B DOLENJSKI LIST PRED V. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Človek — subjekt družbenega dogajanja in gospodar svoje usode Centralni komite Zveze komunistov ^lovenije je pred kratkim poslal vsem delegatom V. kongresa ZKS, ki se bo začel prihodnji teden v Ljubljani, poročilo CK Zveze komunistov Slovenije o delu med IV. in V. kongresom. Delegati so razen tega dobili poročila o temeljni problematiki na področju idejno-kultur-nega delovanja komunistov, poročilo o delu, notranjih odnosih in organiziranosti ZK, referat o družbeno-ekonomskem razvoju in sistemu ter obsežne podatke o delavskem in družbenem samoupravljanju v naši republiki. Poročila obravnavajo vrsto vprašanj, ki bodo prav gotovo spodbudila delegate za aktivno delo na kongresu. Delovni ljudje Slovenije pozdravljajo V. kongres ZKS, saj dobro vedo, da so bili komunisti tista organizirana idejna in politična sila, ki si je najbolj odločno prizadevala za uresničevanje in zagotavljanje smeri našega družbenega razvoja. Osnovno zamisel programa ZKJ in nove ustave: IZGRADITI SOCIALISTIČNO DRUŽBO, V KATERI POSTAJA ČLOVEK SUBJEKT DRUŽBENEGA DOGAJANJA IN GOSPODAR SVOJE USODE, ki je že postala last najširših delovnih množic, so tudi v tem obdobju komunisti dosledno uresničevali. Pri tem se zavedamo, da so programski nameni Zveze komunistov že poštah sestavni del zavesti delovnih ljudi v njihovih družbenih prizadevanjih. Postali so najpomembnejši idejni činitelj in prevladujoča politična težnja v naši družbi. Obdobje med IV. in V. kongresom Zveze komunistov Slovenije je značilno po dinamičnem razvoju, ki se kaže v obsežnih spremembah v materialni bazi, družbenih odnosih in zavesti ljudi. Zveza komunistov Slovenije je tudi v tem obdobju posvetila največjo skrb položaju delovnega človeka v sistemu družbenega samoupravljanja. Močni spodbudi za aktiviranje subjektivnih sil sta bila program ZKJ in nova ustava. Izražala sta temeljne značilnosti družbenih procesov tega časa in usmerjala celotno delo Zveze komunistov Slovenije. Pri tem je dobila naša socialistična revolucija nove razsežnosti — pogojilo jih je osvobajanje družbenopolitičnih odnosov etatističnih spon, sproščanje ekonomskih zakonitosti ter graditev novega družbeno-politične-ga in gospodarskega sistema, temelječega na načelih delitve po delu. Danes seja občinske skupščine Kočevje Danes se bosta spet sestala qba zbora občinske skupščine Kočevje. To bo že 23. seja v tej mandatni dobi, obravnavali pa bodo poročilo o delu občinskega sodišča, poročilo komisije za družbeni nadzor o delu in problemih službe družbenega knjigovodstva v Kočevju, ustanovitev zavoda za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, predlog za spremembo odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča v občini ter predlog za spremembo odloka o pooblastitvi stanovanjskega sklada za nekatere stanovanjske zadeve. Več o seji bomo poročali prihodnjič. ■-- OD 11. DO 21. MARCA Okrog 11. marca padavine s snegom do nižin, nato 4 do 5 dni lepo vreme z mrazom ponoči, čez dan postopno topleje. Nekako od 18. marca dalje razdobje nestalnega vremena s pogostnimi padavinami, deloma sneg do nižin. Dr. V. M. V tem času je v dejavnosti Zveze komunistov Slovenije imel vidno mesto tudi idejni boj proti ostankom preživelih nazorov v zavesti ljudi in družbeni praksi, kakor tudi boj za razreševanje protislovij ter premagovanje negativnih pojavov in napačnih pogledov, ki nastajajo v novih družbenih razmerah. Pri tem so se, poudarja poročilo CK ZKS, komunisti in njihove organizacije postopoma otresali starih načinov političnega vodenja. Prilaga- jali so svoje delovanje položaju delovnega človeka v našem družbenem sistemu. Resnično vodilna politična sila so bili toliko, kolikor so omogočali, da je bilo odločanje delovnih ljudi o individualnem in družbenem interesu vsakdanja resničnost, in kolikor so bili sposobni, da so praktične družbene izkušnje ljudi povezovali v družbeno spoznanje o smotrih in poteh socialističnega razvoja. Ta proces še ni končan, zato bo morala Zveza komunistov Slovenije še naprej razvijati vsebino in metode dela svoje dejavnosti v skladu z družbenimi procesi. Tako bo še z večjih uspehom vpalivala oblikovanje zavesti in na tok družbenih gibanj v novih razmerah. Poročilo Centralnega komiteja ZK Slovenije obravnava nato v štirih poglavjih družbenoekonomski razvoj SRS, spremembe v njegovi strukturi, dinamiko gospodarske rasti in razvoj družbenoekonomskega ter političnega sistema. Posebej prikazuje idejnopolitična izhodišča, smotre in politiko CK ZKJ, nato pa posebej prikaže razvoj in dejavnost ZKS, delo vodstev ZKS ter idejno-politično izobraževanje komunistov. četrto poglavje je namenjeno delu CK ZKS in njegovim organom uz-vršnega komiteja, organi-zacijsko-političnega sekretariata, ideološke komisije, organizacijske komisije, komisije za kadre, kontrolne komisije, komisije za mednarodne stike in zgodovinske komisije). V prilogi so opisane strukturne spremembe v ZKS med IV. in V. kongresom. Z osnovnimi značilnostmi našega razvoja med obema kongresoma ZKS bomo bralce seznanili prihodnji teden. Stali so pred zadružnim domom na Gori pri Sodražici. V domu je tudi šola in trgovina. Gorniki so pripovedovali, da so slišali nekaj o ukinitvi četrtega razreda, češ da se bodo četrtošolci prešolali v Sodražico. Pa so udarih po mizi in glasno povedali, da.hočejo imeti popolne štiri razrede. — Tile malčki, ki smo jih dobili sredi snežnega marčevskega dne pred šolo, so povedali, da čakajo tovarišico. Naslednjo uro so imeli petje in pojejo radi. Tudi sicer se dobro uče, saj, kakor so nam dejali, nihče od njih v polletju ni imel slabe ocene. Staršem v mesecu po-klicnega usmerjanja Bliža se čas, ko bo vaš otrok končal obvezno osnovno šolo in se bo moral odločiti za bodoči poklic. Ker svojega otroka poznate najbolj že od detinskih let in imate nanj najmočnejši vpliv, je vaša pomoč pri izbiri poklica nenadomestljiva. Da ne bi bilo pri tem odvečnih težav in da ne bi nehote napak ravnali, vam posredujemo nekaj nasvetov. Otrokov uspeh v šoli je sila pomemben, zato ga ne dajmo v srednjo šolo, če je imel težave že v osnovni! Napačno je mišljenje, da se mu bo, ko bo starejši samo »odprlo«. Po-iščimo torej otroku poklic, ki bo ustrezal njegovim sposobnostim in ga pri tem ne precenjujmo, ker mu bo to škodovalo! Boljše bo, če mu takoj najdemo ustrezno zaposlitev, kot pa da bi ga silili v šole, ki jih ne bo zmogel in bomo zapravili čas in denar, pa otroka nato še težko zaposlili! Nemalokrat se zgodi, da želi otrok v poklic, ki staršem ni po volji. V takšnem primeru moramo ugotoviti predvsem to, ali je res prav, da njegovi želji nasprotujemo. Če so naši vzroki utemeljeni, se skušajmo z njun pogovoriti, če pa ne, ga bo boljše pustiti, da gre v poklic, ki ga zares veseli. Ne smemo pozabljati, da je veselje do poklica pomemben pogoj za zadovoljstvo in za uspeh na življenjski poti! Podobnih težav, na katere bomo naleteli pri izbiranju poklica za svojega otroka, je še več. Ko boste v dvomih, kaj storiti, vam bodo lahko koristno svetovali na osnovni šoli, kjer vašega otroka poznajo. Strokovno pomoč in nasvet lahko dobite tudi v poklicni svetovalnici, zlasti še, če ima vaš otrok duševne ali telesne pomanjkljivosti. Psiholog, zdravnik in socialni delavec vam bodo radi pomagali. Nasveti so brezplačni in neobvezni. Svetujemo vam: že zdaj razmišljajte o otrokovem poklicu in ne odlašajte tega na jesen, ko bodo mesta za uk in za šolanje že zasedena. Pri tem imejte vedno v mislih to, da človeka ne sodimo po poklicu, ampak po tem, kako svoj poklic opravlja! ANDREJ KOCE mladinski svetovalec Iz vseh krajev: dolga vrsta poročil o počastitvi 8. marca Vsako leto dobimo po 8. marcu kopico pisem, dopisnic in drugačnih sporočil o številnih proslavah mednarodnega dneva žena. Tudi letos je bilo tako: dopisniki (stari in novi) nam poročajo iz vseh občin, številnih večjih in manjših krajev, delovnih organizacij ter krajevnih organizacij SZDL, kako so počastili dan žena. Poročila govore o dobro obiskanih akademijah, slavnostnih prireditvah v podjetjih in šolah, o prisrčnih pogostit- PRED UKINITVIJO OKRAJA LJUBLJANA Nov korak za utrjevanje komunalnega sistema Razgovor s podpredsednikom Okrajne skupščine dr. Viktorjem Damjanom Za okrajno skupščino Ljubljana ukinitev okraja in s tem v zvezi razne reorganizacije služb ter prenosi pristojnosti na republiko oziroma občine ni novost, saj^se je začela pripravljati na to spremembo že lani, zdaj pa se priprave bližajo h koncu. Zategadelj zakonska ukinitev okraja, ki bo (po sprejetju zakona) začela veljati 1. aprila letos, ne bo pomenila nekaj nepričakovanega. O tem nam je podpredsednik okrajne skupščine Ljubljana, dr. Viktor Damjan v razgovoru med drugim dejal: »Okraji so v času izgradnje in utrjevanja komunalnega sistema opravili pomembno delo. S tem, ko so utrjevali v okviru komunalnega sistema samostojnost občin, so se te tolikanj uveljavile, da so lahko že same opravljale naloge, ki jim jih nalagata ustava in zakon, kajpak v okviru svojih materialnih možnosti.« — Možnosti posameznih občin na območju okraja pa so dokaj različne. Doslej je zla- sti materialno slabše razvitim občinam v marsičem pomenil okraj oporo. Kako bo poslej glede tega, smo vprašali tov. podpredsednika. »Kolikor posameznih nalog občine ne bodo zmogle same opraviti, bodo morale iskati rešitve za pereča vprašanja v medobčinskem sodelovanju, bodi to na področju družbenih služb, gospodarstva ali uprave. Prav gotovo se bodo za tako sodelovanje najprej odločile tiste občine, ki jih povezujejo gospodarske, geo- grafske, demografske in druge skupne značilnosti. To sodelovanje, ki se je tudi doslej razvijalo, bi moralo dobiti še večji odraz v ustanavljanju skupnih medobčinskih služb, v uspešnejšem združevanju sredstev za gradnjo ključnih objektov in cest ter v sodelovanju v medobčinskih skladih. Občine ljubljanskega okraja že sodelujejo v finansiranju strokovnega šolstva, ljubljanske bolnišnice in podobno. Razume se, da (Nadaljevanje na 2. str.) vah delovnih žena in še posebei o družabnih srečanjih, ki so jih vodstva organizacij SZDL priredila ženam svojih terenov, kjer so zlasti počastili partizanske matere in vdove padlih borcev-junakov. — Veseli smo vseh teh poročil, čeprav žal vseh ne moremo objaviti. Ob njih pa lahko izrečemo iskreno željo vseh naših žena v mestih in vaseh: občutje 8. marca in razumevanje za resnično velike težave zaposlenih žensk ler mater-vzgojiteljic naj se nikar ne manifestira samo enkrat na leto! Vseh 3C5 dni v letu naj bo podobnih 8. marcu: skrbimo z vsemi silami, da bodo uresničene naloge, ki naj olajšajo zaposleni ženi njen trud, odgovornost in pomen, ki ga ima v družbi! Letna skupščino Zveze borcev v Trebnjem Danes dopoldne ob 9. uri se je v zadružnem domu v Trebnjem začela letna skupščina Zveze združenj borcev NOV trebanjske občine; o njenem poteku in sklepih bomo poročali prihodnji teden. Nov korak za urejevanje komunalnega sistema (Nadaljevanje s 1. str.) gre tudi pri tem za prenos in da bodo morali biti republiški organi močnejši faktor razvijanja komunalnega sodelovanja«. — Prenekaterih zdajšnjih okrajnih zavodov, ustanov in služb se utegnejo poslej braniti občine in nemara tudi republika? Kaj pa s tem, smo ga še povprašali. »Prenos ustanoviteljskih pravic in dolžnosti iz okraja na občine oziroma na republiko bo urejeval zakon za izvedbo odprave okrajev, ki ga bo skupščina SRS v kratkem sprejela, če se bo pokazalo, da neki zavod ali ustanova ne opravičuje svojega obstoja, ga bo moč brez škode ukiniti. Povečana samostojnost občin bo nujno terjala močnejšo povezavo med občinami in republiko. Določitev mesta in vloge družbeno-politič-nih skupnosti, predvsem komune v okviru komunalnega sistema in povezava komunalnega sistema z gospodarskim sistemom pa bo med pomembnejšimi nalogami nadaljnjega razvoja našega gospodarskega sistema. To postavlja ob5ine v vlogo osnovnih usmerjevalcev družbenoekonomskega razvoja. Občina nastopa kot činitelj, ki naj predvsem ustvarja pogoje, da bi proizvajalci v procesu proizvodnje lahko kar naj-produktivneje proizvajali. Občina se torej javlja predvsem kot faktor ustvarjanja pogojev za proizvodnjo v tem, da ustvarja pogoje za varstvo družine in otroka, skrbi za vzgojo in šolanje mladine, za zdravstveno varstvo občanov (predvsem preventivno), urbanizira prostor in življenje občana, skrbi za stanovanj-sko-komuna,lno gospodarstvo, za socialno varstvo in podob no«. — Vzporedno z ukinitvijo okrajev se bodo ukinile tudi okrajne gospodarske zbornice in družbeno-politdčne organizacije na ravni okraja. Kam bodo odšli potlej ljudje, ki so delali v teh organih? O tem nam je dejal republiški poslanec Maks Klanjšek takole: )>Okrajna skupščina Ljubljana je imela veliko dobrih kadrov in je med ljubljanskimi občinami zanje precej zanimanja. Slišati pa je, da druge občine v Sloveniji ne kažejo dovolj zanimanja za te kadre. Manj je po teh ljudeh povpraševala tudi republika; morda zato, ker je tudi republiška uprava v reorganizaciji. Toda eno je gotovo: to kadre bo potrebovala tudi republika, že zategadelj,, ker iz svojih izkušenj poznajo problematiko občin. Potrebo po takih kadrih bodo na republiki Čutili brž, ko bodo imeli prve neposredne stike z občinami. Naša kadrovska komisija je začela delati že lani, ko smo zmanjšali število ljudi v upravi okrajne skupščine, pri čemer pa nismo nikogar ponujali in je kljub temu dobi- naš aktualni Idaaentar la večina ljudi iz te skupine, po neposrednih razgovorih z mestnimi občinami in delovnimi organizacijami, dobre zaposlitve. Tudi za ljudi, ki so zdaj še na okraju, posredujemo zveze z bodočimi delodajalci, pri čemer se zanje močno zanimajo tudi delovne organizacije. Seveda je ljudem dano na voljo, kje se bodo zaposlili.« Medtem ko je predvideno, da se bodo pristojnosti okraja s področja odločanja na prvi stopnji prenesle na ob čine, pa bodo prešle pristojnosti organov za odločanje na drugi stopnji v upravno-ka-ženskem postopku na ustrezne republiške upravne organe. Na okraju bo po njegovi ukinitvi ostala še likvidacijska komisija, dokler ne bo opravila likvidacijskih poslov. REM • Posvet na Lcninslcih gorah. Na Leninskih gorah, kakor so Imenuje del Moskve, je bil posvet 19 komunističnih in delavskih partij. Ob koncu so povedali le, da jih je bilo 19 in da bodo uradno sporočilo objavili 10. marca. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Krinka je padla. Pentagonskim strategom niti ni več do tega, da bi svojo intervencijo v Jugovzhodni Aziji ode-vali v plašč »strokovne« pomoči generalskim režimom v Južnem Vietnamu (česar jim tudi prej ni nihče verjel); zdaj korakajo kar z razvito ameriško zastavo. Pretekli torek je 160 ameriških in južnovietnamskih letal bombardiralo mesti Quang Khe in Xom Bong v Demokratični republiki Vietnam. V četrt ure so zmetali nanju 170 ton bomb. In zdaj se izkrcujejo v Da Nangu, v pristanišču Južnega Vietnama, ki leži 88 kilometrov južno od 17. vzporednika in kjer imajo Američani vojno letališče in raketno oporišče, še enote ameriške mornariške pehote. Dejali so, da jih potrebujejo zato, ker se na južnoviet-namske vojake ne morejo zanesti, in naj bi torej ti stražili ameriško vojaško oporišče v Da Nangu. Toda sami ameriški vojaški strokovnjaki povedo, da je toliko ljudi za »stražo« vendarle preveč, novinarji pa so izvohali, da so se te enote posebej urile za gverilsko vojskovanje. In dalje: bombardiranje Severnega Vietnama niso več »povračilne akcije« temveč »uničevanje prcskrbovalnih poti in skladišč Vietkonga«. Naj vsa ta dejstva obračamo kakorkoli, očitno je le eno: Združene države Amerike odkrito razširjajo svojo intervencijo v Jugovzhodni Aziji, ameriški predsednik Johnson se je odkrito izneveril svojim predvolilnim obljubam, ko je govoril o miru in koeksistenci, saj zdaj postavlja v prvi plan vojaško rešitev vietnamske krize. Goldvvater in njegovi, tisti, ki so se pred volitvami najbolj zavzemali za bombardiranje Severnega Vietnama, zdaj ploskajo in go- vore: poglejte, mi smo imeli prav, že takrat smo vedeli, da je moč v Aziji govoriti samo z orožjem. Spopad se razširja, Američani odkrito napovedujejo, da bodo bombardirali sever vsaj po enkrat na teden, v Moskvi pa resno opozarjajo Belo hišo, naj se ne vara, da Sovjetska zveza morda ne bi branila Severnega Vietnama. Svet je zaskrbljen. V tem vzdušju je predsednik Tito poslal poslanico ameriškemu predsedniku Johnsonu, v kateri izraža prepričanje, da vse te ameriške akcije v Vientamu nosijo s seboj resnično nevarnost razširjene vojne. In dalje pravi poslanica, da stališče, ki ga zastopa vlada ZDA, da je namreč vzrok za dolgotrajni spopad v Južnem Vietnamu v vmešavanju sosednje DR Vietnam ne pa v notranjih težavah, težnjah in razpoloženju ljudstva, očitno vodi do sklepa, da je rešitev v vojaških akcijah proti tej državi in nad njenim ozemljem. Ta sklep je po našem mnenju, pravi Tito, zelo nevaren, ker roži, da pripelje do resne razširitve spopada z nedoglednimi posledicami. Ob • oncu pravi poslanica, da je rešitev le v spoštovanju dogovorov ženevske konference in v pogajanjih vseh zainteresiranih strani. Titova poslanica je naletela na velik odmev po vsem svetu. Poslal je ni le Johnsonu temveč tudi U Tantu in šefom nevezanih držav. Jugoslavija pa je tudi sicer sprožila pobudo med nevezanimi državami, ki se posvetujejo, kako bi po svoje prispevali k rešitvi vietnamske krize. Kakšne pa so zdaj možnosti za pogajanja? ZDA pravijo, so za pogajanja, toda najprej naj gredo vsi partizani v Severni Vietnam, Peking je za pogajanja, če prej Američani zapuste Jugovzhodno Azijo, DR Vietnam je najprej izrazil mnenje, da bi bil za pogajanja, potlej pa se je uradno pridružil pekinškim stališčem. Tudi osvobodilna fronta Južnega Vietnama je bila skraja za mirno rešitev krize, pa je kasneje, ko so Američani pokazali nespravljivo stališče, še sama spremenila mnenje. Tudi iz saigonske vlade je bilo slišati glasove za pogajanja, kar so morali potlej preklicati. Skratka, malo možnosti za pogajanja. Treba pa je reči, da jih je čedalje manj, kolikor bolj Američani razširjajo vojno v tem delu sveta. Ob tako nespravljivem stališču Američanov se potlej ne smemo preveč čuditi, če so tudi na konferenci narodov Indokine, ki je ta teden zasedala v glavnem mestu Kambodže Phnom 7enhu, bolj za vojaško rešitev krize, kakor je povedal šef Kambodže princ Norodom Sihanuk, kot pa za pogajanja, četudi je bilo v začetku slišati več glasov za njih. Tako smo se znašli spet na robu prepada, tam, kamor so ameriški politiki Goldvvaterjevega kova pripeljali svet že večkrat in kjer si ga na Kitajskem tako žele. Zato je torej akcija Jugoslavije in nevezanih držav toliko pomembnejša, ker kaže pot iz te svetovne zagate. »Členarji« na osnovnih šolah so problem 35., 36. in 37. člen zakona o osnovni šoli dovoljujejo otrokom v osnovni šoli napredovanje v višji razred, če imajo eno ali dve negativni oceni konec šolskega leta. Letos se je v osnovne šole v krški občini vpisalo 4037 otrok, med njimi pa so bih 403, ki razred ponavljajo, in 341 otrok, ki so napredovali v višje razrede z negativnimi ocenami. Na seji občinske skupščne so 4. marca zlasti prosvetni delavci precej razpravljali o učencih, ki napredujejo v -višje razrede z negativnimi ocenami (o »členarjih«), skupščina pa je zavzela stališče, naj bi se zakon izpremenil toliko, da bi bile dovoljene negativne oce-. ne le iz stranskih predmetov in še za te predpisan popravni izpit. Mladina o gospodarstvu m finančnih vprašanjih 19 članov občinskega komiteja ZMS je na seminarju v šmarjeških Toplicah 6. in 7. marca obravnavalo nekatera pereča gospodarska in finančna vprašanja novomeške občine. Razen tega so se pogovorili o vlogi sindikatov v samoupravljanju, o nalogah komunistov po občinski konferenci in nalogah mladine. V razpravi so se zlasti zadrževali pri šolstvu in odnosih med posameznimi političnimi organizacijami, članom občinskega komiteja ZMS so na seminarju predavali družbeno politični delavci: Slavko Zir-kelbach, Rajko Grimšič, Adolf Šuštar, inž. Jože Tanko, Uroš Dular in Franc Li-par. Občinski komite ZMS bo organiziral še več takih razgovorov in razprav Op perečih vprašanjih, ki zanimajo mladino. I IZ RAZNIH STRANI TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Q Tovariš Tito je povedal listo, kar vsi čutimo in kar nam vsem ni všeč: dirko s cenami je treba zavreti tudi administrativno, če ne gre drugače. Tovariš Tito je namreč pretekli teden potoval po Slavoniji in obiskoval delovne kolektive ter imel vrsto razgovorov z delavci, z vodstvi podjetij, z vodstvi občin in drugimi. Z njim je potoval tudi predsednik zveznega Izvršnega sveta Petar Stambolić, se pravi tisti, ki da lahko neposredno pobudo, da o posameznem problemu razpravlja zvezni izvršni svet in sprejme tudi ustrezne ukrepe. Draže, je dejal tovariš Tito, tudi take stvari, ki jih sploh ne bi bilo treba podražiti. Osebni dohodki rudarjev so pri nas na 32. mestu, vtem ko so drugod 'po svetu med prvimi. Torej je treba popraviti cene premogu, da bodo lahko prišli rudarji do boljših prejemkov. Toda zaradi tega, ker se je podražil premog, ni treba podražiti krompirja, in ker se je podražil časopis, ni zaradi tega bicikelj nič dražji. »Hotel bi vas opozoriti,« je dejal tovariš Tito, »da letos ne bo lahko, da bo mnogo godrnjanja zaradi zvišanja cen.« So stvari, pri katerih je treba cene uskladiti, in so druge, ki s tem nimajo nikakršne zveze, pa je treba preprečiti, da bi tudi tam zrasle cene, kjer to ni upravičeno. Tam je treba poseči s predpisom. »To bomo tudi storili,« je dejal tovariš Tito. Dodal je še, da se mordmo letos odločno lotiti usklajevanja v našem gospodarstvu, toda pri tem ne smemo pozabiti na standard naših občanov. V tovarni Borovo so mu na primer povedali težave, s katerimi se srečujejo med drugim tudi s tem, da jim bo letos trda predla in da bodo morali misliti tudi na znižanje osebnih dohodkov. Ko je tovariš Tito to slišal, je protestiral: naj se zgodi kar koli, tega ne smete storiti, plač ne smete znižati, rešujte to s krediti, razporedite .nanj na sklade toda osebnih dohodkov delavcev letos, ko že tako računamo na draginjo, ne smete prizadeti. ® Od torka do sobote je v Sarajevu zasedal IV. kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Uvodni referat je prebral sekretar Djuro Pucar, razpravljali pa so po komisijah. Kongres je predvsem ugotovil nagel gospodarski in družbeni napredek dežele od zadnjega kongresa, poudaril pa je, da so bila marsikatera področja v tej pospešeni rasti zapostavljena, marsikdaj »Pri cenah malo manj demokracije« pa so bile tudi investicije bolj politične kot gospodarske, se pravi, da so si v marsikaterem kraju zgradili podjetje, za katerega ni gospodarskih pogojev pa so zdaj velike težave z '.jim. Posebej so še opozorili na to, da bi bilo treba hitreje vzgajati lastne kadre in zato nameniti več sredstev za izobraževanje kot doslej. Seveda so tudi potegnili črto pod dosedanjimi rezultati prizadevanj za čim neposrednejše samoupravljanje ter poudarili, da so ustvarjeni ugodni pogoji za še hitrejšo rast. Kongres je za novega sekretarja izvolil Cvijetina Mijatovića, dosedanjega veleposlanika v Sovjetski zvezi. G V razpravi je osnutek resolucije o razvijanju stanovanjskega gospodarstva. Pretekli teden je. o njem razpravljalo predsedstvo centralnega sveta sindikatov Jugoslavije pa tudi sekretariat glavnega odbora SZDL Slovenije. Sindikati menijo, da bi bilo treba poskrbeti za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, sekretariat GO SZDLS pa predvsem ugotavlja, da sama resolucija ne bo prinesla nič več sredstev in da bo potrebna odločna usmeritev vseh subjektivnih sil za to, da bodo sredstva pravilno uporabljena in da bodo angažirali pri tem še več sredstev. OsmMek resolucije, ki naj bi jo sprejela zvezna skupščina, predvideva, da dosedanjega prispevka za graditev stanovanj ne bi več pobirali, ampak naj bi ostal podjetjem. To znese 4 odstotke dohodka podjetja, kar se je doslej zbiralo v raznih stanovanjskih skladih. Te sklade pa so dostikrat uporabljali za vse mogoče, samo za graditev stanovanj ne, pa si zdaj obetamo, da bodo sredstva ostala zares za stanovanja, saj si kolektivi iz njih prav gotovo ne bodo gradili razkošnih palač. V dosedanjih razpravah pa izražajo ponekod zaskrbljenost, kako si bodo pomagali majhni kolektivi, pa recimo prosvetni delavci in podobni, ki ne bodo mogli zbrati toliko sredstev, da bi si sami pomagali. Na to vprašanje doslej še ni bilo čisto jasnega odgovora in bo v -az-pravi bržčas še razčiščeno. 9 Poseben del svoje seje je republiški izvršni svet posvetil problemom zaposlenih upokojence^. Ugotovili so, da bi bilo po novem zakonu prizadetih okrog 20.000 upokojencev samo v naši republiki ter tudi izvršni svet predlaga zveznemu izvršnemu svetu, naj predlaga skupščini* da 'zda ustrezno avtentično tolmačenje, in to tako, ki bo v prid zaposlenim upokojencem, ali pa naj spremeni ustrezni člen zakona. Naš izvršni svet se tudi povsem strinja s stališčem skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja, po katerem naj upokojenci ničesar ne ukrenejo, dokler se stvar ne razčisti. © Pretekli teden so bila pogajanja z delegacijama Madžarske in Bolgarije za ukinitev medsebojnih vizumov. Tako bi tudi v ti deželi lahko potovali brez posebnega njihovega potnega dovoljenja in kar z • -^šim potnim listom. • Itanković se .je vrnil iz ZAU. Podpredsednik SFRJ Aleksandar Ranković se je vrnil iz Združene arabske republike, kjer je bil gost podpredsednika Mc-hi edina. Ranko-vića je sprejel tudi predsednik Naser. Ob zaključku obiska so izdali uradno sporočilo, v katerem je izražena velika zaskrbljenost zaradi dogodkov v Vietnamu. • Delegacija SZDLJ na Japonskem. Delegacija SZDLJ, ki se je te dni mudila v Kambodži, je odpotovala na Japonsko. Delegacija vodi predsednik zveznega odbora SZDLJ Lazar Koliševski. V Tokiu jo delegacijo sprejel predsednik japonske vlade Eisaku Sato, razgovarja pa se z voditeljem socialistične stranke Japonske. • Delegacija ZKJ jc bila v Alžiriji. Vodil jo je član izvršnega komiteja CK ZKJ Voljko Vlahcvič. Ob zaključku je bilo v Alžiru veliko zborovanje aktivistov FLN ter jim je Vlahovič odgovarjal na številna vprašanja o tem, kako gradimo socializem, pri nas, kako rešujemo posamezne probleme. Vprašanj je bilo toliko, da Vlaho-vić ni mogel vsem odgovoriti, ker Je zmanjkalo časa. O Odločitev v Bonnu. Zahodno-nemška vlada se dolgo ni mogla odločiti, kaj naj stori, ker je ZAR povabila predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike TJlbrichta na obisk. Po daljšem posvetovanju so našli sa-lomonsko rešitev: ukinili bodo ZAR gospodarsko pomoč, hkrati pa priznali Izrael. Ce bo ZAR zaradi tega pretrgala stike z Zahodno Nemčijo, ne bo tega kriva bonska vlada, ampak kairska. Zares salomonska rešitev, toda slovita Hallsteinova doktrina je s tem pokopana. Arabske dežele pa že ukrepajo. Irak je odpoklical svojega veleposlanika Iz Bonna, maroški kralj je odpovedal svoj obisk v Bonnu, Alžirija je izrazila vsestransko podporo Naserju, tudi Jemen se pridružuje ZAR . .. Na Zahodu pa so Jezni na Erhar-da. ker je pokvaril pozicije Zahoda v arabskem svetu. VPISOVANJE OTROK V NOVOMEŠKO OSNOVNO ŠOLO Vpisovanje ctrok v I. razred osnovne šole »KATJA RUPENA« v Novem mestu bo 16., 17. in 18. marca 1965 od 8. do 11. ure v pisarni tajništva. Vpisovali bomo otroke — rojene v letu 1958. Starši naj pri vpisu predlože izpisek iz rojstne matične knjige in potrdila o cepljenjih. Ravnateljstvo 2 DOLENJSKI LIST Št. 10 (781) Zaostritev krize v Vietnamu Veo lesa je moč dobiti le od večjega prirastka Na sedaj neplodnih površinah Bele krajine je moč pridobiti v 40 letih okoli 5 milijonov kubikov lesa! - Kako, pove skrbno izdelan elaborat Inštituta za gozdarstvo SRS - Kdo je predvsem dolžan skrbeti za uresničevanje tega načrta, če ne prav potrošniki lesa, ki zdaj čakajo na vsak kubični meter!? V pisarni predsednika občinske skupščine Črnomelj so se zbrali predstavniki sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo SRS, Gozdarskega inštituta, občine in Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Inž. Miklavc iz inštituta je pred vse razgrnil obsežen elaborat, rezultat dolgoletnega dela, študij, proučevanja, merjenja in poizkusov v praksi, uspešnega sodelovanja znanstveno raziskovalnega dela in prakse pod skupnim naslovom; »Premena belokranjskih steljnikov.