e APOSTOLSKA ' f AHTTOHr SLOMŠEK, NEKUA.T1NI VVOEA.I MOŠTER U VOZEMCI. T MMTC«. NATISNIL INO NA PRODAJ IMA JANU LION. 1849. Človek ne živi samo kruha, ampak vsake besede, ktira pride Iz božjih ust. Jezus Kristus. Mat. 4, 4. €in ub*r Me UJearbeitunfl uitb tre« (ftetoraud) »ediegenber j)re 1835 bem Drucfe ubergeben unb baoon im 3aijre 1845 eine jmeite, oer= mef)rte 3luf(age unter bem £ite(: Hrana evangelskili naukov beforgt, fjabe id) auf eine dbnlidje ©eife bie ©onm unb geiertagž<(5piffe(n ju befjanbeln »erfudjt, unb fibergebe fofdje afž fjomtletifd)e “Prebigten, reie id) biefelben alž 'Ufarrer mciner ©emeinbe »orgetragen, meinen »crefjrten .fjerren ©itarbeitern im ©einberge bež .£serrn jum beliebigen ©ebrauefe, meinen geliebten ©tamm= »ermanbten aber jur ©rbauung, menn ©ott feinen ©egen baju gibt. ©er (id) mit ben ©enbfdjreiben ber Stpofiet nur etmaž befannt gemacft, bie 9teicfl)a(tigfeit unb ©annigfaltigfeit bež Snfjaltež nur einer unb berfejben •JJerifope, befonberž ben (iof>en glug ber 3b«n in ben SBriefen bež beiligen Slpoftef 'pauittž, fo mie bie ©rbabenljeit feiner ganj eigenen £el)rmeife ndber fennen gelcrnt, rcirb bie grofe ©djmierigfeit begreifen, bie in £Hebe flefenben ®pifte(»2tbfd)nittc bem SBerftanbc bež gcmeinen Solfež faflid) ju erfidren unb frud)tbringenb barjutegen. 3d) ermarte barum eine bittige 9?ad)|Td)t, menn id) bem Sinen ju menig — bem Stnberen ju »iel gefagt, ober baž Sanje ber Gfrfldrung nidjt flar genug bejeidjnet Ijabe. 3re unferer feiligen fatfcolifcben žtirefe etmaž ju (efren ober ju fdjreiben bema()re ©ott! @ž burfte »cm grofen 9?u$en fein, unt Slbmefelung att ,'Kei(fyfjaltigfeit ber ‘Prebigtjtoffe — bie SBortrdge art SDtannigfaltigfeit — bie Bufjorer ant Sntcreffe geroinnen. Saju mogen fid) biefe Ijomifetifdjen 'Prebigten itber bie @»i|ie(n an jene liber bie Soangelien alb ein neuer 3al;rgang reifjen. 3tb babe bie gleicbe Somi beibefjalten, roelcfee iti; bei 23earbeitung ber fjomiletifdjen Jfretigten iibcr tie @»«ngelien gen>df>It, tmb laffe »oran einc furje Grinleitung, biefer bie Srfldrung beb @pi|iel=2Ibfdjnitteb, tmb bann bie Slmoenbung einer aub ber ‘Jkrifope befonberb ^eraue geljobenen ©laubenb* ober ©ittenfefjre folgen, unb befdjluffe mit einer furjen, fjerjfidjen drmaljnung. guglicf) fann ber erftc ober jroeite Xf>ctl aubgelajfen unb bie ubrigen »erbunben roerben, fc oft bie Umftanbe cinen furjeren 'JSortrag erfjeifcben. 2Ber ben er; (len Sfjeil, bie ©rflarung ber Gfpijtel jum SEortrage rodfjlt, mirb jroecfmafig ijanbeln, roenn er »or bem Sortrage bab Soangelium, tie (Jpijtel aber unmit« telbar nadj bem Gringungc »orlie|i, um ben Xe»t ber Grrfldrung ndfjer ju bringen. SŠielen mili biefe fjomiletifdje $orm minber gefaKen; fte rounfctien 'J3retig= ten nadj ber alten, regclredjten ©djulform mit eiitem mofjtbemejTenen drorbium, mit ber JJartition, mit jroei ober brei Xf;eifen unb einem Epiloge. SOtir bage< gen mili biefe ©djulfornt ber ‘Eretigten, etroa alfe anberen aubfdjliejjenb, nidit gefallen. ©o »iefe 5Bortf>eiIe biefe ©djuffornt, aub bem fedjjefjnten 3afjr&un= berte liblid), fur ten Dtebner unb bie Buijorer Ijat, fo f;at fie aud) ifjrc mefents tidjen (Kacbtfjeile, r»ie cb jebem benfenben ^rebiger bie drfafjrung lefjret. @ie fegt tem fflebner eine Bmangbjacfe an, moburd) er oft jiorenb geljintert mirt ben natiirlidjen ®ang ter Otebe ju »erfofgen, um nidjt ber 'JJartition nntreu ju inerten; mi e fie i(>n aud; anberfeitb notfjiget frembartigc ©egenfidnbe f>er- bei ju jieljen, um tie entmorfene ^rebigt^Šfijjc atibjufullen, »oturdj bie ■ffaturlidjfeit ter SKcbc oerforcit gefjt. 9?od) einen grbjieren Ufadjtfjeil fjat bie aftitblic^e immcr gfeidic ©cf)Utform unferer iprebigten fur bie Bufjorer. &aben bie Seute nad? bem dingaitgc bab JJrebigttfjema »ernommen, unb bie Ointfjei* lung in jrcei ober brei Xtjeile geljort, fo geljt baburd) nur ju oft ber fReij ber 9?eul;eit »erforen, unb aub fanger SBeife cber aub gurcbt jroei ober brei Sfjeile ber fprebigt Ijbren ju muljen, gefjeit bie Bufjorer baoon. 3n 2lnbetrad>t beffen (inb bie berufjmtejten btanjelrebner »on ber aften Sorm abgegangen. ffieit fefderfjafter aber roare eb nod) bie SSortrdge oljne einen ‘Plan, oljne logifdje SSerbinbung ju »erfagen. (Sine naturlidje SDrbnung unb Sbeenfolge ift ftJr ben JJrebiger unb bie Buljim« unerldfj(id). SOJoge man biefe nteine geringe Žfrbeit tabeln ober foben: ber ©egen fommt nur »on oben. ©t* 330t*fnffcr sm mn guiot »iiMii ?n Ulovek ne kivi tamiga kruha , ampak vsake besede, ki h bokih ust pride, pravi naš ljubi Jezus. Jno kakor skerbna muli vsakmu kos kruha odloči za vsak dan, tako tudi naša sveta mati katolika cerkev odloči svojim vernim za vsako nedelo ino svetek (zapovedan praznik) dva kosa besede božje dušam v hrano: en kos iz svetiga evangefja, drugi kos iz listov, klire so apostoli kristjanom pisali, alj pa iz drugih bukuv svetiga pisma, kakor jih per službi božji slišmo brati. Namestniki bokji imajo vernim lomiti dušniga kruha, verni kristjani pa božjo besedo poslušati, kar nam je Kri¬ stus naročil rekoč: , .Pojdite ino učite vse narode , učite jih derzati vse, knrkolj sim vam zapovedal. Kdor vas poslušu , mene poslušaj kdor pa vas -zaničuje, mene zaničuje Bog daj srečo, de bi keršanski uciteli prav učili, verni kristjani pa prav razumeli (zastopili) izvelicanske nauke naše svete vere, jih ohranili ino lepo po njih živeli, rastili ne le v starosti, ampak tudi v modrosti ino v ljubeznivosti per Bogu ino per vsih pravičnih ljudeh! Žalostno se po krajih godi, kder keršanskih učilelov ni, ki bi ljudem kruha božjih naukov lomili. „Mali želijo kruha : ino ni ga, ki bi jim ga lomili Ljudje so lačni svojga Boga. V naših krajih, hvalo Bogu, je za zdaj učenikov dovolj; alj to je žalost, de ljudem božja beseda preseda — njo poslušati jim ne diši, ker so bolni na duši. Prišli so časi za nas, ktire je sv. Pavl napovedal, de ljudje zdraviga nauku ne bojo terpeli , ampak si bojo po svojih željah učenike izberali, kteri jim ušesa gladijo mo gole resnice ne povedo. Od resnice bojo ušesa odvračali, h kvantam obračali. Taka žalostna se po mestah godi, kjer poredni ljudje keršanske pridge opušajo, na komedije pa tišijo; po kmetah pa zunaj cerkve brez nauka stoje, po kercmah alj ošterijah pa gerde vraže in zapelive mame željno poslušajo. Tako vboga duša vmira, če se ravno truplo gosti. Za to pa tudi sv. Pavl VI vsim dušnim pastirjam ojstro naroča: ,,.Zarotim vas pred Bogam ino Jezusam Kristusam, ki bo sodil žive ino mer Ive: oznanvjle besedo, ne henjajle, bodi si pritožno alj ne pri¬ tožno; pričajte, prosite, svarite z vsim poterplenjam ino naukom “ Trudil sim se ludi jas. ko sim fajrnošter bil, svojini ovcicam oznanovati, kakor je bila moja dolžnost. Kar sim popisal, hočem bogoljubnim dušam dali: APOSTOLSKO HRANO, preljubi Slovenci, vam. ker vas za ljubo imam. Razložil sim branje vsake nedele ino zapovedaniga praznika, ktiro se v cerkvi bere. Po pismih apostolov sim nauke po- znemal: za to po pravici te bukve alj knige apostolsko hrano (živež) imenujem. Ko sim vam evangelje razkladal ino Hrano evangelskih naukov leta 1845 v drugo natisniti dal, sim tudi za drugo cerkveno leto Hrano apostolskih naukov obljubil. Po obljubi vam njo podam, ter zaupam, de njo hote tudi radi brali, premišlovali nauke božje, jih zvesto ohranili, ino živeli po njih. — Voj. preljubi moji Slovenci! sveta vera tud po naših krajih vmira: varjte ino ohranile njo, de vam vmerla ne bo. Ob sveto vero biti, ino pa luč v sredi temne noči vga- sniti; kamo se boš popotnik podal! Hočemo zvelicansko luc svete vere ohraniti, so nam po¬ trebne tri reci: 1 . Besedo božjo skerbno poslušali j ona je olje, de nebeška luc lepo gori. 2. Po božjih natikali zvesto ravnali, naj se sveti naša luc pred ljudmi, de bojo videli dobre dela ino hvalili ne- beškiga Očeta. 3 . Lepo moliti ino prositi Boga, naj nam gnado prave žive vere da; ona je božji dar. Bog nam daj pravo vero ohraniti, ino njo svojim mla- jim cisto zapustiti; po smerti pa v nebesih gledati, kar na tim sveti verjemo — vživati, kar zaupamo — ino vekomaj ljubiti Boga crez vse, bližniga pa kakor sami sebe. Bog nam daj to srečo! Per svetim Andreji v Lavantinski dolini 5. Brezna 1848. Anton Slomšek, ližiirm mmu dim. I. PERVA ADVENTNA NEDELA. Od dušnima spanja... 1 II. DRUGA ADVENTNA NEDELA. Zakaj nas jc Bog stvaril?. 6 III. TRETJA ADVENTNA NEDELA. Zakaj nas Bog- terpeti na? .lg IV. ŠTERTA ADVENTNA NEDELA. Kako Ilogii prav služiti?.18 V. GOD ROJSTVA JEZUSOVIGA. 1. Velika potreba Izvelifiarja. Per polnočnicah .27 2. Priprava na prihod Izvelifiarja. Per svitancah.32 3. Častitliv prihod Izvelifiarja. Per veliki maši.36 VI. GODOVNO SV. ŠTEFANA. Od hude jeze ino pohlevšine.43 VII. NEDELA PO BOŽIČI. Od svetih zakramentov.49 Vlil. NOVIGA LETA DAN, God obrezvanja Jezusoviga. Kaj nas fias ufii.57 IN. NEDELA PRED TREH K HALJAMI. Od hudobnih otrok.65 X. GODOVNO SVETIH TREH KRALJEV. Veličastvo cerkve božje. 70 XI. PERVA NEDELA PO SV. TREH KRALJAH. Kako Bogii prav služiti? .77 XII. DRUGA NEDELA PO SV. TREH KRALJAH. Od dobrih del.82 XIII. SPOMIN PRESLADK1GA IMENA JEZUSA. Od svetosti ino mogofinosti Jezusoviga imena.89 XIV. TRETJA NEDELA PO SV. TREH KRALJAH. Od lepe zloge alj zaslopnosti.94 XV. ŠTERTA NEDELA PO SV. TREH KRALJAH. Od prave ljubezni bližniga.f.100 XVI. PETA NEDELA PO SV. TREH KRALJAH. Od dobriga namena .104 XVII. ŠESTA NEDELA PO SV. TREH KRALJAH. Od treh božih čednost.110 XVIII. PERVA PREDPOSTNA NEDELA. Malo število izveličanih.117 XIX. DRUGA PREDPOSTNA NEDELA. Od laži.126 XX. TRETJA PREDPOSTNA NEDELA. Od prave ino krive ljubezni.133 Vlil XXI. PERVA POSTNA NEDELA. Ort keršanske samosvoje premaze.. 139 XXII. DREGA POSTNA NEDELA. Od dvojnica premoženja.H5 XXIII. TRETJA NEDELA V POSTI. Od nesramnih pogovorov.. . i .... 151 XXIV. ŠTERTA NEDELA V POSTI. Od prave sreče božih otrok .-. 15 « XXV. PETA NEDELA V POSTI, TIHA 1MENVANA. Od velikonočne spovedi.163 XXVI. ŠESTA NEDELA V POSTI, CVETNA IMENVANA. Od svetiga velikonočniga obhajila .169 XXVII. VELIKONOČNA NEDELA. Vesela trojna velika noč.176 XXVIII. VELIKONOČNI PONDELIK. Jezus je resnično od mertvih vstal.180 XXIX. PERVA NEDELA PO VELIKI NOČI. Jezus pravi Bog iuo človek, naš boži vajvod.186 XXX. DREGA NEDRLA PO VELIKI NOČI. Jezus je naš odrešenik. 193 XXXI. TRETJA NEDELA PO VELIKI NOČI. Od pokoršine .199 XXXII. ŠTERTA NEDELA PO VELIKI NOČI. Od stanovitnosti v dobrim.303 XXXIII. PETA NEDELA PO A 7 ELIKI NOČI. Znamnja praviga kristjana.211 XXXIV. KRIŽEVE PROCESJE. 1. Sv. Marka dan. Dvojna kluča, molitev ino kletva.216 2. Križev pondelik. Molitev naša mogočna prijatelca.220 3. Križev tork. Molitev bodi otroška.223 k. Križeva sreda. Kdaj ino zakaj naša molitev vslišana ni.226 XXXV. VELIKO KRIŽEVO, ALJ VNEBOHOD J. KRISTES A. Drugi prihod Jezusov.232 XXXVI. ŠESTA NEDELA PO VELIKI NOČI. Od zvestobe.236 -- 3, mim pni mmiL Od dušnima spanja. Branje iz lista svetiga Pavla do Rimlanov. 13, 11 — li. Ji,, ette vrata so, ki v dolgo večnost grejo: naša smert; pa pola sta dva, l0, 4 — 5. ,,Cas hitre teče, veli sv. Avguštin, ino ti spiš!“ Oh, izdrami se, in ne odlagaj, de se skuz pravo pokoro očistiti ne za¬ mudiš, dokler ti sonce milosti božje sije. 3. Človek, ki se izbudi ino vmije, po tem na delo gre, ako je priden. Pridno delati mormo tudi mi za dolgo večnost te kratke dni sedajniga živlenja. Alj kako slabo je naše delo, kak malovreden za večnost našiga truda sad, ki dobriga na¬ menu nima in pravo ceno pred Bogam zgubi! -— Vbogi kmetic se puliš, težko orješ, ino kosiš, svojga dela pa Bogu ne izročiž — tvoje delo je prazno perje na drevji, ki nobeniga sadja ne prinese. — Srolej bolni na posteli dni in noči pre- zdihuješ, ter veliko bolečin prestojiŠ; ako pa voljno ne poter- piš, pred Bogam nobeniga zasluška nimaš. Tvoje terplenje je suho listje, kteriga veter odnese. — Ti keršanka duša moliš ino poješ, ter služiš Bogu, pa le z jezikam, tvoje serce je v posvetno zakopano, ino daleč od Boga. Oh, tudi tvoje svete dela so lepo perje, pa brez sadu. Tvoje molitve in dobre dela, ki niso iz dobriga namena, več za tvojo čast kakor za božjo storjene, ne za večen ampak za časen dobi¬ ček namenjene, so prazne senje, tvoje živlenje za večnost je drevo brez sadja. Veš kaj bo Kristus storil, kedar pride jiskat tvojiga sadja? — Neko jutro Jezus iz Betanije v Jeruzalem gre. Bil je lačen; ino ker vgleda za polam figovo drevo, gre sadu jiskat, pa nič ne najde kakor listje, ino mu reče: .Ve¬ komaj ne boš žadu rodilo.Ino precej je drevo vsahnilo. — Groza ino strah! Tako bo storil tudi z nami pravičen Bog, kedar nas pride sodit — jiskat sadja svetih čednost ino dobrih del. Delajmo torej dokler je našiga živlenja dan, pa delajmo pridno ino delajmo prav; pride noč naše smerti, ino bomo počivali, ter zavživali, kar smo tukaj dobriga storili. Oh kristjani, ki še spite v pregrehih ino zamudah, v zmotih ino hudobijah, izdramile se, de vas bo Kristus raz- svetil k spokornimu, pravičnimu živlenju, K—timu so nam pa potrebne tri reči: se izbuditi iz zanikarniga živlenja, se omili hudobij ino pregreh, ino pa v dobrim stanovitno prid¬ nim biti, Bogu v čast, nam v izveličanje. 5 III. Velika grešnica je svoje dni sveta Evdoksiju bila, nečista, zapeliva stvar sebi ino drugim v pogublenje. Terdo je spala v pregrešnim, nesramnim spanji, ino se dolgo iz svojiga t žalostniga stanu ni prebudila. Prigodi se, de per nekim bližnim sosedi popotni pušavnik prenoči, v tihi noči glasno od strašne sodbe božje poje ino Evdoksijo prebudi. Posluša gresnica milo petje od strašnih prihodnih reči, kaj hudiga čaka grešnika, koIjko veselje pravičniga. Kakor hitro se raz- deni, pošle po sretiga moža, ter ga prosi, naj ji strašne resnice dalej razloži, kih jih je pel. Slišali, kako bo pravičen Bog tudi njo sodil, pred služavnika božiga poklekne, se svojiga razujzdaniga živlenja izpove, z gorkimi solzami svoje pregrehe omije; ino kakor je popraj za večnost spala, je zdaj za nebesa oživela ino hodila po stermi stezi pokore v večno izveličanje. Tudi vi ste slišali sv. evangelj od strašne sodbe božje brati? Tudi nam se bliža strašen sodni dan. Kako dolgo še bomo dremali, kako dolgo odlagali za prihodno večnost oživeti? — Ura je od spanja vstati, posleden čas se na vosko stezo pravičniga živlenja podati. Dones imamo lep zlati čas, jutro bi bilo lehko prepozno. Lani se nam je naš sosed vtopil, letaš nam je drevo dobriga znanca vbilo; včeraj so nam pri- jatela pokopali, dones naša sestra na merlvaškim ojdrileži; lehko de bomo mi jutre tudi ležali! Vrata u večnost se nam odperajo; bojo se za nami zaperle vekomaj, — „Jaz terkam,“ veli Jezus, ino ni ga, ki bi odperl. — Srečni so hlapci, srečne dekle, kadre, kedar Gospod pride, bedeti najde. Amen. 6 aa. mm aiDTiim bmžm. Zakaj nas jc B»g stvarll? Branje iz lista sv. Pavla do Rimlanov. 15, 4 — 13. JLsepa je zemlja in veličastno nebo, pa lepši si še človek ti, stvarjen po bozi podobi. Vsak dober dar je od zgoraj dol, pride od Očeta luči; alj nar imenitnejši stvar si ti, ka¬ kor se bere v bukvah stvarjenja: I. Mojs. 2, 7. „Gospod, Bog je človeka iz prahu zemle izobrazil, ino mu vdihnil duha iiv- Icnja; ino človek je ozivel. ii Tako si človek ti po svojim trupli zemljan, po svojim duhi pa nebesčan, krona vsiga stvarjenja, ako svojiga Stvarnika prav spoznaš ino mu dolžno hvalo daš. Za to te je Bog po svoji podobi stvaril. — Spoz¬ nali svojga Boga ino hvalili Stvarnika imaš človek dvojne knige, alj bukve: slvarjeni svet so perve, sveto pismo pa druge, v katerih lehko bereš, kdo je Bog, ino pa kaj Bog od nas želi. Te dvojne bukve čedno brati, Boga prav spoz¬ navati ino mu čast ino hvalo dajati je človeka vsakiga perva ino nar imenitneji dolžnost. Poslušajmo torej, kako lepo sv. Pavl v svojim pismi na Rimlane v tej veliki dolžnosti krist¬ jane poduča. I. 1. V Rimi so bili za svetiga Pavla dni dvojni kristjani: eni poprej Judje , drugi poprej Hajdje alj malikvavci. Kakor se pa otroci dvojih mater alj pa dveh očetov le prepogosto čertijo, tako se tudi Judovski kristjani z Hajdovskimi niso mogli zastopiti, dokler niso Boga, svojiga očeta še prav poz¬ nali. „Kristus je bil našiga rodu — so Judovski djali — nam perva pravica kralestva božiga gre. Vi ste Kristusa vmorili — so Hajdovski Judovskim djali — niste vredni, de bi njegovi bili. Tako so se pikali, dobriga Boga pa žalili, ki je Oče ljubezni. Sv. Pavl jih posvari ino jim iz svetiga pisma pokaže, 7 kako se je dober Bog vsih vsmilil, de ga vsi hvalijo, Judje ino Hajdje, ter piše: ,, Bral je! Ji ar se v svetim pismi bere, je u naše podučenje pisano, naj bi v polerplenji drugi » drugim, ino u veselji, ki nam ga sveto pismo obeta, zaupanje zveličanja imeli. (< 2. Bog želi, de bi vsi izveličani bili, za to ima polerplenje z nami, de si ga ravno žalimo. Perzaneslivo čaka Bog našiga poboljšanja, ter nam pomaga križe ino težave voljno poter- peti. Veselje nam dober Bog v serce vliva ino nas tolaži, de ne obupamo. Za vse časno polerplenje nam obljubi večno plačilo, de lehko v tim zaupanji vse prenesemo. Po tem njega sv. Pavl imenuje Boga poterpezlivosli ino tolaženja , ki piše: ,,Bog polerplenja ino ovesclenja vam daj ene misli, de se bole lepo zastopli v Jezusi Kristusi med sebo, ter z enim tercam in z enim glasom hvalo dajali Bogu , Očetu Gospoda našiga Jezusa Kristusa/* 3. Kjer lepe zloge med ljudmi ni, kjer se kregajo ino prepirajo, tam se Bog miru ino sprave spodobno ne cesti. Za liga del sv. Pavl Rimlane opominja: ,, V ljubezni scimajte med sebo, kakor vas je tudi Jezus vse svoje učence v ljubezni k časti božji sprijet , vas popre jne Jude kakor Huj de. Povem vam, de se je Kristus Jezus za to obrezali dal ino je med Judmi živel, de bi dopolnil obljubo božjo, katero je Bog njihovim očakom dal, kajti bo izveličar med njimi rojen. Judje so dolžni Boga za to hvalili. Pa tudi Hajdam je dober Bog vsmilcnje zkazal, de jih je v svoje kraleslvo vzel. Ino za lo veliko milost ga naj tudi Hajdje hvalijo, kakor je v II. bukvah kraljev pisano: „Za lo te hočem hvalili, o Gospod! med neverniki, ino tvojima imenu hvalo peli. 1 * Tako ludi v 17. psalmi David Hajde opominja: ,,Veselile se neverniki z njegovim (božjim j Ijudslvumč* Ino zopet v 116. psalmi Hajde k slavi božji priganja, rekoč: ,,Hvalile Gospoda vsi narodje, ino poveličujte ga vse ljudstva/* 4. Vsi smo h spoznanju ino k časti bozi slvarjeni, Hajdje kakor Judje poklicani bili boži olroei, kar je prerok Izaija napovedal, rekoč: „Iz korenine (roduj Jeseta, imenitniga Judovskiga očaka; bo on (Izveličarj rojen, ki bo črez Hajde gospodval j ino v njega bojo Hajdje zaupali/* Izaija 11,10. — Tudi naši očovi so nekdaj Hajdje bili. Neskončno dober Bog sc njih je vsmilil, ino jih k pravimu spoznanju poklical. Skuš neskončno vsmilenje božjo smo tudi mi keršeni ino v 8 sveti keršanski veri izrejeni. Oh, naj hi tudi Boga prav spoznali ino mu za toljko vsmilenja spodobno hvalo dali, kakor njegovi izvoleni, srečni otroci, kar sv. Pavl zeli, ter piše: ,,Bog vsiga upanja naj ras napolni z vsakim veseljam, ki ga naša sveta vera da, de bole skuz terdno zaupanje ino skuz pomoč sveliga Duhu bogati ino u vsim dobrim popolnoma: bogati v božjim spoznanji, popolnoma v boii časti ino hvališ e — Samo za lo nas je Bog stvaril ino v svojo sveto vero zaklical, de bi njega prav spoznavali, ter mu dajali spodobno hvalo ino čast. II. 1 . Kdo je Bog? Nekdajni malikvavci so imeli sonce na nebi, živino na zemli, clo zlate, sreberne, lesene ino glinaste podobe za svoje bogove. Sv. Avguštin je vse te stvari pre¬ mislil, jih iz praševaje rekoč: „Jaz sim prašal zemljo: ali si ti moj Bog? Ona je djala: Jaz nisim. Ino vse kar je na zemli, je djalo dc ni. Vprašal sim morje in globočine ino vse živali, ki lezejo, ino vse so mi djale: Me nismo tvoj Bog; le višej poprašaj. Vprašal sim neto, sonce, mesene ino zvezde; ino djale so mi: Tudi me nismo tvoj Bog, kateriga jišeš. Vse reči krog mene sim klical, naj mi povejo, saj koljkor toljko od mojga Boga. Ino vse stvari so z enim glasam od¬ govorile: Stvaril nas je. Moje želje Boga spoznati so me prašati gnale, ino v svoji lepoti so mi stvari odgovor dajale. „Nebesa pravijo božjo čast, ino nebo oznanuje dela božih rok. En dan drugimu dopoveduje, ena noč drugo uči. Po vsih deželah gre njih glas, ino do kraja sveta njih besede.