ÌA
'AAAft
Leto XYI.
V Celju, dne 20. junija 1906. 1.
Stev. 70.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo vi Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. 2a Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročrina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Staršem v ptujskem, ormoškem sodnijskem okraju ter v Slov. goricah in slov. staršem sploh.
Bliža se doba, ko' boste poslali zopet mladino v mesta, da nadaljuje ■svoje učenje.
Na Spodnještajerskem imamo gimnazije v Mariboru, Celju in Ptuju, učiteljišče in realko pa v Mariboru. Pred vsem morajo starši natanko vedeti. do česar ima njih otrok največje veselje in česar se najbolje uči. Tukaj mora učitelj domače šole svetovati. Šolski zavod naj se določuje po učenčevih zmožnostih. Pri nas velja že nekako pravilo, da mora vsak v gimnazijo. Sicer je dobro, da se večina novincev vpiše na gimnazijo, a zanemarjati ne smemo tudi drugih učnih Zavodov.
Mi na primer rabimo krvavo na štajerskem' znacajnih, delavnih tli temeljito naobraženih slovenskih učiteljev. Pomanjkanje moških ljudskošolskih učiteljev na Spodnj Štajerskem je zelo občutno. Sedaj so učitelji primerno plačani in kar je za kmetskega sina in njegove roditelje tudi važno: ravno vri tem stanu se pride najprej do zanesljivega kruha. Prav čudno je torej, da se ne posveti več kmetskih sinov učiteljskemu stanu. Nižjegimnazijcem, ki imajo veselje do učiteljskega stanu in srce za povzdigo našega kmetskega ljudstva, pa naravnost svetujemo, da prestopijo na učiteljišče. Tudi realko mi štajerski Slovenci preveč zanemar-
jamo. in vendar jydj ravno ta najmodernejši av^ijski riShi zavod izredno veliko ugodnosti. Pri pošti se sprejemajo realci raje, ker znajo vsaj nekaj francoski, angleški ali laški. Vsi meščanski produktivni stanovi rabijo naobrazbo, kakor jo nudi realka in potem tehnika in trgovska akademija, ki imajo predpogoj študije na realki. Naša trgovina bo zmiraj le malenkostna kramarija, ako ne bomo imeli po trgovskih višjih šolah naobraženih ljudij. ki bodo znali tudi druge moderne jezike, recimo laški, francoski in posebno še češki. Na slovenskem ozemlju je mnogo rudnikov in drugih indnstrijalnih podjetij, a uradniška mèsta so skoraj izključno v posesti tujcev, ker ni domačinov, ki bi imeli potrebno tehnično naobrazbo. Sploh se že mi Slovenci moramo enkrat otresti predsodkov, da so le državne in cerkvene službe ter -kveéjemn še odvetništvo za naše sinove zanesljiv kruh. pribežališče ako tioceiiM?" rvs pftstati močni "in neodvisni na gospodarskem polju.
Kdor torej gre na učiteljišče ali pa v realko, mora iti v Maribor, ali še bolje v Ljubljano, kajti ravno Ljubljana nudi srednješolcu v vsakem oziru več kakor naša štajerska mesta, ne izvzeto Gradca. Tudi stanovanja in hrana niso dražja kakor na Štajerskem. Toliko o učiteljišču in realki.
Kam pa se naj vpiše mladi učenec, če hoče obiskavati gimnazijo: v Ptuj, Maribor ali Celje? Tukaj voliti pač ni težko, kajti vsak slovenski dijak mora na slovensko gimnazijo in ta je v Celju ter slov. vsporedni razredi v-Ma-
riboru. Vpisati- se .na teh ^šro^ih in ,ie na ptujskem, in samo n	'dna
dolžnost, ampak še bolj j^rS-c za to praktični razlogi. Ptuj je majhno gnezdo z deželno gimnazijo, kjer se goji sama iiemškutarija in gimnazija je z večino ovojih profesorjev strogo nemško na-tijonalna. Slovenskega dijaka tam naravnost prezirajo in mu delajo razne (vire. Samo dva slov. profesorja pač ne moreta, odpraviti in se uspešno «staviti temu zlu. Učni jezik je v vseh predmetih nemški, novinec torej ne ;;iore takoj v prvo gimnazijo, ampak mora v pripravnico ter zgubi na ta način eno celo leto. starši pa morajo plačevati to leto Stanovanje, hrano in vse druge potrebščine po nepotrebnem. I ndi dijaki nimajo slovenske knjižnice in ne drugih sredstev, da bi se izobraževali sami ter v prostem času razvedrili s čitanjem. Sploh so razmere v Ptuju take. d« je postala gimnazija ne možnih protežiranih nt'fflWiTT'Vijakov', ki se pritèpefó ' v" ..Studentenheim" iz raznih kronovin iz vseh strani sveta, ker v domačih gimnazijah ne morejo vstrajati, in za te elemente vzdržuje dežela celo gimnazijo, ue pa za mladino ptujskaga okraja, ki je morala pred tremi leti trumoma pobegniti od tam.
Svetovno-politični pregled.