« Pričetek: v Belokranjskem tednu Elaborat je dobil prve pobude v znanem Belokranjskem tednu, ko so številni kmetijski in drugi strokovnjaki obiskali domala vse va-sd v Beli krajini in proučevali možnosti gospodarskega razvoja tega področja. Zlasti so se zanimali za slabo ah nič izkoriščene površine, imenovane steljniki. Teh površin so naračunali v Beli krajini kar 10.000 hektarov. Kmetijski in V Beli krajini uspeva po ugotovitvah 19 vrst gozdnega drevja. Na osnovi proučevanj priporoča elaborat zeleni in rdeči bor, rdeči hrast in druge vrste. Izredno uspeva akacija, ki zraste v 20 letih do 28 m visoko in da eno drevo tudi do 1.10 kubika lesa. Načrt predvideva skupinske gozdove, to je gozdove z dobrim naravnim podrastom, izpopolnjene z drevesi žlahtnih vrst; dalje: dvostopenjski gozdovi iglavcev, dopolnjeni z listavci in pa tako imenovane zaščitne gozdove ali kot jih imenujejo: varovalno vegetativne. Tudi v teh je moč z vzgojo in nego povečati prirastek lesa. Med vrstami drevja daje elaborat razumljivo glavni poudarek iglavcem. Praksa potrjuje realnost elaborata Izkoriščanje tistega dela steljnikov in slabih gozdov, ki pridejo v poštev le za gozdarsko proizvodnjo, bi dalo .v štiridesetih letih okoli pet milijonov kubikov lesa! V dvostopenjskih in drugih negovanih gozdnih sestojih je čeprav zaradi premalo denar, ja le v manjšem obsegu. Okoli 130 hektarov imajo že zasajenih z zelenim borom, nekaj tudi z drugimi drevesnimi vrstami. -Uredili so več sto hektarov intenzivnih gozdov. Pri tem je izredno važno upoštevanje tistih vrst drevja, ki samorastno najbolj uspevajo na določenih površinah. Tako narava sama kaže, kaj najbolj uspeva na eni ali drugi zemlji. Iz teh naravnih pokazateljev izhaja elaborat in njegovo uresničevanje v praksi. Koliko bi uresničenje tega elaborata stalo in v kolikem ča.su ga je moč uresničiti? Pij Za celotno izvedbo načrta, fi£8 tla bi v štiridesetih letih |Q dobili okoli 5 milijonov (g kubikov lesa na površinah, gg ki sedaj ne dajejo doma-|g| la nič, je potrebno okoli UJ Z milijardi dinarjev — ali Q| skozi deset let vsako leto dvesto milijonov dinarjev. To ni velika številka, če upoštevamo, da so zadnja leta trosili v črnomaljski oblini za napredek gozdarstva gotovo več kot polovico tega zneska, to je letno okoli 100 mi Skoraj 10.000 hektarov pravzaprav neplodnih steljnikov — od lepih brez, kakor jih vidite na sliki, naše gospodarstvo in kmetje nimajo posebne koristi! — V Beli krajini bi lahko pogozdili in že v 40 letih bi nam te površine dale 5,000.000 kubikov lesa! In potrebna sredstva? Skozi 10 let vsako leto samo po 200 milijonov din. Že zdaj jih daje revna črnomaljska občina sama skoraj polovico toliko na leto. In če priskoči na pomoč še industrija? Ne, morala bo pomagati, če hoče dobiti les! gozdarski strokovnjaki so potem delali skupno do ugotovitve, katere površine bi bile primerne za kmetijstvo in katere za gozdarstvo. Delitev gre nekako na polovico. Od te razdelitve površin na panoge so se gozdarski strokovnjaki lotih sistematičnega proučevanja možnosti gojitve gozdnega drevja na površinah, ki so primerne le za gozdarsko proizvodnjo. Plod tega dela je navedeni elaborat, ki zasluži, da bi se z njim seznanili prav vsi in da bi ga čimprej uresničili. Oblike gozda, prilagojene pogojem terena Težko bi našteli vse sestav, ne dele tega elaborata, od letalskih posnetkov do pedološke, geološke in drugih kart, podatkov o lastnosti in sestavinah zemlje, podnebja, vlage, kamenin in drugih. Hkrati so skozi več let proučevali na terenu rast posameznih drevesnih vrst na raznih tleh, vse v sodelovanju Društva inženirjev in tehnikov Bele krajine tor gozdarjev. Na osno-vi tega predvideva elaborat vrste gozdnega drevja, ki ga kaže gojiti kot tudi oblike gozdov. predvidena rast lesa do 40 let, kar pomeni skrajšanje za polovico. V takih sestojih je moč dobiti v štiridesetih letih najmanj 9.60 kubikov lesa na hektar površine. Pri sestojih akacije pa dobimo že v 20 letih najmanj 500 kubikov lesa na hektar! Da to niso številke, postavljene v zrak, potrjujejo merjenja prirastka lesa posameznih vrst drevja v preteklih letih. V Beli krajini namreč ta načrt že tudi uresničujejo, lijonov dinarjev. Zato imajo že okoli 400 hektarov plantažnih in intenzivnih gozdnih nasadov ter 12 hektarov drevesnic, v katerih vzgoje letno okoli 700.000 sadik. To zadostuje za pogozditev 200 hektarov letno. Nekateri vzporedni problemi Načrta ni moč uresničiti v tem času brez vzporednega reševanja nekaterih probJe- mov, ki bi pri tem nastali. Predvsem gre za hitrejši razvoj kmetijstva. Glavni pomislek lastnikov steljnikov bo prav gotovo vprašanje nasti-lja. To je potrebno rešiti z večjim pridelovanjem žitaric, da bi slama nadomestila steljo. Druga, še lažja možnost, je usmeritev na listje, kot je to v vseh drugih področjih, kjer stelje domala ne poznajo. Delno bi pogozdovanje prizadelo tudi pašo. Vendar razen steljnikov je v Beli krajini še obilo tako imenovanih košenic, ki bi jih kazalo preurediti v pašnike, tisto malo krme, ki jo letno pridobe s košnjo na teh površinah, pa bi zlahka nadomestili z boljšim izkoriščanjem obdelovalnih površin. Sicer pa že sedaj ostaja v oddaljenih vaseh čedalje več slabo izkoriščenih površin, ki bi lahko služile vsaj za pridelovanje krme ali pašnike. Kdo naj financira izvedbo načrta? g| Kriza za les je vsak dan Pj| večja. Z lovom na tržišču IJI in s preplačevanjem se ko-f$g ličine lesa ne bodo pove. £ čale. Torej je izhod le v gB večjem prirastku. Hkrati s £35 tem rešujemo ekonomski EU položaj gospodarsko naj-gj manj razvitih predelov ter m vključujemo v donosnost gj domala povsem mrtve po-fgj vršine. Gojitev gozdnega gg drevja v takem obsegu nu-H di nova delovna mesta lju- ■ dem, ki žive na tem ob. H močju. Razumljivo: pri uresničevanju tega načrta morajo sodelovati vsi potrošniki lesa, predvsem pa lesno predelovalna industrija ki z odprtimi rokami že čaka na vsak kubik, enako pa tudi ostali večji potrošniki te surovine. Na sestanku v Črnomlju navzoči predstavniki so brez pridržka pozdravih ta načrt in dejali, da je uresničljiv ob sodelovanju vseh činiteljev. Lep dokaz temu so dosedanji uspehi gozdarjev v Beli krajini, ki si jih prihajajo ogledovat številni tuji strokovnjaki celo iz Amerike! Načrt sam pa ni interesanten le za Belo krajino, marveč tudi za druga področja, kjer je prav tako še veliko površin, ki bi jih bilo moč izkoristiti za intenzivno gozdarstvo. Obrtno gradbeno podjetje REMONT STRAŽA pri Novem mestu razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. GRADBENEGA TEHNIKA 2. VEČ KVALIFICIRANIH ZIDARJEV 5. VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Nastop službe takoj. — Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. V vsake hišo: DOLENJSKI LIST! JAMSTVO — in pravite, da so kreditno sposobni... »BOR« JE REŠILA PREŠIVALNICA čevljarski industriji Bor v Dolenjskih Toplicah bi prav gotovo že odbila zadnja ura, če ne bi razširili prešivalnice in zaposlili mlado žensko delovno silo. V času največjega odliva delovne sile iz manjših in navidezno neperspektivnih podjetij je Bor nabavil nove stroje in sprejel na de- Na novomeškem sejmišču precejšen promet Na sejmu za prašiče v Novem mestu je bil 8. marca precejšen promet. Kupci iz Dolenjske in Bele krajine so pokupili 705 pujskov, naprodaj pa jih je bilo 785. Od 6 do 12 tednov stari so veljali 8.500 do 13.500 din, za večje pa so zahtevali od 14.000 do 25.000 din. Dobra kupčija na brežiškem sejmu 6. marca je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 975 manjših pujskov in 30 večjih. Pokupljenih je bilo 655. Cena: manjši 560—600 din kilogram žive teže, večji največ 400 din kilogram. lo 25 deklet v priučitev; pre-šivalnica ustvarja danes podjetju jedro prometa. Na zeleno vejo pa je podjetju pomagala tudi kooperacija s tržiško industrijo Peko, za katero izdeluje Bor v drugi izmeni. Letos so za Peko že napravili 30.000 parov izdelkov, zdaj pa se pogajajo za nadaljnje količine. Boru je s kooperacijo uspelo znižati stroške režije, ki je bila prej velika hiba proizvodnosti. Finančni plan so v Dolenjskih Toplicah dosegli že oktobra, še boljša pa je bila vnovčena realizacija. V Boru ne skrivajo zadovoljstva, da bodo letni plan presegli za 30 ali 40 odst. Tolikšnega uspeha pa podjetje od leta 1957 še ni doseglo. Letos so začeli razmišljati tudi o izvozu. 2al podjetje ne more biti konkurenčno med izvozniki. Tudi v čevljarski industriji velja, da gre lahko na zunanji trg prodajat samo tisti, ki vsestransko ugodi zahtevam kupcev. Zato pa mora biti že doma pripravljen, se pravi, da mora proizvajati hitro, kvalitetno in poceni. Manjša podjetja, ki si — taka kot so — še dolgo ne bodo priborila izstopne vize, seveda ne morejo konkurirati sodobno urejenim, ker bi bil njihov devizni dinar precenen. DELAVCI IZ DOLENJSKE ki si v Ljubljani lahko sami priskrbijo stanovanje ali bi se na delo vozili, lahko dobijo zaposlitev z možnostjo kasnejše priučitve v TOVARNI KLEJA - LJUBLJANA SMARTINSKA 50 Interesenti naj se pismeno ali osebno zglasijo v tovarni. Andrej Zaje iz Ribnice: »Ponosen sem na moped in televizor" »Ponosen sem na moped, ki sem si ga prislužil v zadnjih dveh mesecih z zbiranjem novih naročnikov na Dolenjski list,« je pred dnevi ves gin j en pripovedoval pismonoša Andrej Zaje iz Ribnice. »Takega uspeha, uspeha zame namreč, nisem pričakoval, trdno pa sem bil prepričan, da bom dobil vsaj eno od številnih lepih nagrad, ki so čakale nas poštarje ...« Andrej Zaje, ki smo ga našim bralcem že predstavili nekoč lansko leto, ni zadnja dva meseca zamudil nobene priložnosti, da ne bi poagitiral za naš list. Ljudi pozna, kakor sam pravi, kot lasten žep; ve, kaj bero in kaj jim manjka iri vedno je znal »pritisniti na pravi gumb«, kakor se temu reče. Naročnike je nabiral no domovih, na cesti, kjerkoli — in vneto pošiljal naročilnice naši upravi. »Ni bila lahka stvar, zbrati toliko naročnikov. Marsikatero popoldne in skoro vse nedelje sem se posvetil temu delu. Ne toliko zaradi nagrad, pač pa tudi zato, da bi se naš Dolenjski list čim bolj razširil, da bi ga lahko redno prebiralo čim več naših občanov. Saj končno 100 dinarjev naročnine na mesec res ni veliko, iz lista V RIBNICI bomo priredili ustni časopis kolektiva dolenjskih novinarjev in ob tej priložnosti izročili KO SZDL televizor - nagrado za najvišje število novo pridobljenih naročnikov! Kdaj in kje: berite v prihodnjem Dolenjskem listu. lažje »obletim« svoj teren kot s kolesom ali peš. Posebno na naši pošti, ko dostavljamo pošiljke tudi v vse bližnje vasi. še bolj kot na moped«, pravi naprej, »pa sem ponosen na televizor, ki ga bo dobila krajevna organizacija Socialistične zveze iz Ribnice, ker je bilo na njenem terenu zbranih največ novih naročnikov. Kar zdi se mi, da sem za našo skupnost priboril lepo nagrado, seveda ne sam, pač pa v sodelovanju z ostalimi kolegi — pismonoši in pa vsemi tistimi, ki so naročili list...« — In kaj boš napravil z mopedom, ko ga boš dobil? »I, kaj, vozil se bom,« veselo odvrne in kar predstavljam si njegovo prvo vožnjo skozi Ribnico. P. G. pa zvemo veliko zanimivih reči, ne le od nas, ampak tudi iz drugih krajev .. .- Moped mi bo zelo prav prišel, saj z njim veliko Pod okriljem šole z-a voznike motornih vozil na Jezici pri Ljubljani je podružnica Združenja šoferjev in avtome-hanikov v Novem mestu priredila dvomesečni tečaj za poklicne voznike motornih vozil. Tečaj je bil zaključen v soboto z razrednimi izpiti in s praktično vožnjo, v nedeljo pa so tečajniki odgovarjali še na vprašanja komsije za diplomski izpit. Ta tečaj je na splošno eden izmed najbolj- Zaključen tečaj za poklicne voznike v Novem mestu ših v Sloveniji, ker tečajniki ves dan prisostvujejo predavanjem, ne pa tako kot v drugih krajih, ,ker pridejo samo ob večerih. Tečaja se je udeležilo 32 šoferjev in avtome-hanikov iz Dolenjske, nekaj pa tudi iz Ljubljane. Mnogi so v sestavku »Zakaj sem postal šofer?« poudarjali, da jim je JLA dala možnost za pridobitev tega poklica in veselje do avtomobilizma. m. PISMA UREDNIŠTVU UKREPATI, PREDEN BO MESREČA! Tovariš urednik! Avtobus, ki vozi na progi Pretoka-Adlešiči-črnomelj, je posebno v zimskih mesecih tako poln, da si tega ne more nihče predstavljati, če sam ne vidi. Največ se vozi delavcev v službo, šolskih otrok je dosti in tudi ljudi, ki gredo v Črnomelj po opravkih, že na postaji Dolenjci je avtobus tako poln, da sprevodnik komaj zapre vrata, ustavi pa se še na štirih postajah. čudno, da se doslej še ni zgodila nesreča, saj bi se na tako slabi cesti prav lahko-Prebivalci teh krajev se sprašujemo, če se res ne da kaj ukreniti, da bi lahko potovali tako kol potniki na drugih avtobusnih progah. Zakaj ne bi vozil se en avtobus ali pa naj bi ta iz Črnomlja prišel še enkrat nazaj po ljudi? Vsak bi raje počakal, da bi se potem udobno peljal, kot pa da vsakič postavlja svoje življenje na tehtnico. NEŽKA RAZTRESEN SLABA ZAHVALA' Tovariš urednik! V prvi letoš-nji številki ste objavili pismo uredništvu z naslovom »Za nekatere ustavlja avtobus po želji, za druge \ pa ne«m 12. decembra sem se peljal s tovarišem Francem županom, piscem omenjenega pisma, v istem avtobusu iz Brežic. V pismu navaja, da avtobus drugim ustavlja kjerkoli, njemu, invalidu, pa ni . hotel ustaviti. To pa ni res. Ker sem imel veliko prtljage, sem res prosil šoferja, naj mi ustavi pred hišo — vendar ni ustavil in izstopila sva skupaj s tovarišem županom pred postajo. S sprevodnikom sva mu še pomagala vzeti kovčke in izstopiti. To je bilo pred postajo in bliže njegove hiše kakor iz avtobusne postaje, tako da tovariš župan neupra-vičeno trdi, da mu avtobus ni hotel ustaviti. Ustavil je tudi na njegovo željo in sam se je strinjal, da tam izstopiva oba. Prav gotovo pa županovo pismo ni lepa zahvala za uslugo, ki sta jo naredila šofer in sprevodnik. FRANC JORDAN Dobrava 9, Kostanjevica DVAKRAT PLAČANA VOŽNJA Tovariš urednik! 12. februarja sem se peljala z avtobusom, ki odhaja ob 9. iz Krškega proti Leskovcu-Veliki vasi-Kostanjevici-Šent-jerneju do Novega mesta. Ko je sprevodnik izdajal vozovnice, sem jo zahtevala do Velike vasi. Dala sem mu 100 din, nato so ljudje še vstopili in izstopili, zato sem Se odmaknila na prvi prosti sedež. V gneči vozne karte nisem dobila. Kasneje je sprevodnik zahteval, naj vnovič plačam. Mislila sem, da se šali, a je mislil resno, zato sem morala ponovno plačati, tokrat 70 din. Sopotnice so videle, da sem res že prej plačala in so to sprevodniku povedale, a ni vse skupaj nič zaleglo. Sto dinarjev danes ni veliko in se ne oglašam zaradi denarja, temveč zaradi nepravilnega poslovanja, želim, da se kaj takega na avtobusih ne bi več dogajalo in menim, da je sprevodnik sicer dober fant, pošten pa le mora biti! ANICA ŽIBERT Ardro pri Raki VPRAŠANJE DIMNIKARJEM Tovariš urednik! Radovedna sem, kako dolgo bodo še dimnikarji tako poredko prihajali k nam na Vidmu pri Krškem ometat dimnike in štedilnike. Poleti ni tako nujno kot zdaj pozimi, ker veliko kurimo z drv-mi in premogom. Plačani so za vsak mesec, pridejo pa po navadi vsak drug mesec. Danes srno 4. marca, dimnikar pa je bil pri nas letos samo enkrat in to 19. januarja-Pihati moram na vso moč v Štedilnik, da mi vsaj malo gori. Jaz pa imam že stara pljuča in ne morem več pihati. Tudi druge moje bližnje sosede se pritožujejo nad dimnikarji. To vemo, da jih je malo; potem pa tudi ne bi smeli jemati plači'a za vsaJc mesec — saj je krivično, jemati plačilo za neopravljeno delo. Prosim, da nam dimnikarji pojasnijo, zakaj ne orne-tajo redno? MARIJA ZUPANČIČ, Resa 48 Letošnji občinski praznik je minil. Vsi občani so znova ugotavljali uspehe, dosežene v preteklem letu, hkrati pa ugotavljali pomanjkljivosti ki bi jih morali še odpraviti Kaj menijo o tem gospodi-nJe, je povedala Anica Benčič iz Črnomlja: — Gospodinje smo za cene najbolj občutljive, zato me. nim, da bi morali kaj več storiti za ustalitev cen. Lani zgrajena cesta od Metlike do Gospodinje smo s trgovino zadovoljne jo v trgovini dovolj. Trgovine so vedno bolj založene a blagom, ki ga potrošniki zah-tevamo in potrebujemo, pa tudi postrežba je solidna. J. š. Alojz Ivanetič -70- letni 7. marca je v krogu domačih praznoval 70-letnico Alojz Ivanetič iz Novega mesta. Jubilant je nosilec spomenice 1941, vse svoje življenje in delovanje pa je posvetil Dolenjski. 1895. se je rodil v kmečki družini v črešnjevcu v Beli krajini. Kot reven študent se je prebijal skozi nižjo gimnazijo v Novem rtiestu in skozi učiteljišče v Ljubljani in nato začel učiteljevati v Beli krajini. Od tam je bil čez nekaj let premeščen v Novo mesto. Jubilant je kot šolnik deloval na vseh področjih prosvetlje-vanja in družbenega življenja že v predvojnem času. Dal je pobudo za ustanovitev Sokolske knjižnice v Novem mestu, ki je bila zatočišče šili-hove in Osolnikove skupine, bil je režiser in masker, zborovodja, glasbeni organizator, udejstvoval se je kot sadjar in vrtnar, bil je pobudnik turizma na Dolenjskem in graditelj koče na' Gospodični na Gorjancih pred vojno, skratka — deloval je res vsestransko. Ker je bil pri delu vedno napreden in iskren, je bil trn v peti klerikalnemu režimu. Ta ga je zato poslal na šolo v Slatnik. Kot avstrijski prebežnik je Alojz Ivanetič že v času oktobrske revolucije v Rusiji sodeloval v vrstah Rdeče armade in je, kot sam pripoveduje, v svojem življenju služil 7 vojska... Ob zlomu stare Jugoslavije je brez mnogih ugibanj takoj našel svoj prostor. V letu 1941 je bil eden prvih organizatorjev OF na Dolenjskem. Okupator ga je zaradi njegovega dela v OF spomladi 1942 poslal v in' ternacijo v Renici. Spomladi 1943 Ivanetič od tam pobegne in se v Toscani bori v vrstah italijanskih partizanov. Nato pride na predstavništvo nove Jugoslavije v Rim, odkoder ga pošljejo v jugoslovansko bazo v Gravino. Od tam odi' de preko Visa s IV. armado na pohod proti Trstu. Po vojni je jubilant do upokojitve služboval pri Državni založbi Slovenije in je bil tam prvi predsednik DS. V Novem mestu je bil nekaj časa predsednik ObLO, sodeloval pa je v vseh akcijah za obnovo do-movine. Poleg mnogih odli' čij, ki ga spominjajo nanje, je v povojnem času prejel še 7 odlikovanj. Jubilantu, ki je ob pogledu na prehojeno pot lahko ponosen, želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! ČRNOMELJ: kandidati m občinski ihm Črnomlja pa je ena največjih pridobitev, katere smo vsi veseli. Želimo si le to, da bi čimprej z gradnjo ceste nadaljevali vse do Vinice. S preskrbo smo zadnje čase gospodinje zadovoljne. Na zborih volivcev smo vrsto lei razpravljali o tem, da manj. ka zelenjava, zdaj pa je ima. Kandidacijski zbori za volitve v občinski zbor so bili zaključeni že prejšnji teden. Volivci so izbrali kandidate večinoma iz vrst že prej evidentiranih ljudi, nekaj pa so jih izbrali na novo. En sam kandidat kandidira le v črnomaljski volilni enoti št. 2, kjer so občani soglasno predlagali inž. Rada Dvorša-ka, povsod drugod pa so izbrali dva, tri ali celo štiri kandidate. Črnomelj — volilna enota št. 3: Štefka Pahulje, uslužbenka iz Črnomlja; Niko Se-lakovič, uslužbenec iz Črnomlja, in Janko Stariha, uslužbenec iz Črnomlja. Črnomelj — volilna enota št. 4: Vladka Vanovič, učiteljica iz Črnomlja; Rade V-li- 1 KRI, KI REŠUJE I I ŽIVLJENJE I Zadnjih 14 dni so darovali krt na novomeški transfuzij- p g ski postaji: Rozi Medle, Feliks Glivar, Ivan Turk, Karel Bar- g H bič, Alojz Avbar, Jože Kralj,. Jože Mum, Jože Mikec, Ivan g g Zupančič, Ivan Gregorčič, Martin Jordan, Stanko Papež, Ja- g g nez Jalovec Jože Berkopec, člani kolektiva IMV Novo me- g g sto; Marjan Krštinc, Jože Tomažin, Jože Meglic, Valentin g g Dobnikar, člani kolektiva PLM Novo mesto; Marija Pureber, g g član kolektiva TNZ Novo mesto; Janez Gornik, član kolekti- g g va Krka Novo mesto; Lado Kauh, Franc Ogrinc, Vida Pu- g g celj, Martina Likar, Martina Bračko, Alojz Fink, člani kolek- g g tiva Pionir Novo mesto; Jože Cirnski, član kolektiva Kurilni- g s ca Novo mesto. g Anton Srebrnjak, Alojz Pavček, Franc Pavlenič, Jože g g Kulavic, Tone Turk, Ciril Parkelj, Franc Lobe, Štefan Horvat, f§ g Miha Papež, člani kolektiva IMV Novo mesto; Ivanka Mal- p = narič, Angela Kisovec, Anica Boljka, iz Narodne banke No- g g vo mesto; Viljem Fortun, Jože Tavčar, Ivan Hrovat, Jože Pro- g §§ sinečki, Zvone Bečaj, iz Postaje LM Novo mesto; Marjan Pu- g H reber, član kolektiva TNZ Ljubljana; Ladislav Brulc, Marija g g Kos, člana kolektiva Osnovna šola Brusnice; Slavko Padcršič, g g član kolektiva Splošna bolnica Novo mesto; Vlado Mali, član g g kolektiva Zapori Novo mesto; Alojz Božič, upokonejec iz g g Brusnic; Franc Gaivoda, upokonejec iz Brusnic; Martin g g Ruk.še, član kolektiva Droga Portorož; Franc Jenič, posestnik g g Iz Velikih Brusnic; Angela Košmrlj, gospodinja iz Potovrha; g g Jožefa Mavsar, gospodinja iz Velikega Slatnika; Ana Berko- m g pec, gospodinja iz Brusnic; Marija Drganc, gospodinja iz g g Velikih Brusnic; Martina Gazvoda, gospodinja iz Velikih Brus- g g nic; Jože Malnarič, član kolektiva Cestno podjetje Novo me- g g sto; Marjan Turk, član kolektiva Elektrotehnično podjetje g g Novo mesto; Martin Vidmar, član kolektiva VP 4879 Novo g g mesto; Franc Brudar, posestnik iz Potovrha; Miha Brulc, po- g m sestnik iz Stopič, Pavla Penca, gospodinja iz Malega Slatnika; g g Ana Prešern, gospodinja iz Potovrha; Ana Pavlin, gospodinja g g iz Potoviha;Marija SČničar, gospodinja iz Smolenje vasi; g g Francka šlejkovec, gospodinja iz Malega Slatnika; Jožefa Gre- g g gorčic, gospodinja iz Smolenje vasi; Alojzija Scničar, gospo- g g dinja iz Smolenje vasi. g nHHHBJHIIHIlillllil^ nič, "benec iz Črnomlja; Janez Vitkovič, upokojenec iz Črnomlja. Črmošnjice: Anton Hutar, kmet iz Rožnega dola; Jože Sever, kmet iz Pribišja; Janez Lavrin, kmet iz Rožnega dola; Tvan Venetič, kmet iz Vr-čic. M. Črešnjevec: Žan škrinjar, kmet iz črešnjevca; Milan Jurajevčič, delavec iz Stranske vasi; Martin Radoš, kmet iz Cerovca. Semič: Jože Kočevar, uslužbenec iz Semiča; Anton Luke-ždč, upokojenec iz Vavpčje vasi. Marindol: Jovo Milic, kmet iz Marindola; Janko Stareši-nič, delavec iz 2uničev; Jože Požek, kmet iz Gorenjcev; Peter Dragičevič, delavec iz Mihcev. Dragatuš: Leopold Bečaj, uslužbenec s Pustega gradca; Vlado 2epič, delavec iz Obrha; Janez Butala, kmet iz šipka; Alojz Juršak, delavec iz Zapudja. Belčji vrh: Alojz Panjan, kmet iz Malega Nerajca; Franc Flajnik, kmet iz Belč-jega vrha; Alojz štajdohar, logar iz Vel. Nerajca; Franc Hudelja. kmet iz Knežine. Preloka: Franc Balkovec, kmet iz Preloke; Stane Novak, kmet iz Preloke; Franc Starešinič, kmet iz Preloke; Franc Starešinčič, kmet iz Zilj. Stara Lipa: Vincenc Flajnik, kmet iz N. lipe; Ivan Lasič, kmst iz Gor. Suhora; Mirko Videtič, kmet iz Stare Lipe; Matija Kobetač, kmet izDrež-nika; Jože Sladic, kmet iz Hrasta. Učakovci: Matija Simčič, kmet iz Vrhovcev, Mirko špe-ha'', kmet iz U2akovcev; Janko Moravec, delavec iz Uča-kovcev; Jure Hudak, delavec iz Sečjega sela. Gribije: Alojz 2eljko, kmet iz Cerkvišč; Danijel Šimec, kmet iz Gribelj; Janez Štru-celj, kmet iz Gribelj. ^-"niče: Rudolf Habe, delavec iz Tribuč; Ana šikonja, delavka iz Tribuč;. Peter Pri-janovič, kmet iz Tribuč; Niko Vrlinič, kmet iz Bojane« v. Dobliče: Stanko Držaj, kmet iz Jerneje vasi; Janez Kocjan, uslužbenec iz Doblič; Lojze Pezdirc, delavec iz Jel-ševnika; Anton Cerar, kmet iz Doblič. Kanižarica: Anton Dvojmoč, uslužbenec iz Kanižarice; Janez Klobučar, kmet iz Kočevja. Petrova "as: Jože šprajcer, kmet iz Lokev; Jože Plut, delavec iz Petrove vasi; Stanko Grahek, -uslužbenec iz Lokev. Vojna vas: Anton švajger, kmet s Čudnega sela; Stanko Vajs, uslužbenec iz Vojne vasi; Stanko Banovec, kmet iz Desinca; Anton Butala, delavec iz Vranovič. -lš Letošnji piknik bo v Grobifcih 2e desetič bo letos Slovenska izseljenska matica priredila izseljenska teden, osrednje srečanje rojakov pa bo tokrat na pikniku v Grobljah pri Domžalah. Predvsem v Ljubljana bo v okviru tega tedna tudi vrsta lepih kulturnih prireditev. Razen srečanja v Grobljah bodo tudi lokalne prireditve izseljencev v Gorici, Trbovljah in v Prek-murju. Iz Evrope in Amerike že prihajajo prve prijave skupin naših rojakov. Iz ZDA imajio do sedaj prijavljene štiri skupine izseljencev; tri bodo potovale z letalom, ena pa z ladjo. Iz Kanade pridejo rojaki z letali v treh 'pi-nah, iz Nemčije na bo pripeljalo več posebnih vlakov, medtem ko bodo imeli redni vlaki za izseljence posebne vagone. Seveda pričakujejo glavne prijave šele pomladi. Lani je obiskalo stare kraje okoli 2500 naših izseljencev, predvsem iz Evrope, medtem ko je prišlo rojakov iz ZDA na obisk okoli 500. 4 DOLENJSKI LIST Št. 10 (781) Predpisi niso vse — so šele začetek! Komisija za vprašanja borcev MOV pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije je na podlagi poročil »s terena«, dolgotrajnih izkušenj in opazovanj pripravila za poslance izčrpno »Informacijo o problemih borcev NOV«. Neposredni povod za sestavo tega informativnega gradiva je bila brez dvoma tudi potreba, da se ob pripravi novih zakonskih določil, ki se nanašajo na borce In njihove življenjske razmere, poslanci kar moč nazorno seznanijo z vprašanji, o katerih bodo odločali z glasovanjem. Igo Tratnik, ljubljanski dopisnik mariborskega VEČERA, je v sobotni številki VEČERA objavil na-slec'vji razgovor s tovarišico Majdo Gaspari, članico izvršnega sveta SRS in predsednico posebne komisije za ureditev najvažnejših vprašanj članov Zveze borcev. Razgovor v celoti ponatiskujemo, zlasti še zato, ker bodo ljudski poslanci republiškega zbora Skupščine SR Slovenije že danes dopoldne med drugim na svoji seji v Ljubljani razpravljali tudi o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu kmetov — borcev NOV in njihovih družinskih članov. Govorili bodo tudi o predlogu zakona o dodatku zaposlenim udeležencem NOV, na dnevnem redu zbora pa je tudi razprava in sklepanje o predlogu priporočila o dajanju stalnih priznavalnin bivšem borcem NOV. Vsa ta vprašanja zanimajo neštete bralce našega lista in z dovoljenjem ter tovariško naklonjenostjo uredništva dnevnega lista VEČER iz Maribora objavljamo intervju s tov. Gasparijevo v celoti. • V zvezi s tem izredno pestrim in razgibanim dogaja, njem (ki zajema na primer tudi novi temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju) smo naprosili predsednico komisije Majdo Gaspari za razgovor o stvareh, ki bodo borce najbolj zanimale. $ Kakšno mesto zavzema vaša »Informacija« v sklopu reševanja borčevskih vprašanj? O.: Napak bi bilo, če bi »In. formacijo« ocenjevali v stilu »doslej ni bilo nič, zdaj bo pa vse«, želim poudariti, da je zbrano gradivo, ki smo ~a predložili republiški skupščini, samo pregled dosedanjega (kontinuiranega) dela in okvirni program za vnaprej. Gre torej za nadaljevanje pobude, ki jo je začel GO SZDL Slovenije v zavesti, da organizacije ZB ne zmorejo vsega same in je potrebna široka zavzetost vseh družbenih činite-ljev, v prvi vrsti občinskih skupščin in — seveda — republiške skupščine. ® Katero izboljšanje bodo borci najbolj pozdravili? O.: Zaposleni borci prav gotovo nov zakon o borčevskem dodatku. Za zdaj je ta še v obdobju »predloga« oziroma v »pripravljanju predloga zakona«, vendar menim, da bodo poslanci novi zakon prav gotovo izglasovali, kar lahko sklepamo po dosedanjih raz. pravah v skupščinskih odborih. Kaj bo prinesel nov zakon? Na kratko povedano: povišanje borčevskega dodatka v naši republiki od dosedanjih 16 tisoč (polni znesek za borce iz leta 1941) na 59 tisoč dinarjev. © Kakšni problemi se postavljajo pred borce v zvezi z novim pokojninskim zakonom? O.: Pravzaprav isti kot pred drage, vendar je treba pripomniti, da je nekaj točk novega zakona, ki borce prav posebej neprijetno prizadenejo. Naj pripomnim, da se pri tej sodbi naslanjam na tol-mačenja, ki imajo ta čas največjo veljavo. Pri nas menimo, da ni pozitivno če borci izgube pravico do pokojnine v primeru, ko izpolnijo potrebne pogoje zanjo, vendar ostanejo še naprej v delov, nem razmerju. To velja pravzaprav za vse, in ne samo za borce. Po naših podatkih je veliko borcev, ki jih bo ta določba prizadela. Podoben položaj je tu. di z borčevskim dodatkom, ki naj bi ga zaposleni borec Izgubil, če ostane v delovnem razmerju, ki si je že pridobil pogoje za pokojnino. Vzemimo, da gre borčevski dodatek vsakemu zaposlenemu borcu, ne glede na delovno dobo. Sicer pa — kolikor vem, so slovenski predstavniki že začeli v zvezni skupščini in drugih pristojnih zveznih organih po-stopek za spremembo nekate- rih določil v novem pokojninskem zakonu. @ Slišati je, da lahko tudi Maistrovi borci pričakujejo premik na boljše? O.: Točno! Gre za to, da se udeležencem I/ svetovne vojne prizna višji pokojninski razred, kar pa po sedanjih do. Iočilih ne bi veljalo za Maistrove borce, ki niso bili v I. svetovni vojni. Mi smo se zavzeli za to, da bi imeli pravico do višjega pokojninskega razreda tudi borci za našo severno mejo. Zakaj bi jih zapostavljali! Morahio pravi, co imajo, da se izenačijo s tistimi, ki so bili aktivni udeleženci svetovne vojne! @ Po zadnjih razpravah v skupščinskih odborih kaže, da se bo dvignila spodnja meja priznavalnin. Kakšno vlogo sploh prisojate priznavalninam? O.: Rada bi poudarila, da je priznavalnina tisti regulator, s katerim lahko rešujemo vse pereče probleme, ne glede na borcev staž in status. Pri presoji priznavalnine naj bi bil odločilen dejanski socialni položaj borca. Bistveno je, da bodo priznavalnine — ta bo znašala najmanj 10 tisoč dinarjev — dodeljevale občine, in prav zato morajo občinske skupščine spoznati svojo polno moralno in dejansko odgovornost pri reševanju borčevskih vprašanj. Prav gotovo izgovor na po. manjkanje finančnih sredstev ne bo utemeljen, ker so slabo razvite občine dobile od republike precejšnja dopolnilna sredstva, s katerimi bodo prav pri borčevskih pri. znavalninah pokazale svoje razumevanje. Seveda, dopolnilna sredstva niso bila dodeljena namensko in se bo lahko zgodilo, da bodo odšla drugam... Prav zato sem tako poudarila moralno odgovornost občinskih skupščin m mislim, da bo treba odločno nastopiti proti takim skupščinam, ki bi s premajlmo mero te odgovornosti izneverile pričako. vanja. Pri dodeljevanju priznavalnin so doslej veljala zelo ostra merila, kar se mi ne zdi prav. Treba je podrobno proučiti vsak primer posebej in ne biti skop tedaj, kadar gre za dejansko potrebo in kjer lahko borcu pomagamo do dostojnih življenjskih razmer. Ne razumimo se napak! Priznavalnina ni podpiranje ti. stih, ki ne bi marali delati, če lahko! Poudarila sem de- Ljubljansko zborovanje— manifestacija samoupravljanja 8. maja bo v navi športni dvorani v ljubljanskem Tivoliju zborovalo 6.000 samoupravljavcev iz vse Slovenije -Ljubljana se temeljito pripravlja na praznik - Kulturne nagrade mesta Ljubljane ob 20-letnici osvoboditve slovenskega glavnega mesta - Proslave po vsej Sloveniji V delovnih organizacijah, izavodih, šolah, krajevnih skupnostih, družbeno političnih organizacijah in društvih po vsej Sloveniji se že pripravljajo na proslavljanje 20-letnice osvoboditve. Razen teh proslav, ki bodo izraz pobud in delovne vsebine najširšega kroga delovnih ljudi, se Slovenija pripravlja na centralno republiško proslavo z več prireditvami. O tem so v imenu odbora za praznovanje 20-letnice poročali na tiskovni konferenci 8. marca v Ljubljani dr. Marijan Brecelj, inž. Marijan Tepina in drugi člani odbora. Ob proslavi bo Glavni odbor SZDL Slovenije izdal brošuro »Dvajset let razvoja SR Slovenije«, ki bo obravnavala družbeni razvoj po osvoboditvi. Na konferenci so poudarili, naj bo težišče proslav ocena celotnega povojnega razvoja, pri čemer mora obravnavanje življenjskih vprašanj prevevati dejstvo, da je razvoj samoupravljanja delovnih ljudi podlaga družbeno političnega in ekonomskega sistema pri nas. 27. aprila bo v Ljubljani plenarna seja GO SZDL Slovenije, posvečena spominu na Osvobodilno fronto in vstajo slovenskega ljudstva proti fašističnemu in nacističnemu nasilju. Ob tej priložnosti se bodo pogovorili o sklicanju kongresa SZDL Slovenije. 