tako zamazane tropine je treba shraniti do poletnega časa na kakem hladnem prostoru, v katerem se podgan bati ni. V zimskem času pokliče naj pa posodarja, kateri mu bode kar le mogoče visoko, pa prilično ozko kild napravil. Kliď zamore biti iz hrastovine, pa tudi jelovp -a dobra. Na vrhu dobi kad za pokrov tako ^ i'ï Škaf, kakor je kàd široka in sicer škaf v kàd utakneii, ter čez in čez kar le mogoče na gosto prevrtanem dnom. Pod škafom, dobi pa kàd razun pravega dna. Se tri do Štiri čez in čez prevrtana jelova dna, katera so po 40—50 centimetrov druga nad drugim oddaljena, in katera se dado iz kadi prav lahko ven vzeti, ter zopet nazaj djati. Torej so prevrtana dna vsa brei vituri, le na k dogam pritrjenih blaSncah ležeča. Pod vsakem takem prevrtanem dnom, prevrtane so tudi doge kadi okrog in okrog, tako pride na vsako dogo vsaj jedna luknja. No v poletnem Času postavi jse taka kad na sicer senčnati pa jako gorak prostor, Vloži se prvo prevrtano dno, katero prid? zk 50 ccDtimetrov nad pravo dno, potem se na- Slije ga jedimltomerno za dobřili 30 cettt'meirov z Iropiiiami. Viliu prvega prevrtaiicg'a dna vioii s<; drii^o, katero se ravno tako z tropinami nasuje ill vrb» dnizega èe řisto na jerfiiaki način tretje tej' íetrto. Konečno natakne se se èkai 8 prevrta-iieru dnom in vanj vitje se hektoliter iiste voiie, kateri se je 8 litrov finega špirita dodalo. Ako se je to zjutraj jiareiiilo, nabere se ves naliv do poldne na najiiiřjeni pravem dnu kadi, potem ko je moral skozi vse tropine na prevrlaiiili diiah prekapljati se. No, naliv se opoldan odtoèi, ter nazaj v skaf zlije. Tako postopa se tudi /.večer in tako postopa se potem dva, tri dni vsaki dan tako dolgo, dokler se naliv v lini Imdi kis ne spremeni, na kar se áe le v sod shrani. J^otcii) pa se Ře v èkat zlije drugi, tretji itd. naliv; sploii dokler se hoče voda sè Špiritom pomeřaiia v ki.s spreminjati, naliva se jo v Škať in tako apravi se lahko v eni in isti kadi, na enih in istih tro-pinali do jeseni 12—'20 hektolitrov niijlioijsega pristnemu vinskemu popolnoma podobnega kisa. O novem denarji. I. Novi denar smo torej dobili. Te dni potrdilo je Nj. Vtl.eanstvo one zakone, s kojimi se v na.ši državi uvede nova na zlato se naslanjajoča valuta. Še jiekoliko mesecev, in dovrše se vse potrebne priprave na avstrijskih in ogorskih koviščili, ter kmalo imeli bodemo v prometu nove denarje Dosedanji novci tako zvane avstrijske veljave se sicer fakoj iie prekličejo. Nek prehod bode, nihče dandanes iie more povedati, koliko časa utegne trajati prehodna ta doba in kedaj 8e državnima zastopoma predložé načrti onih zakonov, s katerimi se razveljavijo svebenii denarji dosedanje veljave. Dokler se to ne zgodi, imeli bodemo torej dve noveni veljavi eno poleg druge, računali in plačevali hodenio z novimi kronand in starimi goldinarji, tiovinca ^nikel" in bran krožila bodeta poleg starega srebrnega in bakrenega drobiža, — časa bode sedaj dovelj, da se prebivalstvo polagoma privadi spremenjeni novčni sistemi. Ta prehod se dá zagovarjati s tem, tla ravno vsled paralelizma obeh veljav. stare in nove, izognenio se brezštevilnim prevaram in sleparijam, katere se sicer prikažejo povsod, kjerkoli se skokoma predrugaci denarna veljava. Ali kako bode vplivala sprememba naših novcev, sprememba, katera*tako globoko zadeva elehemo gospodarstvo ii Jasnega odgovora na to odvažno vprašanje danea nihče ne more dati. Bodočnost je temna in negotova, ona sioprav more pokazati, kedo je pravo pogodil, oni zastopniki naši, kateri so zagovarjali novo veljavo, ali oni, kateri so se jej protivili. Valutno vprašanje je sploh samo po sebi silno tfžavno