— Državni zbor. Seja dne 18. junija. Nadaljevala se je podrobna debata o obrtni reformi ter se je glede prve skupine tudi zaključila. Živahnejša
debata se je razvila pri točkah glede dokazila o sposobnosti v trgovini. Posi. Chamiec je zahteval za Galicijo izjemno stališče, a temu sta se upirala Böheim in Liharzik. češ. da postane potem določba o usposobljenosti ilu-zorna. ker bodo neusposobljeni trgovci prihajali tudi v druge avstrijske kro-novine. Podobne izjeme si naj sklenejo deželni zbori zase. — Posi. Mazorana je obžaloval, da je bila seja socialno-političnega odseka nesklepčna ravno sedaj, ko je bilo treba voliti poročevalca za zakon o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov. Ker je ta zakon velike važnosti za prizadete, vpraša načelnika, ali hoče čim preje izvršiti volitev poročevalca. Načelnik posi. Gross odgovori, da odsek res nima nobenega poročevalca, ker sta oba postala ministra; za jutri je odsek zopet sklical ter upa. da-bo sklepčen. J'osl. Schraffi je nrciral rešiti predlojfe o zvišanju f duhovniških pìac ter predlagal, naj j predsednik za člane proračunskega odseka, ki trikrat izostanejo od seje, razpiše nove volitve. — V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil sprejet predlog, da je za trgovino uvesti dokaz sposobnosti. Debata o tej točki obrtne reforme je trajala dve uri. Sprejet je bil minoritetni predlog glede dokaza sposobnosti s 75 proti 72 glasom. To se je doseglo, ker so bili poljski poslanci odsotni. Vsled tega sklepa upajo nasprotniki reforme obrtnega reda. da je sloh pokopana cela reforma.
LISTEK.
Po prvem izpitu.
Spisal Janko Bratina.
.Turist Kozarček je študiral rimsko in nemško pravo že deseti tečaj, pa vendar še ni mislil na izpit. Zjutraj je vstajal bolj pozno, lezel je potem v kavarno ..Wien'1' ter # citai politiko, kakor je sam naglašal. Opoldan obed. petem zopet kavarna, nato malo počitka, po večerji pa seveda zopet ..eno cerno"' — on je vedno tako izgovarjal, češ, še tako imamo v slovenščini premalo soglasnikov.
Jaz sem mu večkrat delal družbo in tako spoznal marsikatero njegovo lastnost. Bil je res hud politik. Ko se je on vglobil v kako vprašanje, tedaj se je njegova že tako dolga postava, nategnila v neskončnost. Zato pa je hodil ravno v kavarno „Wien"', ker je strop tam dokaj visok in se ni bati, da bi poletel z glavo do njega.
To moje znanje z njim je trajalo tako pol leta, kar pred kratkim pri-lomi k meni; mislil sem. da je pridirjal
avtomobil po stopnicah. Hrup in polom je bil kot bi bil vihar in ko je hotel potrkati na vrata, je z neko divjo silo butnil ob to staro zapiralo mojega kabineta, tako da se je kar prah pokazal in so vsi tečaji odpovedali svojo službo.
Ti. dejal je. pa ga le imam. ga le imam izpit.
—- Kaj, izpit? Kakšen, kedaj?
—	No, danes sem ga napravil, prvi državni izpit iz vseh latinskih pravic.
—	Čestitam, čestitam!
—	Saj tudi moraš, odgovoril je in pogledal od zgoraj name. kajti bil je za poldrugo glavo večji kot jaz.
—	Pa sedi. dejal sem. kajti bal sem se, da bi začel dvigati ošabno svoj tilnik in bi mi tako lahko podrl pol stropa moje nizke čumnate. ki je že tako bila v kritičnem stanju.
Po kratkem razgovoru je zopet odjadral in jaz sem popravljal piškava vrata in premišljal poglavje o čudežih, kajti da' je Kozarček napravil izpit, to je gotovo bil velik čudež.
Proti večeru je prišel zopet k meni ter me vlekel s seboj na pijačo.
— Sama sva, pravi, vsi moji znanci, so že doktorji in padar.ji, zato pa vzamem tebe s seboj, ker drugače bi one bilo še strah.
Tam zunaj mesta v divni dolinici leži hišica krčmarja Šmida, ki govori devet jezikov, to je. ima devet sodov v svoji obširni kleti. Marsikateri slovenski jnrist si je tam že opral svoje žejno grlo in potopil bacile starih pandekt v rujni kapljici, zato naj ti bode tu postavljen hvaležen spomenik, ti tiha hišica ob glinastem rebrniku! — Tja sva jo mahnila s Kozarčkom. Velik je bil tisti dan čez navado in vsekakor bi se bil moral imenovati ..liter"'.
Gospod Šmid. vrhunec vse krčmar-ske postrežljivosti in umetnosti, naju je pozdravil z navdušenjem. Jaz sem dobil navadno naslov „profesor", oni pa „doktor"', tako tudi danes. Sedla sva pod tisto lopico in ga začela vleči, kakor se to spodobi ljudem, ki že nosijo škrice na hrbtu.
Prvi in drugi liter je že vtonil v morju večnosti, prikorakal je tretji in Kozarček, cand. iuris po svojem sedanjem uradnem naslovu, je pil kakor tesač po tedenskem delu. In polagoma
se mu je razvezal jezik, navdušil se je in začel govoriti o politiki na dolgo in široko. Obdelal je državni zbor do zadnjega poslanskega črevlja, prebrskal pajčevino vseh deželnih blagajn in kot finale naročil zopet vina.
Pili smo na njegovo zdravje; Šmid in jaz sva trčila z bodočim našim poslancem, kajti to je hotel Kozarček na vsak način postati.
— Bravo. Živijo! — in zopet smo trčili---
Ponoči sva prilezla domov. Ker ni imel svojega ključa, sem ga zavlekel k sebi ter ga zavlekel v svojo posteljo; jaz sem se pretegnil na divan.
Oni je takoj zasmrčal. meni pa je rojilo še toinono po glavi, kakor je v takih slučajih pri meni navada. Nad mano je bila polica s knjigami, latinska slovnica je čepela gori še čisto nova kot deviška deklica, star oguljen grški slovar ji je šepetal zaljubljeno pesem na uho. Je že tako: „das ewig Weibliche"'.
Kozarček je med tem oživel in začel migati in brcati po postelji kot žrebe na paši. Mahal je z rokami kot političen agitator ali kočevski krošnjar.