5. maja bo velika slovesnost v Ajdovščini, kjer je bila pred 20. leti ustanovljena prva slovenska vlada. Tu bodo počastili spomin na velikega revolucionarja in predsednika prve slovenske vlade Borisa Kidriča. Slovesnosti se bodo udeležili med drugim člani republiškega izvršnega sveta, preživeli člani prve slovenske vlade in predsedstva SNOS. Do 7. maja bodo na ljubljanskih Žalah uredili spominski park padlih borcev in talcev. 8. maja pa bo v novi športni dvorani v Ljubljani, (Tivoli) zborovanje okoli 6000 predstavnikov — samoupravljavcev iz vse Slovenije. To bo osrednja republiška proslava, ki bo tudi delovne narave. Samoupravljavci bodo na zborovanju obravnavali samoupravljanje na prehojeni poti in v prihodnosti. 8. maja, zvečer pred obletnico osvoboditve slovenskega glavnega mesta, bo slavnostna seja za odbornike vseh ljubljanskih občin, borcev in aktivistov okupirane Ljubljane in za predstavnike osvoboditeljev Ljubljane. Isti večer bo v Ljubljani splošno ljudsko veselje. Naslednji dan, 9. maja, bo tradicionalni pohod po poteh partizanske Ljubljane. Ob 20-letnici osvoboditve slovenskega glavnega mesta bodo podelili tudi nagrade mesta Ljubljane kulturnikom za njihova najboljša dela. Ljubljančani in gostje si bodo lahko v prazničnih dneh ogledali razstavo o razvoju in elementih za generalni urbanistični načrt Ljubljane. Na tiskovni konferenci so tudi povedali, da bodo imela pečat 20-letnice tudi vsa prvomajska praznovanja ter teden mladosti. jansko potrebo, vendar tako, da prideta čut do človeka in humanizem do polnega izraza. Republiška skupščina bo poslala vsem občinskim skupščinam priporočilo, da do 1. maja urede vprašanja priznavalnin in tudi kasneje posvete borcem polno skrb. 0 Po zadnjih podatkih so bored-kmetje v zdravstvenem pogledu na najslabšem med vsemi udeleženci NOV. Lahko prav zato pričakujejo kakšne izboljšave v zdravstvenem varstvu? O.: Zdravstveno zavarovanje za borce-kmete bo v kratkem urejeno tako, da bodo tisti, ki bodo imeli urejeno pravico do dvojne dobe, polno zdravstveno zavarovani, s tem da bo družba nadomestila manjkajoči del prispevka. Po naših podatkih je v naši republiki okoli 28.000 kmetov- borcev in od teh bi jih lahko uveljavilo dvojno dobo okoli 15.000. Treba je reči, da je le maju-no število kmetov doslej doseglo priznanje dvojne dobe, kar je razumljivo, saj jim ta ni prinesla koristi kot zapo. slenim borcem. Občinske komisije bodo morale krepko prijeti za delo, da bodo ti borci-kmetje (in seveda tudi drugi, ki še niso uveljavili pravic) uredili te odnose najkasneje v 2 letih, kar bo bi. stvenega pomena pri zdravstvenem zavarovanju zanje in za njihove svojce. Za konec bi poudarila naslednje: predpisi sami od sebe ne bodo rešili ničesar. Ne smemo se suženjsko oprije. mati mnenja, da smo že vse storili, če smo sprejeli predpise. To je šele začetek! Na nas ljudeh je, da jim damo kri in življenje! (Iz VEČERA) Zahvala rojaka iz Argentine čutim se dolžnega, da se vam zahvalim v imenu članstva Slovenskega podpornega društva EDINOST v Cordcbi, jugoslovanske kolonije, zlasti pa v svojem imenu za vse, kar ste naredili za nas pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani. Posebno se moram zahvaliti predsednici Zimi Vr-ščajevi in tajniku Tonetu Bro-žiču kakor tudi vsem drugim pri Matici za tako prisrčen in ljubezniv sprejem, ko sem se po 37 letih vrnil v dragi rojstni kraj. Zahvaljujem se tudi vam, ki ste mi dali šoferja in finančno pomoč ter nudili priporočila za ogled raznih zanimivosti kot: ljubljanski LITOSTROJ, kranjsko ISKRO, jeseniško ŽELEZARNO in svetovali izlet na Jadran. Zahvaljujem se vodstvom tovarn in drugih objektov, ki so bili ljubeznivi ob mojem obisku in mi pojasnje. vali, kar me je zanimalo. Rad bi se zahvalil vsem, toda v teh skromnih vrsticah je to nemogoče. Ob njirvovi pomoči sem videl v 7iaši novi Jugoslaviji veliko zanimivosti in napredek, bodite pa prepričani, da bom o vsem z veseljem pripovedoval rojalcom in dru-gim, kako se živi v driavi, kjer si narod sam gradi svojo prihodnost Iz domovine sem odšel z najlepšimi vtisi in spomini, ki jih bom nosil v srcu vse življenje. Vam v imenu vseh tukajšnjih rojakov iskreno če* stitam in vas pozdravljam. ANTON GOVEDNIK predsednik društva EDINOST U Celjska cinkarna je lani izvozila v tujino za 4,7 milijona dolarjev (namesto 3,3 planiranih) Izdelkov. Letos namerava izvoziti za 4,9 milijona dolarjev izdelkov in povećati uvoz surovin na 2,2 milijona dolarjev. D Po družbenem planu za leto 1965 bo trgovina povečala promet za 11 odst., trgovina na debelo pa za 12 odst. v velike detajlistične trgovine v Jugoslaviji bodo letos investirali 75 milijard dinarjev. I ¥ slovo temm Težaku' Prejšnji teden nas je zapustil Janez Težak, 78-leini kmet iz Bereče vasi, znan daleč naokrog. Množica domačinov ga je pospremila do njegovega poslednjega doma, kjer je ob odprtem grobu osvežil spomine na njegovo težko življenjsko pot Jože Mihelčič v imenu občinskega odbora ZZB Metlika. Janez Težak je moral še mlad po svetu in si služiti kruh v tujini. Kot vojak v prvi svetovni vojni je okusil vse tegobe fronte, nazadnje pa je bil še ujetnik v carski Rusiji. Vedno je bil naprednih misli in tako je vzgajal tudi svoje otroke. Pet njegovih sinev je šlo v partizane, od teh pa se trije niso več vrnili. Pokojnik je začel že leta 1941 sodelovati z osvobodilnim gibanjem. Pri njem je bila javka za borce in aktiviste, prinašal je hrano na Gorjance ter vzdrževal z borci stalne zveze. Da njegov delež v NOB ni bil majhen, pričajo številna odlikovanja, ki jih je prejel za svoje zasluge. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal za vedno v lepem spominu! Pokojni Janez Težak med tovarišem Aleksandrom Ranko vicem ter Krašovčevo mamo iz Bušinje vasi; slikali smo jih junija 1960 v Dolenjskem muzeju, ko je bil v Novem mestu v&ik Zlet bratstva in enotnosti. Tovariš podpredsednik republike se je takrat na pobudo okrajna Zveze borcev sestal z mnogimi zaslužnimi starimi partizani, partizanskimi materami in aktivisti 12 Udarci padajo proti zemlji, vlečke njihovih pelerin se vlečejo po vrhu streh in pokrivajo rožnate barake kot črni mrtvaški prt. Tema. A Danijela čuti, da jo gledajo udarci na gong skozi okno barake skupaj z nemškimi glasovi. Krohočejo se... dekliške glave se vrtijo pred njenimi očmi kot kolesa. .. kolesa nočnega tramvaja na zaspanih kongresnih ulicah... kolesa lokomotiv. .. ZMAGI NAPROTI! ... Roga j oči se obrazi sprevodnikov.. . Danijela je v svoji sobi... in zdaj je na postaji v Metropoliju med dekleti tega transporta ... »Zakaj odhajaš, Dani?« »Da ti prinesem darilo, srček.« Kolesa bobnijo po tračnicah. Noži prebadajo kolesa — da, vzela bo nož in ga zabodla v Nem- Danijelina ušesa so zamašena. Razuzdani Nemec kriči vanjo kot iz velike daljave. Divji odmevi lju-dožerske pesmi. Ve, da jo je potegnil za lase, a ne čuti bolečine. Njene oči so zaprte, vendar vidi čipkaste zavese na oknih barake z izrezljanimi podobami na sredi. Figurice so bele od dnevne svetlobe. »Nemški vojaki vas bodo naučili!« Med glasnim jemanjem sliši raska-vi, grobi glas Nemca, ki kraka v njeno uho. Njene oči so zaprte. Glas ima rdečkast, pijan obraz in usnjen jopič: »13« .. . Enake zavese... kot v Baraki za raziskovanja. .. Nemški vojaki vas bodo naučili ... Obraz neandertalske mumije leži na njej, grebe po njej, ji liže obraz. Danijela leži zvezana kakor v kletki, z razkrečenimi noga- ■KA-CETNIK 135633 4& * ca, ko bo ležal na njej. Nož reže in para in nemška kri privre na njene prsi, teče po njeni vžgani številki. Noč. škrlatna noč. Ulice v Kongresii trdno spijo, toda železna kolesa nočnega tramvaja vozijo s strašanskim hruščem po tirih. Danijela zabada in para z nožem tako, da je modri napis FELD-HURE rdeč, preplavljen z nemško krvjo. Njeni prsti so lepljivi od krvi in oči vidijo črke FELD-HURE krvavo, tako kot je iz besede JUDE na čelu šlamkovega očeta kipela kri. Kri za kri. Nemška kri... Vrata so se na stežaj odprla. Baraka se polni z Nemci. Trušč. Zmeda. Nešteti črni škornji. Kipeč kotel. Nemščina. Kriki. Kroho-tanje. Ni več rešetk. Ni več kletk. Vse je razpadlo. Ni več koles. Okrogla dekliška glava je padla na posteljno vzglavje ... Zabavanje gostov. Ob Danijelini postelji obeša neki Nemec svoj suknjič v omaro. Na sosednji postelji gleda dekle naravnost Nemcu v oči. Smehlja se — a smeh joka, kakor da bi ga bila potegnila iz vrča s solzami. Dekletove oči preiskujejo Nemcev obraz in skušajo uganiti po izrazu: kaj ji danes obeta ta obraz? Ali je iskrica človečnosti v njem? Dekle išče to iskrico. Želi jo najti, se je oprijeti, stegniti k njej roko kot utopljenec. Njeno življenje je zdaj v njegovih rokah. Zdaj je njegova. Vsa. Povedal bo svoje mnenje o njej in njegovo mnenje je nepreklicna obsodba. Se bo nasitil kakor zver, ko požira svoj plen in odide kruleč svojo pot, ali pa jo bo poslal na ponovni »raport« — kar tako za šalo? mi in ne more ganiti z roko. Ne more zbežati. Iskre. Rumene iskre švigajo iz rdečih kolobarjev. Mumija jo pokriva. Danijela čuti Nemcev vonj. Njegova usta so na široko odprta. Veliki zobje — zobje zveri. Njegovi prsti so se zarili v njeno telo kakor rakove klešče. Glavni zdravnik jo opazuje v kletki. Njegove oči se dobrohotno smehljajo. Danijela je privezana k mizi. Ne more se premakniti. Schult-ze bo zdaj zdaj zadegal svojo dolgo palico vanjo. Gumijasta konica doseže njeno oko, vsak trenutek ga bo prebodla, izsesala njeno življenje. Schultze se hihita. Na glavi ima črno SS-ovsko čepico. Schultze — saj to je glavni zdravnik. Njegov obraz je sila resen, ko se obrne k Nemcem v jablovskem gozdu in pravi: »Die Jungen bodo zadovoljni z njo.« Dekleta v nasproti ležečih kletkah vežejo rdeče cvetove v platnene prte. Tamle je neiz-gotovljena roža — videti je kakor zmečkana glava učitelja zgodovine v krvavi mlaki... Danijela hoče zakričati. Njena glava se premetava po blazini — kakor glava tiste deklice, ki so ji iztrgali iz trebuha organ in ga dali v posodo. Danijela odpre usta, hoče zakričati, pa ne more. Boji se. Strah ji je začepil grlo. Spodaj v trebuhu ji vzplamti bolečina kot zubelj, ki se je dvignil iz kupa pepela... Slovaška zdravnica drži v rokah iglo. V stekleni cevki se dviga njena kri. »Nemški vojaki vas bodo naučili.« »Die Jungen bodo zadovoljni z njo.« Rdeči cvetovr so malomarno raztreseni po belem prtu. »Dani je kot popek. Ko se bo razcvela, bo njena lepota jemala človeku vid...« »Seveda sem rekel, da si moj prelepi cvet...« Na zavesah, ki zagrinjajo okna barake, igra nebo čudno laterno magico: ljudje, ki bežijo v goščavo.. . V sosednji postelji je Nemec vstal. Zdaj se pripravlja na odhod. Dekletove roke, bele, gole roke se ga oprijemajo. Na njenem obrazu se prikaže smehljaj in njene ustnice šepetajo: »Prosim, gospod, ste bili zadovoljni?« Nemec jo odrine, pljune in odide. Dekle obsedi, bele, gole roke ji malodušno visijo ob nogah. Gleda za njim, ki odhaja in nosi v žepu usodo njenega oskrunjenega življenja. V mislih vidi morišče. Gleda, gleda. Nemec je bil že odšel, ona pa še vedno strmi za njim —. Ali je bil?... 2. ... Danes zvečer ... po poslednjem udarcu na gong... Mora biti danes! se je odločila Danijela. Baraka je pospravljena, tiha, prazna, kakor da ni v njej žive duše. Vsak" trenutek bodo ugasili luči. Vsak trenutek se bo razlegel zadnji udarec na gong. Potem mora vsakdo spati. To je pač eno izmed taboriščnih pravil. Nemci skrbijo za njihovo blaginjo. Dekleta morajo biti ob dveh krepke in sveže. ca Dve vrsti postelj segata na sredo barake dve vrsti otrplih trupel, ko so jih položili ob stene s steg-njenirni nogami. Spati! A prav zdaj se morišče najraje prikazuje pred očmi. Prav zdaj, ko je vsaka sama v svoji postelji, ko se pogovarja sama s seboj, je srce polno preteklega dne in čuti strahoto »raporta«, ki preži zanjo jutri. Spati! Po zadnjem udarcu na gong morajo vse zaspati. Toda kako podrediti spanec nemški odredbi? Kako predpisati spancu, naj pride in zakrije s svojimi krili predstavo Nemcev in morišča, saj neprestano mrgolijo pod zaprtimi vekami? Kako naj spanec uspava smrtni drget telesa? ... čeprav je vse skupaj slepomišenje z usodo. Tu so dekleta z dvema »raportoma«. Tem pravijo »srečnice«. že dolgo so tu. Preživele so mnogo deklet, ki so prišle sem, ko so one že imele svoja dva »raporta«. Izročilo v taborišču pravi, da bodo »srečnice« dočakale svobodo. Kljub temu se ponoči v svojih posteljah tresejo in boje jutrišnjega dne bolj kot druge. Preiskujejo, vedno znova preiskujejo Nemcev obraz. Z vso močjo si hočejo priklicati v spomin vsako njegovo besedo, kretnjo, pogled ob odhodu: ali bodo živele? Je bil zadovoljen?- .. Lahko verjameš v ljudsko izročilo, če ne gre za tvoje življenje. ... Danes ponoči! Po zadnjem udarcu na gong, ko bodo v barakah ugasili luči. Odšla bo ven na stranišče. Od tam ni več daleč do jezera. Zagrnila jo bo voda, jo umila in očistila njeno telo. Voda bo splahnila njene oči in pogasila ogenj, ki razsaja v njeni glavi. Ležala bo globoko na dnu jezera, tako kot leži tukaj na postelji, le da bo tam mir, tišina, svoboda. Jezerska voda bo tekla po njenem telesu in ga očistila od zunaj in znotraj, Čista bo, lahka in svobodna. Zdaj je prepovedano zapustiti barako. Med drugim in zadnjim gongom je celo prepovedano iti v latrino. Stražar jo bo ustrelil in prejel svojo nagrado — tri dni dopusta. »Neka punčka , je bežala proti bodeči žici«, bo poročal. Ne, za nič na svetu noče biti ustreljena pred barakami! ... Neko> dekle je nekoč ležalo pred barako št. 8 do zore in zaradi njenega stokanja se je ponoči skoraj vsem zmešalo. Paziti mora,' da je ne ustrelijo pred barakami... Vse, kolikor jih je tu, bodo dobile svoje »raporte«. Vse bodo odvlekli na morišče. Nobena ne bo ostala živa. Nemci jih bodo ubili zadnjo minuto in nihče ne bo nikdar izvedel, kakšo taborišče je bilo tukaj. Jutri ali pojutrišnjem bodo tudi njo odgnali k »očiščevanju« Od kod le jemljejo vse tiste, ki jih vržejo na tovorni avto? Kaj naredijo z njimi na kraju, kamor jih odpeljejo? Kakšno smrt so jim namenili tam? Danes ponoči! Ne bo počakala, da jo odpeljejo na morišče in jo vržejo na tovornjak, še to noč se mora zgoditi! A tudi danes tega ne bo storila. Ne bo izpeljala stvari do kraja. Kot je ni doslej še nobeno noč. Podobno kot druga dekleta bo tudi ona počakala, da pride ponjo tovorni avto in jo odpelje. Ko ji ne bi bil takrat Vevke preprečil kupiti ciankalija v kantini, bi se splazila na ulico med 1 in 3. židovsko četrtjo ter ga pojedla v eni izmed jam v hribu — in bilo bi končno! Kakšen mir je bil tam! Kako svetlo! Bilo bi lepo, če bi zgolj sedela tam v skritem kotičku in gledala ven. Ko bi jo vsaj pustili živeti tam, bi lahko ostala na istem kraju za zmeraj. V vsem getu ni bilo podobnega skrivališča. Sama bi sedela tam. Samo ona. Nikoli se ne bi naveličala. Toliko usmiljenja in razumevanja je zunaj v jamah na hribu. Nikoli ne bi pozabila, kaj ji je nudil hrib. In ko bi bilo vojne konec, bi stopila iz svojega skrivališča ter šla peš vso pot do Kongresie. Svobodna po svobodnih cestah. Prijela bi Moni-ja za roko in odšla z njim nazaj k hribu ter mu pokazala. Naj vsi »vidijo hrib, ki ji je nudil zavetje, ki jo je skril. Ki se n\ zadri nanjo »Židinja!« in je ni napodil. Tam, poleg hriba, bi se zopet vsi srečali: Harry, očka in mama. Peljala bi jih v 3. židovsko četrt. Še bolje bi bilo, ko bi stala na dvorišču menze in čakala, da pridejo. Že od daleč bi jih zagledala in spoznala, kdo je katera pika. Potem bi jim stekla naproti. »To ni za nič!« rekel je mešetar hladnokrvno, stisnil papir v kepo in ga vtaknil v žep. »Kos klobase bom zavil vanj, če jo dobim pri Topolščaku.« »Ne, daj sem! Jaz tudi lahko kaj vanj zavijem,« vzkriknil je jezno Omahne. »če pa ne dam?« »Daj sem, pravim!« »Ne dam!« Kresal je vtem gobo ter jo tlačil v pipo. Tomaž pa je v svoji jezi zagrabil težak stolec in ga zavihtel nad Klandrom. »še enkrat ti pravim, daj sem!« kričal je na ves glas. Klander je bil sicer močnejši od Omahneta, toda sedel je na klopi pri peči in nobenega orodja niti orožja ni bilo blizu. Z zlobnim nasmehom je segel v žep, izvlekel kepo in jo vrgel v kot za mizo. »Si li zblaznel ali kaj? Menda si ukral tisti papir in kar je bilo v njem, ali si pa koga oropal? No — čakaj — mrcina! —« Rekši, je zaloputnil duri, odšel in grozil še s ceste s pestjo; tako je plačal Tomažu gostoljubnost in zajtrk. V. »Pražnjega prta ne "zabi, Urša, in srebrne žlice, one težke, položi na mizo; vina pa natoči v tisto laško maj oliko!« Tako je ukazoval Topolščak sestri, ki je pripravljala v eni gorenjih sob obširne domače hiše mizo k slovesnemu obedu. Ker se je bil Miklavžev oklic z Brnotovo Metko tako hitro zvršil, le-ta in njeni redniki niti utegnili niso priti enkrat na ogledi, kakor veleva to potrebni in spoštovani običaj; a sredi prvega tedna po oklicu se je namenil Brnot z ženo in rejenko v Ljubljano kupovat, kolikor niso doma imeli potrebnega za balo in svatovanje. Napovedali pa so se ženinu, da se pri vrnitvi oglasijo pri njem, in temu pohodu so veljale gori omenjene priprave v Topolščakovi niši. Tujih ljudi danes ni bilo mnogo in zato je Urša tem laže pripravljala obed; za silo pa sta bila Tomaž in dekla tu. Prvi je nosil sicer čuden obraz, kakor bi mu ne bilo vse to po volji. A kdo se je zmenil zanj? Proti poldne so se pripeljali napovedani gostje. Stari Brnot je vodil sam težkega, nizkega konja, kakor jih od nekdaj prirejajo in rabijo v teh krajih; za njim na vzvišenem, rdeče prekritem sedežu pa sta sedeli žena in rejenka. Prihod in sprejem je bil hladen. Brnot je pomagal konja izpreči, Miklavž je oblastno kričal za hlapcem, ženski pa sta stali molče ob strani, šele Urša, ki je, opravljena z novim predpasnikom, obrobljenim z belimi, majhnimi čipkami, prihitela iz hiše, povzročila je gorkejši razgovor. »Dolgo ste se mudili, dolgo,« klicala je že v veži, »jaz sem skoro mislila, da tudi danes ostanete še v mestu. No, to je lepo, mati Brnotova, da prihajate enkrat k nam; pa ti, Metka, saj te komaj poznam, tako dolgo te nisem videla. Kje imate pa Gotarda, zakaj ni prišel? Prišel bi vam lahko naproti!« Tako je tekel curek besedi iz Uršinih ust, ko je pozdravljala goste. Brnotovka se je prijazno smehljate in odgovarjala v naglici. Metka je le molče stis- nila roko teti Urši; lahka rdečica ji je pa vendar silila v lice.— »To bom še letos stran vrgel,« govoril je glasno Miklavž, kažoč na leseno kolibo poleg hleva, kjer so hranili drva, »napoti nam je tukaj in novo drvarnico napravim zadaj za hišo, na kamnitih stebrih in z opeko krito.« Brnot je pazno ogledaval prostor. »Da, da, potem bo lepše tukaj!« pritrdil je Miklavžu. »In tale svinjak tudi prestavim. Sedaj imajo že zidane in pravijo, da so boljši. Zidanega bom del tja na konec hleva.« »Oj, nikar, nikar, Miklavž,« oglasi se Brnotovka, »leseni so boljši; le starega se drži! V zidanih ti bodo uročni in, če ne boš imel brinjevega porezanca pod njimi, ne pomore ti ni oglje ni ogljena voda.« »Jaz sem tudi čul, da se v zidanih ne rede!« dejal je Brnot. »Ne vem — pa kaj tudi; poskusiti se mora,« menil je Miklavž in z levico, katero je tiščal v žepu, rožljal po srebrn jakih, da se je čulo. Prišli so do hlevnih vrat, katera je Topolščak odprl naglo na stežaj ter potem razkazoval svojo živino, govedino in teleta in v spodnjem koncu konje in dvoje žrebet, ki sta stali v posebnih, z deskami obitih hlevcih. Tudi na drugo stran širokega dvorišča je vedel družbo, v lepo urejeni vrtič, pod košato, že z zorečim sadjem napolnjeno drevje; spodaj pod bregom pa je stala lepa, zidana sušilnica. Vse je bilo videti v dobrem redu in Brnot je le prikimoval z glavo, Brnotovka pa tudi ni več oporekala tej ali oni nameri, katero je izustil gostobesedni Topolščak. Edina Metka je molčala. A kdo se je brigal zanjo! »Ali gremo malo po polju?« vprašal je ženin. »Vroče je,« menila je Brnotovka. \ OB IZIDU NOVE KNJIGE O NOVEM MESTU Dolenjska v zrcalu romanov like Vaštetove lika Vaštetova je tipična Dolenjka; pred 74 leti je bila rojena v Grmovi hiši na novomeškem Glavnem trgu. Njen oče je bil davčni uradnik in tajnik napredne novomeške Čitalnice. Ker je prišel v spor s takratnim avstrijskim glavarjem Westeneckom, ga je ta nasilni novomeški tiran prestavil v Kostanjevico. Nadaljnja življenjska pot je Ilko Burgerjevo vodila v Ribnico, Ljubljano, v Trst in še v druge kraje. Zdaj nam je ta vrla, odlična slovenska pisateljica nasula knjigo svojih pestrih spominov, kjer govori o svojih mladih letih, o mtimnostih svojega življenja, o šolanju in službovanju. Skratka: prikazuje nam svoje življenje; vesele, pa tudi senčne strani svojega doživetja. Precej strani nas vodi do ustvarjanja: v teh stolpcih nam prikazuje priprave in delo pri svojih knjižnih delih. lika Burgerjeva, ki je poročila Zagorjana učitelja Gu-steljna Vašteta, je napisala po prvi svetovni vojni najprej knjigo »Pravljice«. Te so izšle doslej že v dveh natisih in avtorica pripravlja zdaj novi, tretji natis. Učiteljica lika se je v svojem šolskem delu poglobila v zgodovino in je slovenski mladini v takratnih »Razorih«, dijaškem mesečniku, ki ga je urejal pisatelj tone Gaspari (brat slikarja Maksima, danes živi v Radovljici), podala več romanov iz splošne slovenske zgodovine, tako »Zahod v Emoni«, »Svet v zatonu« in »Mejaše«. lika Vaštetova pa se je hotela oddolžiti še posebej svoji preljubi Dolenjski, zato je proučevala zgodovino Dolenjske in zlasti Novega mesta. Doslej je napisala že več romanov iz raznih dob. Njen roman »Gričarji« se dogaja v času Primoža Trubarja, ob reformaciji in protireformaci-ji. Iz časa Francozov in uporov proti pariškim okupatorjem nam pripoveduje njen roman »Upor«. Valvasorja in njegovo dobo, grad Bogen-šperk in Krško nam je prikazala v zgodbi »Vražje dekle«. Dolenjskega barda Janeza Trdino, ki je bil prijatelj njenega očeta in ga je sama poznala, nam je prikazala v romanu »Izobčenec«. Razen teh nam je dala lika Vašte še več drugih del, tako roman o Prešernu in igro Visoka pesem in dr. Ljubljanska založba Mladinska knjiga nam je izro- čila zdaj 200 strani Ilkinih spominov pod naslovom Podobe iz mojega življenja. Bralci, zlasti Novomeščani in drugi Dolenjci, bodo z užitkom sledili njenemu pripovedovanju, saj nam odkriva dogodke iz krajev ob Krki prav iz njenih prvih let. V »Podobah iz mojega življenja« bomo spoznali Novo mesto, Kostanjevico in ostalo Dolenjsko še v skromnih razmerah pred več kakor pol stoletjem. Memoarske literature nam zelo primanjkuje in lika Vašte je zdaj malce zakrpala to praznino, zato bodo bralci radi segli po njenem najnovejšem delu. Zna-biti bo lika svoje spomine še nadaljevala. Jože Zupančič Dolgoročne potrebe po investicijah v šolstvu krške občine Pisateljica lika Vašte Po dolgoročnem načrtu investiranja v šolstvu za razdobje od 1964 do 1970 bi potrebovali v krški občini 1 milijardo 692 milijonov dinarjev. Ta sredstva so v programu porazdeljena takole: za novogradnjo šole v Brestani- Ob 60-Ietoici PD Dolenjske Toplice Topličani so bili že od nekdaj zavedni in dobri pevci, tako da je prišlo že v pregovor, češ da topliški otrok po notah joka. Radi so prepevali domače pesmi, vendar organiziranega pevskega zbora mzo imeli, šele leta 1904 so se pričeli pripravljati na ustanovitev pevskega društva. Ko so to sporočili takratnemu šolskemu upravitelju Martinu Matku, je namero z veseljem pozdravil. Na sestanku v šoli je Matko predlagal, naj bi ne ustanovili le pevskega društva, temveč bralno in pevsko društvo s čitalnico, kjer bi se mladina vsesplošno izobraževala. Izvolili so pripravljalni odbor, ki naj bi oskrbel potrebna društvena pravila. Pravila so bila ob koncu januarja 1904 potrjena in 5. februarja 1905 je bil ustanovni občni zbor v takratni občinski pisarni. Izvolili so upravni odbor in sprejeli sklepe za pričetek delovanja. Kmalu se je izoblikoval močan pevski zbor, delati pa je pričela tudi knjižnica. Precaj knjig so darovali prijatelji kulturnega napredka, nekaj pa jih je kupilo društvo samo. Knjižno omaro, ki je še zdaj uporabna, je dobilo društvo za darilo. Vaje so bile v šoli, knjižnica pa v Pelkovi gostilni. Društvo je imelo v očeh nasprotnikov naprednega gibanja le to napako, da ni prosilo za odobritev cerkvenih oblasti. Napadi in klevete so bili povod, da je društvo izgubilo nekaj članov. Večina je ostala. Društveno delo je lepo napredovalo, knjižnica je redno poslovala, med članstvom pa se je okrepilo tovarištvo. Prišlo je do prvega pevskega nastopa, ki je pokazal, da je društvo na pravi poti- To nasprotnikom očitno ni bilo všeč. Dosegli so, da je krajevni šolski odbor prepovedal vaje v šoli na šolskem harmoniju, s čimer je bilo onemogočeno nadaljnje delovanje. G. Giosento je društvu brezplačno odstopila sobo v svoji hiši. Kasneje so si omislili oder, za katerega je prispeval les trgovec Javornik, in začeli študirati dramska dela. Igre so pozimi redno prirejali, prav tako tudi pevske nastope. Tako razigrano delovanje je trajalo do prve svetovne vojne, ko je kulturno delo skoraj ponehalo. Po vojni si je društvo spet opomoglo in leta 1920 ob svoji 15-letnici ustanovilo sokolsko društvo. Živahno prosvetno delo je bilo zlasti potem, ko je dobilo sokolsko društvo v najem zidano barako, v kateri je bila med vojno bolnišnica. V najemu so jo imeli do leta 1931, ko so jo morali po pogodbi z lastnikom zemljišča podreti. Delovanje obeh društev je zavoljo tega trpelo, ni pa prenehalo. Leta 1936 so dogradili stavbo, v kateri so še danes vse kulturne prireditve v Dolenjskih Toplicah. DRAGO GREGORC ci 303 milijone, za novogradnjo v Krškem 432 milijonov, za dozidavo šol v Koprivnici, Senovem, Leskovcu, Kostanjevici, Pobočju, Raki, Zdo-lah in Gor. Leskovcu 122 milijonov 700 tisoč din, za dozidavo vzgojno - varstvenih ustanov na desnem bregu v Krškem in v Leskovcu 10 milijonov 750 tisoč, za novogradnje in povečanja vzgojno-varstvenih ustanov na levem bregu v Krškem, v Kostanjevici in na Senovem 129 milijonov 200 tisoč din, za dozidavo in povečanje tehniške srednje šole in internata v Krškem 55 milijonov ter za dozidavo in povečanje tehniške srednje šole in vajeniške šole v Krškem 635 milijonov din. ZENIT - nova žepna knjiga MK Vsestranska prizadevnost Mladinske knjige v Ljubljani je bila te dni deležna novega priznanja: izšla je prva knjiga njene nove zbirke ZENIT. »2epna knjiga ZENIT 1« nam je v prevodu Silvestra Šker-la prinesla roman NOČ V LIZBONI, ki ga je napisal znani sodobni nemški književnik Erich Maria Re-marque (pisec protivojnega romana »Na zahodu nič novega«, knjige, ki je doživela 8 milijonov izvodov!). Od Remarquea imamo tudi v naš jezik prevedeni roman »Slavolok zmage,« z »Nočjo v Lizboni« pa smo dobili v roke pretresljivo zgodbo, ki govori o grenki usodi nemških emigrantov, ki so bežali pred nacizmom (v Švico, Francijo, Španijo, Portugalsko). Upamo, da ni slučaj, da je prav ta knjiga izšla kot prva v novi zbirki. V času, ko je vsek glas proti dvigajo-čim se revanžistom na Zahodu in ostankom nacizma treba samo še ojačati, je Re-marquov roman na našem knjižnem trgu sprejet s pohvalo in priznanjem. Slednje velja tudi založbi, ki se je odločila za novo žepno zbirko; njena urednica je pisateljica Mira Miheliče-va. Na televizijski oddaji je med drugim dejala, da naj bi se sredi vsakega meseca, v »zenitu«, pojavila na trgu nova žepna knjiga zbirke ZENIT. Tako so za letos napovedane v njenem okviru naslednje knjige: T. Williams: Rimska pomlad gospe Sto-nove; Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh; J. Stein-beek: Ulica ribjih konserv, A. France: Kuhinja pri kraljici Gosji nožici; R. Lehman: Vabilo na ples; Mladen Oljača: Molitev za brate; T. Capote: Zajtrk pri Tiffa-niju; V. Aksjonov: Pomaranče iz Maroka; Smiljan Rozman: Brusač; W. Gol-ding: Gospodar muh in J. Ivvaszievvicz: Mati Ivana Angelska. V letu dni torej 12 knjig. »Noč v Lizboni« je opremil Jože Ciuha; tudi drugih 11 knjig bo dobilo njegovo likovno obleko. Lakiran ovitek in kvalitetna vezava (ZGP Mladinska knjiga) sta prijetno presenečenje za naš knjižni trg, medtem ko je knjigo tiskalo ČP Delo. Vse kaže, da si bo žepna knjiga na Slovenskem s tako kvaliteto, z znanimi imeni in dostopno ceno kmalu utrla pot med široke množice bralcev. To pa je tudi eden izmed namenov živahne izdajateljske vneme MK. Njeno prvo knjigo »žepne knjige ZENIT 1« lahko vsem našim bralcem samo priporočimo! Dobite jo v vsaki knjigarni. > Točno 15. februarja se je pojavila na knjižnem trgu druga knjiga nove zbirke: RIMSKA POMLAD GOSPE STONOVE, ki jo je napisal Tennessee Williams, prevedla pa Marina GOiOb. Ljubezen-sika zgodba, ki smo jo videli tudi v fitonu, je vzbudila po svetu precej pozornosti — in kako spet lahko ugotovimo aktualnost žepne knjige ZENIT. Ni strahu, da ZENIT ne" bi redno prihajal med nas. TG. Zadnji obisk Ljudskega gledališča iz Celja v Novem mestu je bil za gledalce nenavadno žlahten dogodek. Saj So nam celjski gledališčniki posredovali eno najlepših in najbolj poetičnih stvaritev vse svetovne dramske književno sti — Vihar Williama Sha. kespeara. V tem zadnjem delu, svojem »labodjem spevu«, je Shakespeare strnil vse najlepše in najgloblje, kar je W nagrmadil s svojih tragedijah, komedijah in v svoji poeziii o življenju, usodi in človeku. To je velika pesem lep*.