in zaowtano, nikjer pa ne dela toliko preglavice, kakor baè T Avstriji z njeuimi toliko čudovitimi novčnimi razmerami. Kajti avstrijska veljava postala je pravi „uni-cum"' med njetdmi vrstnicami! Na srebro se glasi, dejanski pa pomagamo si s papirjem, t. j. z bankovci, izdanimi od avstro-ogrske banke ali od države same. Dolgo časa je bil JiaŠ bankovec meiij vreden nego kovina, na katero se je glasil. Dokaj razločka je bilo med srebrnim in papirnatim goldinarjem in ni treba se sklicevati na starejsi rod, tudi mlajèi ljudje še pomnijo, da je do 1. 1879 vsakdo za sreberni goldinar moral odrajtati papirnat ter na vrh dodati še toliko in toliko krajcarjev. To je bil tako zvani „agio"- Ali z 1, 187ÎJ spremenilo se je to razmerje. Srebrni „agio" izginil je popolnoma, in rapidno padala je cena srebra ter vsled tega zmanjšala se vrednost njegova. L. 1870 stala je unca srebra na londonskem trgu še (ÎOVifi pence, danes se notira uže pod ííiJ pence, naravno torej, da je to moralo silno uplivati na vrednost avstrijskega srebrnega goldinarja. In tako se je omogočila v naši državi lista prečudna anomalija, da je papirnati denar danes dejansko mnogo več vredeti nogo njegova istinita podlaga, srebro namreč. Če sodimo vredno.st srebrnega goldinarja po današnji tržni ceni srebra, potem nam ne reprezentuje več nPL''o 7i>—77 krajcarjev papirnatega goldinarja. Zanimiva ta prikazen, kateri (io-sibmal para ni v Ihiančiii in aovcni zgodovini, izvira odtod, ker sta 1. lB7i> avstro-ogrski vladi vstavili prosto kovanje srebrnega denarja na račun zasebnikov, dočim sta se vsporedno zbolj.^ali trgovinska bilanca naše države in njen denarni kredit. Tako se je pripetilo, da uže celih 13 let v naši novčni sistemi papir več velja nego srebro, t. j, lia se obljuba, plaćali v srebru, viije ceni, nego dotično istinito izplačilo! Čudovito razmerje, katero pa je prikrivalo znatne in hude nevarnosti v svojem naročji! ísaj se pač na prvi pogled slehernemu človeku iie-mocoče vidi, da bi to bilo kaj neugodnega, ako inozemstvo večjo vrednost pripisuje našemu bankovcu. in vendar je temu tako! Normalno je, da med kovanim denarjem in njegovim papirnatim nadomestilom ni nobenega razločka, popolna pariteta v njuni oceni je j ed i no p r a v i I n I odnošaj. Slabo je, Če se papir nižje ceni, isio tako slabo, da bržkone se slabeje, če ga svet TÍĚje drží. Kajti vsako zvišanje denarne vrednosti pomeni, da denarju kupna sila poskoči, da se n, pr. z ^kdnini goldinarjem veČ biaga kupi nego ponrej. torej da v istem razmerji pade cena drugemu biagu, vsem kmetijskim in obrtnim pridelkom, To je splošna prikazen, katera se takoj iu v phai meri čuti povsod, tudi v državah z najbolj solidnim denarjem. Kaj pa celo v državi, katera 8i mora pomagati z vsiljenimi bankovci, ki sfi ne iiflačujejo T polovini ! Taka država je iiaAa, in neugodne posledice pomuožeue vrednosti naših t>aii-kovcev Čutili smo v našem promelu z iiiozemsivom in na domačem trgu, pri davkih iii pri obrestih od posojil. Čem vi^ji namrei iiiozemec ceni avsrij-sko papirnato valuto, tem te/ji izvažamo oii v inozemstvo, ker tem ložje pošilja izvanjski nas konkurent svoje blajro črez nase meje. Skupilo namreč za naS import, katero plačujemo v domať-em denarji, reprezentuje večjo vrednost nasproii vnanji valuti, bas vsled pomnoženi vrednosti naših bankovcev, in ravno nasprotno ae godi nastmu eksportu. Tak položaj privabi toraf tuje blago in savira izvoz domačih pridelkov. Ker se pa sedaj cene glavnim pridelkom ne ravnajo več po lokalnih mmerah, temveč ker je za nje merodajna svetovnega trga cena, razodeva se vfdiv dvigajoče se vrednosti naših ba.ikovcev tudi iia-pet