“ Psalm. 18, 1 —5. Ino kaki glas je to? —* Kakšne so njih besede? De je rečni, vsemogočen Stvarnik vsih reči lepši ko zvezde po noči, veličastneji ko zlato sonce po dne, dobrot- livši kakor mati zemlja, ki nas redi, on črez vse moder ino vsmilen, nespremenliv, ki vse ohrani ino vlada (viža), on je naš Bog. 2. Od Boga je vse kar na zemli leze ino gre, kar se na nebi sveti ino v nebesih veseli; od kodi pa je Bog? Od ni¬ kogar; ni stvarjen ne rojen, on je sam od sebe od vekomaj, de nihče toljko moder, nobeden tak resničen, nobeden toljko vsmilen ino pravičen kakor je Bog, ki je vselej bil ino vselej bo — on je nar popolniši bitje. — Oh duše moje! Kako 9 srečni smo imeti loljkiga, toljko mogocniga ino pa tak vsmi- leniga Boga. 3. Kdo pa je Boga videl? Boga v njegovi pravi podobi gledati nobena pozemelska stvar ne premore. Vmerl bi človek od božiga preveličastva kakor hitro bi ga vgledal, dokler angeli cisti duhovi svoje obličje pred njim zakrivajo. Mojzes , mož pravičen ino svet ga je videti hotel; alj naj bi liga po¬ gleda ne vmerl, se je dober Bog v oblak zagernil ino mcmo šel. Le v gorečim germi se mu je bil na gori Horeb prikazal. Ino tudi Jezus pravi: ..Noben (ljudi na sveti) Očeta ne pozna, kakor Sin (Jezus Kristus), ino komur hoče Sin razodeti. 44 Mat. 11,27. ..Zdaj gledamo v ogledali (špegli) kakor v megli, nekdaj pa hotno gledali od obličja do obličja. Zdaj le ono koljko spoznavamo, takrat pa bomo spoznali kakor srno sami spoznani 44 I. Kor. 13, 12. — Oh kako lep ino prelep mora biti Bog vsigamogocen ino crez vse moder stvarnik vsih reci, ker so toljko lepe že njegove stvari! — 4. Kako pa je Bogu ime ? Ko je Bog Mojzesu iz gorečiga germa govoril, ino mu vkazal jili v Egipt rešit Izraelsko ljudstvo. Mojzes Gospoda popraša, rekoč: .,Glej. grem do Izraelovih otrok. Ako mi pa poreko: Kako je pa Bogu ime? Kaj jim porečem? Ino Bog je djal Mojzesu: „Jaz&im } ki sim. e< II. Mojz. 3, 14. Hujdje Boga celo niso imenovati znali, Judje so ga Jehova imenovali; bilo jim je to skrivno ino nar svetejši ime. Očeta mi kristjani Boga imenujemo; ino to ime nam je nar lepši, nar ljubeznivši in nar bolj znano. — Oh naj bi bili tudi mi loljkiga Očeta vredni otroci, de bi Boga prav spoznavali ino mu lepo služili, kakor nas Jezus uči, ino nam ga vse stvari kažejo. 5. V starim zakoni je bilo starišam terdno vkazano pra¬ vili svojim otrokam čudne dela božje, naj bi spoznavali otroci toljko mogocniga Gospoda ino ljubili toljko dobrotlivga Boga. V. Mojz. 6, — Ali kaj vi pripovedujete svojim otro¬ kam od toljko ljubiga nebeškiga Očeta? Jim kaj kažete do¬ brote ino lepote na nebi kakor po zemli, ki jih imamo vse od Boga, naj bi se duša od vidjocih reci, ki jih vidi, v nevid- joce povzdignila, ki jih ne vidi? — Oj koljko hvalo tebi vem, moj preljubi rajni oče, de si me po stvarjenih rečeh Stvarnika spoznavati učil! Koljkokrat si mi pravil po noči od svetlih zvezd na jasnini nebi — kazal svetlo luno po sa¬ motnim poti, perpovedaval od romeniga sonca po dnevi, kako 10 Sveti ino greje po vsih kritjih ljudi. Ino ker so to, si djal, tako čudne ino relike stvari, kako mogočen ino moder mora Bog biti, kijih je stvari!! Tako si govoril mene za roke pel- jaje, in moj duh je gledal svojiga Stvarnika , mlado serce se je ogrevalo za božjo hvalo ino čast. Dolgo, dolgo že, ljubi oče, pod zeleno gomilo počivaš, v svojim spomini pa se vedno čujem tebe govoriti, koljkokrat zlato sonce vgledam — vidim po noči svetlo nebo. — Ni ga, ki bi zamogel otroka lepši podučiti, kdo je Bog, kakor skerben oče ino ljubezniva mati. Kdo bi zamogel pa tudi mladimu sercu na drugo prašanje lepši kakor oče ino mati odgovorili: (i. Zakaj nas je Bog stvaril ? — Nekdajni dobrovoljci so mislili, de jih je Bog stvaril za kratek čas ino za dobro voljo. ,,Pridite — so djali — vživajmo le pričjoče dobrote. — Napajajmo se z nar boljim vinam, ne zamudimo našiga časa cvet. Nobeden nas od našiga razujzdanja ločen ne bodi, naj se povsodi znalo bo, kako smo bili veseli. Teptajmo vbogiga pravičniga, ne prizanesimo vdovi, ne spoštujmo stariga sivih las. Naša moč nam bo na mesto pravice. Modr. 2, 6 — 11. Tako so nekdajni Hajdje, tako hudobneži govorili, pa tudi delali so tako, ker niso vedeli, zakaj njih je Bog stvaril. — Vejo pa vsi kristjani, zakaj jih je Bog stvaril? Enikateri mislijo, de za posvetno čast. Le v veči ino viši slan tišijo; ino ako dalej ne morejo, mislejo de so nesrečni, ker ne po¬ mislijo, de je čast ledena gas. — Drugi mislijo, de jih je Bog za bogastvo stvaril; za to kupčujejo ino spravljajo, le čudo, de jim sveta ne zmanka. — Trelji imajo obilno zivlenje za svoj cil ino konec. Kar njih razvajeno serce poželi, se jim mora zgodili. Ino ko so vse okusili, se jim kakor Salomonu godi, ki pravi: „Vse je nečimernosl. Djal sim v svojim serci: pojdem ino se bom obilno razveselil, ino dobrote vžival; pa spoznal sim, de je tudi to nečimernosl. Velike reči sim na¬ redil, hiše pozidal ino vinograde zasadil, napravil si vertc za kratek čas ino sadunosnike z mnogoterim drevjam obsa- dil. Sim nakupičil srebra ino zlata, kraleviga premoženja ino dežel, sim si pevce ino pevke preskerbel, kar le človeka razveselili zamore; kedar sim pa vse te dela pregledal, sim videl nad vsemi nečimernosl ino duha težo.“ Pridga- 2, 1 — 11 . — O vi posvetni modrijani, kristjani v minlive reči zaljubleni, poglejte Mali Kalehism, berile alj poslušajte, kako modro ino čedno nam na prašanje odgovori, zakaj nas je Bog stvaril? II Bog jc človeka siv uril, de bi njega spoznal, častil, ljubili molit, njemu sluzil ino {zveličan bil. „To je večno živlenje, de spoznajo tebe (Očeta) samiga praviga Boga, ino Jezusa Kristusa, hleriga si poslal" 4 — lici Kristus. Joan. 17,3. „Bog hoče, de bivši ljudje izveličani bili, ino k spoznanju resnice prišli. 44 J. Tim. 2, 4. Ino lepo od tiga sv. Avguštin govori: Človek je rojen, de bi Bog.-», svojo nar veči dobroto spoznal, ino ko je Boga spoznal, njega ljubil; kedar njega ljubil, tudi posedil ino njega vekomaj vžival. — Ti si nas za sebe stva- ril; za to je naše serce nepokojno, dokler ne počiva v tebi, o Bog. 4 " Vi slariši torej, otrok pervi. pa tudi nar imenitneji uče¬ niki, učile svoje ljube otroke Boga prav spoznavali, Boga spoznaje ljubiti ino iz ciste ljubezni Bogu zvesto služiti, v zvesti božji slrnbi se veselili ino že na tim sveti srečo vživati, ki njo človeku nikaj vzeli ne more. Ako bo vaših otrok perva ino posledna misel večni Bog, bo tudi njihova časna ino večna sreča gotova. Pa tudi vi odrašeni odlergajle svoje serce posvetnim, malo¬ vrednim rečem; zakaj kjer je vaš zaklad, tamo bo tudi vaše serce. Luk 12, 34. Naše serce pa mora per Bogu bili. Povz¬ digujte svojga duha v vedni molitvi k Bogu, zakaj nespodobi se, pravi sr. Bernard, de se povzdiguje pozemeljsko truplo, ogleduje po nebeškim opelji, se svetle luči veseli, duša pa, ona nebeška stvar, le v pozemelsko gleda ino se po živinsko v luži posvetniga veselja valja. Ali ne veste zakaj nas je Bog stvaril? „Vsakiga, ki v moje imč kliče, sim k svoji časti stvaril 44 — veli gospod Bog. Izaia 43, 7. Boga prav spozna¬ vati, njemu spodobno čast ino hvalo dajati je naš sveti, večen namen. • III. Svoie dni je bilo prašanje, kuj bi bila za človeka na tim sveli nar veči nesreča? Eni posvetnih modrijanov so djali, de bijjbilo vbozlvo nar huje, v katerim si človek pomagali, ne more, kakor bi rad. Drugi so mislili, nar veči hudo bila bi ječa, v kateri še človek sam svoj več ni. Tretji so menili, nar večo hudo bila bi smeri, ki nam vse vzeme, kar natn svet da. Alj vse te časne nadloge in tudi telesna smert so lehko naša nar veči sreča, ako jih po sveli volji božji v dobro 12 obernemo. — Kaj se pa vam zdi, kaj bi biJa nar veci ne¬ sreča za nas? — Boga zgubiti — to je nar veci nesreča. — Oh preljubi! deržimo se zvesto svojiga ljubiga Boga, njega prav spoznavati, njemu zvesto služiti si prizadevajmo. Ne bomo mi Boga pozabili, tudi Bog nas zapustil ne bo. Ino kednr ura pride, svet zapustili, ino bo zemlja vzela kar je njeniga — merlivo truplo, bo tudi Bog vzel kar je njego- viga, nevmcrjoco dušo. Za to nas je Bog slvuril. Anten. -- mo. mm m Zakaj nas Bog- terpeti Ja? Branje iz lista sv. Pavla do Filipanov 4, 4 — 7. Bolnik se veseli juterniga svita, ino zaupa v svojih bo¬ lečinah, de mu bo mlado jutro ljubo zdravje prineslo. Plah mornar v hudi noči se po mili zarji ogleduje, ino nje težko docakuje, de mu bo lepši vreme ino srccnej pot storila; člo¬ vek pa čaka v svojih krizah ino težavah pomočnika , ki bi re¬ vežu prijazno roko podal ino pomagal. Kdo pa je tisti mo¬ gočen ino vsmilen pomočnik, ki bi nam u vseh naših težavah ino potrebah pomagal? Ni ga pod soncant v tej revni dolini solz; le iz nebes ga docakujemo, kakor so njega čakali svoje dni stari očaki štir tavžent let, ino izdihvaje njega klicali rekoč: „Rosite ga nebesa, ino oblaki dižite Pravičniga, od¬ pri se zemlja ino rodi Zveličarja.“ Izaia. 45, 8. — V njega, vsemogocniga Sinu bozjiga nam kaže sveta mati kat. cerkva v tim svetim adventnim časi. Jezusu vso svojo skerb izročiti nas opomina sv. Pavl v svojim pismi na Filipane, kakor smo dones slišali. Oh vtisnimo si jih globoko v svoje serce tudi mi za prihodne dni križev ino težav, ki nas čakajo. I. 1. Veselje, žlahtna draga rec, ni u velikih mestah, ne per godcah doma, se tudi z dnarmi kupili ne da; pravo, 13 stanovitno veselje le od Boga pride. Za to pravi sv. apostol Pavl Filipanam: ,,Bral,je J v Gospod’ Bogu se veselite, se enkrat vam povem, v Gospodu veselite se-, zakaj Gospod (jJezu s Kristus) je btizo. (i Kaj pa je veselje v Gospodu? Ve¬ selje v Gospodi je lepa misel, de smo po božji podobi stvar- jeni, od Jezusa božiga Sina odrešeni, Is veenimu živlenju poklicani, od svetiga Duha posvečeni, srečni otroci boži, za katire Bog tak ljubeznivo skerbi. — Oh, kdo bi vesel ne bil, toljlso dobriga, vsigamogočniga Boga imeti svojga očeta! 2. Naše veselje v Gospod’Bogu nam po navadi dve sov¬ ražne reči kalile (kazile) naša pikrost, de se med sebo pi¬ kamo ino ljudi vrazarno, pa tudi naša prevelika skcrb za po¬ svetne, malovredne reči. Zatorej sv. Pavl kristjane opomina: „Vasa pohlevnost (modrost ino poterplivost) bodi znanu vsim ljudem, de vsi ljudje spoznajo, kako so kristjani pohlevni, dobri ljudje\ u — Piker (aklih) človek je kakor ojster tern; ino boljši je, bi rekel, v ternji ležati, kakor med pikrimi ljudmi živeti, ki vsako žal besedico za zlo vzemejo, se za vsak mak kregajo. Le pohlevne ino krotke jagneta Jezus dober pastir za'ljubo ima. Kristjane, ki hudobnih jezikov nimajo ino radi poterpijo, Jezus za svoje ovčice spozna, ter pravi: „Blagor krotkim, zakaj oni bojo zemljo posedli/* Mat. 5, 4. Kakor volna vstreleno kuglo vstanovi, de ne pre¬ bije ino škode ne stori, tako pogasi pohlevnost nar hujši jezo, ter nam mirno, veselo živlenje da. — Oh vsmileni Jezus, ti pohlevno jagne božje, uči nas, kako si krotek ino ponižniga serca, de bomo n oj cl 1 i pokoj svojim dušam! 3. Kar nam naše vesele dni kali je drugič prevelika skerb za posvetne minlive reči. Koljko ljudi si več ko je potreba glavo beli za časno premoženje, ki ga dones dobimo ino jutre zopet zgubimo; letaš bogati, pojdemo lehko k letu beračit. — Koljko ljudi ne more spali od samih skerbi, tor si pomagati ne ve. Alj pokaj je to? Bog je dal, Bog je vzel, ino bo zopet dal, kakor bo njemu dopadlo; v božih rokah je vse. Ako Bog blaga ne varje, kakor na sonci sneg zginilo bo. — Pokaj se toljko žalostiš, de si v nesrečo padil? Bog je, ki v globočino pelja, pa tudi človeka iz nesreče vzdigne, kakor se njemu dobro zdi. Z vso svojo skerbjo si lasu vslo- čil ne bošj, ne pedi svojiga živlenja podalšal. ,,Nic vas kaj ne skerbi preveč/ 1 — pravi sv. Pavl. — Prevelika skerb nam um ino pamet kali (moti), nam naše dni krajša ino kaj ne 14 pomaga. Kaj pa pomaga ? „ Vsako reč v molitvi Bogu pripo¬ ročile , de vam dobro izide; za vse prijele dure Boga zahvali¬ te, de vam jih blagoslovi. Tako svoje prošnje Bogu pošiljajte , tako se v Boga zanesite} saj on za vas skerbi. u Ta je svetiga Pavla nauk. — Brez skerbi ne smerno bili; alj naša [skerb mora dve tovaršici imeli: prošnjo ino zahvalo. Le kdor Boga za vse poprosi, za vse zahvali, naj bo bridko alj dobro, ža¬ lostno alj veselo, samo on lehko mirno ino srečno živi. 4. Ko so nekdajni neverniki kristjane grozovilno mar- trali, jim kožo iz života lupli, jih žive pekli ino z železnimi grebeni tergali, so služavniki boži v lih neizrečenih mukah veselo Boga hvalili. Neverni Hajdje so se jim čudili, ter jih skrivnih znanost (kunšt) dolžili. Pa ta skrivna, mogočna reč, ki človeku v terplenji ino v smerti veselo serce dela, je ravno listi boži mir, ki ves človeški um preseže, ino kaleriga sv. Pavl kristjanam v mesti Filipi želi, rekoč: }} Mir bozi , kteri vsako zastopnost preseže, varji vaše serca ino vašo pamet v Jezusu Kristusu, Gospodu našim. (e Le boži mir je stanoviten Studenc resničniga veselja. Kje pa se najde ljubi bozi mir? Njegova mali je dobra, čista vest, njegovo prebivaljše je pošteno serce. Skerbi torej, o človek, za dobro vest, ohrani pošteno serce, tako bo ljubi boži mir per tebi doma'. Zavžival boš stanovitno veselje, ki polajša težave ino bridkosti sladke stori. II. Sin bozi, obljublen odrešenik ino izveličar, je prišel od¬ rešit svet ino človeški rod izveličat; pa nam terplenja le ni odvzel , žalosti le ni pokončal, temučje sam terpel ino vmerl, nam izgled zapuslivši, kako naj tudi mi voljno terpimo ino vmerjemo. Zakaj tako ? 1. Za to, ker je sodajno zivtenje potrebna šola ino pri¬ pravljanje za prihodno, večno živlenje v nebesih; šole brez terplenja pa ni. Po šlirnajst, šestnajst, tudi dvajset let mora učene v šolo hoditi, veliko dni preučiti se, ino tudi noči prebedeti, veliko skerbi imeti, prej ko se za maštvo izšola ino pride k boljmu kruhu. Pogosto šolar izdihuje pod težo poduka, ino bi se povernil na očetov dom; pa zaupanje ča- stitliviga stanu, ki se mu kaže, njega vselej oveseli, mu vnovič serce daja, de vse težave prestoji ino srečno svoj stan 15 nastopi. Tahi ucenci smo tudi mi za božje kralestvo poklicani, izvolen rod, kralevo duhovstvo, svet narod, pridobleno ljud¬ stvo. I. Pelr. 2, 9; ki se pripravljamo tako rekoč za duhovski stan v nebesih. — Res težko se vam vcasi zdi v hudim vre¬ meni h boži službi hoditi, se r težavnim stani postiti, radi se naveličate moliti ino svete zakramente prijemali. Ali pa hočemo odstopiti, nebeško šolo zapustili? Tiga Bog ne daj! Poglejte lep ino častiten stan izvolenih v nebesih, vidite ve¬ ličasten sedež v Očetovi hiši, ki nas že pripravlen čaka, na katiriga nas bojo angeli boži posadili, kakor posadijo novo posveeeniga mašnika, ki sveto novo mašo poje. Le še ene kratke leta, še nekoljko dni, ino bomo šolo dokončali, ter po tem večen praznik posvecovali v svetim raji. To naj bo v terplenji naš pervi tolaž. 2. Jezus nas je prišel odrešit ino izvelicat; mi pa vender toljko terpimo. Zakaj tako? — Za to, Ker je sedaj n svet za nas le ptuja dežela , naše časno živlenje le popotvanje v dolgo večnost. Popotnik mora zimo ino vracino polerpeli, pogosto lačen ino žejn hoditi, truden na terdi slami počivati. Pa tolaži se, de bo v svoj kraj prišel ino se svojiga doma veseli. Ve¬ seli se, človek, tudi ti, ki v obljublerio deželo neskončne večnosti greš. Le še nekoljko mil, le še nekoljko ur, skoraj, skoraj bomo na pragi ljube Očetove hiše. Tam bomo poči¬ vali — veselje vživali, kateriga ni oko še videlo, ne uho slišalo, ne serce občutilo, ki nam ga ljubi Jezus pripravlja. To je v križah ino težavah naša druga tolažba. — Oh, kako bo lam lepo! Le sercno hodrno damo; tukaj je ptuja dežela. 