— V odseku za volilno reformo
še tudi včeraj niso dovršili debate glede štajerske. Vzrok je ta. ker se je odsek več kot dve uri bavil z debato o socijalnodemokratičnem terorizmu. Vsi govorniki, tudi ministrski predsednik, so izražali svoje večje ali manjše ogorčenje. Predlog posi. Malika, naj se pričaka generalni štrajk in naj odsek odgovori ž njim s 14dnevnim prekinjenjem sej. je bil odklonjen. V debati o volilnih okrožjih za Štajersko je govoril posi. dr. Ploj; on se strinja z izvajanji poslanca Hagenhoferja v zadnji seji, opozarja na krivično razdelitev špecijelno na Spod. Štajerskem, ki dela samo na to. ohraniti nadvlado nemške ljudske stranke. Govori za predlog Hagenhoferjev, naj se pomnože štajerski mandati za 3 in eden se naj da Spodnjemu Štajerju, ali pa se naj zviša število mandatov za Štajersko od 28 na 29 ter se en mandat naj da Slovencem. Dalje ostro kritikuje volilni okoliš Celje, ki ga hoče vlada na vsak način ohraniti Nemcem. Slednjič se ostro zavaruje, da bi se spravljala dovolitev kočevskega nemškega mandata v kakšnokoli zvezo z novim slovenskim štajerskim mandatom. Povdarja pa. če Nemci glasujejo za sedmi slovenski mandat, da bi bilo potem možno glasovati za peti mandat za Gradec. Govori še posi. Stiirgkh, ki se splošno izraža proti zahtevam Slovencev. Posi. Pommer, ki hoče v daljšem govoru odgovarjati posi. Ploju, predlaga konec seje, kar se sprejme. — Danes ob 5. uri popoldne seja.
—	Avskultantski zakon dobi. kakor je zatrdil to justični minister dr. Klein nasproti poslancu Heilingerju, cesarsko potrjenje še tekoči teden.
—	Volilna reforma — in soci-jalni demokratje. Na Dunaju so priredili dne 17. t. m. soc. dem. velikansko demonstracijo za volilno reformo. Bilo je 50—60.000 udeležnikov. Splošno se je izjavilo, da se začne, če v treh tednih ne bo volilna reforma gotova, štrajk, kakoršnega še Avstrija ni videla.
—	Bosna in Košut. Deputacija bosenskih dijakov se je dne 18. t. m. poklonila ogrskemu trgovinskemu ministru Košutu in mu izročila prošnje bosenskega prebivalstva kot ..najboljšemu prijatelju zatiranih". Govornik deputacije dr. Ivič je dejal, da so želje Bošnjakov v prvi vrsti narodne naprave in svoboda tiska ter združevanja. Košut je zagotavljal svoje simpatije do Bošnjakov in je dejal, da se bo od ogrske strani storilo, kar bo mogoče.
—	Venezuela — cesarstvo J Bivši predsednik Castro se baje hoče proglasiti za venezolanskega cesarja. Položaj v deželi je skrajno zmeden, in ker se je Castrovim agentom posrečilo, dobiti v Londonu velika posojila ni povsem izključeno, da bi se Castra ne uresničile njegove vladarske želje.
Dopisi.
Iz Brežic. Brežiški Sokol je na Telovo priredil na Bizeljsko. peš-izlet s svojo novo zastavo. Vsa Bizelj-ska dolina se je ta dan oblekla v praznično obleko in je povsod Sokole navdušeno sprejela.
Ze v Bukošeku pri Držiču, komaj 20 minut izven Brežic je stal mogočni slavolok z lepim narodnim napisom: na okoli so pa vihrale mnogobrojne narodne zastave. Ko so se približali Sokoli, jih" je burno pozdravljala množica slovenskega ljudstva. Streljanje iz topičev pa je naznanjalo brežiškim nemškutarjem, da z veseljem sprejema slovensko ljudstvo svoje prvo-boritelje. Polagoma se jim je še drugo slovensko občinstvo pridružilo.
Na pragu Bizeljskega pri vrlem narodnjaku g. veleposestniku Mišku Janežič-u, stal je drugi slavolok z napisom: ,.Dobro došli. bratje Sokoli!" Povsod veselo in navdušeno pozdravljen dospe brežiški ,.Sokol" do g. Ja-nežiča Josipa, veleposestnika v Stari vasi. Pod mogočnim slavolokom, ki je nosil napis ,.Na zdar!" pa so pričakovale Sokole mnogobrojnemu ljudstvu na čelu častite Slovenke iz Dolenje Bizeljske. Hčerka vrle narodne žene Rožmau iz Gregovc, je pozdravljala Sokole v navdušenem govoru in izročila bratu starosti dr. Strašeku krasen šopek. Tudi g. Josip Janežič, poznan nevstrašeni narodnjak, pozdravi v krepkih besedah Sokole; globoko ginjen se zahvali stai osta na prisrčnem sprejemu.
* V kratkem odmora so telovadci poskusili ob godbi proste vaje. Gospa soproga Janežičeva pa je vse Breži-čane z južino in rujnim bizeljancem pogostila. Narodne gospe in dražestne deklice pa so gospodom pripenjale na prsa duhteče šopke. Nato je nastopil Brežiški Sokol zopet v vrsto. Na čelu se je postavila kavalkada najboljših bizeljskih mož in fantov, za temi godba, potem Sokoli z razvito zastavo, za njimi pa nešteta množica ljudstva.
To ni bil več peš-izlet, to je bil pravcati sprevod — zmagoslavni polet sokolske misli.
Povsod ob straneh ceste narodne zastave, vse polno ljudstva, ki pozdravlja burno došle svoje rojake. Pri gospodu Martinu Frece-tu v Stari vasi stoji nov slavolok. Pred starosto stopi star častitljiv mož v kmetski obleki g. Urek in pozdravlja v prav do srca segajočem govoru došle Sokole. Starosta br. dr. Strašek se mu zahvali in v kratkih besedah tolmači namen današnjega sokolskega zleta ter pomén sokolskih društev in Sokalstva . spjg]j. Po navdušeno sprejetem govoru staroste se pomiče cel sprevod naprej. Pa glej. zopet preprega cesto v Spodnji Sušici nov krasen slavolok, a pod njim je zbrana vsa inteligenca zgornje Bizeljske, na okolu pa truma ljudstva.