za manj nego 173.000 mož pomnožiti. O ubogi mir, koliio reljaâl Na Angleškem se je sešel novi državni zbor. Gladstoneora .stranka, katera ima sedaj većino, «Jiteva, da naj ministerstvo odstopi. Ptàe se nam: Iz Štange, drní 31. juiija 189a. — V nedeljo 31. Jalij» je zaspala v (jospodu po doJgi bolezni Ana Saje, rojena Salomon, mati č. g. župnika. Sorodnikom, pri-iteljem iii zuancem se priporoča v gorečo molitev in )lag spomin. Pogi-eb je bil v torek, dné 2, avgusta. ! >ahka ji zemljica ! Dné 2y. julija proti večeru jti treščilo v hlev Bll^^vo v Dragovšku, kjer so ravno seno spravljali z VOMV. Hipoma je bilo vse poolopjtí v Kooiaj io oteli živino, prašiči pa so zgoreli. Tudi nekaj denarja je zgorelo. Bil je sicer zavarovan, toda za prav malo avoto, tako da si ne more sam pumagati. Zato •e prosi pomoči ubogemu pogorelcu, Letina Da,s letos nič kuj no raaveseljiiie. Skiro ^ vseh straneh naše dnUovniJe lioce črv vse ugonobiti. Fa marsikaterilt koreninah vidijo se rajava tla mesto trave. Stměno žito je primeroma slabo, zlasti ima (šetiiea prav malo zrna; vrhu tega se je je pa tudi prav malo naŽelo. Pa tudi koruzi, krompirju in prosu fikoduje Črv silno. Ko je bilo čas sejati ajdo, deževalo je »koro vsaki dan, zato se je sejanje močim zakusnilo- Gospod Anton Ce j, dobro znani itlikar v Novem Uestu je izvršil pred kratkem krasne slike na cerkvenem oboku v splošno zadovoljnost ljudstva Ío veĚíakov. Sploh vsa cerkev je [irav oknsno prebarvana, X prelepimi ornamenti. Tudi stena za velikim oltîirjem je barvana, tako da oltar, ki je bil vže poprej lep, je sedaj be veliko krasnejši. Tako je hiša gospodova po prizadevanji nađega neatrudljivega, prečast. gospoda iupnika znotraj vsa prenovljena, Vsem dobrotnikom, ki so sé svojo darežljivo roko pripomogli k olepšavi •crkve, bodi pri tej priliki izrečena najtojilejsa zahvala, Iz Št.-Janža. — Sporočati vam imamo o prelepi «hvnosti, ki se je vršila tu pri nas, dné 31. julija. Tukajšnji rojak Č. g. Matej Kos, opravil je na isti dan prvo sv. maso. Slovesnost bila je že zato bolj izvanredna, kjer je bila prva te vrste v naši fari, Tudi stari Ijiitlje ne pomnijo, da bi bil kedaj kaki «entrjanski rojak, za mašnika posvečen. liadi tega pač toliko veselja, toliko pripi-avljaiija v povzdigo slovea-BOBti. Laliko rečem, da ao farani kar tekmovali, kako t»i bolj svojega rojaka počastili. Da bi vse popisal, Ulo bi preobširno, «menim torej le glavne točke. V pondeljek pred novo maso bil je slovesen sprejem- Deklica pozdravila je č. g. novomašnika v imenu lolske mladine, ter mu podala šopek svežih cvetlio. M« to podeli g. novomašnik solski mladini in drugim naviočim sv. blagoslov. — Še vse večje bil« je prj. Omeniti mi je le se, da se je vsa slove-^inost popolnoma mirno, v zadovoljnost domačinov in tujcev končala. — Gospodu novoniašniku pa, ki je tako srečen, da ima pri življenju se stare stariše, želimo iz vBtiga srca doseči visoko starost sebi in njemu izročenih ovôic v dušni prid. Vliiid v življenja je » cvetjem point, Ne plftéL se moja. ne Ettaši «e bjja! Domaće Tcstl. (Spremembe pri gg. uradïiikih.) Gospod Rajko Doležalek, c. k, pristav v Metliki, pride v Novo Mesto kot pristav k okrožni sodniji. Gospod Jurij Šuiiier, c. kr. avskultant pri okrajni sodniji v Novem Mestu, imenovan je sodnim pristavom in gré v Metliko. {Za dolenj.sko železnico^ Ljubljana -Kočevje je rnïpisana dobava železuičnib pragov ;ili „»ve-larjev" 117.000 iz različnega lesa in mnogo druzega lesa, kar se ima dovažati od začetka decembra t. 1. do meseca maja 1893, — Gospodarje, kateri imajo obilo lesa, opozorujenio na ta razpis. Natečaju obrok je do 1. sejjtembi'a t, 