3. Jezus, Sin boži nas je prišel izvelicat; pa smo vender polni križev ino težav. Po kaj je to? Za to, ker je na tim sneli delavnik , si plačila služiti; še le po smerti praznik pride zavživati, kar smo si zaslužili. Koljko pa delavec prestoji, prej de hladen večer pride; koljko se težak puli. prej ko svojo dnino prejme. Ino vender dela ne opusti ino ne od- henja, dokler plače ne zadobi. Ali nismo tudi mi delavci u vinogradi nebeškiga Očeta? Se bomo naveličali kalj svoje dolžnosti dopolniti, se vojskovati za resnico ino pravico, za sveto čednost poskušati, učiti nevedne, svarili grešnike, po¬ magati potrebnim? Oh, ce nos naše delo sili, naj nas lepo plačilo v nebesih oveseli. „Delajmo pridno, dokler je dan; pride noč, de nam delati ne bo više moc.“ Joan. 9, 4. Le ene ure še; pride sabota naših dni, poslal bo Gospod po IR nas, nam nase tlelo poplačat, vsakimu dali zaslužen dnar. Obilno bo prijel, kdor je tukaj obilno sjal. Kar tukaj v sol¬ zah sejemo, bomo tam veselo želi. Naj bo nam to v ler- plenji tretji tolaž. 4. Kristus nas je prišel izveličal; — zakaj pa mormo na tim sveti toljko krivice, toljko razžalenja preterpeti? Za lo, ker je sedajni svet le bolnišnica [spitalJ polna dušnih bolnikov, ki se za nebesa zdravijo; ino leti bolniki smo mi. Zoper- nosti so za našo dušo zdravila. Dober Bog je za vsako bo- le’zn rožo stvaril; naj bi njo le poznali, lehko bi si pomagali. Le za samo smert na sveti roža ne rasle. Kar so grenke rože na sveti za bolno telo, to so grenkosti za bolno dušo, de njo pregrešnih navad ino slabih nagonov ozdravijo. Prev- zetnik se napihuje, se povzdiguje nad druge, ker je nja duša napuha bolena. Bog dopusti, de ga zaničujejo, hudobni je¬ ziki omivajo, naj bi se ponižal ino ozdravil. — Lakomnik se je preveč v posvetno blago zaljubil, nja duŠa v minlive reči zakopana smertno boleha. Bog ga objišo z nesrečo, mu vzeme časno blago, naj bi se njegovo serce za večnost ozdravilo. — Prešeslnik v hudo bolezn nečistosti pade; Bog ga da v sramoto ino v bridkost, naj bi duša ozdravila ne¬ varne, kužne sladnosli. — Pjancu vzeme Bog zdravje ino premoženje, pošle jezavcu ino lugolnežu pikre ljudi, »oni - karnimu lenuhu vboštvo navali, dušo ozdravit, ki v nevarni bolezni pregrehe omaguje. Človek ti se pa švaraš, de toljko terpiš, druge ljudi preklinjaš, kakor bi bili le oni tvoje nad¬ loge krivi; ali ne veš, de se zdravila braniš, ki ti ga dober Bog pošilja za tvojo vbogo dušo? — Ako voljno poterpiš, se bo tvoja duša zopet ozdravila; ino vsmilen Bog hoče ti grenko zdravilo terplenja hitro odvzeti. Ako se pa jeziš, ves nevoljn preklinjaš, zametuješ dušno zdravilo, nikdar za večno živlenje ozdravil ne boš. Kako pa hočeš večno živeti? — O človek, potolaži se, ter ne pozabi, de je terplenje le zdra¬ vilo, ki ti ga dober Oče nebeški pošilja. Reci v težavah z svetim Avguštinam rekoč: „Gospod! le tukaj sekaj, tukaj žge; v večnosti pa prizanezi.“ 5. Jezus je prišel svet izveličat, pa nam nebes na zemljo prinesti ni, le nauk za nebesa nam je zapustil, nam pokazal pravo pot v nebeško kraleslvo, ino nam nebeške vrata z svo¬ jim križam odperl. Za Jezusam hoditi, Bogu služiti ino se za nebesa truditi mormo sami. Vse naše težavne dela ino 17 opravila, so nam lepe zaslužila nebeškiga veselja, vse brid¬ kosti ino žalosti so nam žlahtne zdravila za večno živlenje. Oh, kako radi mormo težave nositi — kako voljno torej grenkosti piti, ino hvaliti Boga, ki nam jih k našimu pridu da, ter ne pozabiti, kar nam Kristus pravi: „Ako hoče kdo za meno priti, naj sam sebe zataji, ino vsak dan svoj križ zadene ino naj gre za raeno,“ Luk. 9. 23. III. Ko je svoje dni sv. Frančiško Zaver v juterni Indiji ker- šansko vero oznanoval, ino veliko lesenih križev za potami stalo v castitlivo znaminje, de je dežela keršanska, gre neki nevernik memo križa svoj pot. Ko bi trenil, se velik križ neverniku na ramo zverne ino ga prav hudo rani. Nevernik si je to močno k sercu vzel, ino se je dal kerstiti, kakor hitro se je bil ozdravil. — Ravno tak pade na mnogiga krist¬ jana tudi velik križ nesreče ino nadlog. Blagor mu, ako se prebudi ino začne Bogu lepši služili! — Ti se pa terplenja braniš, zamecuješ križ, ki ti ga Bog poda? Ako nočeš za Kristusam križa voljno nositi, ne moreš za njim v nebesa priti. Oh ljuba duša! daj se potolažiti ino objemi voljno svoj križ, ki ga v svojim stani imaš. Križ je nebeški kluc, ino polerplerije kraleva pot v nebesa. — Skoraj bo naša šola za nebeško kralestvo minula, naš težavni pot dokončan, naš delavnik bo henjal, bridkosti ino težave nam bo, de ne dolgo, dober Bog odvzel. Ino te naj bojo štir zlate kapelce nebeškiga oveselenja v velikim terplenji za nas. — Bratje ino sestre moje! razveselile se v Gospodu, zopet vam rečem, razveselite se; zakaj Gospod je blizo, ki nam terplenje u veselje premenil bo. Amen. Apost, Hran«, I, Del, 2 IS «e> Kako Bogu prav služiti. Branje iz I, lista svetiga Pavla do Korinčanov. i, 1 — 5. flfcveta mali katolška cerkev vsako leto štiri kvatre ob¬ haja, ter kristjane, svoje otroke budi, si dušo ino telo z rsim potrebnim oskerbeti. V" spomladnih kvatrah nas opo¬ mina prositi, naj bi nam dober Bog našo setvo blagoslovil, de bi lepo ozelenila; poletne kvatre nas priganja moliti, naj bi nam Oče nebeški žitno polje ino vinske gore vsake vjime (nesreče) ovarval; jesenske — naj bi pridelke zemle srečno pospravili; pozimske kvatre nas uči moliti ino po¬ stiti se, naj bi zdravi zavživali, kar smo pridelali. — Skerbna mali nas ob kvalernih časih pa še več za dušno živlenje skerbeti uci, ki nam ga Bog po mašnikah, svojih namost- nikah daja, kteri se v tih štirih časih posvečujejo, ter nas opomina z poštam ino z molitvijo za dobre duhovske pa¬ stirje Bogu priporočati se. kteri bi ovčice Jezusove z besedo božjo ino z svetmi zakramentami obilno pasli, ki so delivci božjih skrivnost. Ravno za to da sveta cerkev denašno nedelo brali (citati) iz perviga pisma sveliga apostelna Pavla na Korintarje, kar od imenitnosti duhovskiga stanu govori. I. 1. Korint, imenitno hajdovsko mesto Ahaje, nekdajne Gerške dežele, je bilo veliko ino bogato posvetnih reci, vse živo ljudi, pa vbožno spoznanja božiga ino svetiga zader- žanja prazno. Sv. Pavl je pol drugo leto v tim mesti učil, veliko število hajdov kerstil, ino Jezusu, nar višimu Pastirju lepo čedo pravovernih kristjanov preskerbel, katerih je bil prav vesel. Po njegovim odhodi so prišli hudojezicni pod- pihvavci v Korint, ki so svetiga Pavla zanicvali, kakor bi pravi apostel ne bil, ter so kristjane razdražili, de med 19 njimi lepe zaslopnosli ni bilo, ne ljubiga keršanskiga miru. Sr. Pavl jim torej ojstro pile, zapelive podpihavce krive npostelne imenuje, ino se za čast svojiga stanu ponosi re¬ koč: ,,Bratje l imajle nas za Kristusove sluzavnike, halire je on sam izvolil mo vam poslal delivce bosih skrivnost, ki vam razlagamo skrivnosti svete vere v svojih podukih, ino delimo milosti boze v svetih zakramentih.^ — Oh, naj bi svet spoznal imenitnost ino visokost namestnikov božih, ka¬ terim je izročeno, kar ni angelam dano; naj bi ljudje za namestnike božje Bogu hvalo dajali, jih vredno spoštovali ino se vredni storili božjih dobrot, ki jih Bog po duhov- nikah ljudem deli! „Casti Boga iz vse svoje duše, veli sr. Duh, ino mašnike spoštuj. 4 * Sirah 7, 33. 2. Kakor velika je pa namestnikov božjih imenitnost, ioljka je tudi njih dolžnost, de Bogu zvesti tako učijo, ka¬ kor Bog zapove, ne pa po željah ljudi; — de svete zakra¬ mente le takim delijo, ki so njih vredni, ino ne dajajo pešam svetih reči, ino ne metajo svojih biserov pred svinje; — de so vernim ojstri, pa tudi dobri, kakor so vredni ino potrebni: ,,0d dclivcov božjih skrivnost, od namestnikov bo- zih, se jiše — pravi sv. Pavl — de sc najdejo zvesti svo¬ jima Gospod' Bogu, ne goljufni najemniki Kaj pomaga dolžniku, če mu služavnik predobro pismo naredi, ako ga gospod ne podpiše? Kaj pomaga grešniku, naj si ga ravno nevredniga spovednik grehov odvežejo, k boži mizi pustijo, če ga pa Bog zaverže? 3. Korinčanov eni, od hudobnih podpihavcov nadraženi so svojga učenika svetiga Pavla manj obrajtali, kakor druge npostelne, so ga sodili, de je prevzeten ino tudi prehud, ter so mu vse njegovo djanje v hudo izuračali. Tako sojenje boli, dokler ga človek Bogu ne izroči, ki naše serce vidi ino nase dela pozna. Sv. Pavl svojim krivičnim ohsoditelam torej na ravnost pove: ,,Meni je malo mar, kako me vi Ko- rincani sodite, alj pa kar drugi malo pridni ljudje od mene pravijo. Nočem tudi jaz sam sebe soditi, de hi vam izpričal, kdo sim. Meni moja vest scer vsigu liga ne očita, kar se od mene slahiga pcr vas govori, pa vendcr vem, de še nisim pravičen zadosti. No vaša, ne moja sodba bo obveljala; le Gospod Jezus Kristus je, ki me bo po pravici sodil. Varjte se torej, Korinčani, poprej prcderzno soditi, kakor Jezus f naš sodnik pride, ki bo vse, še toljko skrivne misli razodet 2 * 20 ino odkril, kar je ljudem skriliga, de bomo lehkovse spoznali , kaj veljamo. Tistokrat bo od Boga vsak hvalo prijel, kakor ■njo zasluzil je . (e —• Oh, kako slabo torej človek dela, ki svoje djanje po ljudeh ravna ino vedno vpraša: Kaj bojo ljudje rekli? Ne vprašajmo toljko, kaj bojo ljudje rekli, am¬ pak veliko vec, kako bomo na sodbi boži obstali? Kaj po¬ maga ljudem dopasti, ako se Bogu zamerimo. ,,Ako bi lju¬ dem dopadel, pravi sv. Pavl, bi Kristusov služavnik ne bil.“ Gal. 1, 10. Od nekdaj je taka, de zveste služavnike božje posvetni ljudje zaničujejo; ino ki hočejo pobožno živeti, morjo preganjanje terpeli. Pa zvest služavnik Kristusov mora do konca kakor sv. Pavl zvest ostati. — Kdo pa je zvest ino priden služavnik bozi? On, ki boze dare skerbno deli (kakor mašniki), ino on, ki jih skerbno prijema ino v dobro obrača (kakor drugi verni kristjani). Bog nam po svojih namestnikah (mašnikah) za izveli- eanje naše posebno tri dare deli. Pervi dar je: 1 . Bo k ja beseda , ki nam njo v imeni božim oznanujejo. De bi pac ljudje spoznali, kaj božja beseda velja! — Sv. Avguštin, v svojih mladih letali krivovern Mani hej c, je pre¬ grešno ino razberzdano živel. Pride v Milan, veliko mesto na Laškim, kjer je sv. Ambroš škof bil, ino besedo božjo sam razlagal, ino hodi svetiga pridgarja poslušat. Kar se je skoz to zgodilo, nam sv. Avguštin sam pove, ki piše: ,,Moje serce se je otajalo, ino pomalim resnici odperlo. Tvoja be¬ seda, o inoj Bog, je kruh, ki redi ino nasiti, olje, ki nas polepša, ter nam obličje razveseli, vino, ki nas sercne stori, ino tako močne, de nam posvetno veselje zamerzi. Tvoja nevidna roka me je k timu svelimu možu peljala, de mi je oci odperl ino me k tebi pripeljal. Učil je liasnovite ino imenitne reci, ter oznanoval nauk izvelicanja. Pa kako daleč smo od vsiga liga, dokler smo v grehih kakor jaz tisto¬ krat! Vender sim se po malim izvelicanju bližal, ce ravno nisim čutil kako.“ Tako sv. Avguštin sam od sebe pripove¬ duje; kaj bi pa jaz od slabih kristjanov povedal? Veliko jih ne veseli poslušati božje besede ; ino nad njimi se dopolni strašna beseda Jezusa, ki njo je terdovratnim Judam govo¬ ril: „Kdor je iz Boga, božjo besedo posluša; za to nje vi 21 ne poslušate, ker iz Boga niste. 44 Joan. 7, 47. Mnogim so pridge le predolge, ino hitro se jim per poslušanju bože besede zeha; ako le morejo, grejo iz cerkve. Takim sv. škof Hilari pravi: „Le hodite iz cerkve; pa vam povem, de iz pekla ne pojdete. 44 Beseda božja je nebeško seme, serce tvoje pa zemlja. Ako ga ne ohseješ z nebeškim semenarn, bo tebi peklensko ternje krivover, pregreh ino hudobij serce zarastlo. Ravno v tistih, krajih so krivoverni, goljufrii učeniki nar vec katolških krist¬ janov premotli. kodar so bili kristjani v keršanski veri nar slabej podučeni. Za to Kristus svojim namestnikam zapo¬ veduje: ,,Idite po vsim sveti, ino učile ljudi deržati vse, kar- kolj sim vam zapovedal. Ravno tako pa tudi Kristus lju¬ dem zapoveduje namestnike božjo skerbno poslušati; zakaj oni no govorijo sami od sebe, ampak sv. Duh skuz nje govori, ako so pravi boži namestniki. Žalost je, kjer prid¬ nih učenikov ni; ino kaj bi rekli, ce bi pridgarji učiti hen- jali?- £ Žal ostno sc po tudi tam godi, kjer skerbnih poslu- savcov besede božje ni. Ako verni radi ne poslušajo, kar jim Bog v pridgah ino keršanskih naukah govori, tudi pravičen Bog ne bo poslušal, kar ga bojo ljudje prosili. Priden, za izveličanje svoje skerben kristjan sliši vsako nedelo ino zapovedan pmiznik sveto pridgo, ter za greh ima, tojislo zamuditi alj opustili. Ako le vtegne, tildi popoldne k keršanskimu nauku teče, zakaj njemu je vsako keršansko poducenje žlahtna roža iz svetili nebes, n ja duša pa pridna Jmcelica, ki hiti nebeške sterdi vecniga živlenja naberat. Kar zasliši, po poli ne pozabi, ampak dobro v svojim serci ohrani, večkrat pomisli ino svoje živlenje po pridgah ino keršanskih naukah ravna. Rad doma pove, kar je v cerkvi slišal; pa še rajši posluša, kedar kdo drugi kaj božiga pri¬ poveduje. Boži nauki so njemu dragi biseri (jagode) za nebesa, ki jih nikolj zadosti ne nabere. — Tako pravi kristjan za besedo božjo vec skerbi, kakor za seme na svojim polju, ino rajši bolj vbožen na posvetnim blagi, za toljko bogatej na božjim nauki svet zapusti. — Kako bole pa vi zanikarni stariši za svoje otroke—vi gospodarje za svojo družino odgovor dajali, ki nje niste k keršanskim noukam skerbno pošiljali, svoji mladini v šolo ino v cerkvo hoditi kratili. 44 Človek ne živi samo kruha, ampak vsake besede, ki iz božih ust pride. Namestniki boži sejejo seme božiga nauka; ako pa so ljudje le pusta, 22 nerodovita zemlja, l ki njo občutimo, kcdar sc Bog žali — nam alj drugim krivica godi, je pravična jeza, od katirc sv. Duh go¬ vori: „Jezite se, pa ne grešite/,“ vaša jeza naj mine pred sončnim zahodam. Ne dajte prostora (v svojim seri) hudiči.“ l-:fcz. 4 , 26 — 27. Ako pa v jezi kolnemo, bližnim hudo že¬ limo, se brez pameti drugim grozimo, l Od svetili zakramentov. Branje iz lista sv. Pavla do Galaeanov. •'», 1 —7. « erva sreda človeku, ko se na svet porodi, so ljubi sla riši. Skerben oce, dobra mali sta otroku, kar sla sonce ino zemlja ljuddm. Oh otroci! vam povem, de vse premalo spoznate, kaj imate, dokler še oce in mali živita. Spoznali še le bole, kedar jih med vami ne bo. — Pa še veča je naša sreča, kristjani, ki imamo Očeta vsigamogocniga, neskončno dobi-jga v nebesih, kteriga nam smert ne vzerae— neskončno vsmilenga Boga, ki nas je po Jezusi, svojim pervorojenim Apost, Hrana, I, Del. 4 30 Sinu za svoje otroke sprijel. Skuz svet kerst smo njegovi otroci poslali, de njega lehko kličemo: ,,Aba! ljubi Oče!" kakor nas sv. Pavl v denašnim branji svojiga pisma na Galacane uči. S. 1. Galacja je bila imenitna dežela v Julrovim, v klero je sv. Pavl perpridgval ino veliko Hajdov kerstil. Pridni krist¬ jani — ino pa srečni božji otroci so bili; alj nekoljko hinavs¬ kih Judov je med nje prišlo, ki so jeli učiti, de imajo tudi vse Judovske šege ino postave deržali; kar je sv. Pavl učil, bi k izveličanju ne bilo dovolj. Verne Galacane take zmote ovarvat jim sv. Pavl pi.še, k čemu je svoje dni Judovska v C ra jim bila. „Godilo se je nam Judam — pravi sv. Pavl, kakor mladiniu sinu, kteri je naslednik (erbič) za svojim imenitnim očetam, ino bo prihoden sam svoj gospod. Mo¬ der oce pa otroku hitro oblasti ne da, temuč mu ? mrha in oskerbnika postavi, tako dolgo de odraste. — Tako je bila Judovska vera le varucka za nas, njene težavne postave bile so nam oskerbnice, ki so nas varvale pogublenja. Bili smo ne drugac ko sužni ino hlapci vere poprejniga sveta. — Zdaj pa ni viši potreba sužnosti stare Judovske vere. Zakaj ne? - * 2. „Kedar sin odraste, se zmodri ino svoje leta ima, mu oče var/ia odvzame , de lehko modro po pameti živi, kakor se je izučil. Zdaj se še le pozna, de sin ni hlapec, ampak sam svoj gospod. — Tako je tudi za nas čas dolekel, ob klerim je Bog sklenil, nas stare sužnosti Judovske vere re¬ šiti. Poslal nam je svojiga Sina, ki je bil kakor človek od žene rojen, živel po šegi Judovske vere, ino dopolnil vse njene postave, pa ne za to, de bi tudi mi ravno tako živeli, ino imeli vse Judovske šege dopolniti. Jezus nas je podučil, kako naj živimo, de bomo božji otroci, kaj naj storimo, de bomo imeli pravico božjih otrok; po tem nas je pa rešil Judovske službe, ktira je bila samo za sužne ljudi. Otroci božji smo; Judovske sužnosti nam višej potreba ni.“ — Oh koljka sreča je bila za Jude sveta vera Jezusova, ki jih je rešila stare, težavne postave; pa se veči sreča je bila za Hujde, ktira jih je rešila gerdiga malikvanja, po katerim so tudi naši neverni spredniki lažnivim bogovam služili! 3. Velik razločili je svoje dni bil med sužnimi ino do¬ mačini otroci. Sin je prijel za očetam vso premoženje, suzen (hlapec) ni le nic prijel, temuc je Lil z drugim blagam sinu laslina. Se veci razlocik je med nevernimi Judmi ino Hajdmi, pa med vernimi kristjanami. Judje so Lili sužni zmot, Hajdjc so bili sužni nevdre in hudobije — vsi sužni peklenskiga so¬ vražnika. Mi kristjani pa smo Loži otroci, pravi sv. Pavl. Kako smo pa otroci bozi poslali? Sin boiji nas je odkupil zmoti in hudobiji. Ino ko smo prosti postali, nam je poslal Bog sveliga Duha, Duha svojiga Sina. Sv. Duh seje v naše serce vlil, v tistim prebiva ino nas budi Boga po nar lep¬ šim imeni klicati: Aba, Oce! Imamo pa Boga svojga Očeta, nas tudi Bog za svoje otroke ima. Nismo po tem vec sužni, kakor nekdajni Judje in Ilajdi, ampak sini (otroci božji) smo. Kakor smo pa sini, smo tudi delcici (erbici) skuz Boga Kralestva božiga. — Bolj pa kakor nar boljši stariši svoje otroke — preskerbl dober Bog nas svoje sine ino hčere, ktire skuz sv. kerst za svoje vzeme. Le poglejmo, koljko dobriga od Boga že na tim sveti imamo posebno v svetih zakrament ah. If. Sedem nebeških vreleov (studencov) posvecjoce gnade božje nam je izveličar naš Jezus Kristus v svoji sveti cerkvi odperl. Imenujejo se od Jezusa postavleni sveti zakramenti . Vsak zakrament ima svojo nevidno gnado božjo, kliro po njem prejmemo, naj si nje ravno ne vidmo. Ima pa tud’ za to vsak zakrament vidno znamnje, po katirim spoznamo, de posvečjočo gnado božjo prejmemo. — Oh duša keršanska, ali kaj spoznaš to nebeško blago posvecjoce gnade božje, ktiro kakor božji otrok od zibele do pokopa prijemaš? 