Možnarji pokajo. „Na zdar-1 in „Živijo" klici pretresajo nebo. Mala deklica gdčna Levstikova izroča zopet starosti šopek in deklamuje nežno in nevstrašeno v ta namen pripravljene pozdravljalne stihe. Nato pa stopi naprej župan bizeljski. veleposestnik g. Franc Balon in tudi on v imenu občine prisrčno pozdravlja in sprejema slovensko Sokolstvo.
Po zahvalnem in navduševalnem govoru staroste pridružijo se vsi sprevodu, ki se pomiče v velikanski četi takoj na telovadišče. Nešteta na tisoče broječa množica kmetskega ljudstva obstopi telovadišče. inteligenca iz sosednje Hrvvtske: Klanjca. Kraljevca in celo Zaprešiča, iz Št. Petra. Kozjega, — prisostvuje dovršenej telovadbi. Še ljubi Bog sam je imel dopadenje nad zbranim ljudstvom ter je razpršil temne grozeče megle. Vsakdo se je čudil mirnemu nastopu telovadcev in od vseh strani so se culi klici začudenja. je li to mogoče, da proizvaja tako mlado društvo tako težke vaje. In vendar je res; ä ima društvo tudi izvrstnega, neumornega načelnika, br. Vidmar-ja.
Po telovadbi, ki je napravila na gledalce velik utis. se je zbralo vse občinstvo pri g. Jos. Pečnik-u. Razvila se je ob zvokih dobre klanječke'godbe in ob izvrstnem petju bizeljskega in brežiškega zbora. živahna prosta zabava.
Zvečer ob 9. uri so se vračali brežiški gostje na vozovih domov. Marsikatera dobra beseda se je spre-
govorila in gotovo ostane ta dan bizelj-skemu ljudstvu nepozaben. Kamor si pogledal, videl si navdušene obraze. Tako prodira sokolska ideja v široke mase našega narod* nevzdržljivo ; tema v srcih našega naroda gineva, obzorje je začelo žareti; luč nastaja. Nevstrašeno torej, bratje Sokoli, naprej, ra*z-našajte med narod ponos in ljubezen do domovine! Naj vas pri vašem svetem delu ne moti nasprotje onih. ki ljubijo črno noč in temo.
Slovenske novice.
Štajersko.
,— Državnozborska volitev, da
izvolimo naslednika g. Berksu. bo 17. julija t. 1. Kandidatov je več. Treba torfej. da gospodje državni in deželni poslanci, ali vsaj deželni poslanci iz volilnega okraja, v Celje skličejo shod zaupnih mož. da se postavi oficijelni kandidat, sicer bi se glasovi preveč cepili in prišlo bi do nepovoljne ožje volitve.
Več volilcev iz celjskega okraja.
—	Osebna vest. G. notar Mihael Korbar nastopi svoje novo mesto v Sevnici dne 1. julija t. 1.
—	40 let preteče jutri, kar je Prusija napovedala Avstrijski nesrečno vojsko 1. 1866.
—	Učiteljske službe. Razpisana so mesta: na dvorazrednici v Sv. Lenartu pri Veliki nedelji (III. plač. r.), mesto definitivnega učitelja ali učiteljice (prošnje do 15. julija), na petraz-rednici v Marenbergu (II. pl. r.), mesto def. učitelja (prošnje do 20. jul.)
—	Odlikovanje. Dvorni svetnik, predsednik okrožnega sodišča v Ljubnem. Adolf pl. Neugebauer, je odlikovan povodom svojega vstopa v pokoj z viteškim križcem Leopoldovega reda.
—	Iz finančne službe. Računski asistent pri računskem oddelku fin. dež. ravnateljstva v Gradcu, g. Pavel Jak, je premeščen k računskemu oddelku I. finančnega ministrstva, finančni kon-cipist Jožef Laubenberger iz Gradca k davčnemu referatu v Celju, finančni svetnik Friderik Mikula iz Gradca k fin. okr. ravnateljstvu v Maribor, davčni pristav Jernej Videnšek v Gornjigrad.
—	Ljudska veselica v Celju. V predzadnji številki našega lista se je v notico glede ljudsko veselice vrinila pomota, ko se je pisalo, da bodeta odbora moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda nabirala darila za -veselico od hiše do hiše. To se namreč ne bode godilo, temveč se vsi cenjeni rodoljubi v Celja in okolici še enkrat prosijo, da sami prijavijo najpozneje do 1. julija t. 1. ali pri gospej dr. Kukovčevi ali v „Narodnem domu" pri g. dr. Janko Sernecu ali pa v trgovini g. Stermeckega, kako in kaj nameravajo k veselici prispevati. Poznajoč požrtvovalnost celjskih Slovencev, smo prepričani da ne bo rodoljuba, ki bi ne položil zopet dar domu na aitar!
—	Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila hi Metoda vabi uljudno vse cenjene celjske narodne dame na razgovor glede ljudske veselice in sicer v čitalnico „Narodnega doma" na jutri, četrtek dne 21. t m. ob 3. uri popoldne. Pričakujemo, da se vabilu odzovejo posebno iste dame, ki do sedaj še niso prijavile svojega sodelovanja.
—	„Zdravniško društvo v Celju". Pravila tega društva, katera so sestavili kot pripravljalni odsek gg. dr. Ra-kež. dr. Schwab, dr. Sernec in dr. Žižek, so od c. kr. namestnije v Gradcu potrjena brez ugovora. Prvi občni zbor zdravniškega društva v Celju se vrši o priliki velike slavnosti sv. Cirila in Metoda v Celju dne 8. julija in sicer ob 6. uri zvečer v „Narodnem
domu". Dnevni red: 1. Sprejemanje udov. 2. Volitev odbora. H. Slučajnosti.