1. ; :i;iiančneje se poizve pri vodstvu dolenjskih železnic jia Turjaškem trgu v Ljubljani, (Stari tolarji, dvajsetice, petice itd.) bodo 8 koiicm tfg^t kiu ob veljavo prišle in jih pozneje cesai'ske blagftjuice tndi za vrednost kovine ne bodo sprejenitde. Kdor ima še kak mošnjiček starega denaija ne stori piinietiio, če ga trdno tišči doma; T hranilnici se mu vsak krajcar obrestuje, "i* (Umrl) je dne 5. t. ni. v Toplicah pri Novem Mestu velečast. g, Fran Sitar, upokojeni župnik tržaške škofije v starosti S-l. let. Pokojnik rodil se je v Toplicah, bil je veiik podpornik ubožcem, katerim je kakor tudi žiipni cerkvi topliški volil lepo svoto v svojej oporoki. Biag mu spomin! (Črv) ujíída po več krajih poljske pridelke, kakor krompir, koruzo, tlžol in di'Uge; toda zanes^iv Človek nam je pravil, da črv tudi uničuje nove amerikanske vinograde, ker spodjeda mladicam koreninice. — Sedaj sf! Ijiidje pritožujejo gledé črvov, ko jim bode pa kedo svetoval, da naj hrošče uničujejo, rogali se mu bodejo, kakor se je letos nekomu prigodilo o priliki škropljenja trt, čeí: ,.Ali menite, da bodete Boga vstraliovali!" Guspodarji, kateii so marljivo skropili, imajo lepo zelene trte, ko nevernim Tomažem opaljeno trsje očita marljiveje delovanje, (Novo šolsko leto na deželni vinarski, sa dj ara ki in p o Ije dels ki šoli na Grmu) prične se 3. novembra. Nase gospodarje opozarjamo na ta deželni zavod ter jim toplo pripOTOčamo, da svoje go-spodarstvti namenjene sinove za dve leti pošljejo v to Poučuje se v slovenskem jeziku in to v vsek âolo. predmetih nižje realke, posebno pa še v strokovnih, . . umnemn gospodarstvu neobhodno potrebnih predmetih, pravdanje za dan nove sv. maga Farna cerkev bila kakur v poljedelstvu in rastlinstvu, živinarstvu, i^ivino- L,: 1----.—_ ; -z^iraviletvu, vinstvu (trtarstvu, kletai'stvu), sadjarstvu, zeleujadar.-stvu in čebelarstvu. — Ves strokovni pouk je spojen s praktičnimi izvršitvami v gospodarstvu. Stipendovani novi učenci dobé pouk, stanovanje in hrano brezplačno. NeŠtipendovani plać^^oči učenci plačujejo pa po 30 kr, ua dan za hrano in sunovanje je kaj lepo okrašena znotraj in zimaj. Žiipnijšče,^ roj-»toa hiša g, novomašnika in druga poslopja po Šentjanžu kazala so praznično lice. Vsi, ki so za olepšavo Ofrkve in druzih poslopij kaj pripomogli, zaslužijo očitno poh-valo. Na dan Dove sv. maše počastili so g. novo-ipft^nilri^ Bosediyi g. duhovniki s svojim pohodom. Tudi iT»tov abralo se je lepo itei^o. Bilo jih j« okrogA in po 20 gld. na leto šolnine. liazven tega, da je ta ■to. — Po končani sv. daritvi podali so se uvatj« ua^wivod za bodoče gospodarje prekoristen, je tndi prav dtotoT dom; gg. duhovniki pa s doiniuum i^poikam, po ceni. Vsak premožni gospodar poSlj« naj tory kjer jit jfi g^to;jubno sprt^el svtyega gos^todaritva namei^enega sina potem, ko je judsko ali meâfiaiuko íalo, «D ptr mređor realke tli gimnazije ter 16. leto doTTŠil, za dve leti na kmetijsko âolû na Grme, in kesal m ne bode nikdar. Posebno omeniti moramo âe, da ae učenci na Grmu tudi k lepemu yedenju, poštenosti ter šted^ivosti napeljujejo, (Iz nčiteljskega kroga). Ker je lansko leto ami'1 Podgradom učite^ Jakob Ancelj, skrbelo je učiteljsko (irustvo okraja novomeškega, da mu po-■tavi dostojen spomenik. To se je zgodilo v četrtek, dné 11. t. m., T kateri dan je bil* tudi av. maša z li-bero za rajnega. Prihitelo je ta dan-tudi nekaj gg. ufiiteljev 12 bližine v gorsko vasico, a bilo bi jih Te-liko več, ko ne bi dežeyalo vea dan. Spomenik je iz kamna, katerega je napravil domači kamnosek iz Drske jako lično in po nizkej eeni. (Porotne obravnave v Novem Mestu) vrâQe 80 se od 1.