1. V revah ino težavah se dete na svet porodi, jokaje prosi vsmilenja ino pomoči. Bog mu pošle očeta in mater, de skerbita za otroka telo. Da pa tudi otroku še boljši ma¬ ter sveto kat. cerkvo, ki otroku za dušo skerbi. Otrok Ada- movga rodu nima pravice v božje kralestvo. Botri pred cerkvjo čakajo, kedar dete sveti cerkvi prineso. Namestnik božji po dete pridejo, ga z svetim krizam poznamnejo, ka¬ kor Kristus roke nanj pokladajo, mu dajo posvečene soli v znaminje božje modrosti, se doteknejo ušes in nosa, spijoce pocutke za božje kralestvo odpret, ino peljajo otroka v sveto vežo božjo. — Se otrok po svojih botrih (gotejah) hudiču) 4 * §2 njega napulni ino vsimu njegovimi djanju odpove, posvetijo otroka * svetim oljarn kakor vojšaka Hristusoviga. Ino ko obljubi vervali v presveto Trojico, služiti edino trojninm Bogu, otroka v imeni presvete Trojice kerstijo po naroki Jezusovi, ki je svojim apostolarn vkazal: „Pojtepo vsim sveti, učite vse narode ino keršujte jih v imeni Boga Očeta, Sina ino svetiga Dulia.“ Mat. 28, 19. Le malo kaplic kerstne vode je, z katiro dete oblijejo, pa v tej kopeli svetiga ker st a ga omijejo nar veriga madeža izvirniga (poerbaniga) greha. Le deset kratkih besed nad njim izgovorijo, polivajo rekoč: .,Jaz te kerstim v imeni Boga Očeta, Sina ino svetiga Duha;” ino v tih besedah prerodijo otroka jeze v otroka božiga, brata alj sestro Jezusu, teinpel svetmu Duhu. ino ud svetnikov božjih. Oh imenitnost svetiga kersta, ktire kraleva krona ne da! ,,Bog nas je z kopeljo prereditve in prenovitve svetiga Duha otel, de smo se z njegovo gnado opravičeni zgodili dediči večniga živlenja.“ Tit. 3, 5 — 7. Zalo bo glava novo kersenga z sveto krizmo pomazilena. v znamnje de je kraleviga rodu, poklican v nebesih kraijvati vekomaj. Belo oblačilo (križnik) se mu poda v znamnje nedolžnosti, v katerim pojde na ne¬ beško svatovšno. Svella luC se mu prižge v znamnje prave žive vere, ki mu kaže pot v nebeško kralestvo. Poglejte, tako se nam vrata v nebesa odpro. Za to je djala bogaboječa Blanka, Francoska kralica Ljudevitu svojimu Sinu: „Ko sim te jaz rodila, sem lepo kralestvo ti osvojila: alj ko te je sv. cerkev kerstila, te je dediča (erbiča) nebeškiga kralestva storila.“ — In kako ljubeznivo je to božje kralestvo že na tim sveti, dokler se v nedolžnosti ohrani ino skuz greli ne zgubi! Pošten oče in mali sta otroku dva angela vurha, do¬ mača hiša mu je pervi lempel božji. Dete posluša božje reci, se od ljubeznivih starišev moliti uci, ino nedolžno serce se vnema božje ljubezni. Vse je otroku sveto, vse veselo; srečno si lehko igra, dokler še greha ne pozna. Oj srečne leta sve¬ tiga raja otroških dni! 2. Otrok odraste, ino se naznani z pregrešnim svetam, kakor Eva z zapelivo kacoj. Mladenčic vidi, kaj drugi delajo, deklica sliši, kaj drugi pravijo, in huda želja v serci vstaja po pregrešnim veselji tiga sveta. Človek mlad se skuša, ali se bo na pravo alj levo — na vosko stezo čednosti, alj na široko cesto pregrehe podal. Te so nevarne leta skušnjav za mlade ljudi. Ino ravno to dobo se človeku drugi sludene božje pomoči odpre: zakrament svete liirmc } duhovskiga poterdenja, kcršanske stanovitnosti. Kakor sta svoje dni sv. apostelna Peter in Janez v Samarijo sla, pridejo tudi škof, apostolski naslednik, razprostrejo krez mladenče svoje roke, celo z sveto križmo pokrižajo, rekoč: „Zaznamnjem te z znamnjam križa, ino poterdim te z križmo zveličanja/ 4 Po- svecjoča gnada božja se pomnoži, ino posebna moč zadobi z Jezusam terdno vojskovati se za sveto vero in čednost. Dari svetiga Duha se vlijejo v mlado serce birmaniga krist¬ jana, dokler ga pregrešne želje ne napolnijo. To sv. Pavl priča, rekoč: „Bog nas je z vami v Kristusu poterdil ino pomazal; ino pa zapečatil nas, ino (svetiga) Duha zastavo je v naše serce dal/ 4 II. Kor. 1, 21 —22. „Per svetim kersti se nam da (sveti) Duh v odpušanje, per sveti birmi za voj¬ skovanje; tam se greha očistimo, tukaj v krepostih (čedno¬ stih) poterdimo. 44 Sv. Petr. Dam. — Blagor mladencam ino deklicam, ki v svojih nevarnih letah svetiga Janeza vbogajo, ki veli: „Vam, mladenči, pišem, bodite terdni, ino božja beseda per vas prebivaj, de bote hudiga premagali. Ne lju¬ bite sveta, tudi ne, kar je na sveti. Kdor svet ljubi, v njem ljubezni Očetove ni. Zakaj vse kar je na svdti, poželenje mesa, poželenje oči ino napuh živlenja ni od Očeta, ampak od sveta. Svet pa prejde ino vse njegovo poželenje; le kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj. I. Jan. 2, 14 — 17. — To storiti pa zakrament svete birme pomaga. 3. Zapeliv svet človeka večidel premaga, ljubezn v Boga in pa zvestoba v njegovih svetih zapovedih onemagate, člo¬ vek pozabi nauke svojih mladih dni, se razvadi — ne boji Boga, ino greši. Pjan svojiga razujzdaniga poželenja ne po- rajta več svoje vesti, ne posluša svojih starešev, ne učenikov, ino začne brez Boga živeli kakor zgublen sin raz svojga očeta. — Pa veselje, ki ni od Boga, nam hitro zgine kakor julerna megla. In kako vbog je človek zapustivši svojga Boga! Goljufen svet mu je hitro žalostna pušava, ino grešnik v sredi pušave zapušena ovčica. Huda ve'st ga začne prej alj šlej žgati, ino on po studenci milosti božje zdihvati. Ino glejte! dober pastir Jezus Kristus, zapustivši devet ino devetred ovčic zgubleno ovco pojiše ino odpre grešniku Studenc svete Pokore. Grešnik , kteri po razsvetlenji svetiga Duha svoje zmote in hudobije zpozna, jih v svojim serci živo objoka , sklene Svoje živlenje poboljšati, se obtoži spovedniku 5/1 na mesti Boga svojih grehov, zasliši per spovedi, kako hu¬ dobno je delal, in holjho vsrnilenja njemu Bog da; h a j pa tudi on storiti ima, de se z Bogam spravi. Veselo začuje v imeni božjim rečene besede: „Zaupaj moj sin — moja hčer — tvoji grehi so ti odpušeni. 44 Kakor hitro spovednik izre¬ čejo le te kratke besede: „Jaz te odvežem tvojih grehov v imeni Očeta, Sina ino svetiga Duha, 44 so tudi grehi izbrisani r bukvah božje pravice, izbrisane večne štrafe, posvecjoca gnada božja se spokorniku v serce vlije, mertva duša spet za Boga oživi, ino človek zadobi sladek mir dobre vesti. Zgublen sin je zopet otrok božji, brater Jezusa ino dedič nebeškiga kralestva. To oblast je Kristus svojim namestnikam dal, ko je djal: „Prejrnite svetiga Duha. Kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni; ino kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani. Jan. 20, 21 — 23. — Oh naj bi bila naša spoved vselej tako resnična kakor ponižniga cestnarja (čol¬ narja.), ne hinavska kakor prevzetniga farizeja — naše za- dostvanje ino poprava storjene krivice tak stanovitna, kakor Caheja, koljko veselje bi imeli nad nami angeli božji, ki se veselijo nad grešnikam , kteri pravo pokoro stori. Luk. 15,10. 4. Skuz pregreho smo se Boga, izvelicarja svojga ločili, skuz resnično pokoro se zopet z Bogam spravimo. Kakor si pa prijatla v spravi lepo roke podasta, se objameta in lju¬ beznivo skupaj večerjata, tako nam tudi vsmileni Jezus v zakramenti presvetiga rešniga Telesa stori, kakor sam pravi: „Moje meso je res živež, in moja kerv je res pjaca. Kdor zavživa moje meso, ino pije moje kerv, v meni ostane ino jaz v njem. 44 Jan. 6, 56 — 57. V tej presveti večerji se skle¬ nemo z Jezusam božjim Sinam, ino po njem z Bogam Oce- tam, ter postanemo vecniga živlenja deležni, po obljubi Je¬ zusovi: „Kakor je mene živi Oče poslal, ino jaz skuz Očeta živim, ravno tak bo tudi on, ki mene vživa, žive! zavoljo mene. 44 Jan. 6, 5S. De v dobrim ne vslabimo, pomoč od Jezusa dobimo premagati svoje slabe nagone. „Jaz sim vin¬ ska torta, vi mladike. Kdor ostane v meni ino jaz v njem, on rodi veliko sadu, ker brez mene kaj storiti ne morete. 44 Jan. 15, 5. — Oh de bi tudi vselej vredno h božji mizi pristopili! „Kdor po nevrednim jd ino pije (presvet zakra¬ ment zavžije), si sam svojo obsodbo je ino pije, ker Gospo- doviga telesa (od druge jedi) ne razloči. — Človek naj sam sebe presodi, ino potlej naj je ta kruh ino pije la kelh. 55 I. Kor. 11, 27 — 28. Lepo nas liga sveta kat. cerkev per svetim obhajili opomni. Moli se v imeni vsih, ki želijo h božji mizi, očitna »poved. Se enkrat namestnik božji vse odvežejo, ter Boga prosijo, naj jim vsigamogocni, večni Gospod grehe odpusti. JNa to povzdignejo presveto rešnje Telo, rekoč: ,, Poglejte Jagne božje, ktero grehe sveta od- jemle!’ 4 — Z koljkim zaupanjam, z kako ponižnim sercam se imamo trikrat na persi poterkati, rekoč: „0 Gospod! nisim vreden, de pod mojo streho greš; ampak reci le be¬ sedo, in moja duša bo ozdravlena.“ Ino glejte čudo! Jezus, kralj nebeški pride v podobi beliga kruha zakrit kakor Bog ino človek, z dušo ino z telesam, z kervjo ino z mešam v naše serce prebivat, kedar nam mašnik božji nar svetejši zakrament podelijo, rekoč: „Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa ohrani dušo tvojo v večno živlenje. Upam si recti — govori sv. Avguštin — de Bog, ce ravno vsigamogocen, vec dati ni mogel; — nar modrejši vec dati ni vedel; — nar bogatejši vec dati ni imel.“ Ali mu ne bomo dali tudi mi svojiga serca? — 5. Vsak človek potrebuje v svojim slani božje pomoči, posebno pa nar imenitneji stana dva: duhovski mo zakonski. — Mašniki so vernim za dušo, kar so telesni stariši za tru¬ plo; in po pravici se duhovniki imenujejo duhovski očetje. Med Bogom ino vernim ljudstvam stati, v božjim imeni učiti, za ljudi moliti ino darovati, opravljali nar svetejši reci, clo nebeške kluce v rokah imeti — oh grozovitna; sveta služba, za angelske rame pretežka! Dober Bog pa v zakramenti svefiga Reda, alj mašnikovign posrečvanja svojim služavnikam oblast moč ino milost da sveto pravo vero učiti, sveto mašo služiti, grehe odpušati, svete zakramente deliti ino blagosloviti, ter jim obljubi, vse poterditi, kar bojo oni, njega namestniki, prav sklenili, rekoč: „Kakor je mene Oče poslal, pošlem tudi jaz vas.“ Jan. 20, 21. „Med vsemi dobrotami velika je gnada — med vsemi nar veci pa je vred¬ nost mašniga slana.“ Sv. Krizoslom. 6. Kdo vas pa ne pozna zakonskih težke butare, kliro morjo možje ino žene nositi? Vse žive dni skupcj živeti, slabosti ino težave voljno terpeli, za otroke ino družino sker- beti, eno serce, ena duša v dveh telesih bili, ljubili mož svojo ženo kakor Kristus sveto cerkev, žena možu pokorna bili, kakor sveta cerkev Kristusu — oh zakon, imeniten, 56 sveti slan! ie samo listi kristjan je tebe prav deržali vslan, ki v zakramenti sveliga Zakona posebno pomoč zakonske zvestobe od Očeta luči prejme. „V ženilvanji več velja sve¬ tost zakramenta, uči sv. Avguštin, kakor pa rodovitost zakona.* 4 7. Pa še ene vrata so nam nevarne: vrata smerli, kedar se v dolgo večnost odpravljamo. Svet nas zapuša ino poma¬ gati više ne more. Sveta cerkev nam pa še poslednič v po¬ moč priteče z zakramentam posledniga Olja, v ktero nas dene alj za srečnoz odravit, alj pa srečno vmret. „Je kdo vas bolen, pošle naj po mašnikov cerkve, ino z oljarn ga naj pomazilijo ino molijo nad njim v imeni Gospoda. Ino verna molitev bo bolniku pomagala, ino Gospod mu bo polajšal, ino če je v grehih, mu bojo odpušeni, 44 uči sv. Jakob 5,14— 15. —> Ža dolgo večnost bojo počutki bolniku pomazileni, v dolgo večnost jiti bojo nja roke ino noge pri- pravlene, ako mu je Bog smert odločil. Boljši bo pa bol¬ niku skuz pomoč svetiga olja, če je božja volja de ozdravi in dalej na tim sveti ži*i. „Koljkokrat kakšna bolezn koga obleti, ne jišite babjevercov, ne ciganov, ne vražarjev, am¬ pak kdor zboli, naj se milosti božji zaupa, presveto rešna Telo verno ino pobožno prejme, ino za sveto olje cerkev poprosi, de se truplo njegovo pomazili; ino po besedah apostola (Jakoba> bo verna molitev bolnika ozdravila, ino Bog mu bo boljši dal; ne le telesno tudi dušno zdravje bo prijel ino njemu se bo dopolnilo, kar je Gospod obljubil, rekoč: »Vse, karkolj bote prosili Očeta v mojim imeni v molitvi, verni prijeli bote. 44 Sv. Avguštin. — Oh kdo ne bo želel v nevarni bolezni nebeškiga zdravila, kdo ne bo hitel raj poprej kakor prepozno prijeti sveto posledno olje? »Zau¬ paj moj sin — inoja hčer — kliče vsmileni Jezus vsakimu keršanskimu bolniku — tvoja vera bo ti pomagala, alj v ljubo zdravje, alj pa u večno živlenje. — Tako začne keršanski človek z Bogam živeti, ino z Bogam svoje časno živlenje konča. — Povele, kdo boljšiga očetu ima, kakor mi krist¬ jani vsigamogočniga — toljko dobriga Boga — kdo ima bolj skerbno mater, kakor kristjani mi sveto keršansko, katolsko cerkvo? — III. Preljubi! drevesa se posušijo, ako [dovolj potrebne mo¬ krote nimajo; ovčice morjo vmreli, ako studenca čiste, zdrave 37 vode ne najdejo. Kaj pa bo z nami, te sedmerih studencev milosti božje skerbno ne ohjiskujemo , iz katerih nam po Jezusi posveejoča gnada božja teče, ktero nam v sedem sve¬ tih zakramcnlah sv. Duh deli? „Dokler bolniku še jesti ino piti diši, ni nevarno bolen; ako pa lačen ni več, ino mu na živež merzi, zdravnik spozna, de se smert bliža. Taka je tudi krisljanam za njeh duše del. Nima kristjan nobeniga veselja do Boga, ne do božjih reci, po tajislih vec ne po¬ želi, se bo pogubil.“ Sv. Makar. — Oh tecite nam neprene- hama blagi studenci svetih zakramentov, ki ste nam k na- šimu izveličanju od vsmileniga Jezusa postavleni! Radi ho¬ čemo k vam hiteti ino zajemati iz vaše globočine nebeške dare božje pomoči po tim nevarnim poti časniga živlenja. Tamkaj v nebesih bomo zavživali iz morja božjiga veličastva od obličja do obličja, kar tukaj v podobah svetih zakramen¬ tov prijemamo. Amen. m mm mm m , God obrezvanja Jezusovima. KAJ NAS (JAS U(JI. Branje iz lista sv. Pavla do Tita. 2, 11 — 15. JJflno leto je spet obleklo, preteklo noč smo ga v morje večnosti pokopali. Staro leto je minulo; ostalo nam je le dobro alj hudo — dobiček alj pa škoda lanskiga leta. — Kdo prešteje dobrote, ki smo jih v starim leti zavžili? — Kdo premore izreči, koljkokrat smo žalili toljko dobriga, vsmi¬ leniga Boga, od kteriga vse dobro pride? — De nam je ljubo sonce sjalo, de nam je bleda luna svetla, de nam je mati zemlja rodila, de nam je rosa polje — dež vinske gore rosil, vse je dobrota neskončno vsmileniga Boga. Zdrava sapa, ki smo njo dihali, čerstva voda, ktiro smo pili, vsak grižlej kruha, kterga smo vžili, duri božje milosti] so. — Nov dar božje milosti ino dobrote smo zopet dones včakali — 3S veselo novo leto, zlat čas izveličanja našiga. V resnici, za novo leto se nam je vnovič prikazala gnada I3oga, Izvelicarja našiga, kakor sv. Pavl v denašnitn branji Tilu, svojimu ljubimu učencu piše. I. ; “Niso prešteli dobrote , ktire nam dober Bog za naše truplo daja;ll njih število jje toljko, koljkor na nebi ino na ženili stvari. Veliko veci so pa še gnade, ktire naši duši deli. Med jvsemi pa dones posebno tri premislimo, de neizrečeno gnado prav spoznamo, ktira se je prikazala vsim ljuddm, ko je bil: 1 . Kristus rojen\ on Sin božji ino izveličar človeški, kteri je ravno dones po [človeški naturi obrezan bil, v znaminje človečke revnosti, ktiro je na se vzel, nas odrešit ino izveli- cat. — Skerben vinogradnik (vajncerl) obreže svoje tersje — priden vertnar svoje drevje, de mu obilnej žlahtniga sadu prinese; — oh, naj bi tudi mi obrezali za novo leto svoje serca vsi h hudih želj ino pregrešnih navad po nauki svetiga Pavla, se odpovedali vsim hudobijam ino posvetnim željam, ter trezno , pravično ino pobožno živeli na tim sveti, de bi veselo čakali svojga lzveličarju, kedar spet po nas pride! Tako bi bili vredni perve duhovske gnade, de nas je Bog Sin odrešil. Druga gnada je odrešenim, de nas je: 2. Bog sv. Duh per svetim kersli posvetil _, ino; nas še per vsih svetih zakramentah posvečuje. Veliko miljonov ljudi po sveti živi^kteri še[veseliga nauka Jezusoviga slišali niso. V smertni senci nevednosti sedijo, njih pamet ni razsvetlena, njih volja ni posvečena skuz kopel svetiga kersta; še niso božji otroci, kakor smo mi, v pravi kalolški vdri izrejeni. ,,Očisti/ nas je * — pravi sv. Pavl — kukor svoje ljudstvo, naj bi mu \dopadli ino se za dobro vnemali.^ Nam sv. kerst veci čast ino imenitnost da, kakor njo daja kraleva krona; ona, daja pravico le do posvetniga kralestva, neizbrislivo znamnje svetiga! [kersta daja pravico za nebeško kralestvo, kakor obreza per Judih za pravice izvoleniga ljudstva. Oh, najj bi te]svoje > kraleve imenitnosti nobeden nas ne pomazal, ne zgubil! Vsaka pregreha nam božjo podobo na duši po¬ maže, nam odvzame pravico kralestva nebeškiga. — Kako malo pa je nas, kterim bi lastna vdst kaj ne očitala! „Ako 39 terdimo, de greha nimamo, se goljfamo, ino resnice per nas ni.*‘ I. Jan. Za to je tretja, neizrečeno velika gnada, de nam daja vsmilen Bog: 3. Čas pokore ino poboljšanja. „Vsmilenje Gospoda je, de nismo pokončani; zakaj njegoviga vmislenja se ni konec.“ Jer. žal. 3, 22. Gnada neskončno vsmileniga Boga je, de smo noviga leta včakali. Oh naj bi vse dni ino ure noviga leta k božji časti ino k našimu izveličanju obernili! Dražej blaga ni, kakor je zlali čas; z čašam vse dobimo — vse zamudimo. Boljko časa smo že zamudili, koljko časa bomo zapravili tudi v novim leti! — Z casam si kupimo srečno alj pa nesrečno večnost — si nebesa alj pa pekel za¬ služimo. Našga živlenja kratek čas je večnosti kup (cena). To govorili ino opominjati v Kristusi Jezusi, Gospodi našim sv. Pavl zapoveduje. Hočem vam torej za novo leto uro po¬ dati, ki vam vedno kazala časa hitrost ino vas časa vrednost učila bo. M. Navadno leto ima 365 dni, prestopno pa eniga več. Vsak dan ima 12 ur, tudi vsaka noč toljko. Vsaka ura nas kaj posebno lepiga uči, nam kaj potrebniga veli. Le poslušajmo! 1. Ura eno vdari. Kaj nas uči? Kaj nam veli? En Bog je, ena vera ino en kerst. Efez. 4, 5. Le ena je prava zve- licanska cerkva, ino ta je katolika, zunaj ktire izveličanja n >- — Le enokrat na tim sveti živimo, le eno samo dušo imamo; če njo zgubimo, vse zgubimo. — Le enkrat bomo vmerli srečno alj nesrečno na vselej. Le eno obsodbo bomo zaslišali: Pridite izvoleni mojga Očeta! — Alj pa: „Poberite se v peklenski ogenj — To nas perva ura uči. Kaj nam pa veli? — Le enoje potrebno, svojo dušo izveličati. J_.uk. 10, 42. Skerb za izveličanje našo mora torej perva ino nar veci biti, katire nihče vse svoje žive dni opustiti ne sme. vKaj pomaga človeku, naj ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi ? Mat. 16, 26. To pervo skerb imajo sta riši svoje otroke nar poprej učiti. Pervo uro vsakiga dne imamo v iz¬ veličanje svoje duše obernili. Je vsakiga dne začetek prav, bo tudi konec srečen. Ena ura drugi roko podaja. 