Za pripravljalni odsek: Dr. A. Schwab, t. č. tajnik.
—	Celjska narodna godba priredi. kakor čujemo, v nedeljo 1. julija na dvoru „Narodnega doma" večerni koncert, na katerega že sedaj p. n. občinstvo opozarjamo.
—	Na tukajšnji gimnaziji prične ustmena matura dne 17. julija.
* —1 Za dijaško kuhinjo v Celju se je nabralo na zborovanju „Pazn. in del. podp. društva" v Trbovljah dne 17. t. m. 17 K.
Kopališče „Diana" je zopet odprto. Poživljamo vse Slovence, da pristopijo tej kopališki zadrugi! Kdor pa ne more postati ud. naj se hodi kopat v „Diano", da povzdignemo to napravo, katera nam je neobhodno potrebna.
—	Uradniki delniške pivovarne v Laškem in — narodnost. Misel nas obhaja, ko pišemo te vrste, da je delniška pivovarna — nemško podjetje. Upravičeno bi to trdili, če bi sodili celo podjetje po pisarniškem osobju pivovarne v Laškem. Umrla je dne 18. t. m. hči pivovaritelja Eman. Woitscha. 12letna Marta'. Pri Kellerju v Celju je za pogreb naročen venec z belim trakom in z napisom: „Letzter Gruss — Beamten der Brauerei". In ti „Beamten" so : 3 Čehi, 1 Hrvat ter 2 Slovenca! Prašamo za danes samo upravni svet, ali še smatra svoje podjetje za narodno ali ne, in ali hoče storiti vse. da so tudi njegovi uradniki narodno-značajne osebe ? !
—	Davčni uradi in slovenske tiskovine. Piše nam: Nedavno je prinesla „Domovina" članek o zlorabi nam Slovencem po temeljnih zakonih zajamčenih pravic, ki se gode nà ta način, da davčne oblasti pošiljajo Slovencem nemške dopise ali na nemško-slovenskih tiskovinah le nemški pisane odloke. Zakaj se to trpi? Pošiljajte vse v prestavo finančni oblasti v Gradec ali namestniji v Gradcu. To naj storijo županstva, ker jim ni mogoče nerazumljive dopise dostavljati. „Domovina" je mnenja, da so tega krive višje inštance, da pošiljajo le nemške tiskovine davčnim uradom. To ni takti. Uradi naročajo sami tiskovine pri deželni oblasti, in tukaj se kaže zlobnost nekaterih uradnikov, ki nočejo slovenskih tiskovin naročati, in se s tem mislijo prikupiti „na zgoraj". — Take napake se morajo kaznovati. Slovenci pošljite vse, Vam nerazumljive uradne dopise na višjo oblast ali naravnost na ministrstvo. Tako jih bomo priučili ravnopravnosti. Slovenščina na tiskovinah finančnih oblasti je takšna, da je sploh ni mogoče razumeti: neki Kurzak jo je skoval. Zakaj bi se poslužili vzornih tiskovin kranjske J dežele ?
—	Zahvala. Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XVIII. glavna skupščina „Zaveze avst. jugoslovanskih* učiteljskih društev" dne 2., 3. 4. junija t. 1. v Šoštanju uspela tako nepričakovano lepo in sijajno. Prav posebno se pa zahvaljuje gg. deželnemu poslancu Ivanu Vošnjaku, dr. Mayerju in načelniku okrajnega zastopa Vinku Ježovniku za laskave pozdrave pri sprejemu; ljubeznjivemu šoštanjskemu narodnemu ženstvu. ki nas je obsipalo s šopki: cenjenemu pripravljalnemu odboru. njegovemu častnemu predsedniku g. Ivanu Vošnjaku ter predsedniku g. Ivanu Ko-ropcu za obilni trud, ki so ga imeli s pripravami za „Zavezino" zborovanje: vsem onim, ki so nam kazali simpatije s tem. da so okrasile svoje hiše z zastavami; gg. Ivanu Šegi. Janku Likarju. Ignaciju Šijancu in Vekoslavu
Strrašku za temeljita iu zanimiva poročila; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prihiteli med nas; vsem onim. ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; g. pe-vovodji učitelju Neratu in vsem damam pevkam in gg. pevcem za lepo uspeli koncert: vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila ..Zaveza" tako impozantno.
Priznanje in zahvalo moramo izreči g. Rajšterju. hotel „Avstrija" za točno postrežbo in bogato prirejen banket.
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev''.
V Ljubljani, dne 15. junija 1906.
Tajnik:	Predsednik:
Drag. Češnik.	L. Jelene.
—	Konjerejci Savinjske doline! Dne 24. t. m. se vrši zborovanje konje-rejcev dolnjega slov. Štajerja v Škofji vasi pri Celju na vrtu pri Samcu (v slučaju slabega vremena v notranjih prostorih!) ob 3. uri popoldne. Predava
0	konjereji g. živinozdravnik Anton Korošec. Obljubil je pa tudi svoje predavanje o čebeloreji potovalni učitelj g. Jarij Samec iz Nove cerkve. Kmetovalci. kdor more, pridi!
I — Redko slavlje. 60letnico svojega rojstva, 40letnico bojevanja pri Kustoci in 25letnico službovanja pri Iterici je praznoval dne 17. t. m. vratar južne železnice v Zidanem mostu g. Ferdinand Jaut.
s — Sevniška požarna bramba je
zadnjo nedeljo obhajala 251etnico. Do odhoda slovenskih gostov je bilo vse v lepem redu. Samo pri večernem vlaku je nekim surovežem vzkipelo nemšku-tarsko srce. da so enega, Slovenca ranili. Treba bode v prihodnje pogledati si ljudi, predno da jih sprejmemo mi sebe.