—6, avgusta. Prvi dan je bil obsojen Anton KoČjaž radi tatvine na tri leta težke ječe; vzel je lansko spomlad vdovi Jermanci v miniopeški fari 475 gold., ter veČ kot polovico v razkošnem življenji, zapravil predno ao ga spomladi leto.šnjega leta zaprli. — Drngi dan vršila se je obravnava zoper Josipa Benčino iz Ribnice. Na mostu v Ribnici bila je množica fantov novincev, razposajenih, kakor je žalibog povsod navadno; na to pripelje Jožef Bencina z dvema kravama prazni voz. Ko med nje pride, so „korajžni fantje", kakor so se sami imenovali, navoz zlezli in kravi zajahali. Ko jili je polagoma z bičem podil, 30 se jeli vanj zaganjati. Mož ves besen obrne bič in udari po množici, da bi se jih ubranil ter zadene Janeza KuperČica iz Ložkega Potoka tako nesrečno po glavi, da se je takoj zgrudil in kmalo potem tudi umrl. Porotniki so spoznali, da si je Ben-Éiaa branil življenje in ga oprostili obtožbe uboja. — Prihodnji dan pa je bila obsojena radi tatvine Pavlina Fritz iz Kočevskega na šestnajst mesecev ječe. — Četrtega avgusta obsojen je bil Alojzij Jonke iz Koprivnika na Kočevskem na štiri leta težke ječe, radi uboja pri pretepu o priliki žegnanja v sosedni vasi. — V petek ste sedeli na obtožni klopi Terezija Rožič in Frančiška Gor ene iz Štor pri Leskovcu. Prva zaudala je očmu in svojemu bratrancu z mišico in jih hotela s poti spraviti; oče je tudi vsled tega umrl. Kozič obsojena je blla.ua 15 let težke ječe. Goreuka pa, ki ji je preskrbela mišico, je dobila radi tega pet let zapora. — Naj grozpeje budodeisítvo pa ae ie sodilo v soboto zadnji dan tega zasedanja Franc /erovc, doma blizo Rake, umoril je svojo lastno mater. Že od mladih nog bil je niČ vredni fant. Prelej>al se je rad, preklinjeval, sploh z vsemi slabimi lastnostmi žalil svoje starise, ter nič maral za njihovo opominje-vanje. Mati je pri vsem tem edinega sina močno ljubila ; ko je bil v vo in trndapolnih potih nekaj mesecev nazaj jake vzet, ga je mati po di.ilgih :zprosila tako, da je prišel čez Vrnivši se od vojakov, začel je zopet svoje prejšnje življenje: pijanče/al je, igral in «e surovo obnašal, kadar so ga stariši svarili. Vtiliki pondeljek napotil se je sè svojo materjo k veliki maši na Rako. Na poti ustavita se pri domaČi zidanici, da bi se okrepčala. Tukaj so ga mati menda zopet opo-œinjevali in ga k poboljšanju nagovarjali, v svoji jezi pa zagrabi sin poleno t^r udari mater po glavi; po prvem udarcu je mati zakričala; „Jezus, Marija! France kaj pa misliš z menoj !" toda sin jo je še 4krat udaril. Potem jo je zaprl v zidanico in je šel nagto proti Raki, a ni sel k masi, temveč v gostilno, kjer je pil, kegljal ter igral „marijaneo". Domov grudé, je šel zopet mimo zidanice, a ni po mitwi pogledal. Doma je rekel, d* ne ve ničesar o materi. OČe ps je "rniali^ da je Šla žena k svoji sestri in ni ničesa slutil. Se-le tretji dan je šel Franc Jerovc z vozom k zidanici, naložil mater, jo z ipojem pokril, ter jo tako peljal kakor )Oginjeno živiuče pol drugo uro daleč skozi več vas . Ko pride do gojzda, skoplje jamo in prevrne mater notri, jo zakoplje in zakrije s trsjem ia listjem. Oče 80 med tem mater iskali pri znancih ; tudi sin ja po materi povpraševal in še celo orožnikom je šel povedat, da bo se mati zgubili. Oče je jel sumničiti sina, tudi je sam našel sled, ter z orožniki dospel na kraj, kjer je bila mati pokopana. Ko so jo izkopali ni mogel sin več tajiti in je pri sodniji, kakor tudi pri končni obravnavi vse navtdeno hladnokrvno sam povedal. — Zanimiva je izpoved bivšega orožnika, ki je kot priča povedi naslednji prizor iz mlajših let hudodelnika. Vrgel je komaj trinajst letni deček za materjo z zlobno roko