2. Ura bije (kole) dve. Poslušajmo, kaj nam pove? Dve poti u večnost greste: sterma steza čednosti v nebesa, široka cesta pregrehe pa v pekel. Mat. 7, 13 — 14. Po kateri mi 00 hodimo? — Vsa!« človek je popotnih na tim sveti, ino dva¬ najst štacjonov živlenja obhodili ima. Na perviin je še dele mlado ino nedolžno, bi hudima od dobrika še ne razloči. Na drugim] štacjoni se mladene (fantič in deldica) cajmati začne; ino ravno tukaj na razpotji se mu dve poti odpirate. Zapeliv svet ga vabi na šroko cesto razujzdaniga veselja, ter mu dobrote obilne obeta. Sveta čednost ga opomina po voski, stermi stezi pravičniga živlenja hoditi. Huda skušnjava mla- denca ima. Po kateri poti se poda, bo večidel vse svoje žive dni hodil. „Mladenc poli, klire se je navadil, tudi postaran zapustil ne ho.“ Prip. 22, 6. — Druga ura zatorej posebno očetu ino materi veli, culi nad otrocmi, ter jih na pravo pot čednosti ravnati, otroke slabih tovaršij in zapelivosti var- vati, ino jih dveh nar pervih zapoved učili: „Ljubi Boga crez vse, ino hližniga ko sam sebe.“ Mat. 22, 37. Mlado serce mora ljubiti, in brez ljubezni biti ne more. Mlado serce mora ljubiti, pa dvema gospodama služiti ne more. Ako ne ljubi Boga, ljubi pregrešen svet. Kdor pa svet ljubi, bo z svetam konec vzel. Le kdor voljo božjo stori, ostane veko¬ maj. I. Jan. 2, 15. To učile stariši svoje otroke, dokler jim tretja ura pride. 3. Ura bije lin. Poslušajmo, kaj nas uci? Tri peršone božje so v presveti Trojici, eniga bitja, ene nature: Bog Oče, ki nas je slvaril, Bog Sin, ki nas je odrešil, Bog sv. Duh, ki nas je posvetil. Tim trem božjim peršonam smo se per svetim kersli zaobljubili, v nje terdno vervati ino njim služiti. — Alj sovražnike tri nar imenitnej imamo: poželenje mesa, poželenje oči ino pa napuh živlenja, ki nas motijo posebno v mladih letah. Meso, naši hudi pocutki nas hočejo zakopali v gnusobo nečistosti, napuh nas hoče povzdigniti v nevarno prevzelijo, ino naše oci so nevarne okna, skuz ktire se hudobno poželenje vnema, ako jih ne varjemo. — Spomnili se mormo, de smo se per svelim kersti posebno trem hudobam odpovedali: hudiču, vsimu njegovmu djanju, ino vsimu rija napuhu. Nikar, de bi tajistim kdaj več slu¬ žili! — De pa v dobrim ne omagamo, in po pravi stezi iz- velicanja stanovitno hodimo, pogosto svete tri čednosti božje: vero 1 , upanje ino ljubezn obudimo. Srečen, kdor v tih treh božjih čednostih živi ino vmerje; on ho tamkaj gledal, kar tukaj verje, zavžival, kar tu upa, ino ljubil, kar na tim sveti po nauki Jezusovim ljubi. Za to sv. Pavl uci: „Zdaj «! ostanejo vera, rpanje, ljubczn, to troje, v e c! med njimi je pa ljubczn. 1. Kor. Id, 13. 4- Ura vdati 'štiri. Pazimo. kaj nam ob štirih ura veli? Oznanuje nam štiri po dedne reči: smert, sodbo, pekel olj pa nebesa. Oh de bi njih nikdar ne pozabili! ..Pomni, o človek, posledne reci, ino ne boš grešil.“ Sirah 14, 12. Za to je sv. A-n I o n pušavnik svojim licencam naročal: ..Ljubi moji bratje! nikolj ne smete večnosti iz misli pustiti. Mislite vsako jutro, de večera lehko ne učakate. Mislite vsa!', večer, de morebiti jutra doživeli ne bole.** — De bomo vmerli, to vemo; kdaj, kje in kako? figa nc verno. Kaka bi z nami bila. ce bi letos — alj že clo dones vmerli? Ura teko, ka- zavec (cajger) se pomika, ino nam kaže živlenja našiga nagel tek. Delajmo torej dobro, dokler je dan: pride noč (naše smerli), ino ne bo več delali moč. Gal. G, Uk Zvesto dopol- nujmo nauke Jezusove, ktire so nam štiri evangelisti popi¬ sali. To nam šterta ura veli. — Alj komo hočemo reve be¬ žali pred zapelivim svetom, komo se skriti pred sovražnikmi? To nam peta ura pove. 5. Ura vdttri pet. Kaj nam pokaže, kaj nam veh? Svetih pel Jezusovih ran nam kaže, katire je za nas prestal, de bi nam večno živlenje dal, če bomo svojih pet podatkov greha varvali, ter se v skušnjavah, v križih ino težavah podali v svetih pet Jezusovih ran. Skerbno mormo svojo vest grehov čistiti, ino svelilnice (lampice) svojga živlenja z dobrimi deimi preskerbeti, kakor pet modrih devic. Kdor le svojim peterim počulkam streže, le jiše, kar je na zemli, ne pa kar je v nebesah, je podoben petim trapastim devicam, ki niso imele pripravlenih svetilnic, ino so spa>e. Ženin je pri¬ šel, ni pripravlenih najdel, in vrata nebeške svatovšne so jim bile zaperte. Terkale so, pa žalosten odgovor so prijele: „Piesnično vam povem, vas ne poznam.“ Mat. 25, 2. — Goreče svetila v svojih rokah imejte ino pripravleni bodite, zakaj srečen človek, kteriga Gospod, kdar pride, pripravle- niga najde. Luk. 12, 25. To nas peta ura uči. G. Ura bije (kole) šest. Kaj nas uči? Kaj nam veli? V šestih dneh je stvaril Bog nebo ino zemljo, ino vse., kar je na sveti; sedmi den je pa počival. I. Mojz. 2, 3. Šest dni imaš delali tudi ti, ino vse svoje dela opraviti. II. Mojz. 20, 9. To nam Bog veli, tiga nas šesta ura pomni. Kakor v jutro zgodaj — tako nas ob treh, šestih ino ob devetih Gospodar G2 nebes ino ženile v svoj vinograd Ulice, si v puti svojga obraza Uruhej služit, pa tudi služit dnar plačila večniga. Mat. 20. 1 —16. Pridni inormo biti, vsal< po svojim stani dopolniti zvesto vse svoje dolžnosti. Kdor po malini seje, bo tudi po malim žel. Gal. 6, 8. Noj bo delo imenitno alj poredno, malo alj veliko, če se le v dobrim imeni stori, svojga pla¬ čila ne zgubi. Vsako jutro storimo torej dober namen (maj- ningo) rekoč: O presveta Trojica! tebi izročim vse svoje misli, besede in djanje, ino jih sklenem z neskončnim znsluženjam Jezusovim. Vse naj bo h časti božji ino h izvelicanju moje duše. — Tak bo vsili šest delavnikov Bogu posvečenih; ino ko smo delo zvesto storili, se bomo tudi veselo poživili z tim, kar nam Bog da. Saj je tud Jezus šest Verčev vode v Kuni na gostiji u vino premenil, naj bi se ljudje v Gospodi veselili, ino hvalili loljko vsmileniga Boga. Jan. 2, 6. 7. Sedma uru bije, ona klice, vpije: Človek! sedmi dan je Gospodov dan (počivnik); skerbi. de ga posvečuješ. Sedmi dan (v nedelo ino zapovedan praznik) nimaš delati ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hčer, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, no tvoje živinco. Bog je sedmi dan blagoslovil ino ga posvetil. II. Mojz. 20. 8 — II. Kako slabo pa sedajni kristjani Gospo¬ dove dni posvečujejo! Eni z navadnim delam — drugi z pregrešnim djanjam nar veči svelke skrunijo. Bog ljudem šest dni pusti za posvetne opravila, le samo eniga si izvoli h svoji časti, pa še liga mu hočejo vzeti. Bog bo pa vsim takim tudi svoj blagoslov (žegen) vzel; kar bojo pripravili, ne bo imelo teka. — Sedmi dan imamo duši za živež — za kruh božje besede — za posvecjoco gnado božjo skerbeti, ktiro v sedem svetih zakramenlah prijemamo. „Jišite — veli Jezus — pred vsem nebežko kralestvo ino njega pravico; vse drugo vam bo naverženo.“ Mat. 6, 33. 8. Ura osem vduri, ino nas tistih osem ljudi (peršon) pomni, ktiri so v barki Noeta sploh potopa rešeni bili: Noe pravičen ino nja žena, njegovi trije sini ino tri snehe. Ves hudoben svdt se je potopil. — Osma ura nas tudi osem h- veličanstev (blagrov) spomni, po katerih se v nebeško kra¬ lestvo pride, kakor nas Jezus uči. Izveličani so bogi v duhu, izveličani krotki, žalostni, lačni in žejni pravice, vsmileni, čisti, mirni, preganjani; takih je nebeško kralestvo. Mat. 5. Osem slez zatajenja ino terplenja nam je vsmileni Jezus v svoji mili pridgi na gori pokazal, ino je sam po tim poti v 33 svoje veličastvo sel. Oh, koljka lolaž za nas vboge, revne? loljkokrat preganjane srote, če svoj križ vsak rlan voljno za¬ denemo. se zatajimo ino hodimo za Jezusam! Veselimo se, ino radujmo; nase plačilo je obilno v nebesih. Mat. 5, 12* Tega nas ljubi nas lzveličar uči, ki je bil osmi dan podvo¬ jim rojstvi obrezan ino Jezus imenvan. 9. Ura bije devet. Kaj nam ima povedati? Ob deveti uri (po Judovskim števili) Jezus iz Križa na ves glas zavpije: ..Eli, Eli! lama sabaktani? To je: Moj Bog. moj Bog! kaj si me zapustil?*‘ Mat. 27, 4(i. — Se nisi ti take žalostne ure skusil? Ali še ni tebi bilo, kakor bi bil tebe Bog zapustil? — Pripravljaj se; terplerije mora priti. Bog otroka brez šibe ne pusti, katerga izveličat hoče. V lerplenji pa ne kleti, ne rotili se, ne druge dolžiti, temuč v božjo pomoč imamo, kakor Jezus, klicati rekoč: Oče, ako je mogoče, naj kelh terplenja memo gre; pa ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. 4 * Luk. 22, 41. .,Kliči mene v sili—pravi Gospod — ino vslišal (e bom. 44 Psalm. 49, 15. 10. Ura vdari deset. Cujmo, kaj nas uči, kaj nam veli? — Več je na sveti hudobnih, kakor pravičnih ljudi. V petih uiestih Sodome ino Gomore ni bilo deset pravičnih; z nebe¬ škim ognjarn jih je Bog pokončal. Med dvanajstim srnami slariga očaka Jakoba je bilo deset malopridnih ki so nedolžniga brala Jožefa v Egipt prodali. Bog je pa pravičniga Jožefa na kralev sedež postavil. — Dvanajst rodov je bilo izvoleniga ljudstva, črez katero sta David in Salomon srečno kralje¬ vala. Deset rodov se je spunlalo ino svojmu kralju nepokorno bilo, ter je hudobno malikvalo. Bog jih je sovražnikam pre¬ magati dal, de so jih veliko pomorili, ostanke pa v hudo sužnost gnali. Tak se Tsim nepokornim, puntarjam godi. Gosposka je od Boga, in kdor se svoji gosposki vstavlja, se Bogu vstavlja ino sam sebe pogubi. Rim. lil, 1 — 2. — Kdor pa želi pravično, ino prav srečno živeli, ima deset zapoved božjih zvesto dopolniti. „Hočeš v živlenje jiti, derži zapovedi.“ Mat. 19, 17. Ta je desete ure zlati nauk. 11. Ura bije ednajst. Kaj pravi njeni glas? Oznani nam posledni čas. Ob enajsti uri je šel hišni gospodar poslednič delavcov najemat, rekoč: „Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?' 4 Pojte tud vi v moj vinograd. 44 Mat. 20, 6 — 8. Oh za koljko nas je tudi to novo leto posledni čas se poboljšali ino resnično spokoriti, krivico popraviti, si dobrih del naberati m za dolgo večnost. Kdor je v preteklih letali malopriden bil, oh de bi se saj letos prav popravil! Veliko nas obhaja novo leto dones zdravih in veselih, h letu osorej bo mnogiga tiha gomila krila, in merzel veter bo sneg za njegovim gro¬ bimi bril. — Bodite torej pripravleni! nam ednajsta ura pravi. 12. Dvanajsta ura vdari. Bog nas nagle, neprevidene smerli ovarji, ker bo dvanajsta — zadan ura živlenja Čas - tliga dotekla. ino nas hišni Gospodar nebes in zemlje na plačilo zakliče. To nam dvanajsta ura veli. Kdor si pa srečno zadno uro želi, ima vse svoje žive dni za njo skcibeti. — Ko je dvanajst Izraelskih rodov skuz reko Jordan hodilo, so se vode vslanovile, de so Izraelci po suhim sli. Dvanajst mož je pobralo iz dnu Jordana dvanajst lepih kumenov } z katermi so v obljubleni deželi allar pozidali. ■— Dvanajst Apostolov Jezusovih je tudi v novim zakoni iz Kristusovih naukov dvanajst Členov (arlikelnov) nabralo, iz katerih so sveto apostolsko vero zložili. Dvanajst apostelnov je dvanajst močnih stebrov svete katol.ske cerkve, kaliro je Kristus po¬ stavil, de skuz dvanajst skrivnih vrat srečno v nebeški Je¬ ruzalem dojdemo. — Oh le skerbimo, če ravno revni na tim sveti živimo, tl e bogati dobrih del iz liga sveta pojdemo, kedar nas nebeški Gospodar zakliče. — Dvanajst ur vsak dan ima, ki so ure milosti, za ktire se večnost kupi. Kedar nam bo ura živlenja časniga dotekla, ne bo ure več; se bo začela večnost srečna olj nesrečna. SIS. Preljubi! tak veste, kaj nam ura kaže, katiro vam za novo leto dam. — Kakor vrelci v potoke, mali potoki u velike reke, ino velike vode v globoko morje tečejo, katirih ni več nazaj, ravno tako hitijo, ure, dnevi ino leta živlenja nasiga v neskončno morje večnosti. JVlinile bojo nase ure ino dnevi, kakor lansko leto, ki ga nikolj nazaj ne bo. Eno leto, en dan, ena ura nas u večnost ponese, ino za nas po- sledna bo. — Bog nam torej v novim leti daj v gnadi boži živeli, enkrat srečno vmreli, po smerti v nebesa priti ino se veseliti vekomaj. Amen. -- «5 Od hudobnih otrok. Iiranje iz lista sv. Pavia lia Gaiačane 4, 1 — 7. JJobri starisi so za otroke na sveti pcrva ino nar veci dobrota. Bog vsim otrokam dobre stariše daj! — Dobri otroci so nar žlahtnej blago svojih starišev; le škoda, deje prav dobrih otrok po malini na sveti! — Kjer modrih, ker- šanskih starišev ni, po navadi tudi ni dobrih otrok. Sv. Pavl nas torej v svojim pismu do Galacanov dober nauk daja, kako bi se naj otroci redili, de bi bili starišam veselje in čast. I. 1. Starisi, ki hocjo svoje otroke prav po keršansko rediti, jih morjo iz mladiga po pameti v strahi imeti. Dokler je delčič (erbj imenitnih ino boga/ih starišev majhen (matij, se po besedah svetiga Pavla ne razloči od suzniga (hlapca). Njemu tie svojvotja dana , ampak še otrok varhe ino oskerb- nike ima, de ga učijo in o s ker bij o. Nje mora vbogali, dokler moder oče za potrebno spozna. . Od te dobe, kar so stariši od mize, je sreča hram (hišo) nehoalezniga sina zapustila. Skcrbna gospodinja se noč ino dan vbija , pa vse zabslonj. (Je Bog sreče ne da, si nje tudi človek dali ne more. .Nehvaležnost sina jo srečo zamorila, vse je po rakovo šlo; Lenče pa le terdovraten ostane. — Kaj rečete vi od taciga človeka? ■— Le glejte de sami sebe ne obsodite. Koljko je med nami otrok, ki malo kaj boljši delajo, kakor Lenče. Koljko jih je pa tudi že roka božje pravice zadela! Enim je toča pobila, drugim bolezn živino pobrala, cniga na smertno postel položila, drugim beraško palico v roke podala, i. t. d. — Vi sini vidite, kako se razujzdanim nehvaležnikam godi, kteri svojih slarišev vbogali niso; — ve hčere z svojmi očmi gledate, kamo pri¬ dejo, ktire očeta ino mater ne slušajo ino se z malopridnim moštvam vlačijo; — alj se kaj varjete slarišev svojih žalo¬ stiti ^ Tudi nesrečniga Lenčeta ni šiba božja hitro zmodrila; le huji in huji se mu je godilo. /. Ni imel živeža, ne oblačila, dolgov pa več ko je gle- šlal. Ena nesreča je drugi po potah šla; poslednič mu 69 posodniki hišo prodajo; ob lepo kmetijo, ktiro je priženil je. — Pač resnica;, kar sv. Dub govori: „Očeta blagoslov otro- kain hiše zida, kletev matere jih pa podcra.“ Sirah. 3, 11. Lenče j c} ob vse prišel ino je vbožnej kakor berač, ki od hiše do hiše kruha prosi. Vbožec najde dobre ljudi, ki se ga vsmilijo; takimu pa le pravijo: prav mu je! — Ves raztergan ino merčesa živ bodi Lenče po sveti; pa vse se ga boji ino še pod streho ga radi ne vzemejo. V kakim hlevi po zimi — po leti pod kakoj pojatoj alj pa za plotam mora prcnočvuli. Dolgo časa se je tako po sveti potikal, brez doma ino brez svojih ljudi, žalostna priča sveliga pisma, ki govori: „Kdor razžali svojga očeta in svojo mater preganja, on je zaničvan ino nesrečen.“ Prip. 1!), 20. ,,Kdor svojiga očeta alj mater zakolne, njemu bo luč v sredi teme vgasnila. u Prip. 20, 20. 8. Kdor svojga očeta olj mater vdari, mora vmreti. II. Mojz. 21, 15. Tudi Lenče, hudoben sin, je moral ža¬ lostno smeri storiti. Prišel je na večer v neko mestno kerčmo, pa mu v jispi ležali ne dajo. Poda se, kakor je navajen, v hlev. Po noči ga čujejo strašno ječati, ino pošlejo v vbožnico (hišo vbogih), naj kdo po potepuha (šterca) pride. Dva strežeta prideta, pa jiti z njima ni mogel več. Naložita ga na neke gare, alj na cesti začne vmirati, ino prej ko ga pod streho spravita, vmerje. — Glejte konec hudobniga sina! Ni ga, ki bi se za njim razjokal. Nesreča gre za nehvalež¬ nim sinam, prime hudobno hčer, ino nju v dolgo večnost sprejme. — Oh, de bi takih otrok v naši fari — v naši so¬ seski ne bilo! De bi noben oče ne zaklel svojiga sina, no¬ bena mati se ne razjokala nad svojo hčerjo! „Spoštuj očeta ino mater svojo, de ti dobro bo ino boš dolgo živ na zemlji.“ III. Stariši, redile pa tudi vi svoje otroke v strahu božjim. Vaša perva skerb naj bo otroke učiti, jih svarili, jih strah- vati ino za nje moliti v cerkvi ino doma. Ne skerbite toljko otrokam za polne shrambe blaga — za polne hleve živine, za veliko polje, za travnike ino lesove, za vinske gore; tcmuč skerbite jim za dober nauk, za lepo zaderžanje ino poštenje. Tako vam bojo otroci veselje na zemli ino krona po smerti v nebesih. 70 Vbogajlc Stariči, kar vas sv. Duh' uči, rekoč: „Xe daj svojmu sinu dokler živiš, oblasti; ne daj mu svojga premo¬ ženja, de li ne hode zal, ino ne boš prisilen njega kruha prositi. Zakaj boljši je de otroci tebe prosijo, kakor bi li na njih dare cakal.“ Sirah. 33, 20 — 22. Otroci, svoje slariŠe lepo imele vso svoje žive dni, naj bojo kakor radi. „Perzanašaj očetu (materi), ako njemu pa¬ meti zmankuje, ino ne zaničuj ga per svoji moči; ker vsmi- lenje, ktero se očetu (materi) zkazuje, ne bo pozableno.“ Sirah. 3, 15. Oce ino mali vam bojo pomerli, blagoslov (žegen) šterte zapovedi božje pa per vas ostane, ako očeta ino mater spoštujete. — Kdor pa očeta alj mater do praga privleče, njega bojo otroci crez prag potisnili. — Otroci! ste me zastopili? — Bog daj, de bi tiga nauka nikolj ne pozabili! Amen. Veličastvo cerkve božje. Branje Izaia preroka. GO, 1 — G. JPrerok Izaia, božji mož v starim zakoni, nevern svet budi na prihod obljubleniga Mesija, ino veličastvo obljuble- niga Odrešenika prerokuje — oznanuje tiste srečne dni, v katerih bojo kralji ino ptuji narodi svoje zmote zapustirši se k pravi veri obernili ino v Jeruzalem, kralevo mesto hi¬ teli kralja vsih kraljev častit. — To čudno prerokvanje se je pervic dopolnilo ravno denašen svetek v Jeruzalemi, ko so modri možje kraleviga rodu novorojeniga Zveličarja mo¬ lit ino darovat prišli. I. 1. Jeruzalem, nekdajno poglavitno mesto Judovskiga kra- lestva, je bilo mesto imenitno, veliko ino lepo. Nar lepši 71 tempel edino pravi ga Boga je i>il v Jeruzalem. Iz vseh dežel in krajev so se zhajali molit Jehova živiga Boga. Ob časi Izaijeta je bila za malikvanja del Jeruzalema čast zlo olem- nela, mesto zapuseno od ljudi, od sovražnikov razdrapano je žalovalo, ker ga je Bog, njega Gospod zapustil. Jezaia prerok ga iz Žalosti drami, tolaži ino mu prerokuje zopet vesele dni, kedar Izvelicar pride. „Vstani Jeruzalem, ino se u veselji razsvetli, zakaj 7ioč tvoje žalosti beži, ino luč veselja ivojiga sc bliža. Čast Gospoda (jOdrešenika) ivojiga nad lebo vstaja. — Poglej, lema nevednosti zemljo pokriva, mrak malikvanja druge ljudstva obdaja ; nad lebo pa vstaja Gospod, tvoj Izvelicar, kakor sonce juterno. Njegova čast se bo v tebi vidila.