>ti in etičnemu smislu življenja, njegovi nadčasovnosti, njegovim sanjam. Saj so prav v Viharju tisti čudoviti verzi: » ... Vse mine. Iz take smo snovi kot sanje, in drobno to življenje obkroženo je s spanjem,« v katerih je zgoščena misel vseh velikanov duha o najgloblji skrivnosti naše usode, od Ajshila do Calderona (»življenje je sen«) do našega Cankarja (»le v sanjah je resnica«). Res je Vihar rahlo vezan na čas in okolje (kot vsaka umetnina), res je star že nad tristo let, vendar se zdi, kot da je napisan včeraj, ali pred tri tisoč leti, tako rahle so mu časovne omejitve. Lahko bi ga igrali v grških tunikah ali v sodobnih salonskih suknjah, pa bi ničesar ne izgubil od svoje bistvenosti, tako je dvignjen nad čas, tako večno človeški, stkan iz resničnosti in sanj, kot življenje. Vse v Viharju je dvignjeno v simboliko, človek si s svojim znanjem in plemenitim hotenjem podjarmlja dobre in zle moči navare (ponazorjene z Arielom in Kalibanom), da bi v kaos vnesel red in ustvaril srečo sebi in drugim. Da bi pomiril neurja zla in človeških strasti in dal življenju pravi smisel. Da bi našel pravšno povezavo stvarnosti z najlepšimi sanjami, ki jih človek (in človeštvo) nosi v sebi kot cilj in luč v vseh vi. hnrjih. Veseli smo bili te predstave Celjanov, saj je bila tudi v odrskem smislu resnično prijetno doživetje. Pretehtana in domiselna režija (Gombač) se ni izneverila avtorju, sledila mu je modro in razsodno, kot je ob tako organsko zgrajeni umetnini edino prava pot. Režiser je dobro vigral ves ansambel, in očitno je bilo tudi, da so se igralci z ljubeznijo in -zanosom skušali čimbolj vživeti v duha in smisel Celjani so nam pokazali VIHAR te prelepe Shakespearove umetnine. Nemara je treba posebej poudariti (govor in igranje) tri osebe, ki so tudi sicer središče Viharja: zrač-nega duha Ariela (Marjanca Kr oslova), Kalibana (Janez škof), ki ponazarja ukročeno zlo, in vojvodo Prospera, ki ga je z umetniško prepričljivostjo igral Pavle Jeršin. Hvaležni smo Celjanom za umetniški užitek oh njihovem Viharju! Pa tudi zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu, ki jih je povabil. S. š. Švicarske grafike v Mariboru V mariborski umetnostni galeriji so nedavno razstavili serijo grafik znanega švicarskega slikarja Fritza Paulija. Obiskovalci in ljubitelji likovnih del so z zanimanjem sprejeli grafiko, kakršno predstavlja Paulijev stil. Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963 Dobite ga v knjigarnah. — Cena 1500 dinarjev Zdenka Golob-Borčič: Ilustracije iz knjige KAMEN RESNICE Aktualno o črnomaljskem muzeju - Kje imate muzej? - sprašujejo tujci v Črnomlju. - Nimamo ga. Peljite se četrt ure po asfaltni cesti v Metliko. Tam je muzej, odgovarjajo Črno-maljci. čeprav v Črnomlju nimajo s tem v zvezi še kaj pokazati, pa je čedalje bolj blizu čas, ko bodo muzej le imeli. Zdaj je samo predlog za ustanovitev muzeja, toda predlog je tako narejen, da je že kar zahteva. In ta zahteva iz dneva v dan bolj prepričuje črno-maljce, da si morajo že skoro omisliti za kulturo, zgodovino, turizem in folkloro nepogrešljivo ustanlovo. Po predlogu, ki se je rodil na eni izmed sej sveta za turizem in blagovni promet občinske skupščine, bi bil v Črnomlju oddelek Belokranjskega muzeja iz Metlike. Imel bi NOB, etnograssko in lovsko gozdarsko zbirko. JANEZ 2UNIČ, bivši črnomaljski predsedinjik, ki vodi sveL, za turizem in gostinstvo meni, da je zamisel, predvidena po predlogu, uresničljiva. »Toda zdaj nimamo niti prostora. V kolikor bo skupščina zgradila za svojo upravo novo stavbo, bi se muzaj naselil v njenih sedanjih prostorih. Kot kaže, pa to še ne bb tako kmalu.« »Občinska skupščina bi morala imenovati odbor, ki bi se ukvarjal s pripravami za osnovanje muzeja, hkrati pa zagotoviti nujno potreben denar,« tudi predlaga predsednik Žunič. Ko sva razgrinjala načrte, na podlagih katerih bi Črnomelj dobil muzej, sva s tovarišem 2uniče>m ugotovila, da se črnomaljcem ne bi bilo treba sramovati muzeja, ki bi ob takih prizadevanjih nastal, najsi bi bil na zunaj še 'tako skromen. Važno je, kaj bi hranil. Tega pa ne bi bilo tako malo. — Metliški muzeij hrani več zgodovinskih kopij, ki bi jih dobili v Črnomelj-To zavoljo tega, ker je tu gimnazija in bi muzej dijakom precej pomagal pri študiju. Veliko je že zbranega, pretežno pa gradivo še ni zbrano. Poglejmo katerokoli področje, pa se bomo prepričali, da je res tako. Lahko bi uredili bogato NOB zbirko. Odveč je poudarjati, da je Bela krajina kot zibelka slovenskega partizanstva zakladnica najrazličneijša-ga gradiva, če bi se posrečilo osnovati lovsko gozdarsko zbirko bi bila to prva taka zbirka na Dolenjskem- Še noben dolenjski muzej je nima-Zato bi brez dvoma ne zmanjkalo predmetov. Zbirka bi poleg lovskega orožja in raznih pripomočkov vsebovala vso favno (s prikazom prepariranih živali), ki prebiva v Beli krajini, še najmanj bi bila v zadregi etnografska zbirka, saj ima Bela krajina tako pestro in značilno folklorno preteklost kot nobena slovenska pokrajina. Toda kdo še dela belokranjsko platno? Kdo od mlajših še pozna belokranjsko ljudsko nošo. Muzej bi lahko vse to ohranil in spodbujal prebivalstvo k oživanju mno-gočesa, kar je samo belokranjsko. Poleg tega bi skrbel, da napredek, ki z naglimi koraki prtudifa v sleherno naselje, ne bi izmaličil pristne belokranjske podob©. Naloga muzeja bi bila msd drugim, da bi zaščitil razna hišna proče-Ija.značilne stavbe in podobno. Dejavnost bi bila torej dovolj pestra. Pred uničenjem naj bi muzej zaščitil vse tisto, kar naredi Belo krajino belokranjsko in kar privablja turiste in krepi tujski promet-Preden bi se muzej sploh osnoval, bi v Črnomlju potrebovali prostor, kijer bi uskla-diščili d.ragocen'3 že zbrano muzejsko gradivo. IVAN ZORAN ZA mVESTKUE V KMETIJSTVO PtEULO SREDSTEV NaiMaiši predsednik 8111: s Adlešičih ti 3 h Na svetu za kmetijstvo in gozdarstvo občine Črnomelj so 20. februarja razpravljali predvsem o. družbenem planu kmetijstva v letošnjem letu, o linearni obdavčitvi, pogojnih olajšavah v III. proizvodnem okolišu, hkrati pa so obravnavali pritožbe vaščanov glede na razporeditev vasi v posamezne proizvodne okoliše. Ko so razmotrivali predvidenih 10 milijonov investicij v družbeni sektor, ki jih je planirala domača zadruga, so bih člani sveta mnenja, da ta vsota ne bo zadostovala za kritje veh nujnih potreb, zlasti še zato, ker bi morali le- Na občinskem odboru SZDL Črnomelj smo zvedeli, da je LUDVIK ADLEŠIČ iz Adleši-šev najmlajši predsednik krajevne organizacije SZDL v občini. Star je 35 let, v javnem in političnem življenju se udejstvuje že vsa leta, kar je zapustil osnovno šolo. Najprej je aktivno deloval v mladinski organizaciji, nato v gasilskem in prosvetnem društvu, po poklicu pa je kmet in dela na domačem posestvu. Pred kratkim sta se pogovarjala o delu Socialistične zveze v Adlešičih: — Pred dvema letoma je bila organizacija SZDL v Adlešičih najboljša v bivšem novomeškem okraju. Kako danes ocenjuješ njeno delo? — Mislim, da smo tedaj zasluženo prejeli 250.000 din nagrade. Pri volitvah leta 1963 smo imeli 99.8-odstotno udeležbo, kar je nad republiškim povprečjem. Vsekakor tega in še drugih uspehov ne bi mogli doseči, če ne bi bile aktivne vse vaške organizacije in tudi prebivalstvo. Mislim, da tudi danes ne manjka dobre volje in da so vsi še prav tako kot leta 1963 pripravljeni delati. tos narediti to, česar lani niso mogli. V prvi vrsti naj bi uredili okolico zadružnih posestev. Na vsakem posestvu naj bi asfaltirali vsaj eno cesto, da bi lahko sproti odvažali gnoj, kar zdaj zaradi blata ni bilo mogoče. Tudi traktorji dosti-krat niso megli obratovati samo zavoljo tega. ker so obtičali v blatu in jih niso mogli potegniti ven, dokler se ni osušilo. Nadalje je bil svet mnenja, da bi bilo treba dograditi oziroma betonirati silose, ker se je izkazalo, da samo vkopani v zemljo ne ustrezajo. Razen tega bi se morali na kmetijskih posest vih zavzeta za odpravo po- manjkljivosti v tehnoloških postopkih. Kar zadeva arondacijske postopke, so menili, da letos ne bd kazalo nadalje širiti obratov v družbeni lasti in da v kmetijstvu ne bodo šli na nadaljnji odkup zasebne zemlje, razen v nekaterih izjemnih primerih v okolici Dragatuša, kjer so arondacij-ski postopki že v teku. Tudi lani začeto gradnjo skladišč na Vinici in v Adlešičih naj bi letos po možnosti dokončah, ker so ta skladišča nujno potrebna za gnojila, odkup in delo s kooperanti. O vsem tem bo razpravljal še zadružni svet in bo glede na pomanjkanje sredstev za iz- — Ali je čutiti aktivnost med prebivalstvom za prihodnje skupščinske volitve in kaj je s tem v zvezi storila Socialistična zveza? — Naša krajeima organizacija je poslala občinski volilni komisiji predloge za nove kandidate, prav tako je po- stopal vaški odbor Zveze borcev. Od volivcev pa je odvisno, ali bodo med našimi evidentiranimi predlogi izbrali kandidate ali bodo predlagali druge. Naši ljudje se zavedajo, da je odborništvo odgovorno delo, zato bodo s premislekom izvolili takega člo- Med raspravo o družbenem planu so na nedavnem zboru volivcev v črešnjevcu povedali, da bi radi industrijski tok in transformator, za katerega so načrti v Črnomlju. Počutijo se od sveta popolnoma odrezani, zato bi radi. da bi skozi kraj vozil avtobus. Eden izmed avtobusov, ki vozijo iz Črnomlja, naj bi v Gradcu zavil še proti Stranski vasi in črešnjevec ter od tu v Metliko. Ugodno bi bilo, če bi ta avtobus iz črešnjev-ca odpeljal okoli 6. ure in se vračal ob 15. uri. Predstavnik občine je povedal, da bodo za komunalno dejavnost dobili toliko, kolikor bodo sami prispevali s prostovoljnim delom ali v denarju. Sprejeli so sklep o krajevnem samoprispevku, ki ga bodo plačevali v višini 1 odstotka od kmečke dohodnine. Na ta način bodo zbrali sredstva za popravilo pokopališča, vaških poti in pomoč pri napeljavi industrijskega toka. JOŽE ŠKOF veka, ki bo kos svoji nalogi. — Kaj smatraš za največje probleme kraja? — O tem je bilo že veliko govora, pa tudi precej napisanega. Nujno bi potrebovali dvorano za kulturne prireditve in sestanke, pereč problem je vodovod, restavrira-nje gradu Pobrežje ter popravilo ceste Zuniči—Pretoka. Za to cesto so ljudje pripravljeni prispevali za več kot milijon dinarjev vrednosti prostovoljnega dela. Kritiziramo prevoz šolskih otrok v Črnomelj, želimo pa si tudi zdravstvene postaje. ALOJZ CVITKOVIČ Ribiči bodo nadzorovali lev ob Kolpi 21. februarja je imel v Starem trgu letni občni zbor padodbornik čnomeljske ribiške družine. Pododbor šteje 11 članov, strinjali pa so se, da še nadalje ostanejo pri onomaljski družini. Ugo-. tovili so, da potrebujejo poklicnega, čuvaja, za zdaj pa bi imel vsak član pravico legitimirati ribiča — tujca, ki bi lovil v Kolpi ah njenih pritokih. Letos bodo v vodo spustili podmladek dn ga ščitili pred krivolovom. Za predsednika pododbora je bil izvoljen Peter Madronič iz PreJesja. R.K. Matični ured Stari trg ob Kolpi Januarja ni bilo rojstev, porok, iiili smrti. Februarja je rodila Karolina Petrovčič iz Dečine — Dragico. Porok in smrli ni bilo. Razveselite znance in prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM! Samoprispevek v Poljanski dolini 21. februarja so bili zbori občanov v Starem trgu, Zagozden in Radencih. Sta-rotržani so povedali, da bi radi obrat fino mehanike, s čimer bi nekako zajezili nadaljnje o-dhajanje delovne sile iz Poljanske doline. Sprejeli so samoprispevek za krajevno .skupnost in sicer 2 odstotka od katastrske osnove vsakega gospodinjstva. Sredstva bodo letos predvsem potrebovali za zgraditev prosvetne dvorane, na katero mislijo že več let. V Za-godcu so se odločiti, da bo vsako . gospodarstvo dva dni pomagalo, pri popravilu ceste v Podgoro, medtem ko bodo Radenčani za popravilo ceste proti So- vedbo celotnega načrta določil prioritetni red investicij Ko so razpravljali o pogojnih olajšavah v III. proizvodnem okolišu, so se zedinih za to, da bo olajšavo dosegel lahko le tisti kmetovalec, ki bo prodal po kooperacijski pogodbi zadrugi najmanj 100 kg goveda ali več kot 66 kg žive teže telet ah 110 kilogramov žive teže prašiča na 1 ha njivske ah travniške površine. Za pogodbeno oddajo živine preko te količine se kmetovalcu prizna olajšava za vsak kg žive teže govedi 50 din, telet 75 din, prašiča 45 din od predpisanega da vica na osebni dohodek od kmetijstva. Te olajšave pa ne smejo preseči 70 odstotkov letne odmere prispevkov od kmetijstva. Podrobnejša navodila za tehnično izpeljavo tega predloga bo svet sestavil na eni prihodnih sej. Pritožbe vaščanov glede na razporeditev v posamezne proizvodne okoliše pa je svet zavrnil, ker bo vsak kmetovalec plačal davek le po legi parcele ne glede na to, v katerem okolišu ima svojo domačijo. Mladina prid velikim vprašanjem: KAM V ŽIVLJENJE? V marcu, mesecu poklicnega usmerjanja mladine, naj bi se starši, šole in strokovnjaki zavzeli, da bi mladim, ki končajo letos učno obveznost, nudili resnično pomoč pri izbiri poklica. Starši so otrokom najbližji, zato naj bi otroku najprej svetovali, za kateri poklic naj se odločijo, pri tem pa se morajo zavedati, da vsak poklic ni za vsakogar. Danes je dejavnost poklicnega usmerjanja mladine organizirana že na vseh šolah v Beli krajini, vendar ta dejavnost ni razvita povsod do iste stopnje. Naloga vseh, ki so dožni pomagati mladini, je, da mladino vzgajajo v pravilnem vrednotenju dela, da odkrivajo v njej interese in sposobnosti ter da mladino usmerjamo tja. kjer jo naše gospodarstvo najbolj potrebuje. Zavod za zaposlovanje delavcev Črnomelj je že zbral podatke o prostih učnih mestih na področju Bele krajine. Te podatke bomo posredovali osnovnim šolam oziroma učencem, ki bodo letos zapustili šolske klopi. Da se bodo mladi laže odločili za poklic, bodo sodelavci zavoda za zaposlovanje Črnomelj obiskali vseh devet popolnih osnovnih šol v Črnomlju, Dragatušu, na Vinici, v Starem trgu, Adlešičih, Semiču, Metliki, na Suhorju in v Podzemlju. Ob tej priložnosti bomo učencem predvajal dva filma »Izbiram si poklic« in »Poklici v proizvodnih procesih«. Hkrati bomo mladim odgovarjali na vsa vprašanja v zvezi s poklicno odločitvijo. Razen informacij o prostih učnih mestih jim bomo posredovali tudi podatke o štipendijah v novem šolskem letu. DANICA TODOUOVSKI devcem prispevali tri dni svojega dela. Poleg Predgrađa je to druga največja vas v Poljanski dolini, vendar do zdaj ni bila dostopna niti z osebnimi avtomobili. Na vsoh zborih so občani pripominjali, da so nespremenjene cene lesa krive, da so prašna lesna skladišča. Za kandidata v zvezni zbor je bil soglasno predlagan Ludvik Golob. R. K. Matični tsrcjl Vinica Februarja je bila doma rojena 1 deklica, — Poročila sta se: Jožo Cadonič, kmetovalec iz ' Balkov-cev, in Marija Grdim, kmetoval-ka s Preloke. — Umrla je* Ana *»••?:•• , rospod nja s Prečke, 78 let. V krajevno skupnost v Adlešičih so se vključili vaščani cd Pribincev pa vse do 2uni-čev. Ta novi organi naj bi čimprej zaživel, saj ga čakajo odgovorne naloge. Celotno območje krajevne skupnosti je pasivno in zaradi kamnitega terena malo donosno. Svet krajevne skupnosti bo moral skrbeti predvsem za razvoj gospodarstva in večjo kmetijsko proizvodnjo, ki bi spričo odpisa davkov IV. kategorije morala priti vse bolj do izraza. Najuspešnejša in tudi najlažje izvedli j va naj bi bila akcija za številčno povečanje živine, saj je zagotovljen reden odkup. 17-člansk.i svet naj bi tudi izdelal plan za razvoj gospodarstva in predlog do V prvem polletju slab učni uspeh Na črnomaljski osemletki v letošnjem prvem polletju niso zadovoljni z učnim uspehom, saj je od 1016 otrok izdelalo razred le 609 otrok ali okoli 60 odstotkov. 127 dijakiov je imelo po 1 slabo oceno, 82 otrok po 2 slabi oceni, 175 otrok pa je iimelb v spričevalu po 3 in tudi več slabih ocen. Prosvetni delavci menijo, da je* ''ako slab učni uspeh v glavnem posledica voženj v Šolo, preobremenjenosti učencev z detom doma, slabe prehrane in napredovanja otrok v višji, razred, četudi imajo slabo oceno in snovi ne obvladajo. V dokaz za bo trditev sq pedanti o učnem uspehu v razredih, kjer se šolajo pretežno otroci iz Črnomlja. Tu je učni uspeh mnogo boljši. Na roditeljskih sestankih učitelja vedno prepričujejo starše, naij puste otrokom dovolj časa za učenje in naj jdh ne obremenjujočo z delom! Odgovor se glasi: »Na belokranjskih kmetijah tako manjka delovne sile, da jo morajo nadomestiti otroci! Vsi mladi ljudje so odšli za zaslužkom v tovarne, na poljih in v vinogradih pa morajo delati starci in otroci-« hedkov, s katerimi bi krili potrebe i skupnosti. Skupnost ni oblastni organi, statut, ki so ga tudi sprejeli pa ji daje široko samoupravo. Prav tako bodo lahko rešilj nekatere ko. munalne probleme. Potrebno bo le nekaj lastnega prizadevanja, dobre volje in pomoči širše skupnosti. Ustava nalaga naši družbeni skupnosti skrb za človeka, zato mu je treba posvečati vso pozornost. Dohod.ki krajevnih skupnosti so predvideni od dotacij občinske skupščine, od prispevkov podjetij in od krajevnega samoprispevka občanov. Spodbudno je, da je občinska skupščina pripravljena prispevali enak znesek, kolikor bodo prispevali občani. Krajevna skupnost bo morala ustanoviti tudi nekatere obrate, na primer žagarskega, saj bi bilo to za občane precejšnjega pomena, razen tega pa bi tudi smotrno izkoriščali les. Tudi turizem ima v tej okolici zelo dobre pogoje za razvoj. Svet skupnosti naj mu da več poudarka. Tako bodo z dohodki od turizma in z ostalimi sredstvi iažje reševali finančne probleme skupnosti. V. P. »Id® je odgovoren iatak@ vzgojo vajeniške mladine?« Čeprav vsebina članka, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v Dol. listu 7. januarja 1965, nima nobene prave zveze z naslovom, je razveseljivo dejstvo, da se je za vzgojo vajensike mladine končno zavzela tudi mladinska organizacija v Črnomlju. Sedaj nas bo več, ki se bomo v prihodnje ukvarjali s tem problemom in upati je, da uspeh ne bo izostal. Toda če zapis »šj« analiziramo, vidimo, da nam razen senzacionalnega člančiča ne nudi prav ničesar, s čimer bi si v bodoče lahko pomagali v že tako težavnih pogojih izobrazbe in vzgoje vajenske mladine na splošno. Razen tega, da je članek, vsaj kar zadeva »BELT«, netočen in nenačelen, ni v njem ničesar, kar bi dalo slutiti na določeno izboljšanje ali vsebovalo vsaj kak predlog za to. Kdaj bomo končno opustili obrabljene fraze in kampanjsko reševanje teh problemov, pa čeprav prihaja »iniciativa« kot v tem primeru celo od občinskega komiteja mladine? Ali piscu članka in tistim, ki stoje za njim, ni znano, da poudarjanje enostranske in povrh neresnične plati vajenskega življenja, kot npr.: »kam naj gremo po osmi uri zvečer... ne smemo v kino... ne smemo v gostilno, ne na cesto itd....« samo škoduje vzgojnemu delu v šoli, ki je že tako težavno? Kje so napori in delo učiteljev, kje prizadevanja podjetja »BELT« za čim boljšo strokovno izobrazbo vajencev? O tem verjetno ni bilo »vredno« govoriti. Zanimivo je, da pisec članka in mladinski komite sploh nista zainteresirana za osnovo dejavnost šole, tj. za strokovno izobrazbo in vzgojo, temveč ju zanima le tisto, kar je v tem slučaju podrejenega pomena z ozirom na specifičnost šole. Pisec članka in člani komiteja so imeli npr. čas obiskati »dekletce v gostilni«, niso pa imeli časa in ne potrebe, da bi pred javno obravnavo predmetnih problemov obiskali vodstvo šole in odgovorne ljudi v »BELTU«, kjer bi slišali, tudi drugo plat problemov, ki zadevajo celoten kolektiv vajenske šole. ' Kot rečeno, je glavna naloga šole strokovno izobraževanje in vzgoja vajencev. V tem pogledu sta šola in podjetje storila veliko, še posebno, če upoštevamo delovne in materialne pogoje, šola se trudi za čim kvalitetnejši strokovno-teoretični pouk, podjetje pa je uredilo primerno delavnico, kjer vodijo praktično delo inštruktorji. Strokovno-teoretjčni in praktični pouk potekata v skladu s v programom in z učnim načrtom za vajenske šole, predpisanim od republiških organov, pristojnih za šolstvo. Šolsko delo je precej naporno tako za učitelje kot za učence, kar je razumljivo, saj morajo učenci absorbirati snov enega letnika v treh mesecih. Kar zadeva »horo le-galis«, je to ukrep, ki ni novost in bi mladinski komite moral zanj vedeti, ne da bi ga to motilo. Jasno, ni pa popularen pri mladini, čeprav je zelo potreben. Glede vajencev - vozačev je resnica malo drugačna, kot jo navaja S j. Vsem vajencem - vozačem je bilo vedno dovoljeno čakanje v razredu; seveda smo pri tem zahtevali disciplino. Vendar nekateri med vozači zahtev šole niso upoštevali. S svojim vedenjem v razredu (beri: razgrajanjem) so motili druge vajence in stanovalce. Vodstvo šole je te vajence - vozače večkrat opozorilo na posledice, če ne bodo disciplinirani, vendar beseda ni dosti zalegla. Pritožilo se je tudi vodstvo gimnazije, od katere ima vajenska šola razred v najemu in prepovedanoje bilo razgrajačem ostajanje v razredu, kajti za to je v resnici škoda elektrike. Na srečo je bilo takih vajencev malo in se jih je šola tudi kmalu znebila. Novi vajenci - vozači pa so spet v razredu (že mesec in pol), so pa disciplinirani, se učijo in so na toplem. Ravno tako je bilo pred uvedbo strožjih disciplinskih ukrepov opaziti, da so nekateri vajenci v večernih urah posedali po lokalih, kvartali, popivali in se celo pretepali, kar ni bilo na čast ne njim samim, ne šoli in ne tistim, ki se potegujejo za takšno »zabavo«! Tem nekaterim vajencem (na srečo jih je zelo malo) ni pomagala ne prijateljska beseda, ne svarilo, ne kazen! Prav gotovo tudi trenutno stanje ni brez napak. Toda ali sta samo šola in podjetje odgovorna za vse? Ali ni za vzgojo in razvedrilo vajencev, ki so tudi mladinci, odgovorna tudi mladin- KOVICE al. čmomaJjshJi komam ČflEšlifEVEC: industrijski tok in avtobusna proga lipi i© standarda: izobraževanj! V metliški BETI, tovarni trikotaže in pletenin je zaposlenih več kot 300 žensk in 100 moških. Delavci in delavke, ki hodijo na d&i.o v BETI, so doma iz bližnje okolice Metlike, precej pa jih je tudi iz sosednjih hrvaških vasi-To so ljudje, ki so še včeraj bili vajeni samo ravnanja s plugom in z živino, danes pa smo jih postavili v lepe tovarne za sodobne in zamotane Vesti iz BETI Br \ !ili/ini tovarne naglo raste novo naselje zasebnih hišic. Gradil ;i so večinoma delavci ali uslužbenci tovarne BETI. V dve nevi nisi so se stanovalci že vselili, nekaj pa jih bo v kratkem dograjenih. Tovarna doslej ni mogla dajati svojim zaposlenim kreditov v pomoč pri gradnji. Letos, ko bo v te namene več sredstev na razpolago, nameravajo članom svojega kolektiva pri gradnji stanovanj tudi finančno pomagati. . S. Za spomenik padlim pri Livoldu Na sestankih krajevne skupnosti, članov Zveze borcev in na zborih volivcev so letos prebivalci iz vasi Livold, črni potok in Zajčje polje ponovno načeli pogovore o postavitvi spomenika padlim, ki naj bi stal ob križišču poti v omenjene vasi. S pripravami sq že pričeli in v kolikor ne bo posebnih ovir, bodo spomenik odkrili 3. oktobra letos, za praznik kočevske občine. A. P. Služba družbene kontrole cen pri občinski skupščini Kočevje že nad leto dni zasleduje gibanje cen nekaterih prehrambnih artiklov in pomembnejših uslug. V trgovini na drobno so v zadnjem letu cene narasle takole: krompir za 83 odstotkov, fižol za 11 do 30 odst., zelena solata — 80 odst., jajca 60—92 odst., goveje meso 61 odst., teletina 53 odst., svinina 42 odst., mleko 38 odst., čebula 22 odst., kislo zelje 33 odst., sir 27—36 odst., piščanci 7 odst., črn kruh 30 odst., olje 19 odst., sladkor 28 odst., moka 17—27 odst., premog 33 odst. in bukova drva 12—38 odstotkov. Cene uslug so naraščale počasneje. Krojaške, šiviljske, čevljarske in frizerske cene se v glavnem zadnje leto niso spremenile, občutneje pa so narasli stroški za čiščenje oblek — za 67 odst., pleskanje stanovanj 9—50 odstotkov, rezanje drv 67—83 odst., voda za gospodinjstva 17 odst., celodnevni obrok v menzi za 21 odst. in vstopnice za kino za 20 odstotkov. invalidi v zimskih mesecih, ko je v zdraviliščih več prostora. Tak način prav gotovo ni najboljši, zato j 3 morda upravičena zahteva invalidov, naj bolne in zdraviliškega zdravljenja potrebne člana pošiljajo na okrevanje poleti, ko bo tudi uspeh boljši. Na konferenci so tudi ugotovili, da predpisi invalidskega zakona prepočasi dohajajo življenske razmere. Prejemki invalidov (to niso pokojnine!) so tako nizki, da komaj zadoščajo za najnujnejše potrebe. V razpravi so spregovorili še o pripravah na proslavo 20-letnice osvoboditve. Posebej velja pohvaliti dejavnost invalidske športne sekcije, ki je dosegla v minulem obdobju prav lepe uspehe; ne sicer toliko na športnem področju, kakor v zbliževanju z invalidi v drugih krajih in z vključevanjem domačih invalidov v sekcijo. Invalidi upokojenci so izra-zilri želijo vseh upokojencev po ureditvi družbenega upokojenskega prostora, koder bi se shajali, se je je udeležilo 78 delegatov iz organizacij / Grčancah, Dolenji vasi, Ribnici, Sodražici in Loškem potoku. Referat predsednice občinskega odbora ZB Ančke Pakiževe je prikazal pestro dejavnost organizacije v preteklem letu, predložila pa je tudi okviren načrt dela v tem letu. Poseben poudarek delu organizacije naj bi dajale prireditve v počastitev 20-letni-ce osvoboditve. V začetku maja bodo po vseh krajih politična zborovanja, mladina pa naj bi priredila pohode po zgodovinskih krajih v občini. Več ekip iz občine se bo udeležilo tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Večji poudarek kakor doslej bo dan tudi proslavam krajevnih praznikov v Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku ter občinskemu prazniku 26. marca. Sekcija internirancev bo, kakor že lani, organizirala srečanje internirancev. »Urban« Krpan iz Ribnica... Da izgublja dežela suhe robe nekdanji sloves šegavosti in pristne ljudske šaljivosti, je bilo že ponovno ugotovljeno. Zadnji pustni torek je to resnico znova potrdil in dokazal, da ni več mogoče pripraviti tradicionalen sprevod maškor z burovžem na čelu in Uršami z. metlami pa vaškimi skupinami, ki so med seboj tekmovale z duhovitimi domislicami, katera se bo v sprevodu bolje izkazala. Letos so se vse te značilne podrobnosti morale umakniti Urbanu, ki se je v skromni osebici našemil v Martina Krpana in jezdil na svoji kobilici, obdan od dveh vitezov na konjih brez sedel. Sledil je dvor pod razpetim baldahinom s cesarjem Janezom, cesarico, dvornimi damami in ministrom Grego, ki si je vso pot nekaj zapisoval v svoj notes. V znatni raz-dalji se je pomikala suita dunajske gospode, opravljene po različnih datumih svetovne mode in seveda s krinkami na obrazih, skratka — našemljeni Martin Krpan v ribniški izdaji na pustni torek popoldne! Gre za važno vprašanje, ki ga prireditelji kakor sodelujoči Urbana Krpana niso imeli v mislih. Marsikdo od domačih in tujih gledalcev sprevoda se je moral vprašati, če smemo naše obče kulturne vrednote izrabljati za ponesre-cene maškarade in jih smešiti na način, ki žali naš narodni čut in ponos? Že samo dejstvo, da je Levstikov Martin Krpan preveden v 42 tujih jezikov, mu daje najvišjo vrednost in priznanje. Številno občinstvo, ki je prihitelo od blizu in daleč, da bi videlo ribniško ljudsko, pustovanje, se je upravičeno čudilo letošnji prireditvi in jo obsojalo. Po tej poti lahko prihodnje leto pričakujemo v ribniškem pustnem sprevodu Hlapca Jerneja kakor tudi druge literar-ne veličine? To daje ribniškim kulturnikom kaj revno priznanje, samemu trgu pa vse prej kakor kulturni sloves. JANKO TROŠT Letošnja zima je zaradi nizkega snega in zmrzali kar pripravna za gozdna dela, posebno za spravilo lesa, ki je v Gozdnem obratu Grčarice neprekinjeno. Na sliki: prenos drv na cesto Komisija za borce je obravnavala 15 prošenj za dodelitev kredita za gradnjo stanovanj, rešenih pa je bilo 9 vlog. Komisija za uveljavitev posebne delovne dobe je obravnavala 270 prošenj, 14 predlogov za priznanje priznavalnine, 11 za priznanje mvalidnine in 14 za socialno pomoč. Doslej je uveljavilo posebno delovno dobo 366 članov, enojno 103, vsega skupaj pa je bilo upokojenih 295 borcev. V razpravi so med drugim govorili o zaposlenih borcih, do katerih imajo ponekod se neprimerne odnose, njihovi osebni dohodki pa so večkrat nižji od drugih, enakovrednih delavcev. Menili so, da bi morale posebne komisije pri delovnih organizacijah skrbeti za problem zaposlenih borcev. Veliko so tudi govorili o preživninah, podporah in poudarili, da Je 1200 dinarjev, kolikor dobijo matere za padle otroke, smešno malo in je treba tak — skoro že ponižujoč odnos — čimprej spremeniti. Precejšen del razprave je bil posvečen tudi sprejemanju novih članov v organizacijo — predvsem na primeru Dolenjske vasi, o čemer smo nedavno že pisali. Delegati so poudarili, naj bo član or- Renault in Zastava V ponedeljek, 8. februarja ob 14,20 uri, sta v Zlebiču pri Ribnici trčila Renault—Major, ki ga je vozil 31-letni Janez Arko, in dostavni avto Zastava 1300, ki ga Je vozil 33- letni Ivan Rebolj. Arko je vozil proti Ribnici, pred križiščem v Žlebiču pa je opazil nasproti vozeč avto, kateremu se Je umaknil skrajno desno. Ko Je nato spet zavil nazaj proti levi, ga je zaneslo In obrnilo, da je trčil v dostavni avto, ki je prav tedaj pripeljal nasproti. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za okrog 400.000 din. Zbor volivcev v Sušjah Pred kratkim so imeli v zadružnem domu v Sušjah zbor volivcev, na katerem so govorili o družbenem planu ribniške občine. Občani so se živo zanimali za razne dejavnosti, ki so navedene v družbenem planu, posebej še za kmetijstvo in komunalne zadeve. Zanima jih tudi usoda zadružnega doma. Svet krajevne skupnosti je predlagal ribniški občinski skupščini, naj bi zadružni dom dali v upravljanje svetu krajevne skupnosti, ki ga bo tudi popravil. Zdaj se praktično za zgradbo malo ali pa nič ne zanimajo. R gamzacije samo tisti, ki to zasluži, ki je resnično sode-.ovai z osvobodilnim gibanjem v borbi za svobodo. Kdor vidi organizacijo šele po dvajsetih letih, ima prav gotovo samo željo po materialnem okoriščanju in Je treba take prošnje posebej kritično obravnavati. Posebna komisija pri krajevni organizaciji v Dolenji vasi, naj o sicer že sprejetih ponovno razpravlja in zasliši priče. Z občinske konference ZB v Ribnici so poslali tudi protestno pismo, v katerem so ostro obsodili sklep zahod-nonemške vlade o prenehanju preganjanja vojnih zločincev po 9. maju 1965. Na koncu so izvolili nov 19-članski upravni odbor, ka-eremu še naprej predseduje Ančka Pakiževa. VEDNO VEČ TELEFONOV — Ko je bila pred poldrugim mesecem montaža avtomatične telefonske centrale končana, mo že vedeli, da je 160 telefonskih priključkov občutno premalo, nam je povedala upravnica ribniške pošte Zora Nosanova. Najprej so nameravali celo montirati ATC s 100 priključ-idaj bo pa že 160 priključkov vsak čas premalo. Trenutno je že skoro 150 telefonskih naročnikov, interesentov je pa vedno več. To pa pomeni, da ob odločitvi, kakšno centralo bodo montirali v Ribnici, ni,so upoštevali dejanske možnosti za tako hiter porast naročnikov, pač pa je ocena temeljila zgolj na prejšnjem številu (60). Prav hitro bo treba misliti na razširitev ATC vsaj na 250 telefonskih pri-Ijučkov, je še povedala tov. upravnica. Ortnek ima spet kovača 2e lep čas ni bilo videti konj pred kovačijo, zdaj pa se kar drenjajo in mladi kovač hiti, da bi obul čimveč konj, saj je zima. Dolgo smo pogrešali tudi varilni aparat; opazili smo, da ga novi kovač nima. — Želimo, da se bo mladi kovač privadil našega kraja, mi pa njega. Pozdravljamo ga in mu želimo veliko dela in uspeha! Poljanci in Ortnečani Drobne z Gore in o Gornikih Pred dnevi nas je zaneslo, potem ko smo dolgo odlašali in načrtovali pot, na Goro nad Sodražico. V kraje, kamor zelo poredko zaidemo, je pa naš list reden tedenski gost in v marsikateri hiši edini časopis in morda tudi edina vez s svetom, edini informator in branje. Stari Arko iz Kržetov, ki je menda skoro tri desetletja odborni. koval v različnih odborih in šele pred kratkim »spregel«, je dejal, da v našem časopisu pogreša več člankov o zunanjepolitičnih dogodkih in dogajanjih po naši domovini, češ da je Dolenjski list — posebno na podeželju — največkrat edini časopis. Pohvalil pa je uradni vestnik, ki jim posreduje vse važnejše sklepe in odloke, ki jih sprejme občinska skupščina. |Q Konec januarja je trgovsko podjetje Jelka iz Ribnice ukinilo trgovino na Gori zaradi manjka in neurejenega poslovanja. Vaščani, ki bi morali hoditi v trgovino v oddaljeno Sodražico, so se ukinitvi uprli in nazadnje zadolžili odbornika Franceta Campo, da bo opravljal posle prodajalca. Podjetje se je s tem strinjalo, prostovoljnemu trgovcu zagotovilo minimalni osebni dohodek 25.000 din in s tem so zadovoljni tudi prebivalci gomiške vasi. Pravijo, da se njihov sovaščan ne obnese le kot občinski odbornik, pač pa tudi ' 1 trgovec. g Pred leti je bila na Va-govki, kjer se z glavne ceste odcepi pot v goriške vasi, gostilna, zdaj pa vsa Gora, ki šteje okrog 270 duš, ne premore gostilne. Pijačo dobijo v trgovini, nekaj žganega pridelajo sami, vendar vse to ne odtehta gostilne, koder bi možje in mladina ob nedeljah in tudi druge dni poni odro vali. Zdaj pravijo, da bodo morda gostilno spet lanalu dobili, vendar na Vo-govki ni elektrike. ■ Na Gori je še okrog 15 suhorobarjev. Največ delajo škafe in čebre, ki jih prodajajo Domu v Sodražici. Eden takih je tudi Anton Arl_3 iz Kržetov, ki poleg vsega predseduje tudi gorniški krajevni organizaciji Socialistične zveze. Povedal je, da s suhoro-barstvom ni moč obogate ti, če pa drugega zaslužka ni, je tudi to dobo. Za škaf dobi 800 din, od tega pa je treba odšteti 12,4 odstotka občinskega davka, vrednost lesa in drugo. Na dan napravi povprečno 4 škafe, nekateri tudi 6—7, iz kubičnega metra lesa pa lahko naredijo nekaj čez 40 škafov. m Velikokrat so že razpravljali o zaposlitvi. Morda bi bilo dobro, če bi organizirali kakšno dejavnost v stari šoli, ki bi jo bilo treba še nekoliko popraviti in preurediti. gjg' Gorniki so napravili že veliko prostovoljnega dela: zgradili so lep zadružni dom, napeljali telefon in drugo. Tudi gozdne poti popravljajo prostovoljno, ker iz gozdnega sklada ne dobijo sredstev. Gozdne poti pa so potrebne popravila, prav tako, kot so potrebne za nemoteno spravilo lesa iz gozdov. ■ Nedavno so imeli Gorniki zbor volivcev, na katerem so razpravljali o družbenem planu občine. Največ so govorili o davkih (letos jih ne bodo plačevali, ker živijo v 4. proizvodnem okolišu), o prispevkih na les in drugem. Glavni vir dohodkov jim je les, zato so predlagali zvišanje cen lesa. Za kubik lesa dobijo po 12.000 din, od tega pa je treba odšteti pogozdovanje, prevoz in še kaj. Gora je zaokrožena geografska celota, ki jo tvori pet vasi: Kržeti, Kračali, Petrinci, Janezi in Betonovo, in meji že na Notranjsko. Nedavno so za teh pet vasi v hribih nad Sodražico ustanovili krajevno skupnost. Le-to čakajo številne naloge, ki jih bo morala urediti v sodelovanju z vsemi prebivalci, predvsem pa ob izdatni podpori občine. Prispevajmo vsi za novo šolo v Ribnici! V Ribnici je premalo šolskih prostorov, kar občutijo tako šolarji kot učiteljstvo. Problema ne bo moč rešiti drugače kakor zidati novo šolo. In kje dobiti potrebna sredstva? Treba bo globoko seči v žep! In kako? Od tu dalje se je začela splošna akcija za zbiranje sredstev. Ne samo iz občinskega proračuna, ki ne zmore vsega, tudi vsak občan mora prispevati svoj delež za našo mladino. Tu ni izgovorov, vsi moramo sodelovati, eni denarno, drugi materialno in če bomo vsi pomagali, bo delo prav gotovo kronano z lepim uspehom. Vsi torej brez negodovanja prispevajmo svoj delež po svojih močeh, zavedajoč se lepega slovenskega izreka: kdor hitro da, ta dvakrat da! V. P. In če bi se prenatrpani avtobus prevrni!? Avtobusno podjetje SAP ponovno opozarjamo, naj malo bolj skrbi za varno vožnjo potnikov, ki se mu zaupajo.1 Ze nekajkrat smo grajali nemogoče razmere na nedeljskih dopoldanskih vožnjah avtobusa na odseku Zlebič— Ribnica. Že dobro napolnjen avtobus, ki prihaja iz Ljubljane, čaka na avtobusni postaji v Žlebiču po najmanj 20 potnikov, nova skupina pa se gnete »Pri rokah«, tako da jih sprevodnik s silo rine v av- Čestitam za dan žena V mnogih državah ženske svobodno sodelujejo v družbenih dejavnostih, v drugih pa so še v zelo slabem položaju, saj nimajo nobenih pravic. Posebno zatirane so žene v državah, kjer prevladuje muslimanska vera. Tu so žene še vedno skoraj sužnje. V naprednih državah pa je emancipacija že zelo razvita in ženske so enakopravne članice družbe, tako tudi pri nas. Ženam, ki so si z velikimi napori priborile enakopravnost, iz vsega srca čestitam. Posebej velja ta čestitka bralkam Dolenjskega lista, še prav posebej pa Ribničankam. IRENA SELŠEK, Ribnica tobus. V avtobusu si potniki stojijo na nogah in sedijo drug na drugem- Na Bregu se prizor ponovi, tako da pripelje avtobus v Ribnico do 100 potnikov likrati. In koliko je dovoljeno? Kaj bi bilo, ko bi se avtobusu zlomila os, ko bi se v kaj zaletel ali podobno? Pri vsem tem pa do Vel. Lašč vozita iz Ljubljane dva avtobusa, eden od njiju pa ostane tam in se vrača nazaj. Zakaj ne bi ob nedeljah peljal vseskozi do Ribnice in se vra;al za rednim avtobusom, ki odide ob 10.39? Zakaj na deželi ni tako kot v Ljubljani? Vsako avtobusno in trolej-busno postajališče v Ljubljani je opremljeno z voznim redom, ki potniku pove vse o odhodih in prihodih avtobusov ali trolejbusov. Nekaj takega ne bi bilo odveč za naša podeželska postajališča, kot na primer za ono v Žlebiču »Pri rokah« in v Ortne-ku »Pri drevoredu«. Na obeh je toliko potnikov, da bi avtobusno podjetje pač lahko tvegalo skromen izdatek za to uslugo ljudem, katere prevaža. Star slovenski pregovor pravi: »Ne samo grablje, tudi vile!« VP. Mladina bo taka, kakršno bomo vzgojili! Kakšna je današnja mladina? Zakaj raste mladinski kriminal? Zakaj mladino bolj malo zanima delo v družbenem in delavskem samoupravljanju? Takih vprašanj, ki jih v vsakdanjem življenju srečujemo, bi lahko našteli še vrsto. Na občinski konferenci ZK v Ribnici so jim posvetili posebno pozornost in prav je tako. Mladi ljudje bodo taki, kakršne bomo vzgojili! Iz vse razprave, ki se je vrtela okoli tega problema, ne bi mogli izluščiti nekega recepta, kako delati z rnladino, slišali pa smo več zanimivih predlogov, katere bi kazalo upoštevati. Mlad človek se hoče izživljati, če ta njegova hotenja ne znamo usmerjati, ga lahko prej ali slej zanese na kriva pota. V Ribnici bi bil zelo potreben klubski prostor, kjer bi mladi ljudje lahko prirejali razne športne in kulturne prireditve. Ker takega prostora ni, hodijo v gostilne, vsaj nekateri. Ce pa mladina aktivneje ne sodeluje v družbenem in delavskem upravljanju, smo za to v glavnem odgovorni mi, starejši. Od mladih ne moremo zahtevati, da bi sami posegali v naše vrste, zato je naša dolžnost, da jih pripravimo za bodoče naloge. Vključiti jih moramo v organe upravljanja in jih preko njih usposobiti za dobre upravljalce . Morda smo včasih tudi nestrpni in preveč slabo ocenjujemo mladino in njeno delo. Mlade ljudi moramo opozarjati na napake, obenem pohvaliti dobre strani njihovih prizadevanj, hkrati pa jim moramo vsestransko pomagati pri premagovanju zaprek na njihovi poti. -r REŠETO Ko je Robert Marchand prišel domov, je njegova žena sedela v dnevni sobi in milo jokala. »Kaj je,« se je začudil Marchand, »kaj se je zgodilo?« »še vprašuješ,« je hlipa-la žena, »pa si vsega sam kriv!« »Jaz?« se je čudil Marchand. »čemu neki?« »Naša Sofija je dala odpoved,« je sledilo pojasnilo ob spremljavi solz. Zgodba našega časa »Bila je tako pridna in zmožna. Sedaj odhaja in vse bo ostalo na mojih ramenih. Vedno ko najdem dobro gospodinjsko pomočnico, jo ti prežencš iz hiše.« »Toda kako?« je hotel vedeti Marchand. »Ničesar takega nisem storil, moja vest je popolnoma čista.« »Tvoja vest je čista kot vedno,« je jezno ponavljala soproga. »Ti si užalil Sofijo. In sicer po telefonu danes zjutraj, ko si klical iz pisarne! Ali nisi kričal, zakaj se pol ure nihče ne oglasi pri aparatu? Ali nisi preklinjal žen. sko lenobo in udobje? Ali si vse to rekel ali nisi?« »Sem,« je zagodrnjal Marchand, »toda nisem vedel, da se pogovarjam s Sofijo. Bil sem prepričan, da si ti pri telefonu.« M. R. Izžrebanci nagradne križanke V ponedeljek popoldne smo v uredništvu lista opravili žrebanje nagradne križanke, objavljene v jubilejni številki našega lista 18. februarja. Ker je bila križanka po izjavah bralcev malce težja kot običajno, smo prejeli le nekaj čez 600 rešitev, med temi pa je bilo precej nepravilnih. Prvo nagrado — 20.000 din prejme Matija Miklič s Čateža 14 p. Velika Loka; drugo nagrado — 10.000 din dobi Sonja Bezenšek iz Metlike; tretjo nagrado — 8.000 din: Martina Rešetič, Prečna 14, p. Novo mesto; četrto nagrado — 6.000 din: Franc Doki, Hladnikova 1 — Novo mesto; peto nagrado — 4.000 din: Frančiška Jane, Trška gora, p. Otočec ob Krki . Šesto do osmo nagrado po 2.000 din dobe: Jože Marn, železniška postaja Brestanica; Anica Rostohar, Brege 3, p. Leskovec pri Krškem, in D. Tomažin, blok v Kettejevem drevoredu, Novo mesto. 42 knjižnih nagrad pa je žreb razdelil med naslednje reševalce: Metka Aš, Straža pri Novem mestu; Podgorje 1, Ar. prepevali in se veselili. Partizanske | : ^obojenih krajih vzpostavile novo, ljud- | itu aJevne odbore. Nemci so na frontah | L z% bitko in ljudje so upali, da bo skoraj § ^1 ^30^»' • Vi;''£*kV ST£N£ SOSE RAZMAKNILE. IN REKA ^!^^^Š-'^i,rf}M:^ 3£ POSTALA SPET ŠIROKA KOT PREJ nniiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH SMEH STOLETIJ Veliki fizik in matematik Nevvton je bil zelo raztresen. Ko je bil ves zatopljen v svoj študij, mu je gospodinja prinesla za zajtrk presno jajce, ki bi ga morala še skuhati. Nevvton pa bi bil prav tisti hip rad sam in je gospodinjo odslovil, češ da bo jajce že sam skuhal. Gospodinja ga je poučila, da sme jajce vreti največ tri minute in je nato odšla. Ko se je čez pol ure vrnila, da bi videla, ali je učenjak že zajtrkoval, je presenečena obstala; učenjak je stal ob mizi in strmel v jajce, ki ga je držal v roki, v ponvi pa je ležala njegova žepna ura. Starejši gospod je obiskal Nevvtona tik pred večerjo. Raztreseni učenjak je nanj pozabil in ker so medtem prinesli večerjo, se gost ni obotavljal: poiedel je pišče in pokril kosti s krožnikom. Ko je fizik prišel na večerjo in dvignil krožnik, se je nasmehnil in rekel: »Vidite, gospod, kakšni smo mi znanstveniki! Popolnoma sem pozabil, da sem že večerjal!« Mrzlega zimskega večera je Nevvton sedel v svoji sobi in bral. Ker ga je začelo zebsti, je naročil, naj zakurijo v kaminu. Pomaknil je stol v neposredno bližino kamina, katerega so pravkar naložili. Ko se je ogenj razgorel in je začela vročina fiziku presedati, je poklical slugo. »Vzemi vendar kamin proč, ti lenuh ti!« je razjarjeno zaklical skoraj spečeni iznajditelj integralnega računa in jezno zacepetal z nogami. »Kaj pa, gospod,« se je tiho smejal sluga, »če bi raje vi odmaknili stol? Zdaj šele se je Nevvton zavedel in prijazno pokimal slugi: »Saj res, na to pa sploh nisem pomislil.« — Zakaj mi nisi -irej povedala, da si punčka? — Tako, dragi, *daj greva domov, v trezno realnost... PO LETOŠNJEM | 8. MARCU: Volivke - ne manj žena v skiinšfe! Pisati ob 8. marcu je več ali manj vsakoletna navada — napisati nekaj v imenu brežiških odbornic ženam za njihov praznik pa pomeni do takniti se njihovih vsakdanji« in družbenih dolžnosti, pravic in težav. Zaradi pomanjkanja sred. stev nimamo razvitih Varnostnih ustanov, ki bi krneč ke in ostale žene razbrcme nile vsakodnevnih skrbi i varstvom otrok. Tudi servisna služba, ki bi morala olajšati delo zaposleni ženi, nima dovolj kapacitet, da bi zadostila vsem potrebam — pa tudi predraga je, da bi se je družine z nižjimi osebnimi dohodki lahko posluževale. Organizirana je tako samo v Brežicah. Problemi šolstva, pouk v izmenah, nefunkcionalni prostori in ostalo mučijo občane, posebno pa žene, ki žele svojemu naraščaju čimbolj popolno izobrazbo. Z mrežo zdravstvenih usta-nov sicer ni težav, saj je v naši komuni dokaj razvita, nujno pa je treba odpreti šolske ambulante. Samo sistematični pregledi otrok niso dovolj, če ne začnemo po pregledu s terapijo, posebno v zobozdravstvu, saj vemo, da im:\" ' -H otroci zelo slabo zobovje. Se bi lahko naštevali pro-- bleme, s katerimi se morajo žene-odbornice vsak dan spo-prijazniti. Zastopati morajo tako rekoč dva interesa: svoje območje v okviru komune in probleme, ki tarejo žene vsak dan. Prepričani ste lahko, da se mnoge stvari reši bolj živ-ljensko, bolj človeško, ko skupščina prisluhne mnenju o d b o r n i c , ki so za dosego svojih ciljev često bolj vztrajne od moških tovarišev. Smo v času volitev. Polovica odbornic bo zamenjanih. Zcne-volivke, ne dopustite, da bi v novi mandatni dobi pri. šlo v skupščino manj žensk! Več ko bo žena v raznih organih oblasti, bolj se bodo problemi reševali življenjsko, bolj bo olajšana vsakdanja skrb našim ženam za delo, dom in družino. Ko se bodo žene prepričale, da družba skrbi za to, da jih razbremeni, bodo z veseljem sodelovale v družbeno političnih organizacijah. Potem ne bodo več dovolile, kot se dogaja še marsikje na vasi, da je samo gospodar član SZDL, in bodo svoje probleme še bolj pogumne povedale. Posebno skrb je treba po. svetiti letos vključevanju žena v delo krajevnih skupnosti, kjer je njihova pomoč nujna. Vemo, da vseh težav v bližnji prihodnosti ne bomo od. pravili, s sodelovanjem kmečkih in tistih žena, ki so v delovnem razmerju, pa bomo marsikatero stvar rešili bolj humano in z več po-* 'ia kot sicer. ZLATA BUTARA 0 lončarju Antonu Petaciju Sredi prejšnjega stoletja se je v Rajhenburgu lončarju očetu rodil lončar, sin Anton, ki je imel sedem otrok. Ovdovel se je v drugo oženil, in prvi sin Anton Petaci se je napotil (na začetku stoletja atomskega straha) s spretnimi lončarskimi rokam; peš po svetu. V Vitanju ga je zapeljalo dekle Ana, in rodila sta pet otrok. Prvi je zajokaj naš brežiški lončarski in pe-čarski mojster Tone Petaci. Prastar lončarski rod so rajhenburški Petaciji, ki so •norda potomci kakega Napo-eonovega grenadirja galske Krvi. Mojster Tone :n žena Angelca imata sedaj dva otroka, Mar jetko in Tončka Ako bo tudi mali Tonček lončar, bi bil četrti lončar Anton. Vitanjski Petaci se je zaposlil v slovenj graški manufakturi Lobeja Franca, kjer je delalo kakih 40 lončarjev. Tam se je izučil tudi naš mojster Tone. Ko je postal pomočnik, je odšel v partizane in bil leta 1945 kurir v II. bataljonu Tomšičeve brigade. Po vojni so se svojci iskali. Mladenič Tone je obiskal starega strica v Artičah. Naneslo je tako, zaposlil se je v Brežicah. Keramika, lončarstvo je umetna obrt, ki ji zgodovina oblikovanja posveča vso pozornost. Lončar, katerega k delu poleg življenjske nuje žene še skrivnostna prašila ljubezni do oblik, je umetnik. Ta ljubezen je nemir Tonetovega srca. Zaradi mnenja, da je lončarstvo v eri našega sijajnega industrijskega razvoja kar sramotna obrt, ni uspel dobiti prostor za delavnico. Nemir je sem in tja preganjal kot preganjamo nemire vsi. Sedaj ima iončarijo in hrepenenje se je začelo spreminjati v oblike, mladostna težnja se uresničuje. Prav te dni ^samostojni mojster Anton Petaci izdeluje prve lončene posode za ljubljansko veletrgovino SU-PERMARKET. Opazoval sem ga, ko je prvič kuril peč. Oči so se smejale in neprestano opazovale pirometer. Skoraj iz nič začeti obrt ni majhna reč, še posebno, če je življenje grizlo in še grize, ker ta in oni »trompeten-goldni« trgovski »šefič« ne vidi svojega pustovskega, srakastega okusa v zrcalu resnične lepote, če so posredi »fičoistični« nazori. Vse to naj ne moti mojstra! Njegovo znanje in-spretnost njegovih rok mu omogočata doseči najvišjo kakovost izdelkov. V bodočnost naj gleda vedro, da se izpolni želja glede stanovanja, ki bo postala nujna potreba, če družina poraste. Da je težnja po obnovi domače obrti pravilna, dokazuje dejstvo; Beograd 21. 2. (Tanjug): »Lani smo izvozili za 10 milijonov dolarjev proizvodov domače obrti. Poleg tega so podjetja v naših največjih turističnih centrih prodala tujim turistom še za nekaj nad 500.000 dolarjev takih izdelkov. Strokovnjaki zvezne gospodarske zbornice sodijo, da bi se lahko v tej gospodarski dejavnosti zaposlilo okoli 600.000 ljudi (sedaj Je zaposlenih 150.000)... V enem letu je prodaja teh proizvodov iz šibja, domače volnene niiti, gline, ličja, slame in domače lanene niti porastla za 30 odst.« Ako se bodo odgovorni zavedali, da mlado drevo ne da takoj obilen plod, da je Pe-tacijevi delavnici potrebno še to in ono, da mojster preživlja družino, da mora poravnati obveze in predvsem ozdraviti svojo kar prenežno čustvenost, bo uspeh tu. Tisto človečno, humano v socializmu je menda posameznikova sreča, je razumevanje .n odpravljanje globljih vzrokov morebitnih napak in ne sodba. Mojster Tonček, malo stisni in poslušaj nasvet, kadar občudujem plemenito spretnost Tvojih rok! MIRO KUGLER Mojster Petaci oblikuje kmečko skledo S KONFERENCE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V TOVARNI POHIŠTVA „Naredimo red v domači hiši!" Nujno bo treba začeti z načrtnim vzgojnim delom med mladimi delavci -Komunisti v tovarni mladini niso odrekli zaupanja Ko so se komunisti iz Tovarne pohištva v Brežicah zbrali na letni konferenci osnovno organizacije ZK, so v kritičnih razpravah osvetlili mnogo tistega, kar v podjetju ni urejeno. Zaceli so torej pri domaćih razmerah. Za boljšo predstavo navajamo nekaj najznačilnejših odlomkov iz omenjene razprave: ■ Zadnje čase smo v podjetju prepozno obveščeni o vsebini sestankov, zato nismo nanje pripravljeni. Razen tega tudi nismo bili pravočasno seznanjeni s planom za 1965. leto. Ni dovolj, da obravnavajo plan podjetja samo upravni odbor, delavski svet in morda še strokovni kolegij, poznati ga mora sleherni delavec do potankosti. ■ Pripravili smo nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, po katerem ocenjujemo delovna mesta in no ljudi. Ta način nagrajevanja je mnogo boljši od prejšnjega. Vpeljati smo ga nameravali že pred tremi leti, vendar kolek-vanja. Novi pravilnik bo treba še tiv tedaj zato nI pokazal razume-popravljati, ker delovna mesta niso povsod pravilno normirana. Tako na primer delavci v nekaterih oddelkih dosegajo normo komaj s 95 do 100 odst., v drugih oddelkih pa jo presegajo kar za 50 odst. 2e samo to kaže, da je treba temeljitih korektur. ■ Z disciplino sc v našem podjetju ne moremo pohvaliti. Zad nje čase Je stanje obupno, ker se večina mladih ljudi ne zmeni za splošna pravila o rodu pri delu Mojstri sicer delajo z mladimi ljudmi, vendar sami te naloge ne zmorejo. Vprašanje mladine je pri nas specifično in komunisti do sedaj žal niso pokazali dovolj razumevanja in pripravljenosti za urejanje teh stvari. V podjetje smo s posredovanjem zavoda za zaposlovanje sprejeli 80 mladih ljudi. To so v glavnem mladinci, ki niso dokončali osnovne šole in so jim bila vrata v poklice zaprta. Za vse na novo sprejete mlade delavce smo pripravili uvajalni seminar. Za prvi takšen seminar se je prijavilo 37 kandidatov. Po obisku sodeč tega niso vzeli resno. Komaj 8 ali 10 jih je držalo besedo in seminar smo morali zaradi tega prekiniti. Mladinski aktiv Je bil tu brez moči, čeprav je imel o tem napisane sklepe. Vsekakor bo treba, da bodo z mladino delali na delovnih mestih posebni inštruktorji in da bomo tudi po delovnem času vključili to mladino v različne aktivnosti. * Najbolj problematično jc v Tovarni pohištva torej delo z mladino. Ti mladi ljudje, ki so prišli komaj iz šole, potrebujejo vodstvo močne vzgojne roke, ki jih bo usmerjala v normalne okvire dela in življenja v tovarni. Velike težave so verjetno nastale v podjetju zaradi tega, ker so naenkrat dobih toliko mladine skupaj nepripravljeni. Ta mladina še ni dozorela, dokončala ni niti osnovne šole, prišla je s podeželja, bila je brez življenjskih izkušenj in brez priprave prestavljena v popolnoma novo okolje. V njem je večina kaj hitro iztirila. Potrebno ji je torej veliko vzgojnega dela, ker zgolj strokovno usposabljanje nikakor ne zadostuje. V poročilu so komunisti pravil, no ugotovili, da je mladini potrebna večja pomoč, da je treba razviti pestre oblike dela z vsemi mladimi ljudmi v podjetju. Na konferenci je bilo izrečenih več ostrih pripomb na račun političnih organizacij izven tovarne, češ da le-te zagovarjajo nedisciplinirane mladince. Po njihovem mnenju bi bilo treba ukrepati ostreje. To je verjetno le delna rešitev. Prav gotovo bo veliko bolj uspeš-. no sistematično vzgojno delo, ki ga v tovarni najbrž sami ne bodo zmogli. Tu bi lahko prosili za pomoč Delavsko univerzo. Ta ustanova ima v rednem delovnem programu razne oblike šol za življenje ipd. Člani ZK v Tovarni pohištva mladini kljub vsemu niso odrekli zaupanja. Na konferenci so sprejeli v organizacijo 4 člane iz mladinskih vrst in jim ob tem naložili veliko odgovornost do dela s svojimi vrstniki. Konferenca jo uspela predvsem zaradi tega, ker komunisti nc zatiskajo oči pred problemi, ki jih čakajo nerešeni. Kritično vzdušje, v katerem je potekala, je usmerilo kažipot želja k naporom za ureditev razmer v domači hiši. „ J. T. Kakšno bo delo krajevne skupnosti Vel. Doline Na svoji prvi seji je svet krajevne skupnosti Vel. Dolina izvolil za predsednika Franca Vinetiča za tajnika Andreja Rostoharja in sprejel program dela za tekoče leto. V programu so zajeli rešitev najbolj perečih ko-mtmalnih problemov: 30-let-ni vodovod na Vel- Dolini je nujno potreben popravila. Zanj bi potrebovali 400.000 din. Podobno je tuda v naseli Koritno, saj morajo va-ščani nositi vodo skoraj pol ure daleč. Da bi se iznebili tega težkega dela, so sami izkopali 16 m globok vodnjak za zajetje bodočega vodovoda. Zgradita morajo še zbiralnik in cevovod, za kar bi vaščani potrebovali pomoč 1,000-000 din, predvsem za nabavo materiala in strokovne sile. Tudi v Gaju in v bivši Zgornji Ribnici je voda pereč problem. Seveda pa ga ne bodo mogli rešiti v enem letu, saj samo za delno rešitev predvidevajo kar 3 milijone din. Letos upajo, da bodo dokončno uredili pokopališče na Ponikvah in si priskrbeli primeren mrliški voz. Za oboje predvidevajo 700.000 din izdatkov. Niso pozabili tudi na izboljšanje vaških poti. Dela na cesta Ponikve in Laze so že v teku, nameravajo pa urediti še pot Rajec—Periš-če—Brezje in cesto do Cir- nika, za kar bodo porabili 1,700 000 din. Razen omenjenih del bodo opravili še nekaj manj pomembnih, tako da krajevna skupnost potrebuje za izvršitev svojega delovnega programa 6,950.000 din. Vprašanje je, če bo občinska skupščina lahko dala toliko sredstev, problemi pa vseeno terjajo hitro rešitev. Sm. Matični urad Velika Dolina Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Dra-gotin Novak, mizar iz Brcgane, in Pavla Skrlec, trgovska pomoč niča z Brezja; Ernest Račič, šofer iz Stične, in Angela Gajski, knjigovodkinja iz Koritnega; Milan Bajs, poljedelec iz Nove vasi, in Martina Unetič, poljedeika ;z Velike Doline; Peter Major, kovi-nostrugar iz Vrhpolja, in Cecilija Matkovič, bolniška strežnica z Brezja. — Umrli sta: Alojzija Gajski, upokojenka iz Zagreba, 61 let, in Amalija Stefanič, užit-karica iz Rajca, 73 let. Na Jesenicah so izglasovali samoprispevek za šolo Na Jesenicah so se volivci odločili za krajevni samoprispevek, ki ga bodo vplačevali za gradnjo nove šole na Veliki Dolini. Kmetje bodo prispevali 1 odst. od lanskolet nega katastrskega dohodka, obrtniki 1 odst. od davčne os nove, delavci in uslužbenci pa 1 odst. od osebnega dohodka. Krajevni samoprispevek bodo občani plačevali 3 leta. Njihovi sosedje iz okoliša Velike Doline so jih pri plačevanju samoprispevka prehiteli za leto dni. Do sedaj so zbrali 600.000 dinarjev. Denar je deloma namenjen šoli, de-loma pa dograditvi Prosvetnega doma. Zaradi tega plačujejo tam kmečki posestniki po 2 odst. od katastrskega dohodka, prispevek uslužbencev pa je enak, kot so ga sprejeli na Jesenicah. Nova šola bo dograjena do jeseni. Veljala bo 71 milijonov din. Občani bodo s 1 jevnim samoprispevkom zbrali okoli 3 milijone dinarjev. Večerna osnovna šola v Cerkljah V Cerkljah se je začela večerna osnovna šola za vse tiste, ki iz kakršnegakoli vzroka niso mogli dokončati 7- in 8. razreda osnovne šole. Doslej se je prijavilo že skoraj 30 slušateljev iz raznih krajev. Organizator šole je preko brežiške delavske univerze osnovna šola Cerklje. Vsak slušatelj bo moral odšteti 30.000 dinarjev. Pouk bo štirikrat na teden; trajal bo do junija in bo obsegal preko 300 učnih ur. Ogled počitniškega doma v Savudriji Skupina predstavnikov ObSS, ZB, DPM, rudnika Globoko in občinske skupščine je bila minuli teden na ogledu Počitniškega doma v Savudriji. Njena naloga je bila, ugotoviti možnost ustanovitve občinskega centra počitniške skupnosti. V ta namen so se oglasili na občini v Umagu in pri podjetju Istra-turist ter se pogovarjali s tamkajšnjimi predstavniki 2e prvi stiki so pokazali dobre rezultate: te dni bodo govorili o finančnem sodelovanju za ureditev tega centra. Poudariti velja, da je ob teh pogovorih prišlo do predloga, da bi med obema komunama vzpostavili prijateljske odnose' za izmenjavo izkušenj. Predlog so načelno sprejeli in upamo, da bodo novi stiki prinesli nekatere sklepe, koristne za turizem in ostalo gospodarsko politiko obeh občin. Matični urad Kapele Februarja ni bilo rojstev, niti porok. — Umrli so: Martin Urek, kmet iz Kapel, 80 let; Ivan Kež-man, kmet iz Slogo.oskega, 91 let, in Ivan Vcgrinc, kmet z Vrhja, 79 let. £3 V bivšom gostišču na Držičc-vem, kjer je začasno gostovala pošta, bo kmetijska zadruga Brežice uredila sodobno prodajalno mesa in mesnih izdolkov. Mestni prebivalci takšen lokal že dolgo pogrešajo. Masnih izdelkov marsikdaj zmanjka, takšna specializirana trgovina pa bi lahko poskrbela za trajnejšo zalogo. Kaj je novega v Kapelah 0 Rdeči križ jc 23. februarja priredil zanimivo predavanje o raku. Pred okoli 140 ljudmi je predaval dr. Glušič iz Brežic. Po predavanju je bil občni zbor društva, na katerem so izvolili nov odbor: Franc Vogrinc je predsednik, Frančiška Pohar pa tajnica in Minka Vahen blagajničarka. 01 Tudi v Kapelah bodo žene proslavile dan žena. Pionirji osnovne šole bodo z deklamacijami in dramskimi prizori izpopolnili program, po katerem bo zabava, ki bo namenjena le ženam in dekletom. a Zbora volivcev, ki je bil v petek, 26. februarja, se je udeležilo 117 občanov lz območja KS Kapele. Občinsko skupščino sta zastopala Jože Urek in Lojze Vu-čajnk, zbor pa Je vodil Anton Pohar. Kandidata za odbornika v ObS Brežice sta Vinko Zupančič in Ivan Stanič, ker je Drago Vidmar zaradi prezaposlenosti umaknil kandidaturo. Jože Urek je nato govoril o gospodarskem načr. tu občine in ugotovil, da je plan presežen. Kapele bodo spadale po novi ureditvi v drugo skupino, tisti, ki pa so v IV. skupini in bi bili prosti prispevkov, bodo dajali 6-odstotni samoprispevek kot pomoč KS. V svet KS so iz Kapel izvolili Franca Vogrinca, Jereslav-čani pa Se niso izvolili novega kandidata. Govorili so tudi o mostovih. Oba mosta preko Sotle bosta železobenska in bosta stala okrog 120 milijonov dinarjev. — Upajmo, da bodo volivci vsi prišli na volišče in še naprej z zanimanjem sledili delu. ■ PGD Kapele je izvolilo nov odbor: predsednik je Franc Kež-man, tajnica Marija Vogrinc, blagajnik pa Vinko Zupančič. Skle- nili so, da bodo dvorano gasilskega doma lahko uporabljale vse množične organizacije. Zastavili bodo vse sile, da bi izpopolnili gasilski kader. D. V. Tečaj za občane, ki bodo dajali privatne usluge turistom Referat za turizem pri ObS Brežice namerava na osnovi programa okrajnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva organizirati tečaj za usposabljanje kadrov za potrebe turizma v naši občini. Tečaj bi trajal od treh do dvanajst dni in bi bil prila-gbjen posebnim oblikam turističnih društev. Namen tečaja bi bil, da se vsi, ki bodo oddajali ležišča, seznanijo z razvojem turizma, o njegovi vlogi v našem gospodarstvu, s poslovanjem pri dajanju privatnih turističnih uslug in drugo. Slušatelji bi se seznanili tudi z vsemi predpisi o urejevanju komunalnih naprav, o zaščiti nasadov in vzdrževanju javnega reda ter s turističnimi področji občine, področja in republike. Ob tem bi se spoznali s praktičnim delom pri pripravljanju zdrave hrane za turiste, s samo postrežbo, vzdrževanjem higiene, urejanjem sob, pomenili bi se o estetskem okolju naših domov in sprejemu gostov. Interesenti lahko dobe točnejše informacije pri svojem turističnem društvu ali neposredno pri referatu za ■turizem ObS Brežice- ■ Po podatkih 37 najvažnejših slovenskih krajev se je turistični promet lani zelo povečal. Število nočitev se je povečalo za 14 odst., od tega število nočitev tujih gostov za 22 odst. L.