kos lesa. Ker ga mati ni radi tega kaznovala je dejal orožnik, ki je blizo tam počival: „Mati, vi svojemu simi vrv spletate". — Pri obsodbi vedel se je tako, kakor bi ne imel nič hndega na vesti, pripovedoval je ta grozni Čin sodnikom, kakor kako vsakdanjo stvar. Ko mu je sodišče naznanilo kazen smrti na vislicah, ni ga to nič pre-snnilo in tudi ko ga je bil sodnik vprašal, če ima kaj povedati in so mu dali priliko, da bi se milosti priporočil, odgovoril je, da nima nič pru-^ítti. — Porotne obravnave bile so dobro obiskane. Omeniti pa naiu je o tej priliki, da se nam ne vidi iirav, da so Vfs teden zaîiajaiî k obraviiavaiii premladi dečki in tudi deklice; posebno z ozirom, ker se mnogokrat čujejt» kočljivi Izrazi za mkdež; tudi ni piav, da se premladi ljudje navadijo zvijač od zaíožeiicev. (Slovenci pozor!) Dunajska židovska klepetulja „N. F. Pr." jela je v poslednjem času vleči čez zobe naša sloven-ika zavoda „Matico" v Ljubljani iu „Družbo sv. Moh^irja" v Celovcu, čeS, da ti dve društvi Širita z cenimi svojimi knjigami pansiayistične težnje med prebivalstvom. Torej bi se morali menda prejpovedati, ali kali, da bi národ slovenski, ne imevli knjig, pozabil naposled svoj muterni jezik ? Pa Če Bo^ dá, se te želje grde obrekovalke Še ne bodo tako kmalo spolnile. — Z druge strani pa čujemo, da se Nemci, katerim je ruska vlada prepovedala daljše bivanje v Ruffiji, kar trumoma sele na Štajersko in Koroško, kjer jim je menda društvo „Sitdmark" pripravilo novo boljšo di>movino. Čas torej je, zares skrajni čas, da se organizirajo Slovenci posebno na meji, da skrbe, da niti pćd slovenske zemlje ne pride v roke Nemcem, katerim tujih nasehiikov ne bo n^anjkalo. Kadar zemlje več ne bomo imeli, zgubimo naenkrat pravico do ravuojiravnosti, sploh do obstanka. Torej pozor! Treba bo res osnovati di'uštvo, ki bo oviralo delovanje pogubunosne „Stidmarke" in ujeniii pokrovitelje i. (Smrtna kosa) je pobrala dné 31. julija v Pragi živečep slavista slovenskega, splošno znanega župnika Matija Majar-ja. Pokojnik je doživel wvoje 8.'J. leto, dasiravno je bil poslednja leta popolnoma osamljen in bolan na očeh, radi česar si je šel iskat, počitka v slovansko Prago. Jlajar je bil jeden izmed redkih slovenskih rodoljubov, ki so videli rešitev našo v združenji slovanskih pismenih jezikov, v kateri namen je spisal več različnih knjig, mej njimi tudi oL»-širno in dobro nisko-slovensko .slovnico ter izdajal ekaj let v Celovcu Časopis „Slavjanin". Njega niso zastrašile razne denuncijacije, niti očevidni nevspehi njegove^ delovanja, kateremu se nasprotniki še dandanašnji poajuehiyejo ; oa je delal, kar mu je veiev«'' meto sîovcîisko srce v svesti si, da bodo potomci znali bolje ceuiti njegov trud, ko bodo spoznali, da je bila a/e^ova pot jedino prava. Zdaj je šel počivat od avo-jega truda, zemlja češka je zagrnila njegovo truplo ; spomin njfgov pa živi in bo živel. ťVolitve). Pri volitvah v občinski zastop Bo-ijakuvi. v ëei'iionifljskemii politićneiu okraji, bili so izvoljeni slťdei^i Kg,: .ložel' iiatjašiČ iz Itatiovie, inpanoîji; Marko NeroaniĆ iz Bozjakoveg'a, Martin Slane iz Kusaliiic, Martin Vukšinič iz Radović in Janez MatkoviČ iz Ôtiii], svetovalcem. {Sejm v Úfírmošnjicah) za blago in živino i» prfi dan po Malem Šitiarnti, t. j. 9. sept, namesto T pondeljek po Tlužt-,.ikranski nedelji. (Poskusen sam o u mor). V Radeiíah pri Zidanem Mostu skočil je ondotni občinski tajnik v Savo, pa ga je ondotni prevoznik Sim o ii či č rešil in spravil T svojo hišo. Na zahtevaiiie občinskega predstojništva je bil potem izročen sodniji (Nesreča) Mlatilni stroj je ugrabil pri mlatenjn posestuikovo soprogo Ano