—	Petrovče. Po ukazu c. kr. «trajnega glavarstva v Celju se je odredila občinska seja dne 19. junija 1906 vPetrovčah. V njej je od c. kr. na~ mestništva poslani uradnik naznanil, da je od tistega dne občinski zastop mpuščen in obenem za vladnega komisarja imenovan dosedanji župan Anton Koren, kateri ima vse občinske posle voditi do konca novih občinskih volitev, katere se bodo ročno razpisale.
—	Y Trbovljah je binkoštno so-
1	koto po noči izginil povsod dobro znani penzi jonist Blaž Košak po domače Knez. Bil je vesel mož in je imel tudi nekaj tisoč kron denarja. Ves dan je pl in za pijačo dajal v gostilni Gioles z neko žensko in z nekimi mladiči, s katerimi se je končno spri. Okoli 11. ute je zapustil gostilno in od tedaj so ga pogrešali nad 14 dni. Prijeli so ■pač tiste fantaline. s katerimi je Blaž Pìl- toda dokazati jim niso mogli ničesar. Pred 4 dnevi so Košaka našli pri Vidmu v Savi in so ga tudi na Vidmu pokopali. Nesrečnež je imel zlomljen vrat in strta rebra. Vse orož-ništvo je na nogah, da dožene, če ni bil Košak umorjen,
—	Izlet na goro sv. Uršule priredi šaleška podružnica S. P. D. dne 28. in 29. junija t. 1. Odhod iz Šoštanja dne. 28. junija ob 10. uri pred-poldne; povratek v Šoštanj 29. junija tako. da se lahko zunanji udeleženci %nu povrnejo z vlaki, ki odhajajo od tod ob pol 8. uri zvečer. Ker je 28. ,)'uni četrtek, ie/ta izlet posebno pripraven za g. učitelje! Kakor vemo iz zanesljivega vira. pride ta dan tudi lepo število narodnjakov iz slovenje-graške okolice na . Uršulo, Pot na Uršulo je zelo lahkotna, a razgled krasen in zelo obsežen, Ker bo do tega časa planinska flora tudi že bujno razvita, bode izlet gotovo zelo zabaven in prijeten!
—: Kmetijska zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Skalah priredi v zvezi s kmet. zadrugo v Št. Ilju pri Velenju ter sadje- in vino-rejskim društvom za šoštanjski okraj dne 6. in 7. oktobra t. 1. sadno razstavo in sejm za sadje v Šoštanju.
—	Iz Luč. Pokopali smo gospodinjo Angelo Resnik, po domače Ob-circo iz Podvolovleka pri Lučah. Pokojna se je rodila v Solčavi in je stara šele 25 let morala zapustiti svet. — Kam pa letos poletiš o počitnicah? V Savinjsko dolino ogledat si slovensko Švico, krasno Logarjevo dolino. Okrajna cesta je krasno izpeljana do sedaj iz Ljubnega v Luče. Pripelje se lahko s kočijo od Rečice na Paki do Solčave. V Logarsko dolino pridejo zdaj tudi lahko ljudje, ki so slabi pešci. Pričakovati je zato mnogo izletnikov, ker so tudi prenočišča in gostilne dobre in po ceni. Gornjegransko učiteljsko društvo priredi dne 28. in 29. t. m. zborovanje. Po svojem zborovanju izlete na Ojstrico in v Logarjevo dolino. Prijatelji turistike pridite v mnogobroj-nem številu.
—	Belevode pri Šoštanju. Tu je bil dne 10. t. m. poučni shod. Predaval je g. potovalni učitelj Goričan ter vspodbujal k umni živinoreji in sadjereji. Drugi govornik je govoril o potrebi ljudske šole in o nadaljni izobrazbi. Polagal je staršem na srce, naj svoje otroke redno v šolo pošiljajo in podpirajo g. župnika, ki brezplačno poučuje otroke. Nad 30 poslušalcev je pazljivo sledilo izvajanjem govornikov.
—	Sv. Andraž pri Velenju. Tu se ie priredil dne 14. t. m. poučen shod, na katerem se je razpravljalo o pomenu in delovanju bralnih društev. Mnogoštevilni zborovalci, večinoma mladina, so sklenili prirediti občni zbor bralnega društva.
—	Velik izlet narodnih društev 24. junija na Dobrno! Vedno več društev iz konjiškega, celjskega in šoštanjskega okraja prijavlja svojo udeležbo! Spored na slavnostnem prostoru na Dobrni bo sledeči: 1. Sprejem došlih društev in gostov. 2'. Koncert, proizvajan od šoštanjske narodne godbe in raznih pevskih društev. 3. Slavnostni govor. — Potem odkorakajo vsa društva v gostilno g. Korena, kjer bo ljudska veselica z raznovrstnimi zabavami. Nastopili bodo razni govorniki, koncertrirala narodna godba šoštanjska. peli razni možki in mešani pevski zbori itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Da se omogoči udeležba vsakemu poštenemu Slovencu, se ne bo pobirala nobena vstopnina! Udeleženci iz Šaleške doline se odpeljejo ob 1. uri popoldne iz Šoštanja, ozir. pol 2 uri popoldne iz Velenja! V slučaju deža se vrši izlet prihodnjo nedeljo. 1, julija.
—	Št. Ilj pri Velenju. Bralno društvo je priredilo dne 4. t, m. poučno predavanje; predaval je zastopnik naše kmetijske zadruge „O I. avstr. kmetijsko-zadružnem shodu na Dunaju. — Dne 17. t. m. ]e bilo drugo poučno zborovanje novoustanovljene mladeniške zveze. Ustanovnik iste je govoril o pomenu ljudske šole in omenjal, da je žalostno znamenje, če se učiteljstvo zaničuje, njihovo delovanje ovira in graja pred otroci in posli ter pozival k složnemu delu šole in domače hiše v prid naroda. — Kmečki mladenič in voditelj zveze Fr. Verdev je v dolgem, krasnem govoru označil potrebo narodnega dela, ter vspodbujal mladino k delu v društvih, kmečki mladenič in podvoditelj zveze -Eg. Kos je lepo govoril o izobrazbi in izobraževalnih društvih. G. predsednik braln. društva Iv. Kranjc poda jasno sliko dosedanjega društvenega delovanja. — Pri prihodnjem zborovanju zveze bo pre-
daval ud zveze o čebeloreji. Dne 2. septembra t. 1. se bo praznovala obletnica bralnega društva!