“ — Taka seje ob rojstvi Jezusovim go¬ dila. Po vsim sveti je bila nevednosti in hudobije cerna noc. Prišel je Izvelicar, luc sveta, rojen na Judovskim. Sonce iz- velicanja je vstalo, in čudna zvezda, lepši ko julerna denica, je njega rojstvo modrim oznanila. — Veselje preveliko! 2. Novim kraljam so svoje dni podložni vojvodi ino kra- liei drage dare nosili, njih hodili častit, jim pokoršino ka¬ zat ino jih prosit za kralevo milost. To je bilo za kralevo mesto velika čast ino veselje, katero Izaia Jeruzalemu na¬ pove. ,, Narodi bojo prišli — pravi Izaia — ino bojo v tvoji svetlobi hodili, klero H bo Mesija dal ; kralji bojo veseli svet¬ lobe spoznanja boziga , kleriga jim bo Izveličar ob svojim iz¬ hodi prinesil. Ogtedaj se ino poglej, kako se ob tistim časi od vsili krajev zberajo; tvoji sini ino hčere želijo bili, kakor otroci za tvojo stran.“ Dopolnili so te besede sveti triji mo¬ dri, ko so v Jeruzalem z svojo družino došli novo rojeniga Mesija molit. Se lepši dopolnijo to prerokvanje keršanski narodi in kralestva, ktiri Jezusa spoznajo, ino v njegovo sveto cerkvo pridejo. 3. Kedar so modri prišli v Jeruzalem noviga kralja jiskat, je bilo vse mesto pokonci. Eni so se čudili neznanim, ime¬ nitnim možam — drugi so se veselili — tretji vstrašili ino hudobniga Heroda bali, ki novo rojenimu Mesiju dobro djal ne ho. To je prerok Izaia Jeruzalemu napovedal, rekoč: „Tistokrat se bos mesto Jeruzalem razveselilo , ino serce tvoje ti bo od veselja plalo , videli kako bojo narodi od morja hodili se priporočat , ino poprej neverne ljudsta dare nosili za tvojo prijaznost; clo iz juternih krajev bojo dosti drage reči darovat. ® mm m mulim. Kako Bogu prav sluziti. Branje iz lista sv. Pavla na Rinilane 12, 1 — 5. -sSSvezde na nebi prešteti, ino pa milosti — dobrote božje povedali, ki nam jih Oče nebeški deli, kdo to zamore? — Iz nič je nas s/varil, iz vsmilenja ohranil, iz gole ljubezni odrešil, iz očetne dobrote posvetil ino zn svoje otroke nas vzel, nuj bi Bogu kakor dobri otroci sluzili: to je naš namen (cil ino konec). Bogu lepo služiti nas sv. Pavl v svojim pismi do Rimlanov čedno uči. Le poslušajmo! I. 1. Čudne službe so nekdajni Judje in Hajdje Bogu v čast opravljali. Junce ino ovne so klali, moko in olje Bogu žgali, v mislih de njemu vstrežejo; z svojim telesam so pa večidel le pregrehi stregli, njih serce je bilo rado daleč od praviga Boga. Taka služba božja je bila nespametna; Bog se z po¬ svetnim daram podkupili ne da. Za to uči sv. Pavl Rimske kristjane rekoč: „Brutje! prosim vas, zuvolj vsmilenja, kle- riga vam je Bog skazal, de svojih teles ne omadežujete z grehom, ampak v svetim zaderzanji Bogu darujete, de bojo živ Bogu posvečen, dopudliv dur. Tako bo vaša služba božja po pameti.^ Naj bi bilo tudi naše telo cist tempel božji, naše serce Bogu posvečen altar; bilo bi tudi živlenje naše prava služba božja. 2. Neverni Hajdi so svojim malikam z pregreho stregli, so pijancvali in prešestvali svojini bogovam v čast. Terdo- vratni Judje so Bogu večidel le na videz služili. Njih služba ni bila po pameti. Pa tudi kristjanov veliko Boga samo z jezikam cesti, po Hajdovsko pa živi, kakor je šega po sveti. ,,Ne ravnajte se po tern sveti — opomina sv. Pavl — temuč ponovite se v svojim živlenji, kakor ste podučeni, de spoz¬ nale, kaj je volja božja, kaj je dobro ino prav, ker veste zdaj, kaj Bogu dopade , ino kaj je popolnama/ e Bilo je greh, de niso Hajdi Bogu prav služili, dvakrat greh Judam, tri¬ krat greh pa nam kristjanam, ako Bogu prav ne služimo. 3. Nar hujši ljudje so tisti, kteri se svoje hudobne terme deržijo. Mislijo de so sami sebi dovelj modri, se ne dajo podučiti ne posvariti. Zvelicanskimu opominvanju imajo oterpno serce, ino zoper svetiga Duha grešijo. Pred toj pre- grehoj sv. apostel Pavl ojstro svari, rekoč: ,,Po milosti , ki njo od Boga imam, de sim vaš učitel , rečem vsim modrim ino preprostim, nikarte ne mislili, de ste sami zadosti modri. Ne vtikajte se v reči, klerik ne razumite; ne tuhtajte nau¬ kov, katerih vaš um ne obseže, ampak modri bodite kur je prav ino se vašimu stanu spodobi, po meri vere, ktiroje Bog vsakmu odločil, kedar ga je v ta at j uni stan postavil, mu več ulj manj talentov dal.'' Ta lep nauk svetiga Pavla si imajo praznomodri kmetje, premeteni rokodeli ino vsi veli- kouslni praznoglavci zapomniti, ki učenike po svoji glavi sodijo, cesarske postave na perste štejejo, pravde sklepajo; doma pa za plug (drevo alj oralo) deržali pozabijo. Taki vsakdanji modrijani so nar slabši kristjani. Bog nas varji takih! 4. ,,Eno truplo veliko vudov ima: glavo, roke. noge, i. t. d. Tako je tudi veliko stanov in mnogoterih ljudi na sveli ci — uci sv. Pavl. ,,Kakor pa nimajo vsi udje eniga opra¬ vila, de bi človek hodil po nogah ino po glavi, gledal z očmi ino z ušesmi, ampak vsak ud svoje delo ima, ravno tak tudi ljudje svoje razne posle alj opravila imajo: eni učiti, drUgi poslušali, eni zapovedvati, drugi vbogati, vender vsi Bogu služijo, ki dolžnosti stanu zvesto dopolnijo. Sveta kat . 79 cerkev je tako rekoč duhoosko telo. Kristus je glava, mi njeni vudje, eni gospodje, drugi ltmetje, eni gospodarji, drugi hlapci. Pred Bogam pa le tisti velja, kteri je v svojim stani zvest, ino Bogu prav služi. II. Vsak priden gospodar si je v novim leti z družino osker- bel, vsako pridno družince svojga ■ gospodarja ima. Srečno ino veselo bo teklo letašno leto, ce ho družina zvesto slu¬ žila, gospodarji in gospodinje pa družini pravico dali. Sreč- nej kakor letasno leto nam ho preteklo živlenje naše, ce Bogu zvesto služimo; pravico bomo per njem najdb. Kako pa zamormo Bogu prav sluziti ? 1. Z dobrim namenam (jmajningo ). Dober namen naše djanje ino nehanje Bogu prijetno stori. Vsako delo, kteriga se lotimo alj zgotovirno, vsako veselje, ki ga zavžijemo, pa tudi terplenje, kteriga prestojimo, Bogu izročimo rekoč: Bodi Bogu h častil Te tri kratke besede veci ceno imajo ka¬ kor golo zlato; z njimi nar veci vbožic na sveti bogat v nebesih bo. Kakor je truplo brez duše —je tvoje djanje brez dobriga namena — mertvo. Greš zjutraj na polje: bodi Bogu h časti! Greš na večer spat: bodi Bogu h časti! Piješ ulj ješ: bodi Bogii h časti! Si vesel alj žalosten: bodi Bogu h časti! Vsako delo, vsak izdihlej bo skuz dober namen ne¬ beški zaklad (šac) za večnost. Oh naj bi se vender vsi do¬ briga namena privadili, kako lehko bi si večnih zakladov nabrali! „Alj tedaj jeste alj pijete, alj kaj drujiga delate, vse h časti božji storite. 44 I. Kor. 10, 31. — Bogu lepo služimo: 2. Skuz zvesto dopolnenjc dolžnosti svojga slami. Zve- stobo ljubi Bog, le zvesliga hlapca v svojo veselje poklice. — Kakor ima rokodel v svoji delavnici mnogotero orodje, malo in veliko , drago ino dober kup; — kakor ima zdra- vilčur (japolekarj mnogoverstnih zdravil, dišečih, sladkih ino grenkih, kakor potrebo pozna, tako ima neskončno mo¬ der Bog v šakal erih stanov na sveti, imenitnih ino porednih, gosposkih ino služevnih, kakor za dobro spozna. Človek, svojtnu stanu nezvest, per delu malo priden je sirena vroda — pokvarjeno zdravilo (vraetvo), ki se mora zavreči, ce se popravili ne da. — Oh zvestoba , ti žlahtna, draga rec, kako težko se med ljudmi najdeš, kako lehko predaš! — Neki §0 deželski poglavar Perzjanskiga kralja ni hotel krdleviga po-> velja dopolniti, ldiro ni bilo pravično, ter raj ob službo pride. ..Zaslužiš — mu kralj reče — ojstro kaznovan (sira- fan) bili; pa naj bo dovolj, de službo zgubiš. Kar si zaslužil ino od mene prijel, to imaj. Visoki vladavec! — mu po¬ glavar ponižno odgovori — ne maram zakladov, z kterimi sle me odarovali; najle, de jih pred vas položim. Ako še pa milost najdem, dajte mi v svojim prostornim kralestvi pust, zapušen kraj, de ga rodovito obdelam.“ Dolgo po vsim kralestvi jišejo, pa zapušeniga kraja najdli niso. „Meni je žal — kralj poglavarju pravi — de ti nimam pustiga kraja dali. Vem — poglavar odgovori — zakaj dokler sim u vaši službi bil, sim se dni ino noči trudil vse puste kraje kra- lestva lepo obdelali ino rodovite storiti, skerbd za srečo ino bogastvo kralestva vašiga. Na to je bila moja prošnja, naj bi se kralj prepričali, ali sim zvesto služil; pa tudi mojimu nasledniku terdno naročili zvesto ravnati, de bo ob konci svoje službe tako lehko odgovor dal, kakor ga jaz zdaj dam. a — Smo tudi mi tako pridni ino zvesti v svojim stani? Bogu lepo služimo: 3. Skuz zalajenje svojih slabih nagonov ino krotenje pre¬ grešnih razvad. Imaš človek hudo jezo, si lakomen ptujiga blaga, so nečiste tvoje želje, nespodobni tvoji marni (guci), si požrešen ino zanikam, prevzeten ino svojoglav, kako bi Bogu dopadlivo služil? Oh premagaj svoje zelje , strahuj slabo nagnenje , kroti svoje pregrešne navade , ino Bogu lepo služil boš. .,Prosim vas, tedaj bratje, skuz vsrnilenje božje, de daste svoje telesa za živ, svet, ino Bogu dopadliv dar, de bo vaša služba po pameti — opomina sv. Pavl. Rim. 12, 1. Toljko v dobrim veljaš, koljkor sam sebe premagaš.“ Tom. Kemp. — Mi Bogu lepo služimo: 4. Skuz pokoro zu storjene pregrehe. Kralj David je gre¬ šil , pa se je tudi vse žive dni ojstro pokoril. Magdalena je velika, očitna grešnica bila, pa se je tudi ojstro pokorila. „Bogii dopadliv dar je žalosti poln duh; obžalosteno ino poterto serce, o Bog! ne boš zavergel.“ Psalm. 50, 19. — Kdo iz med odrašenih je brez greha? Kdo nima starih dol¬ gov pred Bogam poplačati? Grešnikov toljko, pravih spo¬ kornikov pa tako malo! Namesti ojstre pokore vidimo gre¬ šnike v požrešnosti živeti, kakor perviga sveta ljudi, katire je pravičen Bog potopil. Namesti poboljšanja vidimo razvuzdane Sl ljudi Ic prešcslvati, kakor nekdajne Sodomlane, ktire je Bog a živim ognjam pokončal. — Ali tako grešniki Bogu služijo? „Storite*vreden sad t pokore; zakaj sekira je že drevesam v korenino nastavlena. Vsako drevo, ktero ne stori dobriga sadu, bo izsekano ino v ogenj verženo“ — kliče sv. Janez, prerok pokore. Luk. 3, 8 — 9. Grešnika prava služba božja je le'< pokora; grešniki smo pa vsi. V pokori mormo živeli, v pokori vmreti, de bomo enkrat izrečti zamogli: „0 srečna pokora,“ktira namj toljko veselje prineseš!^ Sv. Peter Alkan- tar. — Tako se Bogu zvesto služi. III. Sv. Gregor, zavolj veliko čudežev čudodelnik imenovan, je bil imeniten škof v Novicesareji, mesti na jutrovim, velik božji služitel ino mogočen pomočnik potrebnih ljudi. Serčno se je poskušal za božjo čast ino rad pomagal vsim iz gole ljubezni do Bogti ino bližniga. (Je so mu kako plačilo ponu¬ dili, jim je odgovoril: ,,Druziga plačila nočem, kakor to, de Bogu zvesto sluzite, ino pa svojo dušo zveličate.** — Lep izgled služavnika božiga! — Na smertni posteli sv. Gregor popraša: „Koljko je še nevernikov v celi škofiji?** Povejo de jih ni več ko sedemnajst. ,,Hvala Bogu! — je iz- mu dihnil — zakaj ravno toljko je bilo kristjanov, kedar sim škofislva službo nastopil. 1 * — Srečen, kdor ob svoji posledni uri tako izrečti zamore. Tudi Gospod njemu na sodbi veselo poreče: „Prav, dober ino zvesti hlapec! Ker si bil v malim zvest, te bom črez veliko postavil; pojdi u veselje svojga Gospoda.“ Mat. 25, 21. Amen. Apost, Hrana, I, Dul, (S m Od dobrih del. Branje iz lista sv. Pavla na Ptimiane. Pi, f>— 16. ^cl svet je lepo, bogato polje, na balerini si lehko rsi za dolgo večnost ženjemo. Vsak slan na tim sveti je draga njiva božja, kliro je Bog človeku obdelovati dal. Vsak člo¬ vek je od Boga poklican delavc v želvo Gospodovo poslati. Dobre delu so listo drago snopje, ktiriga nekdaj u večnost ponesemo za večno plačilo. Oh, naj bi bili tudi mi vsi pridni delavci v žetvi Gospodovi, naj bi nikolj ne mudili svojiga dela, kakor nas sv. Pavl v svojim pismi na Rimlane lepo opomina. I. 1. Veliko stanov je na sveti od poredniga berača do svet- liga kralja; pa vsakmu stanu je Bog svojih posebnih darov dal, z katermi vsakdo za večnost lebko Bogu služi, ce le z prijstmi darmi prav obrača. Za to sv. Pavl veli: ,,Bratjel po gnadi božji, klire smo deležni, smo Indi razne (vse sorte}' alj mnogotere daiove od Boga prijeli — Pervi kristjani so potrebvali čudežev, de se je po njih sveta vera sira la in o vterdila; Bog jim je torej dal dar prerokvunju } de so spoz¬ nali ino napovedali prihodne skrivne reci. — Pa no samo čudeže delali, tudi vsaka služba, kliro imamo, je koži dar; le pridno in zveslo njo opravljajmo, vsakler po svojim stani, opomina sv. Pavl. Je kdo od Boga včitel poklican, naj skerbno učil Je kdo gospodar postavlen, naj svoje podložne opomina, ino bodi v opominvanji zvpst. Je Bog komu dal premoženja, mu je z tem tudi službo odločil dajati vbogajime; z prepro¬ stim sercam naj torej deli. Je kdor od Boga oblast prijel crez druge ljudi, je tudi za nje skerb prevzel; naj bo lorej sJicrbcn oblastnik.. Pa tudi vsmilenje skazati je risih dolžnost; vsinilijo naj se torej, pa ne z nevoljo alj prisileni, temu5 83 * veselim sercam, leer se tudi Bog nas rad vsmili. — Oh naj bi mi vsi bili toljko zvesti delivci božjih dobrot, kakor je bil sv. Pavl! 2. Hočemo pa, de bi nase dela Bogu dopadle, se morjo is čiste ljubezni storiti; prava keršanska ljubezn je čislo zlato, ki naše dela pozlati, de so Bogu prijetne. Marzkdo posodi vbogimu rekoč: Sc mi vsmiliš; hočem ti pomagati: pa mu prav velike obresti (činže) narajta. Mnogoter se nevednim ljudem sladka, rekoč: Rad te imam, nebom te pozabil. Ka¬ kor hitro ga pa na zanko dobi, ga v greh, v škodo, v časno ino večno nesrečo zakople. Pred tako lažnivo ljubeznjo sv. Pavl svari, ki piše: „ Vaša ljubezn bodi brez hinavšine, ne v hudobno, ampak u vse dobro nagnena. Sovražite torej vse hudo, kar je zoper božjo postavo; ljubite pa vse dobro, kar Bogu dopade. Kakor bratje ino sestre se med sebo radi imejte. — Kako malo pomaga še toljko premoženje ljudem, dokler med njmi prave zvestobe ino ljubezni ni! „Naj bi vse svoje premoženje med vboge razdajal — pravi sv. Pavl — bi pa ljubezni ne imel, kaj bi mi pomagalo. 44 I. Kor. 13, 3. 3. Samo znotrajna ljubezn pa ni zadosti; tudi poštuvati mormo eden drujiga v zunajim zaderžanji. Za to sv. Pavl veli: ,,Ne le z braterno ljubeznjo ljubile med sebo, ampak tudi z poštovanjam eden drugimu naproti pridite. De se pa vaša ljubezn ino poslovanje ne le v besedi ampak tudi v djanji skaze — uči sv. Pavl na dalej — bodite vedno skerbni brez lenobe: ne odlagajte na jutro, kar lehko dones storite. Ste pa za svoje ljudi skerbni, lak morle za božjo čast goreli, ter z gorečim sercam sluziti gospod Bogu. Ne bojte se pri- hodnih nadlog, ampak zaupajte v Boga ino bodite veseli. Ako vas križi ino nadloge zadevajo, bodite poterpezlivi, pa tudi v molitvi bodite stanovitni, zakaj stanovitna molitev je mogočna. 44 — Tako ravna pravičen kristjan, ino tako za se skerbi. Mora pa tudi 4. Pošteno ravnati z svojim bližnim. ,,Hočeš pošten bili, ljub Bogu in ljudem, pomagaj rad svetim (to je kristjanam), ino jim v potrebah v pomoč pristopi. Si kerčmar, alj ošter, sprijemaj prijazno ljudi, ino jim lepo postrezi. Nima popot¬ nik, alj kak sromak kam pod streho, povabi ga v svojo hišo. Tudi svojim sovražnikom dobro želite ; ino če vas ravno pre¬ ganjajo, nikar jim z hudim ne povračujte; ne kolnile jih, temuč dobro jim mislite, naj jih Bog razsveti ino jim dobro 6 * 84 da. Veselite se s veselimi, ino jokajte a njimi, ki se jokajo. Ene misli bodite med sebo ino lepo se zasl opit e. Varujte se napuha, ino ne dondšlujle si visoki/l reči, de hi se poviše¬ vali eden nad druziga, temuč le ponižni bodite v svojim stani, ino tak bode pravični kristjani” — uči sv. Pavl. — Kdor po tem nauki lepo zvesto, ljubeznivo ino pravično v svojim stani ravna, on je zvest delavec na Gospodovim 'polji tiga sveta, in dela za večnost. Prav prav se liga naučimo tud mi! II. Ko je vsmileni Jezus po sveti hodil, je svoje učence za¬ klical, jim po sveti pokazal ino je djal: „Poglejte, žetev je velika, delavcov pa malo; prosile Gospoda žetve, naj pošle delavcov v svojo žetvo.“ Mat. 9, 37 — 38. Ravno tak Jezus tudi nam veli: Poglejte, želva dobrih del je velika po sveti, alj malo pridnih delavcov, kteri bi jih za nebesa želi. Veliko ljudi dobrih del prav ne pozna, ino le prazno klasje nabera; še več ljudi dobre dela prav zhraniti ne ve, jih grede zgubi ino z praznimi rokami v dolgo večnost pride. Priložnost dobro delati je velika, pa malo takih, kteri bi se tiste prav poslužili. — De bi se tudi nam taka ne godila, premislimo: Kaj so dobre dela? Vsako pravično djanje, ki Bogu dopade ino človeku v dobro služi, je dobro delo. Takih dobrih del, o človek, te poln svet čaka, če jih le žeti hočeš. Posebno dvojno polje jih poglej. 1. Na pervim polji rastejo telesne dobre dela, ktire veliko na božji pravici veljajo. Ako lačnima kosčik kruha vrežeš, potrebnimu žlico kuhe ponudiš, vbogim ljudem, ki neslano jedo, soli kupiš, povabiš popotne, de per vas zajmejo, rečeš zapušeni sroti v svetih praznikah k svoji mizi, ki nima doma za čem si kaj boljga pripraviti i. t. d. tako si pervi snopič dobrih del naberaš. Koljko si jih že kaj nažel? — Ako zej- nimu vode prineseš, potrebnimu kupico vina daš, slarčeku piti kupiš, bolnimu zdrave pije napraviš, dojnimu otroku, klirga mati mleka nima, soseda persi daš, si dobrih del drugi snopič naberas. Imenitna gospa knezinja je svoje dni po polji šla ino za polam vbogo mater srečala, kateri je dete v naročji medlelo. „Je vaše dete bolno ? ,( gospa milo pobara. „Oh vbogo srotle — žena odgovori — nima kaj ži¬ veli; moje persi so se posušile; že dva dni druziga nisim vžila, kakor škorujo suhiga kruha.