Shigt) ia Viča pri Ljubljani tako nesrečno za rokó, da jo ji je popohioma zdrobil. Močno dvomijo, da bi nesrečnika še oxilravela. (Unbovni pasiir). S sodelovanjem več duhovnov vrediije Anton KržiČ. Izhaja vsaki mesec ter »tane štiri goldinarje na leto. Prečastito .slovensko duhovščino, posebno pn gg. iiovomaSnike, kafori kmalo tttiU v praksi duhovni pastirji postanejo, o| ozt^rimo s tem znovič na ta izvrstno vreieni, homiletični meseč-mk. — pliuliovni pas i-^ îzhaj i že od leta 1884. v zalogi TvHioliške Biikvanie v L,,ul]jani, kjer so Uidi poprei?iiii letniki v zalogi (isvzeiuši letnikov ia 1885. 1 ) Rilznc Tesli, ('Nekaj podatkov iz državnega gospodarstva v Avstriji.) Centralna komisija za statistiko se imenike neki državni zavod na Itiinaji, ki ima nalogo opazovati poieg diiizega tudi vsakovrstni promet v državi, tor o tem od časa do časa v tiwkaui fcnjigi poroča; to je namreč za narodno gospoda;s vo Telicegd pomena. Iz tatTga poročila za Itto 1887 in 1888 vzeti so sledeči podatki; Na državne stioske je ■aplival pred vsem di'žavni dolg, za katerega se je rabilo skorej četrtino (24 55'Vo) sfroSkov. Na ta dolg, potem pa na finančno upravo (18']%), kup-žijsko jninistersivo (13'6%) in skupne zadeve (2.t-6%) pride v eč, kot tli četrtiiike (TT.C/q) vseh izdutkov. Posta in telegrafi donašaíi ati državi leta 188«. nad 37 milijonov, povprečno torej od osebe jeden goldinar 17 krajcerjev. Primeroma naj več dohodkov jmelo je Spodnje Avstrijsko radi Dunaja, potem pa Primorsko radi tržaške trgovine. — Zanimivi so podatki o loteriji. Na posamezno osebo zračtinani, znašali so sknimi dohodki 98 kr. po odbitih stro.skih 37. kr. povprečna svota stave je bila 17 kr. Največ stavilo se je na Duiiaji, kjer so znašali dohodki gold. 78 kr. od osebe, cisto pa 1 gold. 30 kr. Jlisliti bi se moralo, da potrata za loterijo se zniža z premožnostjo in omiko prebivalstva, — a vendar se kaže, da premožnost prebivalstva le âe l)olj upliva na stavo tako, da revna Dalmacija, kjer ni prebivalstvo toliko omikano, kakor na. primer na Dunaji, vendarnajnižje svote stavi. Zem^jj-ikega davka plačevalo se je na Spodnjem Avstrijskem Čeiikem, Moravském 2 gold. 21 kr, do 2 gold. 48 kr! :» hektar plodovite zem^e, med tem ko je znašal ta donesek v Dalmaciji, na Tirolskem in Solnograškenr le 24—53 kr. — Dobitek je jako različen po obrtniji r posameznih deželah. Največji je na Nižje Avstrijskem, kjer spada 1 gold. 53 kr, na osebo ; na Češkem, Moravském, Solnograskem po 55 kr., najmanjši je pa zopet v Dalmaciji in Galiciji namreč 13—14 kr. Skorej ravno take številke kaže nam dohodarina. Tudi pri davkn poslopja, pri zgradarini, je Nižje Avstrijsko pryo (4 gold. 99 kr. na osebo). Dalmacija je zadnja (46 kr.) — Posrednji davki znašajo sploh v di-žavi 2 gold. 99 kr. na osebo; davek za pivo 1 gold. 4 kr., za žganje 61 kr. Največ tabaka porabi Nižje Avstrijsko; dohodki namreč znašajo 7 gold. 98 kr. od osebe, najmanj Dalmacija (1 gold. 11 kr.) Nepo.sređnji davki so tor^ največji na Nižje Avstrijskem (12 gold. 8 kr. od osebe), najmanjši v Dalmaciji in Bukovini (1 gold. 33 kr. do 1 gold. 77 kr.) (Neopravičena požrtovalnost). Za oproščenega židovskega morilca Bušhoi'a, o katerem smo povedali v zadnjih „Novicah", jeli so ljubitelji Židov nabirati milodare in sicer najpoprej v Berolinu, potem v Bremnu in celo na Dunaji. V kratkih dnevih so nabrali okolo 2000 nemških mark, s čemur hote baje nagraditi Bušhoiii provzročeno škodo. Ker pa so aj Nemci postavili nalogo. Češ, da treba pripraviti tej židovskej rodbini varno prihodnost, trajalo bo nabiranje še dalje. Da bi se pa osnoval odbor za nabiro milo-darov za rodbino, katere