—	Žalosten izid pretepa. Iz Konjic sta šla v soboto Jakob Orož in njegov brat z dela domov proti Poleni. Med potoni ju napade kmečki fant Račnik z drugimi fanti: vsi so bili oboroženi z noži. Jakoba Oroža so tako razmesarili, da je umrl še tisto noč. i^jes-ov brat je z malimi ranami odbežal. Napadalci so pod ključem.
—	Zaradi dekle. 21 letni Franc Mohorko, doma iz Stoperc v ptujskem okraju, in Anton Arnejčič sta služila kot hlapca v Patzendorfu pri Vildonu. Dne 12. maja t, 1. sta se zvečer po šmarnicah zaradi neke dekle sprla, pri čemur je Arnejčič Mohorkota udaril udaril parkrat preko glave. To je udarjenega tako razkačilo, da je potegnil nož in ga zabodel Arnejčiču v prsa, ki je takoj na mestu izdihnil. Včeraj je stal Mohorko pred graškimi porotniki ter bil obsojen na dva in pol letno težko ječo.
—	Zaradi nenravnosti se je imel dne 18. t. m. pred mariborskimi porotniki zagovarjati 20letni Jakob Kukovec iz Latigovec v ptujskem okraju, ker je dne 1. aprila hotel posiliti neko 611etno žensko. Obsojen je na 4 mesece težke ječe. — Radi zločina nenravnosti na svoji 12letni hčerki je bil dninar Franc Vogrinec iz Ljutomera tudi pred mariborskimi porotniki obsojen na 5 mesecev težke' ječe.'
—	Ustreliti se je hotel posestniški sin Miha Kocbek pri Sv. Trojici v Slov. gor. Zadel se je v bližino srca in se smrtno nevarno ranil. Vzrok ni poznan.
—	Zavoljo izvanrednih zaslug
katere si je stekel gosp. dr. Friderik Ploj, c. kr. dvorni svetnik o priliki sokolske slavnosti v Brežicah, imenoval je „Brežiški Sokol" istega na zboru .svojim častnim članom.
Kranjsko.
—	Desetletnico župana ljubljanskega, g. Ivana Hribarja, so praznovali minolo soboto dostojno in častno. Ob polu devetih zvečer je bil obhod po mestu, ki je bil pravcati slavnostni sprevod. Priredila se je nato pred mestno hišo županu serenada. Nagovoril ga je podžupan dr. K. Bleiweis vitez Trsteniški. Slavnostni komerz se je vršil v veliki dvorani „Narodnega doma'' mnogoštevilno obiskan. Nazdravljali so županu dr. Bleiweis, dr. Tavčar (v imenu obč. sveta), prof. Štritof (v imenu „Zveze slov\pevskih društev"), trgovec Kavčič (v imenu meščanstya), dr. Murnik (v imenu Sokola), Stare (v imenu obrtnikov). Vsem se je zahvalil g. župan Hribar, kateremu je od vseh strani došlo polno brzojavnih in pismenih čestitk.
—	Veliko kresno slavnost priredi ljubljanski „Sokol" dne 24. junija na dirkaliških prostorih in sicer v korist pred nedavnim v Beljaku ustanovljenemu društvu „Drava", ki si stavi lepo nalogo, gmotno podpirati slovenske koroške djjake.
—	Imenovanja. Tajnik dež. vlade dr. Robert Praxmayer je imenovan okr. glavarjem in okr. komisar Franc Schitnik okr. komisarjem v Kranju.
—	Potres. Po večili krajih na Kranjskem, kakor v Ljubljani, v Višnji gori. v Dolenjem Logatcu in drugod so čutili dne 16. t. m. precej močen potres.
Koroško.
—	Za narodno in gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu dosedaj darovanih 15.000 kron so darovali rodoljubi iz: Koroške (obč. Št. Jakob v Rožu 5433*55 -f 773411 ost. Kor. =) 13.167'66 K; Kranjske (posojilnice
355'--f- 429'41 posam. rodoljubi ==)
784 41 K; Primorskega (posojilnice 50-82 + 123'— posam. rodoljubi $=) 173'82 K: Štajerskega (posojilnice
130'--f- 43911 posam. rodoljubi =)
569 11 K; Dunaja (državni poslanci) 175'— K; Amerike (kat. duhovnik) 50'— K; Češkega' (40), iz Ruskega (30) in iz Srbskega (10) 80'— K. Skupaj 15.000'— kron.
Svetovne .Testi.
—	Pri dopolnilni volitvi v Ji činu na Češkem na mesto odstopiv-šega deželnega poslanca Pantučka so dobili včeraj: Mladočeh dr. Schauer 590. narodni socijalist Černy 389 in divjak grof Sternberg 240 glasov. Torej bo ožja volitev med prvima.
—	Nova zdravniška taksa ne stopi že 1. julija t. !.. ampak šele dne 1. januarja 1907 v veljavo. Do tiste dobe upajo, da bo dogma tudi lekar-liarski zakon.
—	Umrl je na Dunaju v Svet-linovem zdravilišču profesor in državni poslanec dr. Lustkandl v 74 letu starosti. Nedavno smo poročali o njem. da se mu je počelo mešati.
—	Samomor milijonarja. V Pitts-burgu se je ustrelil milijonar Thomas o Conor Jones. Star je bil 36 let, bogat čez mero in poleg tega ga je čakala še dedščina. ki je znašala čez 200 milijonov mark. Svojim prijateljem je pravil včasih, da se boji, da ne bi zblaznel ali oslepil.