“ Ililro ji žolt cekin poda; n)j ženo solze polijejo, ter reče: ,,Kaj pomaga, de se cekin hitro v mleko ne premeni!“ Gospa, ki je ravno doma tudi otroka na persih imela; se na ledino vsedo, vieme revi otroka ino mu persi da, de se poživi. Ali ni tako dobro delo boljši ko zlat? — Kedar boter (gotejalj gotica) novorojenmu otroku križnik (kos perta za pervo srajčico alj kiklo) kupiš, zapu- šeni sroti, htira v cerkvo ne more, kako obleko omisliš, otroku, ktiro si po zimi bos v šolo ne upa, obutel preskcr- biŠ, vbožceku, ki se po noči vgreti ne more, odejo daš, alj pa vbogim ljudem, ki nimajo po zimi netiti (kuriti) z cem, derv daš. si tretji snop dobrih del naheraš. Boljko si jih že kaj nažel? — Imaš v soseski zapušene ljudi, kterih nihče pod streho noče, ino jim streho preskcrbiš, srečaš berača alj romarja ino mu ostali rečeš, blapec popotnimu snop slame prineseš, ino ti dekla mu perlic pogerneš, si šterto breme dobrih del napravljaš. — Imaš doma tovarša alj to- vuršico bolno, ino za njo hlapec alj dekla ti delo opraviš; je tvoj sosed dolgo bolen, ino mu polje poorješ, alj pa blaga k domu zapeljaš, ga ob nedelah alj praznikah objišeš; veš de tvoja soseda že dolgo leži ino prave postrežbe nima, ter greš, ji presteleš ino popraviš, bolniku po gospoda greš , to Jezusu storiš ino si peti snop dobrih del naberaš. — Slišiš, de kdo v soseski vmira, ino greš molit, merilca varval, de bi domačih strah ne bilo; daš kako dilo alj pa žreblov, de se vbogimu truga naredi; mu jamo narediš, alj ga h po¬ grebu nosiš vbogajime, alj saj sprejmeš ino mu posledno ljubezn skažeš, imaš sedmi snopič dobrih del, od katerih Hristus pravi: ,.Gotovo vam povem, karkolj ste komu mo¬ jih še tako niških bratov (sester) storili, ste meni storili. Mat. 25, 35 — 40. Za to je sv. Janez od Boga imenvan, imeniten oče vbogih bolnikov v mesti Granadi na Španskim cel dan bolnim stregel, zvečer pa koš zadel ino pod vsako pasuho pisker vzel, ter je po mestnih vlicah na ves glas klical: „Storite dobriga, ljubi bratje! za Boga del, storite dobro, ljubi bratje!“ Od vsili strani so mu za bolnike vbo¬ gajime podajali. 2. Se lepši dobre dela rastejo na drugim polji, dobre dela duhovske milosti. Oh kako lehko si jih vsakdo nabere! Imaš lovarša, kteri se v dobrim moli, ino ga posvariš, imaš soseda, ki gerdo živi, ino ga poprosiš: Prijate!'! nikar tako 86 lepo dobro delo storil, h katirmu ti clo grešniki pomagajo, — Podučiš znanca v heršanskim nauki, de bo per izpraše¬ vanji kaj znal, naučiš prijatelco popolnoma grevengo obudit, otroka se pokrižati, alj pa: koljko je bogov? pokažeš otroku cerko (pismenko), kliro se brali uči, imaš lepo dobro delo. — Bi se tvoj sosed rad oženil, pa se komo obernili ne ve — prijatelca tvoja pomisluje, alj bi v to službo šla? ti pa po svojim vedenju dober uvel daš, veci dobro delo storiš, kakor de beraču celo križevaco vbogajime daš. Dober svet je rirajši ko zlat. — Vidiš znanca pobitiga, cuješ kako globoko zdi¬ huje, kakor bi mu presen kamen na serci ležal, prijazno mu roko podaj, ogovori ga, de mu bo ložej , razvedri mu serce ino pololati ga. boš ime) veliko dobro delo. — So le razžalili neumni ljudje, v svoji slepoti tebi krivico storili, ne serdi se, ampak ko si se čedno pošvaral, le Bogu izroči; Bog ti bo v dobro zarajtal. — ,.Je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; če je žejn, daj mu piti — veli sv. Pavl — in mu boš žerjavco na glavo nagrebal. Ne daj se hudimu premagati, ampak hudo z dobrim premagaj.* 4 Rim. 12, 20—21. Poglejte, koljko priložnost imamo storili dobriga, mi ki med hudobnim svetam živimo. Se veči priložnost dubovske milosti je za žive ino merlve molili. Imate hudobniga soseda —- razujzdano sosedo, klira se popraviti ne dasta, po dva, po tri se sklenite, ino celih devet dni za — nja molile, naj bi jima Bog pravično pamet dol. -r- Imaš zgubleniga moža — mož hudobno ženo, opravi za — nj kake svete molitve, prejmi svete zakramente v namen, naj bi se Bog zgublene ovce vsmilil. Poe je veliko dobro delo za preobernenje greš¬ nikov moliti, se za nje postili, tudi vbogajime dajati, kar kdo premore. Tako dušo biižniga rešiš, ino si za krono ne¬ beško drag žlahten kamen pridobiš. — Posebno pa ti stara babela, ti starček z sivmi lasmi, ki se postiti ne moreš, ino vbogajme dajali nimaš, pa se svojiga rajniga prijatla — pri- jatlice spomniš, pojdi k sveti maši za — nj, alj pa moli za verne duše doma; ino glej, tvoji prijaleli le bojo sprijeli tamkaj v nebesih. •—• Tako ima kralj v svoji veliki obiasli, kakor hlapec ino delda v svoji niskosti lepo, rodovilo polje dobrih del na tim sveti. Oh, naj bi le hotli prav pridno žeti, kako Iehko bi vsi bogati iz figa sveta u večnost šli, de si ravno tukaj revno živimo! ,,Delajte — veli Jezus — dokler je dan; pride noč, ino ne bo više delati moč. 44 Jan. 0, 40. §7 3. Ker je p n za dobre dela toljko dobro na sveti — inarskdo poreče — nam ni polreba za nje v skerbih biti; po tem sam ne vem, koljko' dobriga že imam. — Le po malim, moj prijatel! Na polji je veliko smetliviga klasja; lehko je tudi mnogo tvoje dobro delo le prazen klas, ako ni prav storjeno. Hočeš dobro delo storili, ne smeš svojih dolžnost zamuditi; plačaj, kar si dolžen, prej ko vbogajime daš. Ako mati na božji pot greš, otroke ino družino pa doma v neniar pustiš — oce, ki cerkvi pripravlaš, družini pa pra¬ vice ne daš, otrok v šolo ne pošiljaš — dekla, ktira ob de- lavnikah v cerkvi ostajaš, doma pa svoje delo mudiš, na mesti dobriga le hudo storiš. — Hočeš komu dobro storiti, ue smeš Iretjimu krivice delati, de bi po dvajset, po sto goldinarjev nagoljufal, po krajcarji alj po groši pa vbogajime dajal; — svojih otrok ne preskerbel , po smerli pa cerkvene opravila Cštiftinge) izporocal; Cog se podkupiti ne da. —• Hočeš dobro delo dopernesli, ne smeš 'posvetne hvale per lju¬ deh jiskati, de bi te hvalili za to, kar si cerkvi pripravil, alj vbogim razdajal i. t. d. ,.Resnično vam povem — pravi Jezus — taki so svoje plačilo že prijeli.“ Mat. 4, 16. Naj tvoja leva ne ve, kaj tvoja desna dobriga stori. — Hočeš dobro delo imeti, ne smeš hudobniga namena imeti, ne kaj hudiga skuz to poželeti, kakor hinavci, ktiri koga vkaniti jišejo, in svete maše najemajo, de bi srečno pravici vjišli (kakor tobakarji alj tihotapci). Tako djanje Bogu dopasti ne more. — Želiš za svoje dobro delo per Bogu ceno imeti, ga ne smeš iz gole dobičkarije storili. Lepa beseda: Bog pluli (lonaj)! naj ti nar ljubši povernilo bo. Bog je gotov ino pa nar bolji plačnik. — Svoje dni kmetic svetimu škofu Antoninu poln korpič lepiga sadja prinese, ter se zanaša na lep dar. Svet mož se mu pa lepo zahvali rekoč: „Bog ti plati!“ Kmetic se pa pošvara, de ni kaj drujiga prijel. Sv. Antonin reče popirja ino linte prinesti, ter na popirček be¬ sede zapiše: Bog ti plati, položi napisan popirček na eno torilce tehtnice (vage), sadje na drugo torilo; ino glej! zahvala: Bog plati! je veliko težej bila kakor pa sadje, ino je hitro potegnila. Na to sv. Antonin možu reče: ,,Ne opo- nosi mi, moj sin, kar si mi prinesil, ampak poglej ino za¬ pomni si, de dobrote, kalire Bog plačuje (za Bog lonaj), veliko več veljajo, kakor to, kar človek podaruje.“—Vsako dobro delo mora bili za vsem pravično in pošteno, v dobrim 88 nameni za božjo čast ino izvclicanje naše storjeno. Pa to še ni zadosti. 4. Hočeš dobro delo za nebesa storiti, moraš v gtindi božji bili, sklenjen z Kristusam. Raz posvecjoce gnade božje ne moremo kaj storiti za večno izvelicanje zaslužliviga. ..Ka¬ kor mladika ne rodi, ako se terte ne derži, tudi vi dobrika storiti ne zamorete, ako v meni ne ostanete 44 — govori Kri¬ stus. „Jaz sim vinska terta, vi mladike. Brez mene kaj do- briga storiti ne premorete. 44 Jan. 15, 4 — 5. Ti grešnik pa v smerten greh padeš, se hudo vpijaniš, v nečistost prideš, sovraštvo narediš, se skuz tako djanje Kristusa ločiš, ino po cele mesence, do velike noči, po celo leto v grešnim slani (brez posvecjoce gnade božje) živiš! Glej, tvoje molitve, ktire opraviš, svete maše, ki jih slišiš, ino vse dobre dela, ki jih v grešnim stani storiš, so pred Bogam prazno klasovje, ako se ne spokoriš ino v gnadi božji ne vmerješ. Koljka zguba! koljka škoda! Kako potrebno je, se po storjenim grehi brez vse odloge z Bogam spraviti! „Brez mene — pravi Jezus —- ne morete nic storiti. Ostanite v moji ljubezni!* 4 Jan. 15, 5 — 8. III. Ljube duše, poglejte še enkrat lepo polje želve Gospo¬ dove, ktira pred nami leži. Snopja dobrih del obilno za nas zori. Kako je, ali smo že kaj veliko naželi? Bomo kaj veliko dragiga snopja z sebo nesti imeli, kedar v dolgo večnost pojdemo? — Smert bo z svojim nevsmiienim šerpam zdaj eniga, zdaj druziga nas požela, ino angeli božji bojo na žetvi snopje izberali. Prazno klasje, ktero zernja dobrih del nima, bojo odbrali, v snopiče zvezali ino zažgali; dobro, polno klasje dobrih del bodo zhranili v Gospodovo žitnico svetih nebes. Oh bodimo zvesti delavci Gospodovi! Naj si ravno večkrat jokaje sejemo, de le nekdaj veselo svoje snope domo ponesemo. Ako ravno borno ino niško na tim sveti živimo, le skerbimo, de bogati dobrih del u večnost pojdemo. Amen. 89 Od svetosti ino mogočnosti Jczusovfiga imena. Branje iz djanja apostolskima 4, 8 —12. Weli l«o sto ino sto jezikov (Šprah) je po vesolnim sveti; ni človeka pod soncam, hi bi vse znal. Veliko jezer besed, je u vsahim jeziki; težko se najde kdo, ki bi besede vse le svojiga materniga jezika razumih Pa vender je ime po vsih znanih jezikah zvano, od viši angela Gabrielu pervič imeno¬ vano, pred katerim se vse kolena priklanjajo, onih, ki so v nebesih, na zemli in pod zemljo — presveto ime, ktiro po vsih deželah ino per vsih znanih narodah prečudno slovi — oh, naj bi ga vselej z častjo ino z svetim straham izgo- borili tudi mi: presladko ime Jezus, kateriga nebeška viso¬ kost ino božja moc se nam v denašnirn branji apostolskiga djanja tako čudno pokaže. I. Prej ko se je Jezus tiga sveta ločil ino v nebesa pover- nil, je zapovedal svojim licencam jili po vsim sveti, učili vse narode ino kerstili. ,,V mojim imeni bole čudeže delali, na bolnike roke pokladali, ino zdravi bojo — jim je djal. Mark. IG, 17 — 18. Kako lepo de se jim je la obljuba iz¬ polnila, beremo v apostolskim djanji 3, I —8. Pcler ino Ja¬ nez gresta neko večerko ob treh po poldne v Jeruzalemski tempel h večernicam. Na lepih vratah hrom vbožec sedi, ki ni vse svoje žive dni na noge stopil; vsako jutro ga na vrata prineso vbogajime prosit. Tudi Petru ino Janezu roko po. moli zaupaje kak božji dar prijeli. Prijel je, pa veliko vec, kakor je mislil. Sv. Peter mu reče: „Poglej v naji!‘‘ Milo ju 80 berač gleda; in Peter mu pravi: ,,Zlata ino srebra nimam; pa kar imam, to ti dam. V imeni Jezusa Nucurenskiga vstani ino hodi! 25 po Kristusovim rojstvi so bili v mesti Antijohiji na jutrovim grozovitni potresi. Veliko hiš se je poderlo ino ljudi podsulo. V treh letah, ko so si Antijohenci še le neko- ljko odihnili, se začne zemlja zopet mekiniti. Mestlani se ne vejo komo djati od prevelikiga strahu. Ker per ljudeh po¬ moči bilo ni, se obernejo h Jezusu, ino nad vsake podvoje zapišejo presveto, mogočno ime Jezus. Moč liga imena jih je nesreče olela. Za to še zdaj to presveto ime visoko na turnih imamo, pa tudi na čednih banderah v procesji nosi¬ mo, in ga na hišne vrata pišemo. Oh naj bi imeli presladko ime Jezus tudi v svojim serci zapisano! Jezus je noš Izveli- čar, naš vsemogočni pomočnik. ,.Si betežen, ino te bolečine hudo vijejo, te slabe misli obhajajo, te je groza alj strah, te dvomi (cvibli) zoper vero nadležvajo, zakliči Jezusa, olj saj v misel ga vzemi. U vsih težavah ino nevaršinah, v Stra¬ hih, naj bo na poti alj v samoti; z eno besedo, bodi si kjer rad, izreci ime Jezus, pa ne samo z ustmi, ampak tudi v serci; gotovo ti bo pomagalo. 44 Sv. Lorene Justinjan. Oh naj bi mladenči ino dekliči v skušnjavi ino v nevaršini greha serčno zaklicali: „Jezus, pomagaj!’ 4 koljko bi jih grehu vbra- nilo se, ktiri brez tiga v greh padejo in večidel v grehi oblečijo. Ako boš skušan, reci:,.V imeni Jezusa poberi se od mene! 44 uči sv. Anton Padvan. Ino kakor je David Goljata premagal v imeni Gospoda, premaga kristjan hudiča v imeni Jezusa. Sv. Avguštin. 3. Presladko ime Jezus je pa tudi nar svetejši ; le * nar veči častjo ga izrekajmo. Judje niso božjiga imena Jehova nikolj izrekli; toljka groza jih je bila pred njim; mi pa nar svetejši ime Jezus, pred katirim se vse kolena priklonejo, _ lnl< pogosto brez pomislika, ne le v šali smeje, ampak clo v jezi izrekamo. Zovi nar porednejšiga sromaka po imeni brez vse potrebe za smeh, znzlo bo ti vzel; kralja vsih kral¬ jev sipa ponidama klicali upaš? Hočemo presveto ime Jezus prav vredno spoštovati, mormo vse nase djutije ino nehanje v njegovim imeni začeti ino končati. V imeni Jezusa vstani ino vleži se, se dela loti ino zgotovi ga, pojdi iz doma ino se h domu poverni, kakor sv. Pavl uci: ,,Vse karkolj delate z besedo alj z djanjam, vse storite v imeni Gospoda Jezusa Kristusa, ino zahvalite Boga Očeta skuz njega.“ Kolos. 3,17. — Hočemo presveto ime prav častiti, se imamo molski od¬ kriti, zenske priklonili, kedar presveto ime Jezus izrečemo, alj izreci cujerno. Se pa na poti srečamo, v hišo (hram) pridemo, alj slovo vzememo, po stari keršanski šegi poz¬ dravimo se, rekoč: ,,Hvalen bodi Jezus Kristus J (l Lepšiga pozdravlenja ni, pa tudi boljšiga ne, ker ni imena pod son- cam, v katerim bi izvelicani bili, kakor ime Jezus. — Pa¬ pež Sikst V. so sto dni odpustkov dovolili vsakmu, kteri po nemško alj po slovensko, alj v kakoršnim jeziki rad pozdravi z tim besedami: Hvalen bodi Jezus Kristus! Ino kdor na to odgovori: Amen, vekomaj! ravno ta odpustik zadobi. Kdor pa navado ima vselej tako pozdravljati, posledno uro po¬ polnoma odpustik zadobi, če presveto ime Jezus ino Marija izreče, saj v serci, ako z ustmi ne more, in svoje grebe ožaluje. Po tim sveta cerkev želi, naj bi vsi z Jezusam sklen¬ jeni njega ljubili zavolj njega samiga, vse ljudi pa zavolj Jezusa. III. Ljube duše, bratje ino sestre Kristusove! kaka je? Ali kaj občutite sladkost, imenitnost ino moč prcsveliga imena Jezus? Jiši v težavah prijatela, kakor Jezusa ga ne boš naj- dil nobeniga. Klici v sili v pomoč kogar rad, ne boš imel pomočnika bolj mogočniga. „Kaj ti zamore dati svet brez Jezusa? Brez Jezusa biti je živi pekel, biti z Jezusam je vesel raj. Bo ^Jezus z tebo, tebi noben sovražnik škodvati ne bo zamogel. Kdor najde Jezusa, nar veci zaklad (šac) najde, drago blago nad J vse blago. Kdor Jezusa zgubi, silo veliko zgubi, več kakor bi ves svet zgubil. Revcik je, kdor brez Jezusa živi; nar bogatejši je, kdor si je z Jezusam dober.“ Tom. Kemp. Oh prešinilluke j tud ljuba zlogu ulj zusfopnost jih ima. Nar perva sovražnica lepe zastopnosti je ošabnost alj prevzetnost. klica človeka podpi¬ huje, kakor bi vec od vsih drugih vedel, ino boljši ko drugi bil. Ošabnost stori, de se clo tern narašn in povzdiguje crez vse druge drevesa. Ošaben človek je piker; vsaka žal bese¬ dica ga pikne. Pred njoj sv. Pavl svari, ter piše: }} Bralje! ne imajte le sami sebe za modre } ampak pomislite, de drugi tudi kaj vejo. Naj bi pa tudi manj vedeli kakor mi, jih za- nicvali ne smemo. Veci razumnost ko človek ima, vcci rajt- nigo bo od nje dajal. 2. Drugi sovražnik lepe zastopnosti je sovražtvo ino masi¬ ranje, kedar človek hudo z hudim povracuje, ino si tak 93 svojo jo7.o hladi. Toka novsmilena šega je bila por divjih Ilajdah ino je še. Col rod novoriiih Indjanov se vzdigne nad svoje sosede, za m a liga razžalerija del grosovilne hoje imajo, ino cele rode pokončajo. Ter kristjanih ne sme loka bili. Xikomur ne povručujle /indigu z hudim — opomina sv. Pavl. Prizadevaj le .vi ne le pred Dogam, v cerkvi per službi božji alj pa v molitvi doma, olj le znotraj v svojim serci dobro delati, ampak /udi v pričo ljudi si bodite dobri. (( Udor hoče lepo Bogu služiti, si mora tudi z pošlenmi ljudmi dober biti. Udor ljudi hudobno žali, se tudi, Bogu zameri. 3. Tretja sovražnica lepe zaslopnosti je huda terma v raznih mislih. Udor se prelerdo svoje terme derži, se z svo¬ jim bližnim ne bo lehko zaslopil. Ložej zid pretrupleš, ka¬ kor termasto glavo prepričaš. Takim ljudem veli sv. Pavl odjenjati v rečeh, ki niso zoper božjo alj cerkveno postavo, ino se škoda duši ne godi. Boljši je ljubi mir, kakor pa prazen prepir. ,,Ako je mogoče, kurje per vas ležeče, irnajle mir z vsimi ljudmi.“ Oj zlate besede svetiga Pavla! Ujer ni mirnih ljudi, ni božih otrok; Bog je oče miru, ne prepira. 4. Kuj pa je storiti, ako se nam krivica godi, nas hude besede pikajo, se našiga blaga krivična roka loti. alj se nam pravica ne da? Lepo prijazno se pošvurali •, ako to ne po¬ maga , svojo pravico če je potreba per gosposki pojiskuli; če je pa tudi to zabstonj, svojo pravdo Bogu izročili. ,,Ne mašujte se sami, ne deluj/e sami sebi pravice, ljubeznivi — sv. Pavl veli — ampak daj/e prostor jezibozji, naj Bog pra¬ vico naredi ; zakaj že v starim zakoni Bog pravi: ,,Meni gre mašvanje, jaz bom povernilr e V. Mojz. 32, 35. Udor v jezi svojo pravico terdi, lehko bližnimu krivico stori; jeza je slepa ino maštvanje gluho. Bog bodal vsakitnu po zasluženji, če ne tukaj, pa u večnosti tam. 5. Ako se nam krivica godi, ino se hočmo po keršansko maštvali, svojim razžulnikum hudo z dobrim po čemimo. „Je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti, ako je žejen, mu daj piti} če boš to storil, mn boš žerjavco na glavo nosil,“ in vest ga bo pekla, de ti je hudo storil. — To storiti se brani naša slaba nuloraj pa gnada božja ji naj pomaga dopolniti, kar sveta vera uči. Kristjan! ne daj se huainiu (nagonu) pre¬ magali, lemuč hudo z dobrim premagaj. Stori po izgledi Jezuso¬ vim za hudo svojim sovražnikam dobro, tak bož živel z Bogam v prijaznosti ino v lepi zaslopnosti z vsimi poštenimi ljudmi. »o II. Veliko hudiga vunajna vojska prinese, in po pravici se imenuje šiba božja; pa še huji reci znolrajna vojska napravlja, ktiro domači med sebo imajo; ona jim nar drajši reč po¬ konča: lepo zlog o, ljubo zaslcpnost. 