otrok je bil gi'ozovito umorjen, to še nikomur na misel ne pride. Iz tega razvidi lahko vsakdo kako mogočna je dandanes v Evropi oblast nesrainiiib Židov. * (F ro t i sam o mo r u). V Črnej Gori smatrajo iiaiiiomor kot posledico bojazljivosti, ki je pa Cj-nogtpjcem do skrajnosti zoperna. Temu splošnemu mneiiju se je zahvaliti, da se v Ornej Gori že več let ni prijietil noben samoumor. Mnogo hrupa je toraj prov-zripi-ilo v tej deželi nameravano samoumorstvo nekega Lazarja, kt se je hotel umoriti radi velikih doigov. Knez je oprostil Lazarju kazen, plačal Jijegove dolgova pa tiKli ukazal uiu, nàj se puhere iz Orne Gore, Vrli« tega je izdal se sledeči oklic; „Vsi samomorilci, pa tu li oni. ki se poskušajo umoriti, izgube svojo čast. Njih tiuiila se bodo ob"^ štev. 191 v Ozki ulici poleg Bronnu-ja je iz proste roke takoj iis, prodaj. Ver pfnó Alojzija Delliiintja v bili stev. Í13 v Ninem Mestu. (let;-2) sa h proda e iz proste roke hiša J u T Kantlijt poleg Novega Mosta; liiSa ima dw pnbi, tri kleti, hlev za živino in prešiče in pô'l, vse je pod jedno streho; na koncu hiše je vrt s češpljanii zakajen in ograjen, k hiši spada njiva z 8 mernikov posetve; proda se z letino vred. Več se izvé pri lastniku JoŤefu Stanisa štev, 34 v Kandiji. (173- > Vozniki marljivi in za delo zmožni, sprejemajo se pri građenju dolenjsko železnico in sicer b plačo na dan, ali v akord. PopraŠati je pri inženirja Krause na Grosupljem. (.G4-s) TincoaaAOMtwo s •waooo«« t • >tto«a««t o ^ Slavnemu občinstvu vljadno naznanjam, da bom 20. t. m. v lastni hi^i na Velikem Trgu, šlev, 75 pekari j O -m otvoril, ter bodem v novo prirejenej jii díl ini vedno dobro postregel z lepim krnhom 1 u n a-vadnih oblik, pa tudi domaP. Vrnh v peko jemal. (isn Jakob Paueič. v Sfnt-Jurju pri Franc Zupančiču je na prodal^' hi^a na lt-|iem prontnru in vse stanovanje v dobre» staiui, <'e,tit ure od železnićne postaje; dalje 2 oralt-2ii!in sci'iiev travnikov, liîOOQ sežnjev vinograda,. 37 iinihn 177Q sežnjev hoste, skupnega zemljišča je Tifi i.riiliH', vse je prve vrste. Kdor želi to posestw kii.ifi nitj se oghsi pri Jasliiikn Fran Zupančiču f Se.)Miir]ii liiš. štev. 19, pošta Mirna peč, kjer se izTé Indi ccim. <16B—2) l);>l)ri đelalci kopači, za-hûijo si liiliko prav lep denar, ako pri podpisanenttr ptf k'pavanje 5000 metrov zemlje y akorde (na i le-Zřtniejo. (178—2> ViKÍ Nil prodaj ima Jožef iniuc irn Ooreiijem Polja razVC io debelosti in rnzlićnega lc ZACHERLIN je najbolj aloTeôe srodstvo proti mríosu. U soč dobro žgane opeke imam na prodaj na Dol, Straži na južni strani poleg dinzih opekarn, kjer sera napravil svojo lastno opekarno, Priporočam se slav. občinst« ter sprejemam ludi pismena naročila in na ista odgovarjam. .Turi) Springer, (174—a> opnltfir, Doleii.jft Straž» pri Novem Meatn. Znamenja obCudovanja vrednega delovanja Zacherlina 80: i. zapelatena steklenica, 2. iinc „Zacherl". Novo Mesfo: Atiolf Pmiser. Mokronog: B. Sbil, Litija; Lebiiiger in Ber^mann. Kostanjevica; Aiojiij Gatsck Vse stroje za kmetijslvo, vinarstvo is sadjarstvo mlatiliiico, čistilnice za žito, tríjérje, slamoreznice, mline xa sadje, stiskalnice ^a sadje^ vino in grozdje, kakor tudi vae druge Btroje in priprave za kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo itd. priporofa v najnovejši in najboljši obliki, po ceni: IG. HELLEE, DUNAJ, Vï PRATERSTRASSE 78. lUstrovatii JwpwTtíA-í p-Awilitn pfcma o altyrenilxm, krrxttktm, ntoMem in (aSktm jKÍku pa i^htevanfu brtz-plaino i« fratiko. — «i potki^wjt — ga^am^a, vgvdai pogcji, f^- Zopel iniiane cena, «lË» (fli-fl) m Ud^uiujuo uitaiûk. ëbUÙMbU » (datidk f, Kr^t«, Kovaguato. t^atimil J. Ki^^