\ PITANJE PRASICIiV * a m o kei pospešuje debclenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana REDIH brežiške vesti Kandidati za občinski zbor ¥ Sevnici Na nedavnih zborih volivcev so občani iz vrst predvidenih (evidentiranih) tovarišev in tovarišic izbrali kandidate za občinski zbor občinske skupščine v Sevnici. Kandidati so postali: Alojz Flajs, kovač pri KREMENU, iz Hinj 16 pri Šentjanžu; Marija Justinek, gospodinja iz Šentjanža 16; Jernej Zupan, upokojeni električar iz Potoka 39; Jože Urban-eič, mesar iz Vel. Cirnika 12; Franc Škrjanc, kmetovalec iz Roženberka 7; Jože Zupan, poljedelec iz Podboršta; Le-opold Veber, uslužbenec iz Loke 65; Jože Močnik, kmet iz Radeža 16; Alojz Zalašček, kmet iz Boštanja 53; Alojz Zakrajšek, ključavničarski mojster v JUGOTANINU, iz Dol. Boštanja 8; Jože Kmetic, delavec v Konfekciji LISCA, iz Dol. Boštanja 50; Jože Kopar, gozdni delavec pri KGP Brežice obrat Boštanj, iz Križa 33; Ivan šalamon, posestnik iz Gaberja 2; Ivan Jene, posestnik iz Križa 34; Franc Dolenšek, kmet iz Jeperjeka 2; Franc Povšič, kmet iz Gornje Stare vasi'9; Martin Slap-šak, kmet z Telč 15; Ivan Jazbec, kmet s Pcdvrha 24, p. Zabukovje; Ivan Golob, kmet z Vranja 30; Marija Valant, uslužbenka z Sevnice, Glavni trg 2; Anica Kragl, uslužbenka iz Brezovega 3; Marija Pavlovič, uslužbenka v JU-TRANJKI iz Sevnice, Flor-janska 44; Franc Divjak, sku-pinovcdja v tovarni JUGOTA-NIN, iz Orešja 7; Franc Kranjc, delavec v Kopitarni Sevnica, iz Ledine 2/a; Janko Pinoza, kmet iz Ledine 59; Silvo žičkar, kmet iz Presne Loke; Ivan Kranjc, kmet z Metnega vrha 24; Ivan šalamon, posestnik iz Gaberja 2; Ivan Jene, posestnik iz Križa 34; Leopold Krnc, kmet iz Gor. Impolja 3; Jože Rak, kmet iz Češnic 2; Ivan Vintar, kmet s Primoža 4; Kristjan Jane, kmet iz Studenca; Rudolf Kokove, kmet iz Rovi-šča 21, in Franc Bizjak, kmet iz Arta 12. Matični urad Studenec Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Umrl je Jakob Zupane iz Arta, 71 let. Presladola. — Umrli so: Janez Barbič, užitkar iz Presladola, 86 let; Marija Glogovšek, upokojenka iz Brestanice, 73 let; Franc Cu&iik, kmetovalec iz Stolovnika, 64 let, in Viktor Zupane, upokojenec iz Brestanice, 65 let. V podjetjih so bili premalo pripravljeni za republiški zbor BOŽIDAR GORJA N-BO-GO je bil rojen 30. januarja 1924 v Premu pri Ilirski Bistrici, okraj Koper, študiral in živel je v Ljubljani. Zdaj je sekretar izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, pred tem pa je bil republiški sekretar za informacije. V SKOJ je bil sprejet v Ljubljani leta 1940, v ZK septembra 1941, organiziral je srednješolsko mladino v Ljubljani, v ilegali je bil od 1941, v partizana pa je odšel junija 1942. Je nosilec »Spomenice 1941«. Bil je v II. grupi odredov na štajerskem; septembra 1942. leta je bil poslan na Kozjansko, kjer je bil komisar čete, kasneje bataljona in odreda do leta 1943, ko je bil imenovan za namestnika komisarja IV. operativne cone, namestnik komisarja koroških odredov. Demobiliziran je bil 1951. leta kot podpolkovnik in poslan v inozemstvo (V Trst in London). Vrnil se je leta 1959. Tovariša Božidarja Gorja-na so volivci sevniške občine izbrali za kandidata v republiškem zboru skupščine SR Slovenije. Že nekaj let smo poizkušali poživiti mladinsko organizacijo v Zabukovju nad Sevnico, vendar noben organizator zaradi prezaposlenosti ni mogel biti z mladinci in mladinkami v dnevnem stiku. V jeseni pa je pri nas nastopil službo Martin Jazbec 'kot pismonoša na tukajšnji pošti. Takoj je začel delati z mladino in uspeh je bil presenetljiv. Mladina je tudi v hribovitih predelih, samo poiskati jo je treba in ji nuditi nekaj vzgojnih nasvetov in razvedrila. Vso zimo so se zbirali mladinci ob nedeljah na sestankih, kjer so poslušali politične in gospodarske informacije, potem pa so še zaplesali in šahirali. Zimsko delo mladincev je doživelo tudi svoj nastop v javnosti, ko je dramska družina pod vodstvom Anice Pipan uprizorila v zadovoljstvo polne dvorane veseloigro »Po-gospodena bulica«. Ne jezite se, će ga v traSiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! Investicije so namenjene za razširitev čateške vrtnarije, za obnovo bizeljskih vinogradov, za nakup plemenske živine in mehanizacije - KZ Brežice bo v kooperaciji vzredila 700 telet in 500 plemenskih svinj - Letos bo vpeljana tudi rodovniška služba Kmetijska panoga ustvarja v v brežiški občini nekaj nad 30 odst. vrednosti celotne proizvodnje. Za njen nadaljnji razvoj bodo potrebne še precejšhje investicije. Letos je predvidenih za te namene 633 milijonov. S temi sredstvi bodo razširili vrtnarski obrat v čateških Toplicah, obnovili sadovnjake v Artičah in vinograde na Bizelj-skem, zgradili mešalnico močnih krmil, nabavili stroje ter uredili zemljišče ob GabernicK. Ded teh sredstev bodo uporabile tudi za nakup plemenske živine. Kmetijska zadruga Brežice bo razvila letos pogodbeno proizvodnjo z zasebniki na 2.009 ha obdelovalnih površin. Razen tega bo v kooperaciji spitala 500 telet do 200 kg teže in 200 telet do 400 kg, S kmeti se bo pogodila tudi za vzrejo 500 plemenskih svinj. Lansko proizvodnjo bo zadruga povečala za 100 odst. bi njena vrednost bo znaša, la 612 milijonov dinarjev. V Brežicah bo podjetje uredilo svoj lokal za prodajo mesnih izdelkov in v načrtu ima tudi ureditev mesnice v Globokem. V Artičah bo začela začela zadruga pripravljati nasade hrušk. Kmetijska zadruga na Bi-seljskem bo še naprej obnavljala vinogradniške površine, ki obsegajo zdaj 20 ha. Letos bo začela graditi proizvodno klet ter stanovanjski blok za svoje delavce in uslužbence. Kmetijsko gozdarsko pod-Jctfe v tem letu prav tako Povečuje svojo kmetijsko Proizvodnjo. Za prodajo sa-podjetje samo krompir, se ostale poljske pridelke pa porabi doma za vzrejo živine. Za plantažne nasade topolovih dreves bodo odkupili še 100 ha zemljišč. Podjetje zaposluje 50 odst. sezonske delovne sile in si tako učinkovito pomaga v obdobju največjega dela. KULTURNA DEJAVNOST ¥ OBČINI ' Matični urad Šentjanž Februarja so bile doma rojene 3 deklice in 1 deček. — Porok ni bilo. — Umri' so: Ana Filip, užitkarica iz Potoka, 86 let; Marija Bec- užitkarica iz Careja, 76 jet; Janez Metelko, kmetovalec iz Roženberka, 81 let, in Franc UršiČ, upokojenec iz Koludcrja, 80 let Zelo delavna je tudi naša lovska družina. Lovci so si uredili Lovski dom, ki so ga odprli na Silvestrovo. V tej prostorni stavbi imajo tudi mladinci lahko sestanke in zabave. Vse priznanje lovcem in lastniku hiše za razumevanje in pomoč mladinski organizaciji! LEOPOLD KOČE V AR Za pospeševanje živinoreje nameravajo letos v brežišld občini vpeljati rodovniško službo. Financirali jo bodo iz sredstev kmetijskega sklada in iz prispevkov kmetijskih organizacij. Najprej bodo to službo organizirali v Cerkljah ob Krki. Pred dnevi se je sestalo predsedstvo občinskega sveta Zveze kulturno-pro-svetih organizacij. Razpravljali so o organizaciji kulturnih revij ob 20-letnici osvoboditve. Medobčinska revija bo v Novem mestu, kjer bodo sodelovala tudi naša prosvetna društva s pevskimi zbori, Prvi sestanek aktiva ZK v Artičah Te dni so v brežiški občini potekali zbori volivcev in aktivi ZK so pokazali, kako so lahko v teh akcijah koristni. Tudi novi vaški aktiv v Artičah se je po^-voril o vlogi in delu komunistov pred volitvami. Pogovorili so se o kandidatih, volilnih komisijah in pripravi volišč v Artičah, Dečnih selih in Tre-bežu. Sklenili so, da bodo v primeru dovolj velike udeležbe na nedeljskem zboru poizkušali izglasovati uvedbo 1 odstotnega krajevnega samoprispevka za dokončno adaptacijo prosvetnega doma v Artičah. P. V nedeljo so bili zaključeni kandidacijski zbori v podli jetjih sevniške občine. Na njih so razpravljali predvsem o kandidath in vlogi odbornikov. Probleme delovnih organizacij so pretresali na nedavnih občnih zborih sindikalnih podružnic. Kolektivom KOPITARNE, JUGOTANINA in METALNE se je predstavil tudi tov. Božidar Gorjan, ki kandidira v republiški zbor skupščine SRS. Ob teh obiskih je zbranim volivcem obrazložil trenutni gospodarski položaj in opisal vlogo skupščinskih organov. V podjetjih na kandidacijske zbore niso bili dovolj pripravljeni. Ponekod niti niso vedeli, koga bodo kandidirali. Potem so seveda zadnji dan spraševali, kdo je zadolžen za tolmačenje v njihovem kolektivu. Zanašali so se torej na aktivista od zunaj, kot da zbor ni njihova lastna zadeva. Morda je tu pogrešila tudi občinska skupščina, ker za to priložnost ni poskrbela, da bi odborniki zbora delovnih skupnosti obiskali podjetja in obrazložili volivcem potek volilnih priprav in kandidiranja. Razen tega bi lahko ti odborniki spregovorili o dosedanjem delu skupščine in gospodarskih problemih v občini. Zbori so minili tudi brez tega, vendar je to šola za prihodnjič. V podjetjih pa se bodo morali bolj opreti na svoje ljudi, ker ni vedno potrebno, da prihajajo k njim zunanji aktivisti! V Sevnici veliko razmišljajo o mladini in njeni organizaciji. Anketa med člani ZMS je pokazala, da je mladina zelo samostojna, razgledana, kritična in zahtevna. Zato ni čudno, če se ne zadovolji z okorelim aktivizmom svoje organizacije. Mladi ljudje hočejo nove oblike sestajanja in dela in zaradi tega odklanjajo nepripravljene in dolgočasne sestanke brez prave vsebine. Očitki, da mladini ni za delo, so večtcrat krivični in za njimi se skriva premajhna pozornost do nje. Niti v podjetjih niti na vasi ne odmerijo starejši dovolj časa mladini. Brez zadostne pomoči odraslih se mladi ne znajdejo pri vključevanju v samoupravo. V kolektivih se čutijo zapostavljene in za marsikaj prikrajšane. Takšni občutki pa navajajo mladino na druga, stranska pota. To je povsem razumljivo, saj je celo Zveza mladine brez privlačnosti zanjo. V ZMS se vse prepogosto z dramskimi skupinami, domačimi ansambli in likovnimi dosežki. Pričakujemo tudi sodelovanje občinskega sveta, Id ga bodo ustanovili v Sevnici po ukinitvi celjskega okraja. Na dan osvoboditve Brežic bo na grajskem dvorišču večja kulturna prireditev, z občinsko revijo pa bi pričeli 15. maja v Bobovi, kjer bodo nastopili pevski zbori in recitatorji Ostale dejavnosti naj bi se odvijale v Brežicah, Glob oko m, Artičah, Cerkljah in Veliki Dolini Tako bo kulturna dejavnost prenesena iz mesta tudi v krajevne centre, kar je zanimiva novost. P. Matični urad Artiče Februarja ni bilo rojstev Izven bolnišnice. — Poročili so se: Slav*'" ko Slak, varilec, in Milena Cer-jak, pol jedel ka, oba iz Dečnih sel; Anton Bogovič, traktorist iz Arhovih sel, in Mara Saflin, delavka iz Gor. Lenarta; Anton Rozman, kmetovalec iz Trebeža, in Pavla Zorko, poljedelka iz Dolenje vasi. — Umrla sta: Marija gorko, kmetovalka iz Arnovih sel, 70 let, in Janez Pečnik, kmetovalec is Kxiž,82 let. IZDATKI f E0JI 00 DOHODKOV Proračun občine Sevnica se bo letos povečal za 30 odstotkov: od lanskih 48S.000.000 na 631,000.000 dinarjev. V tej vsoti so upoštevana tudi dopolnilna sredstva, ki jih odstopa občini republika. Kljub temu, da je povečanje ranu e roma visoko, bo občina lc s težavo izpolnila vse obveznosti. Prevzela je financiranje nekaterih novih služb, ki do se-daj*"tiiso bile v njeni pristojnosti. Sem sodi vzdrževanje cest III. reda, Izplačevanje okrajne in republiške priznavalnine borcem NOB, povečani prispevek v medobčinski sklad za šolstvo II. stopnje in še nekatere druge obveznosti. Za vse te dodatne obremenitve potrebuje občina 100 milijonov 719 tisoč dinarjev. V tej vsoti so upoštevane tudi obveznosti od ' najetih posojil za gradnjo nove šole v Sevnici. Letos znašajo anuitete kar 0,000.000 dinarjev. Večina posojil je kratkoročnih. Zaradi tepa so pogoji za vračanje izredno težki. V sev-niško osnovno šolo je bilo investiranih 300 milijonov, kar pomeni za občino veliko obremenitev. Lani je občinska skupščina kupila tudi nov avtobus ca prevažanje otrok v šolo in se prav tako zadolžila. Iz proračuna bo treba letos povečati tudi nrispevek za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in njihovih družin. Lani je bil ta prispevek 15,000.000, letos pa bo za 12,000.000 višji. Izdatki za najnujnejše potrebe presegajo predvideno proračunsko vsoto za 50.900 000 dinarjev. Občinska skupščini je na zadnji seji pretresala potrebe in možnosti za pokritje najnujnejših obveznosti in ugotovila, da to lahko reši le s pomočjo delovnih organizacij, ki naj bi vsaj z 1—odst. dopolnilnim prispevkom od bruto osebnih dohodkov zbrale manjkajoča sredstva. ■# ■ ■ u S R v 1 1 r"( ^UIAt^ 1 /'<"v\ nr <*>•:) đfc, i?±(%, r.-'.i h • \ odražajo sicer dobronamerne, a pretežno papirnate težnje posameznih vodstev. Kulturno prosvetne organizacije prav tako ne znajo pridobiti mladih v svoje vrste. Ob mrtvilu zadnjih let se niti odrasli niso kaj prida vključevali v njihovo delo. Zadnja konferenca Zveze komunistov v občini je tudi za to področje sprejela nekaj pomembnih sklepov in obeta se več živahnosti v kulturnem življenju. Spoznanje o vzrokih za nedejavnost mladine skušajo zdaj v Sevnici pravilno izkoristiti za bodoče delo z njo. V kolektivih so že z večjim razumevanjem prisluhnili težnjam mlade generacije in tudi v raznih organizacijah že spreminjajo odnose do mladi- ne. Pomagali ji bodo pri izpolnjevanju vsakdanjih nalog, da se bo lahko hitreje znašla v življenju. J. TEPPEY O Na naftnih poljih v Banatu so načrpali januarja nad 53.000 ton nafte, kar je več kot v prvem četrtletju prejšnjih let. Letos bodo črpali nafto tudi na podrođju Kiklnda—Vr.roš, kjer bi načrpali okoli 50.000 ton nafte na leto. ■ Izvršni svet SRS je nedavno sprejel sklep o ustanovitvi Pedagoškega inštituta v Ljub-•ljani. Inštitut bo pospeševal znanstveno dejavnost in pospeševal pedagoško teorijo in prakso. Razen tega bo pospeševal znanstveno delo tudi v ustanovah, ki se bavijo izključno z raziskovalnim delom vzgoje in izobraževanja. (3 Kombinat konservne industrije DELAMARIS je lani izvozil za 3,523.294 dolarjev izdelkov, kar je precej več kot leto dni prej. Svoje izdelke je prodal v Zahodni Nemči.n, Italiji, Franciji, Belgiii, Švici in Avstriji. OLAJŠAVE ZA KMETE - BORCE Ko je občinska skupščina v Sevnici obravnavala odlok o prispevkih in davkih občanov, sb je odločila za drugo varianto olajšav za kmete borce. Po prvi naj bi se aktivnim udeležencem NOB priznala za vključitev v narodnoosvobodilno gibanje do konca leta 1943 15-Iodstotna oprostitev prispevkov iz kmetijske dejavnosti, za leto 1944 10 odst. in za sodelovanje v letu 1945 5 odst. Druga varianta predvideva za vključitev v NOB v 1941. letu 50 odstotno olajšavo, za sodelovanje v 1942. letu 40 odst., za sodelovanje v 1943. letu do 9. sept. 35 odst., po tean datumu 30 odst,, za 1944. leto 20 odst. in za 1945. leto 10 odst. Tisti kmetje, ki so med vojno moralno ali materialno podpirali NOB, imajo prav tako pravico do davčne olajšave. Za podporo do konca 1943. leta znaša ta olajšava 10 odst., za podporo v letu 1944 pa 5 odst. V februarju ni bilo nobenega rojstva izven bolnice. POROČILI SO SE: Košar Alojz, delavec z Zigarskega vrha, in Kragl Ana iz Sevnice, šivilja. Popelar Anton, kmetovalec z Meten vrha, in Kozinc Jožefa, poljedelka z Meten vrha. Ogorevc Miha, upokojenec, in Kokove Marija, gospodinja iz Rovišč. Erjavec Božidar, šofer iz Loga, in Duh Angela, šivilja iz Rovlšč. Mešiček Jože, delavec z Žlgarskega vrha, in Božič Frančiška, poljedelka z Zigarske-ga vrha. černič Miha, radiotehnik lz Ledine, in Podlipnik Alojzija, šivilja z Vrha. Zelič Božidar, tov. delavec iz Križa, in Gorenc Alojzija, poljedelka iz Križa. Kuhar Alojz, delavec iz Boštanja, in Mastnak Marija, šivilja iz Ledine. Gabrijel Leopold, stroj, ključavničar iz Dol. Boštanja, in Faik Marija, kuharica iz Trnovca. Šeničar Jože, tov. delavec z Žig. vrha, in Mirt Rozajija, poljedeljka iz Stra-nja. Starina Vincenc, kovač iz Lesk ovca, in Repše Marija, šivilja iz Srednika. S&NISKIJgSTMIIt ii Zabakovja nad Sewfii®® Matični urad Sevolcci Dnnelj Karel, delavec s Cerovca 10, in Knavs Marija, poljedelka iz Njivice. Skoda Stanislav, poljedelec, nI Vovk Karolina, poljedelka, oba iz Svinjskega. Tihole Stanislav, poljedelec, in Imperl Karolina, poljedelka, oba iz Ledine. Jankovič Karel, tov. delavec ia Hinjco, in Repovž Jožefa iz Vidma pri Šentjanžu. Divjak Jože, poljedelec iz Ck>r. Leskovca, in Dasovič Marija, poljedelka iz čanja. Kre-velj Dominik, kmet iz Vranja, in Zupevc Alojzija iz Fovrha. Urban-čič Vincenc, kmet iz Pokleka, in Zemljak Jožefa iz Trnovca, poljedelka. Kolman Ernest, lesnoindustrijski tehnik iz Sevnice, in Martine Jožefa, uslužbenka iz Razbor-ja. Teraž Jože, poljedelec iz Sp. Brezovega, in Divjak Marija, po-ijedcika iz Pokleka, nad Blanco. UMRLI SO: Kunšek Ivan, upokojenec lz Sevnice, 78 let. Gabrič Amalija, gospodinja z Meten vrha, 61 let. Pordec Jnže, prevžitkar ia 2urkovega dola. 94 let. Romih Jernej, prevžitkar iz Zurkovega dola, 82 let. Salamon Kari, mizarski mojster lz Šmarja, 60 let lz zahtevkov šol po sredstvih bo, kol vse kaže, treba čriuii marsikaj kar je namenjeno dodatnim dejavnostim - Letošnje proračunske težave opozarjajo da družbenih služb ne moremo reševati samo na ramah občine - 2 milijardi republiških investicijskih sredstev za šolstvo, ki se bosta delili preko Gospodarske banke po konkurzni sposobnosti, sta kaplja v morje, če so potrebe povsod takšne kot v krški občini - S čim bomo prihodnje leto gradili stanovanja za delavce iz družbenih služb, če bodo stanovanjski skladi ukinjeni' 4. februarja je družbeno-poHtični zbor občinske skupščine, ki ga sestavljajo odborniki ObS in člani občinskega odbora SZDL, ob prisotnosti predstavnikov šol razpravljal o poročilu sveta za šolstvo. Razprava je bila kritična in priznati moramo, da je bila njena ost naperjena tako v napake, ki jih bo moč odpraviti v mejah komune, kot v one, ki so posledica politike širših druž-beno-političnih skupnosti. Poročilo sveta je postreglo z nrnogimi zanimivimi podatki, ki kažejo, da je šolstvo v občini skušalo kkjub obilici težav materialne narave svoje obsežno poslanstvo, ki mu ga nalaga reforma, opravljati kar najbolj uspešno. Zatika se že pri kadrih, prostorih, učiiih itd. 4037 otrok obiskuje letos pouk v 8 popolnih šolah, v eni neirazvajti šoli (na Vek'. Trnu), v 6 podružničnih šolah (v Gor. Leskovcu, Zdo-lah, Dol. vasi, Vel. Podlogu, v Gradcu-Brezjah in Čemeči vasi), v 12 kombiniranih oddelkih pa je bilo v šoli 253 otrok. Na vseh šolah je bilo letos 7 učiteljev manj kot v lanskem šolskem letu (!), manjkajo pa 3 učitelji za razredni in 31 učiteljev za predmetni pouk. Nič čudnega ni, če je treba k naštetemu dodati še težave, ki se pojavljajo v šolah pri prilagajanju k organiziranemu varstvu otrok, pri dodatni pomoči slabšim učencem, pri modernizaciji pouka, ki naj zajema vedno več spodobnih pomagal in učil, pri šouanju prosvetnih kadrov, pri organiziranju malic za učence, prevozov oddaljenih šolarjev in podobnem. Poglavje zase pa so investicije v šolstvo, saj hi morali graditi novo šolo v Brestanici, dograjevati šolo v Koprivnici, povečati šolo v Krškem in poleg tega preurediti domala vse šoie. V razpravi so ugotovili, da smo šolsko reformo doslej zasbavili le z načrti, materialne osnove, ki bi zagotavljala uresničitev reforme, pa ni. Osnovno šolstvo je kljub temu deuovalo uspešno: kar 77,2 odst. otrok je bilo konec lanskega šol. leta pozitivnih, Letos je 7 šolnikov manj, kaj pa bo drugo ielo Lani je na osnovnih šolah v krški občim poučevalo 5 profesorjev, 25 predmetnih učiteljev, 4 strokovni učitelji in 11 honorarnih učnih moči ali skupaj 154 predavateljev. Letos poučujejo 4 profesorji, 24 predmetnih učiteljev, 111 učiteljev, 5 strokovnih učiteljev in 3 honorarne moči, kar je 7 predavateljev manj kot lani. V občini manjkajo 3 učitelji in 31 predmetnih učiteljev. Koliko več morajo poučevati in koliko bolj se potruditi učitelji, ki na šolah so, si lahko mislimo. Poudariti pa velja, da utegnejo nastati prihodnje leto pri pouku na posameznih šolah veli. ke težave, če bodo učitelji ~> puščali krško občino še naprej tako, kot je bilo to od lani na letos. 521,000.000 je potrebnih v šolstvu Iz gradiva, ki ga je občinski skupščini v Krškem preti-ložil svet za šolstvo, je raz-vidno, da bi letos potrebovali za šolstvo okoli 521 milijonov din. Za osnovno dejavnost šol je po predračunu potrebnih 359 milijonov, za razširjeno dejavnost 9 milijonov in za dodatno dejavnost 9 milijonov. Poleg tega bi potrebovali za razne nujne investicije v šolstvu, za nakup opreme in gradnjo učiteljskih stanovanj skoraj 81 milijonov, za šolske mlečne kuhinje 35 milijonov in pol, za prevoze šolarjev 8 milijonov, za brezplačne učbenike blizu 9 milijonov ter za štipendiranje in izredni študij prosvetarjev nekaj čez 10 milijonov din. Potrebe so vsekakor večje od možnosti v občinskem proračunu, zato so odborniki na seji 4. marca menili, da bo treba letos omejevati dodatno dejavnost v šolstvu in še nekatere druge postavke, ki niso nujne. Matični urad Leskovec pri Krškem Februarja sta bila doma rojena 1 deček in 1 deklica. — Poročili so sc: Nikola Haralovič in Ana Mustar, oba z Gorice; Alojz Pav-kovic iz Vrbine in Antonija Račić iz Dfnovoga; Franc Pacek ir. Elizabeta Strle, oba iz Pristave. — Umrli sta: Vera Rolih, uslužbenka iz Lcskovca, in Ana Škrbina, gospodinja z MTtvic. 9,55 odst. pa jih je napredovalo z eno ali dvema slabima ocenama. V letošnjem polletju je uspeh nekoliko slabši, upoštevati pa moramo, da se ocenjuje v polletju strožje kot konec leta. Kritične pripomba odbornikov v razpravi Odborniiki so v razpravi poudarjali, da je bil skrajni čas razpravljati na seji skupščine o tako pomembni zadevi, kot je šolstvo. V razdobju od 1964 do 1965 je planiranih 1 milijardo 600 mki-. jenov din za invesuiaije v šolstvo, od tega 900 milijonov za osnovno šolstvo. V razpravi so opozorili, da so zneski, namenjeni gradnjam z enakim številom sedežev, preveč različni, zato je treba stremeti za cenejšimi, pavi-Ijonskimi gradnjami. V nagrajevanju šolnikov so po posameznih šolah precejšnje razlike, nič čudnega pa ni, če ni predmetnih učiteljev, saj so primeri, ko je predmetni učitelj pripravnik na isti šoli slabše plačan kot pripravnik učitelj. Glede predloga, naj bi učenci prejemali šolske knjige zastonj, so menili, da je treba prej zagotoviti sredstva za ostalo. Odborniki so opozorili tudi na to, da je v razredih danes po manj učencev, kot jih je bilo pred vojno, na srednje in višje šole pa kljub temu prihaja mladina, ki zna manj, kot je znala včasih. Menili so, naj bj šola posvečala več časa in pažnje osnovnim predmetom, ker so predmetniki z raznimi dodatnimi predmeti prenatrpani. Dodatno znanje si bo lahko vsakdo dobil sam, če bo le čutil potrebo! Težko bo ustvariti objektivna merila za dodeljevanje sredstev iz šolskega sklada Po 4-urni razpravi so med drugim izluščili Več ugotovi- tev. Vse zahteve v šolstvu morajo imeti materialno osnovo, zato jim bomo lahko zadoščali le postopoma. Ker sta za investicije v vsej republiki na voljo le 2 milijardi, bo najbrž prišla v po-štev kot najbolj pereča samo gradnja šole v Brestanici. Vsa razpoložljiva sredstva za gradnjo stanovanj bo treba uporabita v Kostanjevici, v Krškem in na Senovem, kjer najbolj priman j-je stanovanj za šolnike. Pri osebnih dohodkih šolnikov je poleg tega, koliko sredstev je na voljo zanje, zelo pomembno tudi to, kako jih delimo. Tu bo zato treba zagotoviti merila, ki bodo upoštevala prave odnose med šolami in med kategorijami šolnikov. Prevoz- šolarjev so brez dvoma veiik problem in kazalo bi razmišljaU o vozilih, ki bi bila last šol, vendar jih bo moč kupovati samo postopoma. Tam,. kjer je mogoče, bo treba urejati to tudi tako, da bi oddaljenejši šolarji med šolskim letom stanovali v bližnjih naseljih. Posebna šola je v Krškem potrebna, še prej pa je treba zagotoviti internat zanjo. Predpis o »členar-jih« je treba izpopolniti Glede »členarjev«, to je šolarjev, ki lahko po predpisih napredujejo z dvema negativnima ocenama, so na seji menLi, da bi bilo predpis treba izpopolni bi. Dovoljeval naj bi samo eno negativno oceno iz stranskih predmetov in še zato naj bi bil predpisan popravni izpit. šole svojih nalog pr; varstvu otrok ne bodo mogle kmalu uresničiti v celoti, saj bi za organizirano celodnevno varstvo šolarjev potrebovali enkrat toliko prostora, kolikor ga imajo vse šole skupaj. Najprej je treba začeti z varstvom otrok, ki se v šolo vozijo, delovne organizacije pa naj pri tem pomagajo, kolikor le morejo. Skupščina je poročilo sveta z vsemi dO ' • iz razprave spreje.a ter naio-žiila svetu za šolstvo, Zavodu lam, naj ga skušajo uresničiti v čim krajšem času. MILOŠ JAKOPEC Na odstavek »Veterinarska služba ni opravičila zaupanja občanov« v članku POGOVOR O SKUPŠČINI IN OBČANU, ki smo ga objavili v zadnji številki na strani krške občine, je Veterinarska postaja i2 Brestanice poslala zelo dolg odgovor, ki močno presega obseg omenjenega odstavka. Na izrecno željo kolektiva Veterinarske postaje v Brestanici objavljamo bistveni del odgovora, s katerim veterinarji pojasnjujejo svoja stališča in delo postaje. Poudarjamo, da smo zaradi pomanjkanju prostora morali članek ustrezno skrajšati. UREDNIŠTVO »Res je, da so veterinarji odgovarjali na pozive z izjavami: ,če pridete pome z avtom, grem, drugače pa ne-; res je tudi, da ni bilo umetnega osemenjevanja 19., 20., 22. in 23. februarja 1965. Vse to dnži, vendar zakaj? Zato, ker Veterinarska postaja ni izplačala svojim veterinarjem in veterinarskemu tehniku osebnih dohodkov za januar in februar ter ni povrnila potnih strožkov in materialnih stroškov za prevoz z lastnimi osebnimi avtomobili od 20. 11. 1954 dalje. Tako postaja še zdaj dolguje veterinarskemu tehniku približno 230.000 din, veterinarju iz Brestanice pribl. 350.000 din, dru-^gim veterinarjem pa nekaj manj. Vsakomur je lahko jasno, da brez denarja ne more nihče vzdrževati in popravljati avtomobila, niti ne more dobiti bencina. — Postaja ni poravnala svojih obveznosti dO uslužbencev zaradi enostavnega vzroka, ker pač ni imela sredstev. Zakaj jih ni imela, bomo še skučali objasniti/ Popolnoma razumljivo je, da mora stranki, ki naroči intervencijo, plačat: poleg dela in zdravil tudi prevoz od sadeža veterinarja do svojega bivališča in nazaj. Plačilo prevoza je označeno na finančnem bloku in o plačevanju prevozov »mimo blokov« ni bilo nikoli govora, čeprav je. upravniku naše postaje to predlagal načelnik oddelka za finance ObS Krško, ker tak način poslovanja ni v skladu s finan-hrmi predpisi. O gospodarsko-družbeni vlogi in o tem, da se postaja premalo zaveda svejih dolžnosti, naj spregovorijo številke. V naši postaji so lani delali štirje veterinarji in 1 veterinarski tehnik. Pet ljudi je torej skrbs'.o za reprodukcijo 3000 krav, za zdravljenje in za zdravje 13.500 govedi, 1700 konj, 13.800 prašičev starih nad 3 mesece, za 25.000 prašičkov do 10 tednov ter za 60.000 kokoši. Lani je teh pet ljudi zaščitno cepilo 10.610 prašičev, 1537 p.™-/, 669 kokoši ter umetno osemfnilo 277 krav. Razen toga so veterinarji intervenirali pri bolnih živa.'.ih v 3327 primerih. S tem so živinorejcem in vsej družbi rešili najmanj 280,000.000 .dinarjev. Toliko so veterinarji dali, zdaj pa še poglejmo, koliko so za to dobili, ker se je govorilo o tem, da si je kolektiv povečal osobno dohodke. Povprečni OD Veterinarska postaja Brestanica odgovarja štirih veterinarjev in enega vet. tehnika je znašal lani 1,314.600 din, vštevši pri tem osebni dohodek iz kilometrine, brez tega pa 1,128.837 din. V tem dohodku so všteta tudi nedeljska dežurstva, nočna služba — skratka vse, kolikor so veterinarji in vet. tehnik dobili izplačanega OD v letu 1964. Mislimo, da so ti dohodki še vedno prenizki, če pa smo lani zabeležili porast osebnih dohodkov, je to samo znak, da so bili osebni dohodki v letu 1963 naravnost porazni. Zakaj in v katerem primeru smo se preveč zavedali samoupravnih pravic, ne vemo — morda pa je greh v tem, ker se zaradi strokovnih, organizacijskih in morda še drugih razlogov ne želimo pripojiti h KZ Krško. Kar zadeva lastno financiranje, pa samo to: postelja bi morala (čo bi se hotela sama vzdrževati) dvigniti cene uslugam za 156 odst. pri zdravljenju in za 100 odst. pri zaščitnih cepljenjih. Ker pa je za zdravo živino zainteresirana celotna družba — tako vsaj mislimo — ne pa samo vsak posamezni živinorejec, je postaja zagovarjala stališče, da naj družba (občinska skupščina) za zdravljenje in zaščito živali tudi nekaj prisp3va, kar tudi je. Zaradi tega je postaja tudi pokazala »zelo malo pobud« za lastno financiranje (bari: za dviganje cen uslugam). Izjava, da veterinarska postaja o svojem težavnem finančnem stanju ni obvestila občinske skupščine, je neresnična. 20. aprila 1964 je bila seja dol&vne skupnosti Veterinarsko postaje Brestanica, katere so se udeležili tudi predsednik ObS Krško, načelnik oddelka za gospodarstvo krške ObS, tajnik J 4. marca so na seji občinske skupščine sprejeli i odlok o prispevkih in davkih občanov. Zaradi težav-1 nega stanja, v kakršnem je občinski proračun, je bil J predlagan odbornikom v potrditev odlok, ki določa i 18 odst. prispevek iz osebnih dohodkov od delovnega [ razmerja (od tega pripada občini 7,3 odst., republiki i 7,7 odst. in zvezi 3 odst.) i Odborniki so v razpravi izražali pomisleke proti [ tolikšni stopnji in opozarjali, da bodo podjetja pri-I zadeta pri skladih. Poudarjali so, da so investicijski i krediti vedno teže dostopni, skladi podjetij pa se j vrhu vsega zmanjšujejo, čeprav smo od novega go-l spodarskega sistema pričakovali vse kaj drugega. Pri j enaki storitvi kot lani bo ostalo Rudniku na Seno-, vem letos za 52 milijonov din manj sredstev, skladov I sploh ne bodo ustvarili, nastaja pa vprašanje, kako [ povečati osebne dohodke, ki bi morali biti po spre-I jetih stališčih za 30 odst. višji kot v ostalih panogah. ODLOK 0 PRISPEVKIH IN DAVKIH OBCAHOV Po drugi strani spet pa bi se v primeru, ko bi J odlok določil 17,5 odst. prispevek od osebnih do-\ hodkov od delovnega razmerja, povečal primanjkljaj • v občinskem proračunu od planiranih 100 milijonov j na 130 milijonov. Pri glasovanju se je odločilo 21 I odbornikov za 18 odst. prispevek, 10 jih je glasovalo • proti, 6 pa se jih je vzdržalo. S tem je bil sprejet - 18 odst. prispevek iz osebnih dohodkov od delovnega razmerja. O proizvodnih okoliših so razpravljali pri sprejemanju členov, ki določajo prispevek od kmetijske i dejavnosti. Skupščina bo predlagala zveznim orga-{ nom, naj izpremenijo razvrstitev katastrske občine Senovo tako, da bodo vsa zemljišča te občine razen • gradbenih, razvrščena v nižji okoliš kot zdaj. Besedilo I odloka so dopolnili še toliko, da prizna davčne I olajšave lastnikom intenzivnih sadnih nasadov in na- • sadov ribeza. S temi dopolnitvami so na seji odlok • o prispevkih in davkih občanov sprejeli. M. J. Na se i i občinske skupščine v Krškem se je bilo 25. februarja treba med drugim odločiti tudi za to, ali skupščina prenese vse kredite, ki so bili odobreni iz občinskega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvo, v okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva v Celju. Skozi več let se bo iz teh virov zbralo za 246 milijonov^ din ali po 17,500.000 din na leto. Ker bi se s prenosom ta sredstva izpremenila v bančna sredstva, skupščina pa nima zagotovil, da lahko pričakuje naložbe iz sredstev novega okrajnega sklada, so sklenili raje počakati na reorganizacijo bank. Nato bo vse jasnejše, skupščina pa se bo laže odločila, ali naj prenese ta sredstva v celjsko, novomeško ali kako drugo banko. Na Senušah želijo imeti svojo KO SZDL »Do Leskovca imamo daleč, tam pa imajo tudi čisto svoje skrbi in naloge...