—	Ruska duma je dovršila agrarno debato ter je soglasno sprejela sklep, da se ustanovi agrarna komisija 99 članov. — Ustavna demokratska stranka je sklenila, da je nemogoče dumo poslati na počitnice. Soglasno je bilo sklenjeno naj duma celo leto nadaljuje svoje delo.
za veselice priporoča po zelo nizkih cenah
P.Kostič v Celju.
152-15
Trgovina manufakture, špecerije in z deželnimi pridelki
IVAN REMŠAK
Dvor pni Rudolfovem
sprejme poštenega, mladega, v tej stroki (347)	izučenega	3-3
potnoftitya.
Prednost ima tisti, ki je vešč popolnoma slovenščine in nemščine in vsaj nekoliko tudi italjanščine v govoru in pisavi.
Blagajnice
k pred ognjem in vlomom
prodaja v Vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNA! !.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-92

Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3K samo 1'25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50 K. Obe deli skupaj samo 4"50 K franko, naprej vposlano alipopovzetju. (255)30-21
A. Günther, zaloga znanstveni)! knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL i,
n
L
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku "tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse snaženje izročene stvari se jamči.
V.
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
Kolo-
[J
krojaški modni salon, dvorska ulica.
(64) 67-63
J
Ugodna prilika.
Samo 3 gld. |
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca. 50 do2-60 kom.) pri stiskan ju malo poškodovanega lepo sortiraneg-a, kot cvetlice dišečega
toiletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breskvin cvet itd.
----- Pošilja po povzetju
MANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3.
Gumi
(331) 12—7
za cepljenje trt
najboljše kakovosti dobiva se v
ZVEZNI TRGOVINI v Celju.
Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je
® patent zarczna stresna opcKa Sj
in patent stisnjena zarczna strežna optKa
naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri ^ D. TOMBAH v Jurovcih pri Ptuju.
a
Stavbena zadruga „Lastni dom" reg. zadruga z omejeno
zavezo v Brežicah,
je na osnovalnem občnem zboru dne 16. junija 1806 izvolila sledeče načelstvo: Gosp. Dr. Ivan Benkovič, odvetnik, načelnik, gosp. dr. Josip Strašek, zdravnik, njegov namestnik, gosp. Josip Agreš, zasebni uradnik, tajnik, gosp. Miško Balon, veleposestnik, blagajnik, gosp. Benjamin Kunej. posestnik, gosp. Josip Uršič, trgovec, gosp. Josip Mastnak, lončar, odborniki. Vsi v Brežicah. (353) 1 1
Naznanilo!
h?
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl dne 15. t. m. v Gaber ji h v Bergmoserjevi hiši ^
Na razpolago bodem imel tudi klobase, prekajeno in sveže meso. Jamčim za najskrbnejšo čistost.
Obenem naznanjam gospodarjem, da kupujem konje vedno po najboljših cenah.
Za obilen poset se priporočam, velespoštovanjem
FRANC SCHWARZ, konjski mesar v Cetju.
(352) 1
Na debelo.
(332) 11-7
IST a, drobno.
MOLITVENIKE
za sv. birmo, okusnih vezih
ZVEZNA TRGOVINA v Celju,
priporoča
Rotovška ulica, št. 2.
KRIVI PREROKI
so bili oni, ki so iz početka mojega podjetja deloma iz zavisti, deloma tudi iz narodne zagrizenosti zatrjevali, da v Celju za narodnega mesarja ni obstanka. Oa se ta prorokovani polom ni uresničil, se ob koncu leta svoje samostojnosti radosten zahvaljujem vsem cenj. rodoljubom, ki so z agitacijo ter s posetom pripomogli do obstoja in procvita mojega podjetja, ter se prjporočam tudi v nadaljno podporo. Obenem naznanjam, da vljub do sedaj še nedoseženi draginji živali
OSTHNE CENH MESU N ES P REM EN DEN H
ter da plačam za vsako boljšo goved zaklane teže à kg od 70 kr. naprej. 1 j (354)	Z odličnim spoštovanjem	6—i
JOSIP STELCER e mesar.
Sotrudnik.
Za svojo dobro prospevajoče podjetje iščem zanes-j ljivega sotrudnika, ki je zmožen knjigovodstva, ter slovenskega in nemškega dopisovanja.
Za delo dobi primerno plačilo po dogovoru, za kapital, kateri more vložiti, pa primeren del čistega dobička. Službo lahko opravlja kak upokojeni gospod, j kateri bi hotel na dan par ur razvedrila z delom. I ali pa tudi trgovsko vešča gospodična ali gospa. Oziralo se bo samo na ponudbe do 1. julija. Vse ostalo se izve pri	(34m i
JAKOB VOLK-U, Šoštanj, Štajersko.
--- —j-1-—
Jtazpis staVbe «osta.
Okrajni zastop Celje-odda potom ponudbe stavbo novega mosta čez potok Ponkvica — občine Vel. Pirešiea — ob okrajni cesti I. razred Celje — Slov. Gradec v km. 46'5.
Način stavbe: zidana oporišča —• (postranska zida) železne traverse z napeto obokanim betonom — železna ograja. Proračun: 2214 K 75 vin.
Načrt, stroškovnik in stavbeni pogoji razpoloženi so na ogled vsaki dan — izvzemši nedelj — med uradnimi. urami v okrajni pisarni v Celju.
Pismene, zapečatene ponudbe z napisom „PONUDBA" imajo se s priloženo 10% varščino* proračun jene svote vložiti pri okrajnem zastopa v Celju najkasneje do 2. julija t. 1. do 6 ure zvečer.
Za okrajni zastop Celje
(351) i	dne 16. junija 1906
C. kr. vladni komisar: Dr. BrOSCliar 1. Y.
					
1 > <t>		<t>	-o	<z>	<r> < i
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati.
Ponudbe nasloviti je i na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-89