« se zadnje čase ljudje pogovarjajo na Senušah in v okolici, ko nanese beseda na delo v vrstah Socialistične zveze, in res imajo Senušani svoje komunalne probleme; »zanje pa bomo sami najbolj skrbeli!« — so dejali predstavnikom občinskega odbora SZDL in izrazili željo, da bi ustano- in načelnik oddelka za gospodarstvo sevniške skupščine ter vaj člani delovne skupnosti postaje. Računovodkinja in upravnik postaje sta prisotne seznanila s težkim finančnim stanjem postaje ter predlagala ukr»pe, ki bi stanje lahko ublažili. Postaja je po mnogih ustnih dogovorih in predlogih poslala obema občinskima skupščinama poročilo o finančnem stanju postaje z dne 30. 9. 1964. 16. 11. 1964 je bila seja strokovnega kolegija, katere sta se udeležila tudi podpredsednika občinskih skupščin Krško in Sevnica. Predstavnike obeh skupščin' smo torej sproti obveščali o našem finančnem stanju. Zakaj je finančno stanje našo postaje tako kritično? Lani je znašala izguba 1,959.786 dinarjev. — Predvidena dotacija za 1964 je znašala 3,758.133 din, od občinskih skupščin Krško in Sevnica pa smo dobili 3,315.000 din. Aprila 1964 je pregledala SDK poslovanje postaje za 1. 1963. Pri tem je ovrgla občinski odlok o izplačevanju potnih stroškov 45 din za kilometer kot materialne stroške, priznala pa je samo 25 din od kilometra. Zaradi tega smo plačali za to 1963 541.205 din, za leto 1964 pa 655.560 din neplaniranih obveznosti na osebni dohodek. Osemenjevalna proga traja od 7. do 15. ure; ker pa se osemenjeva-lec med progo vozi skozi kraj prebivanja, je SDK smatrala dnevnice na osemenjevalni progi kot osebni dohodek, ne pa kot materialni strošek. Obveznosti na te »dnevnice« v letu 1964 znašajo 300.938 din nepredvidenih izdatkov. Naša postaja je izvršila popis živina na območju krške občine; pri tem smo imeli 327.013 din stroškov, cd sklada za pospeševanje živinoreje pa smo dobili samo 200.000 din. — Po nalogu SDK smo morali obveznosti na OD vet. inšpektorjev ObS* Krško in Sevnl- vili za Senuše, Ivandol, Kobile, in vso njihovo okolico samostojno krajevno organizacijo Socialistične zveze. — V kratkem bodo zbori občanov in na svojem bodo prebivalci Senuš dokončno odločili glede osamosvojitve nove KO SZDL. Prepričani smo, da bodo sposobni organizacijo dobro voditi, zanimanje za delo pa se bo samo še povečalo- ca obračunavati po stopnji 108 odst., ne pa 75 odst., kot smo računali pri sestavljanju lanskega proračuna. Dohodek postaje se je • zaradi tega zmanjšal za 317.000 dinarjev. 20 . 4. 1964 je postaja seznanila predstavnike ObS Krško in Sevnica z zapisnikom SDK.« — Pismo veterinarske postaje navaja nato podrobno, kakšni sklepi so bili na predlog ObS Krško sprejeti glede obračunavanja kilometrine v bodoče, glede nadaljnjega obračunavanja storitev veterinarskih inšpektorjev in da bi bila izguba za lani lahko za 740.000 din manjša, če bi uresničili samo ta dva, na sestanku DS 20. 4. 1964 sprejeta sklepa. Pismo nato navaja, da bi bila Izguba lahko še za 127.013 din manjša, če bi popis živine organizirala krška občinska skupščina, ne pa postaja, še podrobneje navaja pismo nato druga dejstva, ki so po mnenju uslužbencev veterinarske postaje vplivala na lansko izgubo. Pismo 50 zaključili z ugotovitvijo, da občina ne kaže ravno najboljšega odnosa do veterinarske postaje in do te službe kot celote, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da znaša vrednost živalskega fonda na območju postaje pribiti-no 4 milijarde in 800,000.000 din. »Kljub vsemu navedenemu pa veterinarji in vet. tehnik spet redno delajo. Za službene vožnje uporabljajo lastne avtomobile, čeprav jim postaja še ne more povrniti potnih stroškov in izplačati OD za januar in februar. To se pravi: dobra volja pri uslužbencih postaje je, če pa bi bilo še malo dobre volje in razumevanja tudi pri uslužbencih občinskih skupščin, bi zadevo lahko lepo in za živinorejce kot za vso družbo najugodneje rešili.« Pismo sta podpisala predsednik DS vet. postaje Prane Rumpret in upravnik postaje Miroslav Mikeln. Boljše bo počakati na reorganizacijo bank Mirenčani so m m spomenik Krajevni odbor Zveze borcev na Mirni je zelo delaven, saj je imel po rednem letnem občnem zboru že pet sej. Pred kraitkim je bila razširjena seja odbora, kateri so prisostvovali tudi člani komisije za varstvo spomenikov in predstavnici domačih gospodarskih organizacij. Skupno so se pomenili o gradnji spomenika padlim borcem na Ro-jah, kjer počiva več kot 100 borcev in aktivistov iz okolice Mirne in drugod- Člani komisije so poročali, da so bili glede postavitve spomenika v Ljubljeni in se dogovorili za izdelavo načrta za spomenik. Strokovnjaki predvidevajo, da bo postavitev spomenika veljala okoli 5 milijonov dinarjev. To je precej denarja, katerega krajevni odbor ZB gotovo ne bo mogel zbrati sam. Nekaj pomoči so obljubili v Ljubljani, precejšnje vsote pa bodo darovala domača podjetja. Destilacija pijač DANA je predvidela v ta namen 1 milijon dinarjev, v tcvarni šivalnih strojev pa so tudi že sklenili prispevati. Upamo, da njihova pomoč ne bo manjša, kot jo je obljubila DANA. KPD Dob bo prispeval potrebno količine peska in kalna, pomoč pa so obljubili tudi Remontno opekarsko podjetje, društvo upokojencev Namesto obveznega pouka: mm oddaje Letos bo javna oddaja »POKAŽI, KAJ VEŠ 0 PROMETU!«« v Mokronogu Na predlog komisije za prometno varnost v Trebnjem je sprejel lani svet za šolstvo pri občinski skupščini odlok o obveznem pouku prometne vzgoje v vseh osnovnih šolah v občini. Pouk bi imeli vsi sedmi in osmi raaredi osnovnih šol. Ker pa so učenci zaradi prenatrpanih predmetnikov že zdaj preveč obremenjeni in ker marsikje sploh ni pogojev za poučevanje o prometu, so prvotno zamisel opustili. Da pa promeLna vzgoja le ne bi šla čisto mimo šol, so ris odločili za druge, prostovoljne oblike takega pouka. Tako so učenci že lani pisali naloge o premetu. Vrhunec je bila občinska javna oddaja v Trebnjem, na kateri so osnovnošolci tekmovali v znanju o prometni varnosti in drugih vprašanjih iz prometa. Natečaja za najboljšo nalogo o prometu se je lani udeležilo sedem šol "(od enajstih), katerih učenci so napisali nad 450 nalog. Okrajne nagrade so prejeli trije najboljši učenci, občinska komisija pa je nagradila najboljšo nalogo vsake šole. Letos so se šole bolje odzvale, učenci pa se že dalj časa marljivo pripravljajo na občinsko javno oddajo »Pokaži, kaj znaš o prometu«, ki bo v prvih spomladanskih mesecih v Mokronogu. Tudi za tokrat je občinska komisija pripravila nagrade, ki ne bodo manjše od lanskih. in še nekateri drugi kolektivi-Krajevna organizacija ZB trdno računa na razumevanje v vseh gospodarskih in drugih delovnih organizacijah, pa tudi na pomoč posameznikov, ki čutijo spoštovanje do padlih tovarišev. Spomenik bo odkrit letos za dan borca, ko praznujemo 20-letnico osvoboditve. J02E JAKIC Amaterjev šestkrat več V trebanjski občini je okoli 600 registriranih in blizu 150 neregistriranih motornih vozil. Lani je imela občina 20 odstotkov več avtomobilov kot predlanskim, s takJnjo stopnjo porasta motornih vozil pa je »a petem mestu v Ljubljanskem okraju. Voznikov je v tej občini že 1034; samo lani je opravilo vozniški izpit 284 ljudi. Amaterjev je šestkrat več kot poklicnih voznikov, ki so jih lani našteli 164. Razen tega je imrla občina na koncu leta 3TJ64 208 mopedistev. Največ tečajev za voznike so organizirala avto-moto društva. Na kandidacijskih zborih volivcev v trebanjski občini, ki so bili te dni, so bili občani pretežno zadovoljni z izborom kandidatov za občinske odbornike, ki so jih predvidele politične organizacije. Poleg evidentiranih kandidatov so v več krajih predlagali in potrdili dodatne kandidate. Čeprav bodo volili le po enega odbornika, so ponekod vpisali na kandidatno Usto tudi po štiri kandidate. Občani so se večinoma odločali za mlajše kandidate. Žensk in mladincev kandidira manj. Marsikje so ženske predlagali, kandidirali pa jih niso. Filter izbor kandidatov Profilnega jekla ni Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala pričakujejo letos v trebanjskem LITOSTKOJF-VEM obratu 10-odstotni izpad. Trenutno bistvenega zastoja nimajo. Zatrjujejo, da bi lahko ustvarili najmanj za 20 odstotkov več, če bi nc bilo težav z materialom. Najbolj občutno je pomanjkanje pločevine oziroma profilnaga jt.kla, ki ga v trebanjskem obratu najbo-lj potrebujejo. Tudi z drugim] materiali ne kaže najbolje. Tako elektrod, ki jih porabijo okoli 2 toni na mesec, krogličnih ležajev in podobnega. Obrat je planiral proizvodnjo, ki bo za okoli 18 odstotkov večja kot lani, vendar malce z negotovostjo spremljajo izpolnjevanje plana. Bistvenega zastoja trenu:no res ni, ker obrat »rešuje« matično podjetje. Kako dolgo bo %ako, pa v obratu ne vedo povedati, ker tudi še ne kaže, da oi se stanje izboljšalo. Ugotavljali so, da ženske kot odbornice »ne bi mogle zadovoljivo opravljati nalog, ker so preveč obremenjene z domačini gospodinjstvom. Kot odbornice se ne bi mogle popolnoma uveljaviti tudi zavoljo tega, ker še ni zadovoljivo rešeno otroško varstvo...« Taka stališča seveda niso ne napredna, ne pametna — saj bodo drugi za ženske še manj skrbeli kot bi lahko to same v okviru občinske skupščine! Pri predlaganju kandidatov za republiške poslance in zvezni zbor so se občani omejili na ožji izbor, v glavnem pa so potrdili kandidate, ki so jih evidentirale politične organizacije. Na teh zborih so občani razpravljali tudi o ustanavljanju krajevnih skupnosti. Povsod so poudarjali, .da so krajevne skupnosti zelo potrebne, ker bodo le tako lažje in hitreje rešili krajevne probleme. Krajevno skupnost bi radi imeli tudi v posameznih krajih, predvsem pa nekaj krajev skupaj. Ponekod so tudi že imenovali iniciativne odbore. Tako vse kaže, da ne bo obveljala nobena od prejšnjih variant (10 ali 19), o čemer je pred dnevi razpravljala tudi občinska skupščina, temveč bo treba verjetno obravnavati ustanavljanje krajevnih skupnosti po novi, popestreni varianti. Trebnje dobi parkirišče za tovornjake 2e dalj časa ugotavljajo, da na trebanjskih cestiščr.h ni dovolj prostora za poči-vanje tovornjakov in avtobusov, saj primanjkuje že prostora za osebne avtomobile, ki jih je v tem kraju čedalje več. Ker pa je v Trebnjem precej podjetij, ki imajo živahen promet s tovornjaki, so aačeli pogoste j< misliti na prostor, kjer bi lahko počivala vsa večja tovorna motorna vozila. Pozivanje avtobusov bo rešeno, ko bo Trebnje dobilo avtobusno postajo, medtem ko bo treba za vsa ostala vozila najti primerna parkirišča v sedanjih pogoj;h. S tem vprašanjem se prav posebno ukvarja komisija za prometno varnost, ki ima med dru- Na Mirni še eno samostojno d iS o Te dni so na Mirni krstili še eno podjetje. To je bivši obrat III Tovarne šivalnih strojev, kjer so do zdaj izdelovali nalivna peresa. Začasno bo podjetje vodil Franjo Bule. Ideja o osamosvojitvi obrata nalivnih peres nikakor ni včerajšnja, saj je občinska skupščina Trebnje o takem podjetju razpravljala že lani. Zamisel Pa so lahko uresničili šele te dni oziroma 25. februarja, ko je občinska skupščina o zadevi spet raz- djm letos v načrtu parkirne prostore z boksi, v prvi vrsti pa za tovornjake. Komi&ija za prometno sprejela načelni program za delo v letu 1965. Tako namerava poleg uvedbe temeljitej-še vzgoje o prometu v osnovnih šolah in vzgoje odraslih za cestni in železniška promet izboljšati cestno signalizacijo. Prometne znake je treba po mnenju komisije postavita zlasti v večjih naseljih, kjer je promet z motornimi vozili največji. S postavitvijo prometnih znakov bodo tudi zmanjšali možnost nevarne vožnje v ostrih ovinkih. Letos bodo predvsem dopolnili cestno signalizacijo. Komisija posveča veliko skrb tudi propagandi (stalne razstave do- pravljala in sprejela odločbo o ustanovitvi samostojnega podjetja na Mirni. S tem je občinska skupščina tudi potrdila sklep delavskega sveta Tovarne šivalnih strojev, da se obrat III s 15. februarjem izloči in oblikuje v samostojno podjetje. V novem podjetju bodo izdel6vali nalivna peresa, kemične svinčnike ter plastično jn kartonsko embalažo. Kvalitetna mirenska nalivna peresa so se že do zdaj močno prikupila kupcem m so tako domači trg že osvojila. kumentarnih slik s cestnega prometa v Mokronogu, Trebnjem in na Mirni) in se zavzema za sodelovanje pri vseh večjih prometnih akcijah. Povečan izvoz KZ Trebnje Kmetijska zadruga v Trebnjem je lani izvozila na tuja tržišča za 91.000 dolarjev svojih pridelkov in živine, letos pa se bo izvoz povečal na 130.000 dolarjev. Kot je na seji občinske skupščine povedal njen direktor inž. Branko Voljč, bo zadruga izvažala preko svojega posrednika zlasti na tržišča stabilne in čvrste valute. Zelo obiskana razstava Razstavo službe notranje varnosti v Trebnjem — odprli so jo 2. marca v zadružni dvorani — je v nekaj dneh obiskalo nad 900 ljudi. Zanimanje zanjo pa še ni pojenjalo. Med obij-kovalci so predvsem mlajši c-bčani. Največ je šolarjev, or edali pa so s: jo Uidi StevŠltifi odrasM, kmetje, gospodinje, kakor tudi zaposleni — tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Na razstavi je v prerezu prikazana dejavnosit slutf.be notranje varnosti, kakor tudi vrsta napak, spričo katerih pride do nesreč v prometu In na drugih področjih. 27 milijoiiav v nesrečah Na cestah trebanjske občine je bilo lani 55 hujših nesreč. Bilanca j" takale: eden mrtev, 33 ranjenih, 27 milijonov dinarjev škode. Najtežje breme v prometnih nesrečah nosi avtomobilska cesta. Kljub strožjim ukrepom v zadnjih letih so lani v tej občini zalotili pri vožnji 15 takih vznikov, ki so preveč srknil iz kozarčka. Stopnjo ni o-livcev po volilnih enotah so volivci predlagali za občinske odbornike naslednje kandidate: 1. volilna enota — Novo mesto, Giavni trg: Mirni Pere, Justina Čugnra, Marija Suhv; 5. VE — Novo mesto, Ulica Majde Sile: hiž. Tatjana Lavrič, Ivan Slapnik; 7. VE — Novo mesto, Žabja vas: Ivanka Cucek, Božena Vovk: 9. VE — Novo mesto, Br-šlin: Franc Zagore, Zvone Ca m pa. Stane Zupančič str.; 10. VE — Irca vas: Danica Bergcr, Zvone Mihelič, Franc Klepčič; ' 12. VE — Birčna vas: Franc Zagore, Jože Počrvina, Franc Ilar; 14. VE — Kamence: Stane Barbo, Franc Potočar ml., Anton Kostrevc; 15. VE — Stopiče: Janez Dragan, Franc Može, Franc Kastelic; 17. VE — Mali Slatnik: Anton Ovniček, Angel Lazar, Vladislav Seničar; 18. VE — Brusnice: Albin Golob, Anton Gazvoda, Anton Srebrnjak; 21. VE — Maharovec: Andrej Drabiž, Franc Krhin, Anton Fabjan, Albin Peter-lin; Priprave za proračun novomeške občine Na občinski skupščini v Novem mestu tečejo h V nju priprave za sestavo osnutka proračuna in družbenega plana za leto 1965. Sestavljanje družbenega plana je poenostavljeno, ker bomo letos odvisni samo od lastnih virov financiranja. Preteklo soboto so imeli na občini posvet o proračunu vsi predsedniki svetov, predstavniki družbeno političnih organizacij in nekateri največji »potrošniki« proračunskih sredstev: šolstvo, komunala in uprava. Govorili so o možnostih raz. delitve razpoložljivih proračunskih sredstev. Ugotovili so, da je zaradi povečanja prispevka iz osebnega dohodka nekatere izračune treba ponovno pripraviti: tako pri skladu za šolstvo, pa tudi pri drugih organih, ki se financirajo iz družbenih sredstev. Novomeška kronika B LJUDJE SPRAŠUJEJO po knjižici »Božidar Jakac«, ki jo je Izdala založba BOREC v Ljubljani. Navzlic lepim reprodukcijam, bio-grafskim podatkom in spremni besedi te odlične informacije o našem priznanem umetniku poslovalnica Mladinske knjige v Novem mestu še ne prodaja. E3 TRIKRAT VEČJI JE ZAHTEVEK v prošnjah skladu za zidanje stanovanjskih hiš, kot pa je na razpolago denarja za leto 1965. Za razpisanih 85 milijonov je 246 prosilcev, ki pričakujejo od sklada 220,880.000 dinarjev! Za 30 milijonov, ki bodo na voljo borcem NOB, je kar 136 interesentov; težko bo torej vse zadovoljiti. Rok £a objavo izida natečaja je podaljšan za en mesec, do 20. marca, ker komisija zaradi slabega vremena ni mogla opraviti vseh ogledov na terenu. Za dodeljevanje kredita bo komisija upoštevala Predvsem ekonomske In socialne kriterije. B NA LUŽO OB IZTEKU ceste Nad mlini na Partizansko cestO/ smo že opozorili. Pešci pa so v času odjuge in dežja še vedno v nevarnosti, da jih bo oškropil avtomobil, ki jemlje zalet za vožnjo v klanec. Če tudi današnje opozo- Več luči na Cesto herojev! Cesta herojev in njen podaljšek proti Ločni sta še vedno v večni temi. Tu bi bila cestna razsvetljava, kot je urejena proti Bršlinu in Žabji vasi, res nujno potrebna. Upoštevati je treba, da je ob cesti proti Ločni že celo naselje hiš, pekarna, skladišče veletrgovine Mercator, pokopališče, gasilski dom z razni-nii servisi m skladišči, veterinarska bolnišnica in obrat tovarne zdravil Po tej cesti hodijo delavci in uslužbenci navedenih objektov, v novomeške šole pa mnogo o"txok iz Ločne, Mačkovca in celo Otočra, obenem pa je tu tudi dostop na avtocesto. Cestna razsvetljava je torej na tetj komunikaciji res težko pričakovana. —B rilo na »kronično« lužo ne bo zaleglo, bo postala že kar turistična zanimivost . «3 SVETLOBNE REKLAME NA TRGU se še vodno prižigajo kakor pač vreme kaže — z izjemo ene: nad MESARIJO 4 pri Rotovžu, ki ne gori nikoli! Morda so pa olek-tričarji pozabili vgraditi stikalo? H ŽIVILSKI TRG je bil zadnji ponedeljek prav dobro založen, največ pa je bilo jajc in pletenin. Cene: jajca 30—35 din, krožnik motovilca 70 dan, krožnik radiča 80 din, krožnik kislega zelja aH rope 60 din, glava zelja 80 din, kilogram fižola 200 din," liter mleka 80 din, kilogram jabolk 120 dinarjev, skodelica smetane 140 din, glava česna 10 din, teloh v šopkih 20 dinarjev. PARADIŽNIKA V KONZERVAH že tedne in tedne ni v naših trgovinah — v ljubljanskem Super-marketu pa ga imajo 3 vrste: v konzervah (večjih in manjših) ter v stekleničkah (italijanskega). Ce so si ga znale nabaviti trgovine v Ljubljani, bi ga morda lahko dobili tudi novomeški trgovci, kaj pravite? če bi bil tudi kak dinar dražji kot v Ljubljani, bi gospodinje paradižnikov sok rade kupovale, saj je kuhinja kar nekam prazna, če te dobrote ni v shrambi. Mar moramo res povsod zaostajati? m GIBANJE PREBIVALSTVA: rodile so: Teodora Kenda s Ceste komandanta Staneta 32 — Dušan-ko; Marija Papež z Zagrebške ceste — deklico; Sonja Gričar lz Volčičeve 22 — Bojano in Cvetka Novakovič lz Paderšičeve ulice — deklico. — Poročila sta se: Ismet Abazovič, podoficir iz Novega mesta, in Tomislava Erjavec, bolničarka iz Irce vasi. Umrl je Alojz Kos, uslužbenec lz Koštlalove 22, star 52 let. Zanesljiv uspeh: tnali oglas v domačem tedniku! Po Gorjancih v vseh lednih časih Vse pjanince in prijatelje narave vabimo na redni letni občni zbor Planinskega društva Novo me. sto, ki bo v torek, 16. marca ob 19. uri v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov, ulica talcev 3 (II. nadstropje vajenske šole) z običajnim dnevnim re. dom. Na zboru bodo pokazali tudi 120 zanimivih barvnih diapozitivov s temo »PO GORJANCIH V VSEH LETNIH ČASIH«. Pridite — oglejte si krasote naših Gorjancev! 23. VE — Vrhpolje: Anton Kotar, Janez Bratkovič; 26. VE — Grmovlje: Ivan Se. lak, Jože Jerak; 28. VE — Zbure: Franc Perše, Janez Kovačič, Anton Žagar, Franc Novak, Albin Debevc, Franc Anderlič; 29. VE — Be^a cerkev: Rudi Ferkolj, Jože Vidic, Jože Miklavčič, Jože Prcšern, Franc Simončič; 31. VE — Trška gora: Franc Kirar, Ivan Medved, Anton Vovko; 38. VE— Podhosta: Anton Tisovcc, Stane Kumar; 42. VE — šmihel pri Žužemberku: Jože Zelenko, Errlezan Praznik; 44. VE — Ajdovec: Bogdan Zupančič, Jože Kastelic; Zbor delovnih skupnosti: 4. VE — IMV Novo mesto: Jurij Levičnik; 8. VE — NOVOTEKS, ISKRA: Janez Novak, Alojz Hrastar, Štefan šimunovič, Franc Božič, Anica Resnik — Pavlin; 10. VE — SGP PIONIR: Anica Jazbec, Jožica Osolnik; 12. VE — SGP - PIONIR: inž. Alojz Gabrijel Franc Udovč, Miha Jalovec; 16. VE — PTT, GORJANCI: Zofka Rotar; 18. VE — ISKRA, BOR: Tone Konda, Vekoslav Ga-brič; 22. VE — KOVINAR ELA: Milan Pergar, Franc Kranjc; MLADINA IN VOLITVE Šolski, delavski in kmečki aktivi ZMS v novomeški občini so posvetili pripravam na volitve precejšnjo pozornost. Občinska komite ZMS in Delavska univerza sta za mladino organizirala več predavanj o volitvah. Nove stavbe v Novem mestu Takoj ko bodo zbrana potrebna sredstva, bodo pričeli z gradnjo medicinske in ekonomske šole v podaljšku sedanje novomeške vajenske šole. Stavba bo večnadstropna in tudi daljša, kot je njena soseda. Na novem trgu nasproti Industrije obutve bo stala večja poslovna stavba s petimi etažami. Gradil jo bo PIONIR, ki bo zbral še morebitne druge interesente kot glavni nosilec investicije. Uspela akademija v tovarni KRKA Številnim proslavam v počastitev dneva žena se je pridružil tudi kolektiv tovarne zdravU KRKA, ki je svojim članom priredil v soboto v dvorani prosvetnega doma v Novem mestu svečano akademijo. Zbrane žene je nagovoril predsednik sindikata inži-ner Miro Pivk, potem pa je sledil pester kulturni program, kjer so nastopili člani kolektiva, moški pevski zbor Dušan Jereb in baletna skupina osnovne šole lz Novega mesta Tako uspelih proslav si člani kolektiva še žele. Za praznik žena je kolektiv priredil tudi majhno zakusko v menzi tovarne. Slavljcnknm so postregli moški člani kolektiva. MARJAN GREGORČIČ 29. VE — KZ Novo mef-o: Janez Jak.se; 31. VE — ISKRA Šentjernej: Karolina Gašpir, Jožica Brišar, Edita Zupančič; 35. VE — osnovne šole Šmihel, Dol. Toplice in Mirna peč: Franc šlavs; 37. VE — Osnovna šola Katje Rupana: Anica šušter-šič, Irena Gostiša, Jožica Rauh, Majda šuln; 41. VE — Zdravstveni dom: Dragica Petrič; 43. VE — Sodišče, Izpostava Tajništva za notranje zadeve: Jože Primožič, Vera Savnik; 45. VE — družbeno poJtič-ne organizacije: Milica Šali, Jožica Klajdcr, Ruža Kovačič. -ol Slepi in hromi Jože Krese s Sel 16 pri Dolenjskih Toplicah je pred kratkim dobil radioaparat, katerega so mu poklonili Rdeči križ, Zveza slepih in Zveza borcev. Na sliki: sosed Turk in predsednik vaške organizacije RK sta prinesla Kresetu darilo. V novomeški ofceini razdeljena pomoč poplavljencem V akciji za pomoč poplavljenim področjem je bilo v novomeški občini zbranih 4,489.074 dinarjev, ki so jih prispevali kolektivi delovnih organizacij in posamezniki. Posebna komisija za elemen-, tarne nezgode je nato proučevala, kako ta sredstva naj-pravičneje razdeliti. Davčnim zavezancem, ki so ob lanski poplavi v oktobru utrpeli škodo, je davčna uprava znižala davke za toliko, kolikor je pri njih znašala gospodarska škoda. Razen tega so po vaseh delale še posebne komisije predstavnikov RK, SZDL, socialnozdravstvenih komisij in krajevnih skupnosti ter predlagale, koliko naj bi dobil pomoči v gotovini iz sklada za pomoč poplav-ljencem še vsak posameznik. Komisije so ob tej priložnosti še posebej upoštevale socialno ogrožene občane. Ko so bili vsi podatki in seznami rbrani, je komisija za elementarne nezgode pri Občinskem odboru RK Novo mesto razdelila sredstva: na območjo Zameškega 710.000 dinarjev; vasi v območju Be- le cerkve so dobile 700.000 dinarjev; oškodovanci na področju Šentjerneja 610.000 dinarjev in prizadeti iz škoc jana ter okolice 383.000 din. Vsa preostala zbrana sredstva so naložili v poseben sklad za elementarne nezgode, da bi ob morebitni novi nesreči lahko ljudem takoj nudili pomoč. Zdaj to ni bilo mogoče, ker so denar šele začeli zbirati, ko je bila nesreča že tu. Z nadomeščeno škodo so bih občani zadovoljni, razen redkih, kakršne je najti vedno, kadarkoli se kje -Mijo denarna sredstva. KULTURNO ŽIVLJENJE V ŠENTJERNEJU Zaradi izredno slabega projektorja je upravni odbor prosvetnega društva v Šentjerneju sklenil, naj ima kino samo dve predstavi v nedeljo, še tako dober film nam pokvari slaba in temna slika ter nerazumljiv ton. Dohodki od predstav so bili tako nizki, da z njimi ni bilo mogoče kriti niti režijskih stroškov. Zato je bil upravni odbor mnenja, da je še vedno bolje omejiti število predstav in s tem Predvolilni zbori okrog šmcirjete V nedeljo, 28. februarja, so na zboru volivcev v šmarjeti predlagali in sprejen kandidate za republiški in zvezni zbor. Občani žele s temi kandidati imeti sestanek še pred volitvami, ker bi jih radi seznanili s problem atiko tega področja. Razpravljali so tudi o rajonizaciji in potrdili slcep zadnjega zbora občanov in komisij«, ki sta soglasno odločila. Nekatera pojasnila o tem je zbranim povedal še inž. Lovko iz Norega mesta. Tudi zbora občanov v Beli cerkvi in Dol. Kronovem sta podobno potekala. V razpravi o rajonizaciji zemljišč so kmetovalci predlagali za svoja polja III. razred, ker Krka večkrat vse poplavi in tako občutno zniža pridelek. Na zboru volivcev za Zbure, Brezovico in Grič pri Kle-vevžu so bili občani zelo zadovoljni, ker so lahko predlagali kandiidate. za katere mislijo, da jim bodo največ Merjasec, težak 150 kg Lovci iz Hinj so v preteklem mesecu med Prevolami in Žvirčami preganjali merjasca, težkega 150 kilogramov. Stanko Banko ga je zastrelil, vendar se merjasec ni hotel kar tako podati. Izčrpanega je potem našel Franc Skcbc. (Foto: Franc šporer) pomagali pri naprediku na vasi. Za občinski in republiški zbor so predlagali po več kandidatov, in volivci se bodo najbrž kar težko odločili, ker poznajo vse predlagane kot dobre gospodarstvenike in napredne ljudi. Prijeten večer v U\b\i restavraciji Krajevna organizacija SZDL Novo mesto II je v soboto zvečer priredila v počastitev 8. marca svojim članicam in članom lep družabni večer. V programu so sodelovali pevci in recitatorji, zbrane žene pa je pozdravil predsednik KO inž. Jože Kruljac. Obdarili so tudi partizanske mate re in vdove. Odbor se na tem mestu zahvaljuje vsem pod jetjem, zavodom, ustanovam in posameznikom, ki so finančno pomagali pri izvedbi proslave. Zahvaljuje se tudi upravi Ribje restavracije, ki Občinska uprava pripravlja program dela Novomeška občinska uprava namerava predložiti najbrž že na prihodnji seji skupščine natančno izdelan program opravil. Program bo pokazal viške in pomanjkanje zaposlenih; tako bodo tudi vedeli, koliko ljudi potrebujejo za posamezne službe. Pro-gram še ne bo zajemal medobčinske službe notranjih zadev, ker se še ne ve, kako bodo ti organi poslovali. Matični urad Mirna ?eč Februarja ni bilo rojstev, niti porok. — Umrli so: Anton Somrak, osebni upokojenec z Vrho-vegca, 59 let; Frančiška Vire, užitkarica z Vrhovega, 69 let, in Janez Gorenec, upokojenec z Vrhovega, 64 let. Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI USTI povečati obisk v nedeljah, kot pa kino zaradi stalnih izgub sploh zapreti. S tem pa seveda ni rešen obstoj kina. Kljub mnogim televizijskim antefiam moramo reči, da si le še želimo videti kakšen dober film. Končno je kino na vasi še vedno glavna in edina redna kulturna prireditev. In kaj je s toliko časa ob-ljubljanim novim projektorjem? Dobili naj bi vsaj tistega, ki bo v Novem me^tu zamenjan z novim! Pod vodstvom Vlaste Tavčarjev je pripravila dramska skupina KUD »Bratje Pirko-vič« Marinčevo »Komedijo o komediji«- Dohodek od vseh treh predstav, ki so si jih šentijemejčani in okoličani lahko ogledali v soboto 27. februarja in obe prejšnji nedelji, je namenjen za pomoč knjižnici. —A je za ta večer odstopila prostore. Ob plesu in razvedrilu je prisotnim minil prijeten večer. Krvodajalska akcija v Toplicah , Na zadnji seji odbora Rdečega križa v Dol. Toplicah so sklenili, da se priključi k temu odboru še krajevni odbor Soteska. Potem so razpravljali o krvodajalski akciji, ki bo 16. marca v Novem mestu. Obvestili bodo vsa podjetja in posameznike ter pravočasno poslali tudi propagandne lepake. Na osemletki bodo organizirali tečaj o prvi pomoči za podmladkarje RK. Tečaj bo vodila fizioterapevtka iz zdravilišča. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Vinko Pešec, delavec iz Apnenika, si Je v gozdu pri podiranju drevja poškodoval desno koleno, Franc Bartelj, mizar s Pu-gleda, si je na skobeljnem stroju poškodoval prst leve roke; Ivanu Avscu, posestniku lz Prelesja, je hlod padel na desno noso; Peter Poglavcc, delavec lz Dolnje Straže, si je s kamnom poškodoval levo nogo; Leopold Trdič delavec Z Desinca, je padel z mopeda in si poškodoval desno nogo; Angela Gorcnc, gospodinja z Otočca, je padla in si poškodovala desno nogo; Simon Popovlč, delavec iz Če-šče vasi. Jo padel z mopeda in td poškodoval levo koleno; Jernej Pe-kolj, sin posestnika iz Vrbovca, se je s sekiro vsekal v desno koleno. Kdaj bomo dobili not? projektor? Osem mesecev za grdo ravnanje z otroki V SENCI PARAGRAFOV. Mati je hodila popivat, otroke pa lačne zaklepala v mrzio stanovanje - Denar za pijačo je moral hiti, čeprav otroci niso imeli kaj jesti! Starši imajo do otrok dolžnosti in zelo žalostno je, kadar nočejo vedeti zanje. Tak je bil tudi primer pri Bogovičevih v vasi Volčje blizu Sromelj- 28-letno mater Vero Bogovič je sodišče v Brežicah obsodko na 8 mesecev zapora zaradi zanemarjanja vzgoje in nege svojih otrok. Obsojena je od sredine leta 1963 do marca 1964 zelo grdo ravnala s triletno hčerko Dragico, dveletno Metko in štirimesečno Anito, katera zdaj ne živi več. Ti otroci niso bili deležni nobene topline, njihov dom ni bil dom in mati ni zaslužija imena mati. Po cele dneve in noči jih je puščala same doma brez nadzorstva in brez hrane. V zimi 1963 je Bogovičeva neštetokrat zaklenila otroke v mrzlo stanovanje, sama pa je medtem popivala. Kot mati je počela nezaslišane stvari in s tem prizadejala svojim malčkom V3-jiko gorja- Za ilustracijo samo tale dogodek: bilo je 11. februarja 1964 v popoldanskih urah; Bogovičeva je privezala dveletno Metko za otroški stol in jo tako postavila k štedilniku. Potem je odšla popivat. Med njeno odsotnostjo se je otroku vnela obleka, začeua je goreti in dobila lažje opekline. Me-čas vrgla v sneg štirimeseč-čas' vrgla v sneg štirimesečno Anito, ki je kmalu nato umrla za pljučnico- Ni sicer dokazano, da je kriva za brezsrčno dejanje, kljub temu zasluži vso obsodbo. Vera Bogovičeva je biua zaposlena, prav tako njen mož, toda zaslužek sta v glavnem porabila za pijačo. Tudi mož je rad pijančeval in otrok ni zaščitil pred ženinim ravnanjem. V hiši je bil stalno prepir in kričanje se je razlegalo daleč naokrog. Vaščani tega niso mogud več prenašati. Skušali so vplivati na Vero in njenega moža, da bi bolj skrbela za otroke, vendar vse zaman. Sodišče je začelo postopek proti Veri Bogovičevi na predlog družbenih organizacij. Nastopilo je precej prič Specialista za vlome in tatvine m zapahi Tatvinam in vlomom, Jci sta jih lani * v naših krajih Bagreisiia Alojz Medjimurac iz okolice Leskovca in Ivan Vitez iz Varaždina, je konec. Oba sta že na varnem, pred nedavnim pa sta za vrsto kaznivih dejanj tudi že prejela kazen od novomeškega okrožnega sodišča. Na razpravi je bilo ugotovljeno, da sita oba obtoženca v noči od 1. na 2. junij 1964 vlomila v Brežicah v zaklenjeno trgovino KZ- Ker denarja nista našla, sta vzela 2 čopiča za beljenje. V noči od 27. na 28. junij sta v Račdci pri Vel. Laščah vko-mila v zaklenjeno stanovanje F. D., kjer sta vzela več predmetov v vrednosti 20.000 din. Razen tega sta iz omenjenega stanovanja prebila zid v trgovino »Hrana« in tudi tam vzela blaga za 270 Zaporna kazeti za malomar-nos! na gesti 19. septembra lani ob 11.15 dopoldne je voznik D. K. vinjen privozil s tovornjakom podjetja PREVOZ iz Brežic iz smeri Čatež na most med Krko in Savo. Tam je srečava! nasproti vozečo konjsko vprego Martina Komočarja. Hkrati je s svojim vozilom s prikolico prehiteval drugo konjsko vprego, namenjeno proti Brežicam. Voznik te vrege je bil Miha Sotelšek. Neprevidno prehitevanje in srečavanje hkrati je nujno pripeljalo do nesreče. Tovornjak je zavozil v škarje ter pri tem z zadnjim delom tovornjaka in prikolico zadel v vprego Komočarja. Potisnil jo je močno v desno ob železno ograjo. Pri trčenju se je voz razbil, larkTvi si je zlomil zadnjo levo nogo, Jože Tomše Pa je bil laže poškodovan. Uničene je bilo tudi 18 m železne ograje na mostu. Malomarni voznik D. K. je povzročil lastniku vprege Martinu Komočarju za 325.000 dinarjev škode. Cestno podjetje je bilo oškodovano za 37.000 dinarjev. Sodišče v Brežicah je voznika pred kratkim obsodijo na 2 meseca in 15 dni zapora zaradi ogrožanja javnega premeta. Obtoženi je imel kazen še od prej, zato je bil obsojen skupno na tri mesece zapora. Krivde ni priznal. Pri odmeri kasni je sodišče upoštevalo obtežiilne okoliščine. Voznik D. K. je bil namreč že prej dvakrat kaznovan zaradi enakega kaznivega dejanja. tisoč 943 din na škodo podjetja in transistor, ki je bil last poslovc-dkinje. Dogovorila sta se še za več vuomov: tako v trgovino na Polzeli in v trgovino KZ Krško, vendar teh nista izvršila. Ivan Vitez se je nato sam lotil kraje koles. Zanimivo je, da so mu bila všeč samo orna kolesa. Izpred gostilne Grič v Brežicah je vzel črno žensko kolo, vredno 25.000 din; izpred gostime Lukež v Brežicah črno moško kolo v enaki vrednosti; v Celju je iz shrambe koles v Ribarjevi ulici spet vzel črno moško kolo v vrednosti 38-000 din; pred brežiškim kinom je vzel črno moško kolo vredno okoli 30.000 din in končno spet črno moško kolo izpred gostilne Grad v Brežicah. AdOjz Medjimurac je pri nekaterih tatvinah pomagaj Vitezu pa je dal na razpolago še svoje prostore v črncu za shranjevanje ukradenih koles. Razen tega je Alojz Medjimurac avgusta 1962 za-žgal svojo hišo v črncu, da bi prišel d:o zavarovalnine. Oba sta tako zagrešila več kaznivih dejanj, za katere pa sta prejela zasluženo kazen: Alojz Medjimurac 5 let strogega zapora, Ivan Vitez 6 let strogega zapora. Poleg tega morata plačati 33.000 din nepovrnjene škode, Medjimurac sam pa mora povrniti krški zavarovalnici še 255.567 din. in nekateri so odločno povedali, kaj vse se je dogajalo pri hiši, nekateri pa so se tudi izmikali izjavam, čeprav so prej romala številna anonimna pisma na razne naslove. Za Bogcvičeve otroke je največ skrbela tašča obsojene, vendar jim marsikdaj sploh ni mogla oz. ni upala pomagati. Dala jim je vse, kar je imela, toda denarja ni bilo pri hiši, zato so bili otroci velikokrat lačni. Pogosto so biii zaklenjeni in stara mati si ni upala vdreti v sobo k njim- Snaha jo je celo napadla in ji večkrat z gbr-jačo prepovedala na silo priti do zaklenjenih otrok. Tako se je dogajalo, da so v rrarazu jokali napol goli in aačni pozno v noč, dokler se njihova mati končno ni vrnila, pa še potem ni poskrbela zanje. Obe deklici, Dragica in Metka, sta od lanske pomladi v dobrih rokah. Ena je pri stari mami, druga pa v reji pri tuji dmžini. Sodišče je napravite) red in oddahnili so se tudi vsi okoličani. Skoraj ni bilo sestanka, na katerem ne bi obravnavali razmer pri Bogovičevih. V niši je imel besedo le alkohol, otroci pa so zaradi tega morali pretrpeti toliko hudega. Neprevidnost povzročila otrokovo smrt I. C, kmet iz okolice Krškega, je lani avgusta na dvorišču svoje domačije mlel sadje s pogonom na elektromotor. Ko je delo končal, je kabel izpulil iz motorja ter ga vlekel za seboj čez dvorišče proti skednju, kjer ga je nameraval priključiti na drug motor ter se lotiti novega dela. Opazil pa je, da se je kabel nekje zataknil, Kito ga je s stikalom vred spustil na tla ter se obrnil, da hi ga ob kupu opeke, kjer se je zataknil, sprostil. Za njegovim hrbtom .k' medtem njegov triletni sinček, ki se je prej mimo igral, nenadoma pograbil vtikalo in trofazni električni tok je otroka na mestu ubil. Hudo nesrečo je pred kratkim obravnavalo okro-zno sodišče v Novem mestu, ki je prišlo do spoznanja, da je oče zelo neprevidno in malomarno ravnal z elektriko vpričo otroka. Ker pa je bil s sinovo smrtjo že tako hudo prizadet, je bil kaznovan le na 2 meseca zapora, pogojno za dobo enega leta. Obsojena zaradi zlorabe položaja Nič ni tako skrito, da ne bi postalo enkrat očito! To se je izkazalo tudi na sodni obravnavi pred novomeškim okrožnim sodiščem, v kateri je tričlanski senat pod predsedstvom sodnika Toneta Be-leta obsodil bivšega direktorja sevniške Kopitarne Franca Lipovška in obra-tovodjo na žagi Franca Terana. Prvi je bil obsojen na 8 mesecev zapora, drugi na 2 meseca zapora, ker sta iz koristoljubja zlorabila svoj položaj v podjetju. Franc Lipovšek je leta 1961 začel graditi v Sevnici lastno hišo, pri gradnji pa je uporabljal gradbeni material Kopitarne in tudi delavce za delo, pri čemer jim je v tovarni zagotovil brezplačen dopust. Tako je delal vse do konca leta 1962 ter si v tem času pridobil zase ali za druge premoženjsko korist v znesku 445.540 din. Mimo tega je bivši direktor Kopitarne vzdrževal prakso, po kateri so posamezniki v kolektivu Kopitarne plačevali za uporabo tovornih avtomobilov v lastne namene 30 ali 45 din za kilometer opravljene vožnje. To olajšavo pa je najbolj izkoriščal sam, saj je bilo zanj prevoženih 1982 kilometrov! Nedvomno je imel pri gradnji svoje hiše še večjo korist, kot mu jo očita obtožba, saj so bih že načrti za hišo izdelani v času, ko je Kopitarna naročila pri Investicijskem biroju v Novem mestu izdelavo nekih projektov. Za načrt je plačal Lipovšek 15.000 din, čeravno je po oceni strokovnjakov vreden najmanj 200.000 dinarjev. Kadar je kupoval gradbeni material, se je posluževal imena podjetja, tako je blago dobil prej kot drugi zasebniki in tudi po groslstičnih cenah. Delavci, ki so pomagali graditi njegovo hišo, so uporabljali tovarniško orodje itd. Razen tega pa sta si s Francem Teranom, obratovodjo na žagi, dala izdelati zase še parket. Teran je namreč pristal na zahtevo direktorja, naj mu na žagi izdelajo parket, hkrati pa tudi zase zahteval enako ugodnost. Parketa na tej žagi sicer niso delali, zato tudi ni bilo evidence o tem delu. Računa nista dobila in tudi ne vprašala zanj, vse dokler se ni začel kazenski postopek. Z navedenimi kaznivimi dejanji sta obtoženca zlorabila svoj uradni položaj iz koristoljubja, kar je potrdilo tudi več zaslišanih prič. Lipovšek je očitana kazniva dejanja v glavnem priznal, vendar se je skliceval na prakso, ki je bila vpeljana v podjetju že pred njegovim prihodom in se skušal skrivati za sklepe kolektiva oziroma delavskega sveta, katerih pa v zapisnikih ni bilo najti. Trdil je, da je nameraval ves gradbeni material in drugo povrniti ali kako drugače obračunati s tovarno. |5jJ Izgovarjanje na račun or. 0| ganov samoupravljanja pa gg gotovo ni v skladu z jgj ustavnim določilom, ki gjjft pravi: delovni ljudje ures-ničujejo samoupravljanje §g v enotnem družbeno-eko-nomskem sistemu v skla-du z ustavo, zakoni in sta-iutom ter so za svoje delo H odgovorni. V petnajstih letih desetkrat obsojen Prvič je stopil pred sodnika novembra 1948. leta in bil obsojen na dva meseca poboljševalnega dela, julija naslednje leto pa je »dobil« že šest mesecev prisilnega dela. Decembra 1955 je bil obsojen na 2.000 din kazni, novembra isto leto na tri in pol mesaca zapora, septembra 1956 na 2.000 din kazni, februarja 1958 na štiri mesece zapora, decembra 1960 na 4.000 din, poleg tega pa še na 7.500 din kazni in leto zapora pogojno; septembra 1961 na pet mesecev in 7.500 din kazni, maja lani pa na 25.000 din kazni. Drug »primerek«, vzet iz sodniških zaradi večkratne uporabe niti ne prašnih) aktov: januarja 1950 — dva meseca poboljševalnega dela, julija 1954 — mesec dni zapora, decembra 1954 — osem mesecev zapora, januarja 1959 •— leto dni zapora, marca 1961 — 9.000 din kazni, decembra isto leto — sedem mesecev zapora in maja lani — 20.000 din kazni. Se pravi da sta bila naša dva »junaka« obsojena povprečno vsako poldrugo oziroma vsaki dve leti! In še tretji — na videz milejši — primer: P. F. iz okolice Ribnice si je v dobrih štirih mesecih »sposodil« najmanj osem mopedov, se z njimi kam odpeljal ter jih pustil, njihovim lastnikom pa pozročil celo vrsto preglavic. Ko so raziskovali kraje mopedov, so ugotovili, da je pred tem napravil še okrog deset vlomnih tatvin. Fant je iz dobre situirane družine, zaposlen . .. Tretji primer s prvima na videz nima nobene zveze, je pa lep dokaz, kaj lahko človek z leti postane. Iz malega raste veliko. Iz majhnih napak se rojevajo velike, iz majhnih, nepomembnih srečanj s paragrafom nastajajo veli" ki, usodni konflikti. Mnogo ljudi gre mimo paragrafov mirno, kot bi jih ne bilo. Mirno, pošteno gredo skozi življenje in morebitno trčenje s paragrafom jim je le opomin, kako ne smejo živeti. Trčenja se — navadno — ne ponavljajo več. Drugi (in ni jih malo) pa trčijo v vsak paragraf, najsi počno karkoli. Ko že enkrat tak človek napravi kaj narobe, se delikti ponavljajo, ne da bi se iz tega kaj naučil. Kdo so taki ljudje in kasni so? So velikj ali majhni zlikovci, so morda kriminalci? Zakaj so takšni? To so vprašanja, katerim je treba iskati odgovor, ki ga morda najlažje najdemo v okolju, v katerem živijo, v alkoholu in pa v »sreči«, da tako radj zaidejo na slaba pota. To pa je predvsem pogojeno s samim človekom ... Najsi bo tako ali drugače, človek s tako bogato »sodno« karfero s svojimi dejanji vsekakor ni v ponos okolici, družbi niti imenu, ki ga nosi — — ČLOVEK. .. Po pretepu na Ještovci Pred dnevi je okrožno sodišča v Novem mestu razpravljalo o pretepa na Ještovci, ki je lansko pomlad vzdignil precej prahu- Kaj se je tedaj zgodiio? Pri zidanici F. M. se je 10. maja zbralo več ljudi. Tisti, ki jih je povabil gospodar, so pili v zidanici, drugi pa so sedeli zunaj. Naenkrat je nekdo od zunanjih gostov razbil steklenico, drugi ga je začel zmerjati, vedno več se jih je v zadevo vtakniio, tako da je postalo očitno, da pretep ni več daleč. Brata K. sta najprej podrla na tla S. L., ki je miril, na pomoč je prišel še F. M-in v hipni so bili vs; oboro- ženi s koli. Udarci so padali vsevprek in na vse strani. Po končanem tepežu je bilo pravzaprav težko ugotoviti, kdo je koga. Sodišče je ugotovilo, da s'a brata K. lahko telesno poškodovala gospodarja zidanice, ta pa je hudo telesno poškodoval J. K., ki se sploh ni tepel. Tepež je bil precejšnjega obsega, saj je v njem še marsikdo odnesel buške in praske, vendar dokazov za to niso dobili, ker oškodovani tega niso prijavili, niti niso iskali zdravniške pomoči. Zanimivo je, da so vsi obtoženci navajali, da so bili napadeni od druge strani kot v resnici, vendar so se vsi prostovoljno spustili v pre. I zapor zaradi neplačevanja preživnine! Občinsko sodišče v Črnomlju je pred dnevi obsodilo S. M. iz Semiča na 4 mesece in 15 dni zapora, ker noče plačevati preživnine za svoja dva nezakonska otroka. S pogojno kaznijo je bil pred tem sodiščem že prej obsojen na plačilo vzdrževal-nine po 3000 din za vsakega otroka, pa denarja kljub temu v celoti ni poslal, zato je pri ponovni obravnavi sodišče preklicalo pogojno kazen in mu izreklo novo zaporno kazen. Obtoženec trdi, da ne dobi zaposlitve, v resnici pa si zanjo ni preveč prizadeval. Zaposlen je že bil, tedaj so mu tudi odtrgovali preživnino za oba nezakonska otroka, potem je delo pustil in mislil, da mu zdaj nihče nič ne more. Možak pa je krepak in zdrav, zato bi prav gotovo lahko prispeval k vzdrževanju svojih nezakonskih otrok, če bi le hotel. Pri odmeri kazni je sodišče to dejstvo upoštevalo. tep in so vsak po svoje pripomogli, da je do tepe-ža sploh prišlo. Kaznovani so bdi: F- M. na 5 mesecev zapora, pogoj, no za dve leti; S. K. 5 mesecev zapora, J- K. na G mesecev zapora in F. R. na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti. Taki pretepi so bili včasih v našem Podgorju na dnevnem redu, po tolikih ie-tih prevzgoje občanov pa bi čtovek pričakoval, da so ijudi vsaj nekaj naukov prime, a se nekateri še vseeno drže starih navad. Kazen, ki so jo pretepači v tem primeru dobili, pa bo najbrž le dala ljudem misliti. . • Čudne izjeme Redno plačevanje stanarine je pogoj za pravilno vzdrževanje stanovanjske stavbe, če tudi povsod po svetu ljudje plačujejo najemnino za stanovanje, pa imamo v Ribnici izjeme. Tako imamo družino, Id stanuje v zgradbi SLP, pa že dve leti ni plačala stanovanja. V drugi zgradbi speft dbJguje-jo stranke najemnino za pol leta. Ali ni zanimivo: hiše so potrebne popravila — denarja ni — Stranke ne plačujejo stanarin, nihče od merodajnih Organov pa ne pokrene kaj odločnejšega, da bi ti stanovalci redno plačevali svoje obveznosti do stanovanjske skupnosti- Bo to še dolgo trajalo? —r— DOLENJSKI LIST Št. 10 (781) JUNAK DIRKALNIH STEZA-FRANC BABIC Obisk pri državnem prvaku v spidveju, ki živi v Krškem Državni prvak za leto 1964. Zmagovalec dveh dirk od treh, ki so veljale za naslov najboljšega v Jugoslaviji. Tretji na dirki v Sovjetski zvezi, dvakrat drugi na dirkah na Madžarskem. Zmagovalec mednarodne dirke ob otvoritvi zagrebškega velesejma, kjer so sodelovali spidvejisti iz čehoslovaške, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. Zmagovalec dvoboja z Avstrijo. Skupaj: petkrat prvi, štirikrat drugi in enkrat tretji v različnih spidvejskih dirkah pri nas in v tujini, to je izkupiček našega najboljšega vozača, Franca Babica iz Krškega v lanskem Taka je torej športna izkaznica najboljšega športnika Dolenjske za leto 19G4. Bil je veselo presenečen, ko smo mu pred dnevi čestit %u za zashi-žen uspeh in ko smo mu izročili nagrado našega uredništva: lepo zbirko knjig Dolenjske založbe. Prisrčno se je zahvalil za nagrado in rekel, da se Je prvega mesta v tej tradicio nalni anketi Dolenjskega lista močno razveselil. Seveda je bil takoj pripravljen za razgovor o spidveju. Cisto drugačen je bil tistih trideset minut, ko sva govorila o športu, o njegovih načrtih in o njegovih uspehih: živahen ter sproščen. Res, pravo nasprotje od tistega Babica, ka smo ga vajeni gledati na motorju: neustrašnega, z železno voljo in jeklenimi živci ter vsak hip pripravljenega za odločilni napad v ovinku, ko mu ni nihče več kos. — V dolgoletni karieri ste že neštetokrat sedli na motor in zabeležili celo vrsto zmag. Prav gotovo ne bi vedeli povedati, kolikokrat so vam že obesili lovorov venec okrog vratu. Verjetno pa vam je kaka zmaga še posebej pri srcu? — Res je, zmag ne štejem in tudi števila dirk, na katerih sem nastopil, ne vem. Vsaka zmaga je po svoje najdražja. Ko takole premišljam, se ml zdi, da so mi najbolj pri srcu predvsem uspeh v Llnzu, ko sem na conskem svetovnem prvenstvu delil prvo mesto in pa seveda naslovi državnega prvaka, še posebej tisti izpred dveh let, ker je bil pač prvi. — Lani ste imeli precej nastopov, na katerih ste pobrali veliko lovorik. Bili pa ste tudi poškodovani. Kako je prišlo do nesreče? — Moram reči, da sem imel lani spomladi precej težav s strojem. 10. maja sem tekmoval na conskem svetovnem prvenstvu v Zagrebu. V eni izmed voženj, ko sva se v Avstrijcem Ziezivohlom borila za čimboljši uspeh, je Avstrijci: odpovedal stroj, zaletela sva se in znašel sem se v betonski ograji. Mojih sanj o morebitnem uspehu je bilo konec: zdravniki pa so imeli precej dela v dvema zlomljenima reb-rama. Ta poškodba me je stala potovanje v Rusijo in mi vzela kakih pet ali šest dirk. — Žena in sin doma prav gotovo z različnimi občutki spremljata vaše nastope? — Tako je. Sin je seveda navdušen in pozorno spremi j.i moje dirke, žena pa dirke preživi v velikem strahu. Lahko pa rečem, da se je po tolikih letih mojega spidveja že vživela v ta šport. — Kako pa se pripravljate? — Pred dirkami navadno^ popravljam stroj in treniram na stadionu Matija Gubea v Krškem. Na kakih skupnih pripravah sem bil do zdaj le enkrat. Zdaj bom šel v Crikve-nico na trening za trenerje. — Letošnji načrti? — Kot vsako leto bom tttdl Vesna Breskvarjeva je bila nekoč »prva dama« krških plavalcev. Po njenem odhodu v Kranjski Triglav je postal najboljši plavalec Celulozarja Peter Jesenšek. Tako so se vsaj odločili bralci Dolenjskega lista, ki so mu prisodili v tradicionalni športni anketi mesto med desetorico najboljših. Povprašali smo ga torej, naj nam pove nekaj besed in želja o krških plavalcih letos, nekaj pa tudi o svojih uspehih. — Zadnja sezona: je bila Uspešna aH ne? — Zame osebno — ne! Lani nisem dosegel svojih najboljših rezultatov iz preteklih sezon. Precej čudno se torej sliši, da sem bil kljub temu kar v treh disciplinah slovenski Prvak: na 200 m hrbtno, na isti dolžini mešano in na 100 m Prva dejanje -žmbmue- • Do uradnega začetka 28. svetovnega prvenstva je še dober mesec, SFENT pa se je dejansko že Eačel. Pretekli četrtek so namreč žrebali pare za 8 disciplin letošnjega prvenstva: ekipno tekmovanje molkih in ženskih reprezentanc tekmovanje posameznikov in posameznic, moške, ženske in mešane dvojice in tekmovanje veteranov. Skrbno pripravljeno žrebanje, ki Je dobilo priznanje strokovnjakov ITTF, je trajalo skoraj 18 ur in se je za Jugoslovane v glavnem srečno končalo. V tekmovanju moških ekip smo vedeli, da bomo dobili eno izmed vplesil (Japonsko ali Kitajsko). Rešili smo se za nas skorajda nepremagljivih Švedov, zato pa smo v skunino dobili močne reprezentance Nemčije, ZSSR, CSSR in Romunije, ki jih bomo lahko prelagali le s skrajnim naporom. Z drugim mestom v skupini bi si zagotovili vsaj četrto mesto, kar bi Pomenilo korak naprej, saj na zadnjih prvenstvih niuno bili više od oetega mesta. Pri • ženskah smo imeli veliko sreče. Prišli smo v skupino s Poljsko, ki je med vsemi osmimi nosilci najslabša. Ce zmagamo, bomo prišli med 8 najboljših. ""udi v tekmovanju dvojic in po sair^zmkov smo imeli srečen žreb. Najmanj težav za uvrstitev med Najboljše bo imel Markovič. Sele za uvrstitev med 16 najboljših bo jpTal s Kitajcem. Tudi Vecko in Korpa nimata slabega Sreba. Pir-j^va ima le v prvpm kolu nekoliko težjo nasprotnico, kasneje pa °°- imela mani težav. Tudi naši ^ugi dve predstavnici, Ječmenica jp Aničeva, bosta šele v 3. in 4. fcc,'u naleti na težje ovire Slovesna otvoritev bo 15. "gTila; finale ekipnega tekmovanja 19- aprila, ostala finala pa 25. gPrila ko bo tudi SPENT zaključen. • Cene vstopnic so različne. V Primerjavi s cenami drugod po so sorazmerno ni7ke: gibale * bodo od 200 do 1000 dinarjev, ^-''cenejša bodo dopoldanska in Popoldanska tekmovanja, najdražja na finalna STočanja. Permanent-5f vstopnice so v prcdorodaH 8400 rtaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00-17.00 Danes popoldne (šport in glasba) — vmes ob 10.00 Humoreska tega tedna - James Thurber; Basni za današnji dan. 17.05 Majhen operni koncert. 17.30 Radijska igra Michel Deon: Osebna izkaznica gospoda Ba-dabouma. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — Bogo Le-skovic: Partita v h-molu. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Aime Barelli in Max Gregor. PONEDELJEK, 15. MARCA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže — Smejte se z nami.'9.25 Iz narodne zakladnice, 10.15 Pisan orkestralni inlermezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Banič: Zakaj je potreben veterinarski pregled živali ob nakupu. 12.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zborovske spladbc Karla Pahorja in Marjana Kozine. 17.05 Iz opernega sveta. 18.15 Zvočni razgledi. 18.45 Narava in človek - Miran Borko: Naše ozračje na meji s vesoljem. 20.00 Nocoj ob dva- najstih. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 16. MARCA: 8.05 Beneški fantje jn Veseli hribovci. D.25 Duet Levka in Gane iz opere Majska noč N. R. Kor-sakova. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.03 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Sile: Možnosti foliarnega dognojevanja z dušikom pri žitu. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana ln pevci Ireno Kohont, Barbaro Jare, Ninom Robičem in Stanetom Mancinijem. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra Ivan Cankar—Mitja Mejak: Zgodba o Simnu Si-rotniku. 22.10 Melodije za lahko noč. SREDA, 17.' MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Poje vokalni kvintet Dalmacia 10.15 Melodije za razvedrilo. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Zafoš-nik: Kako bomo letos opravili rez v vinogradih. 12.30 Uvertura in drugi odlomki iz Thoma-sove Mlgnon. 14.35 Kako in kaj pojo otroci pri nas in po svetu. 15.30 Slovenske, dalmatin-' ske in makedonske narodne pesmi v priredbi Rada Simoni-tija. 17.03 O življenju in delu Johanna Brahmsa. 18.15 Vedri zvoki. 18.45 Naš razgovor. 20.00 Popularne zborovske skladbe ln priredbe hrvaških skladateljev poje Komorni zbor RTV II. Površine gradbenih parcel in odškodnina za zemljišče Površine gradbenih parcel bodo določene povsem točno po potrditvi gradbenih projektov. Odškodnina za zemljišče, ki bo dano v uporabo, bo določena po dokončni izmeri in pogodbi in sicer po 200 dinarjev za m2 ter se nakaže na ustrezen račun ObS Sevnica pri NB Sevnica. V vrstnih hišah ima vsako stanovanje skupaj z manipulativnim prostorom svojo parcelno številko. III. Prispevek investitorjev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča . Izklicna cena prispevka za po-mezne parcele je 800 din za m2. Celotna odškodnina bo določena, ko bo znana točna izmera posameznih parcel. Sklad za urejanje mestnega zem ljišča se zaveže, da bo iz izliciti-ranega zneska prispevkov investitorjev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča v natečaju v uporabo oddano zemljišče komunalno uredil, v skladu z ureditvenim načrtom, vendar samo do višine izlicitiranega zneska. Ponudnik mora plačati ob podpisu pogodbe o dodelitvi pravice uporabe na zemljišču 1/5 izliciti-ranega zneska. IV. Pogoji natečaja 1. Natečaja se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe. 2. Natečaj je pismen. Pismena ponudba investitorja mora vsebovati: a) ime, priimek, naslov in poklic ponudnika; b) potrdilo, da je ponudnik vplačal pri Službi družbenega knjigovodstva pri NB Krško — podružnici Sevnica, na račun št. 606-131-687-01-7 varščino v znesku 30.000 dinarjev. (Ta varščina se najboljšemu ponudniku vračuna v znesek, ki ga plača kot prispevek za urejanje mestnega zemljišča, ostalim ponudnikom pa se vrne); c) številka parcele, za katero namerava ponudnik licitirati. d) licitirani znesek komunalnega prispevka po m2 in rok plačila tega zneska . Ponudbe pošljejo udeleženci natečaja skupaj s potrdilom o vplačani varščini v zapečatenem pisemskem ovitku na naslov: Sklad za urejanje mestnega zemljišča občine Sevnica, Občinska skupščina Sevnica, I. natečaj za gradnjo. Poleg tega naj udeleženci natečaja vpišejo na ovojnico tudi št. parcele, ki se licitira. Zaželeno je, da pošljejo ponudniki svoje ponudbe priporočeno. Do poteka roka bodo pisemske ovojnice shranjene v blagajni občinske skupščine. Sestanek upravnega odbora sklada, na katerem bo določen najboljši ponudnik, bo 27. marca 1965 ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine in bo javen. Najboljši ponudnik bo določen glede na višino komunalnega prispevka in glede na rok, v katerem bo komunalni prispevek plačan. Parcele, ki so dane v natečaj, so namenjene za graditev stanovanj v 4-stanovanjskih vrstnih hišah 3. Interesenti morajo pričeti z gradnjo v letu 1965 in jo dokončati v lecu 1968 Investitor lahko v tem roku odstopi od gradnje in prenese pravico uporabe mestnega zemljišča za gradnjo le sporazumno s skladom za urejanje mestnega zemljišča s tem, da preidejo vse pravice in dolžnosti iz pogodbe, sklenjene med prvim investitorjem in Skladom za urejanje mestnega zemljišča, na drugega investitorja. Pri tem lahko investitor zahteva le dejansko realizirane stroške, ki iih je imel v zvezi z gradnjo. 4. Če investitor ne začne graditi v letu 1965, izgubi pravico do uporabe zemljišča; lahko zahteva plačani prispevek za urejanje mestnega zemljišča, sklad pa obdrži zase celoten znesek varščine. 5. Ponudnik, ki kot najboljši izlicitira uporabo mestnega zemljišča, mora ob podpisu pogodbe plačati vse stroške v zvezi s prenosom pravice uporabe mestnega zemljišča V. Vsi zazidalni podatki in ostale informacije o natečaju so interesentom na razpolago vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure ter vsak petek od 8. do 16. ure pri ObS Sevnica, soba št. 24. VI. Roki: pismene ponudbe bo sklad prejemal do 25. 3. 1965. VII. Izid natečaja: izid natečaja bo objavljen na oglasni deski skupščine občine Sevnica ter razglašen preko oglasne postaje. Vsak udeleženec bo posebej o izidu obveščen pismeno. VIII. Opozorilo: upravni odbor sklada ne bo upošteval tistih vlog: — ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov, — katerim ne bo priloženo dokazilo o vplačani varščini, — in vlog, ki bodo vložene po preteku roka, to je po 25. 3. 1965. Predsednik sklada: Frenk Valant, 1. r. b) krajši rok vračanja posojila — najdaljši 20 lot; c) višja obrestna mera — najnižja 2 odst.; d) za garaže ni posojil ter je prednostni kriterij višja cena. Interesentom so na razpolago v prostorih Skupščine občine Trebnje v sobi št. 6/1, ob delavnikih med uradnimi urami tlorisi stanovanj, cene, kakor tudi podrobni popisi opTeme stanovanj. Rok za vložitev ponudb je 25. marec 1965. Lastna udeležba za stanovanja in kupnina za garažo mora biti vplačana do 24. aprila 1965 na račun Sklada pri NB Novo mesto 606-11-647/2. Predsednik Frane Zidar, 1. r. OBVESTILO LASTNIKOM PSOV Zagreb. 20.40 Koncert slovenskih opernih pevcev. 23.05 Nočni akordi. ČETRTEK, 18. MARCA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Glasbeni vedež. 9.45 Slovenske narodne v priredbi Miška Hočevarja. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN - Jože Kregar: Prve vrtne setve. 12.30 Baročni plesni intermezzo. 14.05 Naši pevci v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra vam pihalna godba RTV. 18.15 Odskočna deska — 21 .oddaja Pianist Boris Subrek. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov veče-domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: Jaz, bratje, pa ve mza domovino. 22.10 Plesni zvoki. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 11. MARCA: 18.00 — šolska oddaja — Pravljica za najmlajše — Obvestila — Izbrali ste sami — glasbena oddaja. NEDEIJA, 14. MARCA: 10.30: — Poročila iz naše komune — Priprave na volitve v predstavniške organe— Mnenja drugih — Naš prispevek — Za naše kmetovalce — Magnotoskopski zapisek: Obisk v Pečicah — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored ki-' nem.atogrr.fov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 16. MARCA: 18.00 — Starši sprašujejo — čestitke — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Uvod v umevanje glasbeno umetnosti (opera) — nadaljevanju. Obvezno cepljenje proti steklini vseh nad 6 mesecev starih psov na področju občine Novo mesto bo v naslednjih dneh: 15. marca: ob 8. uri — Jurka vas ob 9. uri — Gornja Straža ob 10. uri — Gornje Polje ob 11.30 — Podturen ob 12. uri — Dolenjske Toplice 16. marca: ob 8. uri — Otočec ob 9.30 — Dol. Kronovo ob 10.30 — Brezovica -ob 11.30 — šmarjeta ^ ob 12.30 — Zbure 17. marca: ob 8. uri — Šmihel ob 10. uri — Ruperčvrh ob 12. uri — Uršna sela 18. marca: ob 8. uri — Gotna vas ob 9. uri — Težka voda ob 10. uri — Nova Gora (Koroška vas) ob 11. uri — Čarovec 19. marca: ob 8. uri — Dolž ob 10. uri — Stopiče 20. marca: ob 8. uri — Mima peč — pri postaji ob 9. uri — Mirna peč — pri Rupenatu ob 10.30 — Jablan (šrangvO ob 12. uri — Potočna vas 22. marca: ob 8. uri — Mah Slatnik ob 10. uri — Ratež ob 11. uri — Velike Brusnice ob 12. uri — Gabrje 23. marca: ob 8. uri — Dol. Karteljevo ob 10. uri — Prečna 21. marca: od 8. do 10. ure — Novo mesto 25. marca: ob 8.30 — Novo mesto — okolica Za področje Žužemberk: 15. marca: ob 9. uri — Dol. Ajdovec ob 10. uri — Srednji Lipovec ob 11. uri — Sadinja vas ob 12. url — Dvor 16. marca: ob 8. uri — Lašče ob 9. uri — Hinje ob 12. uri — Prevole ob 13. uri — Zvirče 18. marca: ob 9. uri — šmihel pri Žužemberku ob 10. uri — Poljane ob 13. uri — Žužemberk Lastniki naj pripeljajo svoje pse na ceplj. kamor jim je najbližje. Natančnejša navodila bodo na raz- glasnih plakatih. Stroški cepljenja so 800 din. FRANC PUČKO veterinarski inšpektor DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: obctnsk. odbori SZDL Brstiče, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto Ribni-ca. Sevn;ca in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni uredrnk). Rio Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon. Jožica Teppev in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številkj 40 din — Letna naročnina 120»; din, polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej Za inozemstvo 2400 din — Tekoč, račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje DELO V Ljubljani.