1. Haj je nar boljši blago, kliriga zakonski imajo? Ali imenitno stanovanje? — lepi hrami? —• polne zhrambe blaga? — Premoženje zakona ne stori srečniga, ampak lepa zaslopnosl moža ino žene. Ljudje ne pravijo: ta dva sta srečna, imata vsiga dovolj; ampak mož ino žena se za ljubo imata, njuni zakon je srečen. — Oh kako hudo dela neroden za¬ konski mož, ki svojo ženo pika, rekoč: Koljko si mi pa pri¬ nesla? Kako neumno žena ravna, ki možu sponaša: Pokaj si me pa v revšino spravil? jN isi mi druzga dal, kakor otroke. Žena možu beseduje , mož pa ženo prelepa- Zena začne bole¬ hati, mož pa pijančiti. Od jeze mož zboli, od žalosti žena onemaga. Stariši takiga zakona grejo mladi zemljo gnojit, otroci pa srote ostanejo. Kjer v hiši lepe zastopnosti ni, je zakon pol pekla na sveti. — Poglejte nepokojni možje ino hudobne zakonske žene Marijo ino svetiga Jožefa v borni Nacaretanski bajtici. Nista bogata, pa vender vesela; pre¬ ganjana sta in v ptujo deželo bežita, pa vender srečno živita, ker sta eniga serca; in sam boži Sin Jezus rad per njima prebiva. Bog bo tudi per vas, zakonski vi, ako bo lepa za* stopnost med vami. 2. Kaj prinese starim vesele dni, ki svojim mladim po¬ hištvo prepustijo? Ali lep prevžitek (auscug), kteriga imajo? ali velike pravice, ktire si izgovorijo? — Kaj da mladim srečo per gospodarstvi, ktiriga od svojih starih'prevzemejo? Morebit lepa kmetija? veliko premoženje brez dolgev? Sama lepa zaslopnosl prinese starim vesele dni, mladim pa srečo. — Kjer stari mladim vsaki dan oponosijo, koljko so jim zapustili — mladi pa starim žlice štejejo ino jim vsak večer slovo dajejo rekoč: Si pa drugej poskusite; nam je tako hiša pretesna — kjer se poslednič celo tožujejo, in po kanclijah pravice jišejo, oh tam je slaba! Mladi starim jamo koplejo; ino če mladi pervi v njo ne padejo, si vender svojo srečo zagernejo. Blagoslov šterte zapovedi božje ne bo njih del. Za mirne ljudi je bajtica zadosti prostorna; za nepokojne je velika bajta pretesna. 97 3. Družina! kaj stori srečen tvoj stan? Alj imenitna, dobra služba? Ali velik zaslužik (Ion)? Visoke službe so rade nevarne, velik zasluzik je zapeliv. Le čedna zas topnost med družino službo veselo ino srečno stori. — Kako gerdo torej besedlivi hlapci in dekle ravnajo, ki se med sebo zasegajo, si v jezi slabo očitajo, gospodarju in gospodinji besedujejo, za majhno reč veliko sovražtvo napletejo! Delo se veci del z jezo začne, z kletvico dokonča. Na mesti veselih pesmi je kreg — na mesti molitve je kletev per taki nesrečni hiši, kjer med družino poštene zastopnosli ni. „Pač je res boljši kos suhiga kruha v miri, kakor slanine (koline) polna hiša v prepiri; skleda zelja v ljubezni je boljši, kakor pitan vol v sovražlvi.“ Prip. 15, 17. 17, 1. 4. Kaj daja pravo srečo soseski ? Ali lepo polje? veliki travniki? Košate planine (hoste)? ali visoke vinske gore? Kjer med sosedmi lepe zaslopnosti ni, je nar lepši kraj divja pušava. Ze zjutraj na teše se sosede per studenci (štepihi) prepirajo, ino pozno v mrak se sosedi na polji kregajo. Za kokoši del, ktira pod sosedovo streho iznese, alj pa sosede gredo razpraska, hudobna gospodinja celo ves naropoce; zavolj živinčeta, ki grede na sosedovo stopi, se možje skre¬ gajo, se otroci čertijo, hlapci hlapcam grozijo, dekle od hiše v hišo naročila (pošte) nosijo. Vas, kjer lepe zastopnosli med sosedami ni, se zkratkim v živo gnezdo kušarjev ino kač premeni. „Majhne reči v zlogi izrastejo; nar veči reči v prekarstvi razpadejo 44 — pravi sv. Jeronim. Za to sv. Pavl opomina: ..Bodite ene misli med sebo, nikomur ne povra- čujte hudiga za hudo. Prizadevajte si za dobro ne le pred Bogam, ampak tudi pred vsimi ljudmi. Kar je mogoče, imajle. koljkor vas zadene, mir z vsemi ljudmi. 44 Rim. 12, 16 — 18. Svoje dni se je imeniten gospod naveličal med nepokoj- nimi mestlani živeli, ino se v neko ves preseli. „Med kme- tami — je djal — bom saj mirno živel.” V kratkim pa čuje, kako se tudi vešani kregajo, ino v nepokoji živijo. Milo nad tim izdihuje rekoč: „Hudobno seme pač povsodi raste, do¬ kler svete čednosti sad malo kde dobro izhaja. 44 — De so se pa ravno sosedje med sebo rinkali, gospoda so le vsi radi imeli. Hlapec se timu čudi ino gospodu veli: „Kako je to, de vešani med sebo neprenehama v boji živijo, z vami se pa toljko lepo zastopijo? Prijatel! — mu gospod reče — celo Apost. Hrana. 1. Del. 7 98 lehko je to. Jaz na svoje slabosti gledam, ino pred svojim pragam nar prej pometam; za to ne vtegnem druge dražiti, Me sosed eno uro na cesti delati sili, raj po dve uri delati dam, kakor bi se prepiral. Se mejaš potoži, de mu na polji moje drevo senco dela, ga rečem hitro posekati ino zožgati, Če me bližni z besedo zaseka, mu za žerko prijazno odgo¬ vorim. Glej, tako se z vsemi lehko zastopim.“ — V resnici! ta je prava keršanska modrost. Hočemo tudi mi v lepi za- stopnosti živeti: 1. Mormo eden z drugim poterplenje imeti. Vsaka hiša ima svojo sončno ino seneno stran, vsak človek svoje slabe, pa tudi dobre lastnosti. Ni tako hudobniga, de bi v kaki reci dober ne bil; pa tudi tak dober noben ni, de bi se kaj ne pregrešil. Poterpite torej zakonski vi — hlapci in dekle — sosedje ino sosede drugi z drugimi, ino ne samo sla¬ bosti — ampak tudi dobre lastnosti na tehtnico (vago) po¬ ložite. „Eden drujiga butaro nosite — uči sv. Pavl — ino tako hote postavo Kristusovo dopolnili.“ Gal. 6, 2. 2. Varjmo zaliti, kedar ni potreba} razžalenje duši rane dela, ki težko celijo. Slabi kristjani (hinavci) so, ktiri v cerkvi vse svetnike omolijo, doma pa domače ino sosede ogrizajo. Taki Boga huj žalijo, kakor neverniki. Kedar se nam pa primeri, de koga neprevidama razžalimo, naj sonce v božji gnadi ne gre, poprej ko se z njim zopet spravimo. — Dva pušavnika sta se svoje dni objiskala ino pogovarjala, kateri bi lepši živel? Pervi je djal: „Kar sim v pušavi, nisini meseniga okusil.“ — Drugi je rekel: „Jaz se nisim vlegel, kar sim pušavnik, prej de sim se spravil, če sim se z kom sporekel. Oče! — mu pervi odgovori — li lepši živiš, ko jaz. Vaša jeza naj mine pred sončnim zahodam.“ Efez. 4, 2(i. 3. Imamov hiši alj v soseski hudobniga človeka, katirmu, kakor pravijo že kerv ne da v ljubim miru živeti, imajmo ga za pokoro, na mesto vic. Sv. Lidvina je 38 let bolna bila, de ni iz postele mogla. V svoji dolgi bolezni je pa še silo hudobno svakinjo imela , ktira je vbogo devico kregala, klela, clo ji v lice pluvala. Svetnica je vse voljno poterpela, ino serditi sitnobi besedice odgovorila ni. Vprašajo sveto bolnico, zakaj to terpi? Odgovori jim: „Za to, ker me Jezus tako uci. Naj njo moja poterplivost poboljša. Taki ljudje nam dajo priložnost se v dobrim poterditi, ino veliko tlobriga zaslužili.“ 99 4. Ako se nam krivica godi. ne jezimo se, ne sovražimo ino ne podajmo se v pravde. Ce z iepim ne poravnamo ino z nasprotnikam kaj ne opravimo, jioterpijmo krivico v imeni božjim; Bog nam bo obilno ino lepo poveriti). Lepo zastop- nost med ljudmi Oče nebeški nar lepši plačuje. Lep izgled ljubeznive miroljubnosti med žlahtoj ino soseskoj nam je zapustil bogaboječ očak Abraham. 1. Mojz. 13, 5 — 17. III. Abraham ino njegov stric Lot sta z svojo družino v enim kraji živela. Veliko goveje živine ino drobnic sta imela, ino kraj jima je pretesen hodil. Pastirji dveh gospodarjev so se prepirali, kedar so na pašo alj pa napajat gonili. Miroljuben Abraham na to Lotu lepo prijazno reče: „Ljubi moj, nikar de bi med nama ino med najnimi pastirji prepir bil; saj sva brata. Glej, ves kraj je pred tebo: prosim te, loči se, kamor ti dopade. Greš ti na levo, pojdem jaz na desno; poj- deš ti na desno, grem jaz na levo.“ Lot deželo ogleda, vidi kraj za Jordanam lep ko božji vert, ino taj potegne; Abra¬ ham pa v slabšim kraji ostane. Tako se ločila v lepim miri. Bog se na to Abrahamu prikaže ino mu reče: „Povzdigni oči ino ogledaj se iz tiga kraja protje jutru ino večeru, protje Severju ino jugu; vso deželo, kar njo vidiš bom tebi ino tvojemu zarodu dal, ino pomnožil bom tvoj zarod, de ga bo kakor prahu na zemlji. Vstani, ino hodi po deželi, kakor je dolga ino široka; hočem njo tebi dati.“ Tako lepo dober Bog miroljubnost ljudem plačuje. ,,Blagor krotkim; zakaj oni bojo zemljo posedli.“ Mat. 5, 4. Poglejte tudi vi, preljubi sosedje ino sosede, na jasnim nebi po noči mirno sosesko miljon ino miljone svetlih zvezd, kako lepo mirno berlijo in svoje čudne pote hodijo. Tako lepo, mirno ino ljubeznivo naj tudi tečejo vaši dnevi na tim sveti, de se bote enkrat svetili tudi v dolgi večnosti; zakaj: ..Zveličani so mirni; oni bojo otroci božji imenovani.“ Mat. 5, 0. Amen. ‘ 7 * 100 st. ima dimm m sr, m SMiw Od prave ljubezni bližnigci. Branje iz lista svetiga Pavla na Rimlane. 13, 8 —10. JOraga nam je jiskra, ki ogenj vnema, de^sejgrejemo ino kuhamo. Draga nam je sončna luč, ktira nam svetlobo ino toploto daja; brez nje bila bi večna zima ino noč. Se dražej nam mora biti prava, živa ljubezn človeškiga serca, ona jiskra nebeška, ktira človeka Bogu podobniga stori, svet polepša ino nebesa razveseli. Kjer prave ljubezni ni, tam je dušna tema in smert. „Kdor ne ljubi — uči sv. Janez —• ostane v smerti.“ J. Jan. 3, 14. Za tiga del sv.* apostel Pavl pravo keršansko ljubezn toljko sercno priporoča, kakor v denašnim branji slišimo. I. 1. Sv. Pavl pred vsim ljudem pravico priporoča. Kdor po pravici ne ravna, vsakmu ne da, kar mu gre, dacje ne odrajtuje, mute ne plačuje, ne spoštuje viših ino gospodam časti ne skaže, tudi bližniga ljubil ne bo. ,,Bratje, uci sv. Pavl, nikomur kaj dolžni ne ostajajte, razen ljubezni, de se med sebo ljubile.“ 2. Človek priden ino zvest svoje dolge po malim plača; j dopolni, kar pravica od njega terja. Sama, gola pravica pa za nas kristjane še ni zadosti; med nami mora tudi ljubezn biti. Prava, keršanska ljubezn je za kristjane toljki dolg, de ga vekomaj ne doplačamo. Za to sv. Pavl veli: ,,\obenimu kaj dolžni ne ostajajte, razen ljubezn. Ljubezn vse dobro v sebi ima j ino kdor bližniga prav ljubi, postavo dopolni in vse druge zapovedi stori. 3. Veliko ljudje od ljubezni govorijo, pa malo jih pravo ljubezn pozna. Nečistniki si prisegajo, de se ljubijo; alj zakaj? De prešestujejo. Pjanc pjancu terdi, de ga za ljubo 101 ima; alj vpijam" ga, mu zdravje kali imo ga v greh zapel¬ juje. Jigravc (špilavec) tovarsu laže, de ga ljubi. Njega ne ljubi, ampak njegovo mošno, dokler njo ne izprazni. Lizun se nam prilizuje, kakor bi nas ljubil, ter v pričo nas me¬ deno govori, za herbtam nas pa opravlja. Sosed sosedu pravi, de ga ljubi, tudi v djanji pokaže, de se prikupi; pa le sosedovga blaga želi, de bi se ga v pravim časi polastil. Kdor tako ljubi, on ne ljubi, ampak le skrivaj sovraži. „Kdor tvojiga blizniga v resnici ljubi, kakor sam sebe — uči sv. Pavl — ne prešesluje, ne vbija, ne krade, krivo ne priča, ino kaj hudiga bliznimu ne poželi ino ne stori. Vse prepo¬ vedi, ki to ino tako prepovejo, so v nar veči zapovedi lju¬ bezni zapopadene: Ljubi blizniga, kakor sam sebe. Prava ljubezn ne zeli ino ne dela hudiga. 4. Bog je ljubezn vsakmu človeku v serce zapisal. Ljubi Boga' crez vse, ino bližniga kakor sam sebe: to vsakdo ob¬ čuti ino lehko ve, ako še ni svoje blage natore celo zadušil. Hdor pa to ve, ino zvesto dopolni, dopolni vse druge zapo¬ vedi alj postave, ki jih imamo do Boga ino bližniga. Za to pravi sv. Pavl: „Spolnenje postave je ljubezn.“ — Ali pa mi pravo keršansko ljubezn tudi poznamo? Ali njo imamo? II. Prava keršanska ljubezn je nebeško drevo, ktiro ima tri verhe. Pervi verh nar viši, sega od zemle do svetih nebes ino ljubezn božjo pomeni: Ljubi Boga crez vse. Dva druga verha sla si tovarša ino verstnika, enako visoka. Na desnim raste ljubezn sebe samiga, na* levim ljubezn blizniga. Vsi trije verhi imajo svoje postave, prepovedi ino zapovedi. Hdor eno zapoved prelomi, vcesne vejo zeleno, ino rani živo drevo prave keršanske ljubezni. Ne ljubiš Boga, alj sovražiš bliž¬ niga: skuz to en verh odsekaš, drevo žive ljubezni bo seh- nilo ino se posušilo. „Bog je ljubezn — uci sv. Janez — ino kdor v ljubezni ostane, v Bogu ostane, t ino Bog v njem." I. Jan. 4, 16. „Kdor ne ljubi, ostane v smerti.“ J.) Jan. S, 14. „Če kdo poreče, ljubim Boga, ino bo svojiga brala sovražil, je lažnivec. Zakaj kdor svojiga brata ne ljubi, kteriga vidi, kako bo Boga ljubil, kteriga ne vidi? To zapoved imamo od Boga, de kdor Boga ljubi, mora tudi svoiitra brata !iu- biti.“ J. Jan. 4, 20 — 21. J 102 2. Kuj mormo pa storili, de bližniga prav ljubimo? Bliž¬ nimu vse dobro želeli, in po premoženji tudi storiti. Sovra¬ žen človek je, ki bližnimu hudo želi, mu ne odpusti, če ga razžali, se veseli, kedar bližniga nesreča zadene, vi d i ti pa, de bližnimu sreča potegne, ga žalosti. Človek, ktiri drugih hvale slisali ne more, od drugih malo prida, veliko pa hu- diga ve, je kakor Kajn v svojim serci vbijuvec, in nima prave ljubezni. Dobro mislijmo torej od svojiga bližniga, perzanes- livo sodimo ga, kar je mogoče. ..Ljubezn ne misli kaj hu- diga. Naj qam vsak človek dober velja, dokler se hudoben ne skaže. 3. Kdor bližniga ljubi, rad od bliznih ljudi le dobro go¬ vori; samo sovražnik na vsesa vleče ino jiše, kaj bi hudiga zvedel ino bližniga ob poštenje pripravil. — Zakaj se v to- varšijah nar pogoje le hudo od bližniga govori? Ker prave ljubezni med nami ni. Zgovorn sosed pride, se za mizo vsede, Brado povslanja in perpoveduje, kako se je včeraj Jur napil, koljko je Anže zajigral, kako seje Luka tepel i. t. d. de si ga ravno nihčer naprosil ni, takih reči oznanvati. Hla¬ pec za žlico prime, po malim zajema, ino po časi je, ter perpoveduje, kaj se je per sosedi godilo, ino kar so v ne¬ delo večer v lituži (kerčmi) govorili. Pastirji na vodo pri¬ ženejo, po pol ure stojijo ino si perpovedujejo, kar so od domačih slabiga čuli. Dekle grejo po vodo, in per studenci polne vedre vode na glavi deržijo, ter si dopovedati nikolj zadosti ne morejo. Ako poslušaš, kaj se pomenvajo, boš sli¬ šal sploh slabe reči, črez bližniga čast ino dobro ime, Ino taki pogovori se imajo ne izdehvaje nad zmotami bližniga, ampak za kratek čas, za dobro voljo Ob, kde je per takih ljubezn bližniga! Tudi beseda človeka vbije; ino kdor brez potrebe črez bližniga hudobno marnje, on je tat časti, ino dobriga imena vbijavec. , • * '/ 4. Ljubezn do bližniga hoče, de neredne podučiš: oče sina, mati hčero, gospodinja deklo, hlapca gospodar, i. t. d. Kdor bližniga ljubi, tudi hudiga ne zamolči, ki ga nad njim zapazi, ampak posvari; ino kar ne more alj si ne upa, druge naprosi, alj pa višini pove, de posvarijo, naj bi se bližni poboljšal. To nas Jezus uči, rekoč: „Ako greši zoper tebe tvoj brat (bližni), pojdi ino posvari ga med sebo ino med njim samim. Ako te posluša, si pridobil svojiga brata. Če te pa ne posluša, vzemi z (eboj še eniga alj dva, naj v ustih 103 dveh aij treh prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, po¬ vej cerkvi," to je visim, starišam, gospodarjam, duhovski alj deželski gosposki, komur je tvoj hližni v strahu. Mat. 18, 15—17. Kdor le za herbtam graja (tadla), ni prijatelj in kdor v jezi tožuje, sovraži. Kdor pa podložne za hudiga del pokrega, tovarše in tovaršice posvari, viši pa poprosi, ako to ne pomaga, prejpostavlenim izporoci, on bližniga ljubi. „Boljši so rane, ktire nam on stori, ki nas ljubi, ka¬ kor pa goljufni poljubleji (kušleji) njega, ki nas sovraži." Prip. 27, 6. Za kratek čas drugih ljudi nikolj ne černi, ino za dobro voljo z slabostmi drugih ne šali (ne tracaj). Slabe besede ljubezn morijo. „Bratje moji, če bo pa kdo med vami od resnice zajšel, ino ga bo kdo zavernil, ima vedeti, de kdor grešnika uverne od krive poti, njega dušo smerti reši, ino pokrije veliko število grehov." Jak. 5, 19 — 20. 5. „Ako sta pa brat ino sestra gola, bosa, ino vsakdaniga živeža potrebna, reče jima pa kdo: Pojdita v miru, zagrejta se, ino najejta se; vi bi pa njima ne dali, kar je za telo potreba, kaj bi pomagalo?" — vpraša sv. Jakob. 2, 15—16. Ljubezn do bližniga se mora v djanju pokazali, ino kar je mogoče, sedem telesnih dobrih del storiti. ,,Otročiči moji — opomina sv. Janez I. 3, 18 — ne ljubimo le z besedo, tudi ne z jezikam, ampak v djanji ino v resnici." Pomagaj sosed sosedu vbogimu polje orali , ako sam živine nima; mu po¬ sodi semena, če nima kaj vsjati. Kupi bolniku kupico zdra- viga vina, ki je potreben. Obleci, alj vbuj bose otroke, de bojo v cerkvo alj v šolo mogli, če premoreš. Veš za sromaka, sroto, ktire nihče pod streho ne vzeme, poskerbi jim za ostajo (erberge). Veš de per sosedu v hudi bolezni vse leži, jidi, živino pooskerbi ino po kuhni poopravi , če ravno eno uro poprej vstaneš alj pa poznej ležat greš. Slišiš de je tvoj dober znane alj sosed po krivici zatožen ino zapert, ponesi se za njega nedolžnost ino iz ječe (vozej reši ga. Vgledaš veliko nesrečo, de gori, alj bližnimu povodnja škodo dela, ne derži križam rok, ampak pomagaj, tudi v nevarnosti svojga živlenja. „Veči ljubezn nima nobeden, kakor če svoje živlenje da za svoje prijatle." Jan. 15, 13. „Vtim smo spoz¬ nali ljubezn božjo, ker je on (Kristus) svoje živlenje za nas postavil ; — piše sv. Janez — tudi mi mormo za brate živlenje postaviti." I. Jan. 3, 16. Lep izgled take keršanske ljubezni u veliki sili nam našoča prigodba pokaže. 10/1 III. Prek velike vode na Laškim je dolg most stal, sred mosta pa zidan hram (hišica), v katerim je mostnnr z ženo ino otrocmi prebival, pa mostnino (mulo) poberal. Po terdi zimi začne vreme južno biti; sneg po gorah kopni, povodne vsta¬ jajo, ino po vodah se led vali. Po noči voda naraste, ino ko zjutraj mostnar vstane, z svojmi obežati več ne more. Od vsaciga kraja mostnice pobera, most se kosama u vodo po- dera, mostnar pa klice ljudi v pomoč, kteri po vsakim kraji po bregi stermijo, rekoč: Bog mu pomagaj; človeku nja rešiti ne bo mogoč. — Prijaha na konju bogat gospod, in strašno silo zagleda, povzdigne mošno ino svoj glas rekoč: Kdor reši otroke, ženo ino moža dve slo cekinov od mene ima. Vse tiho posluša; alj lepo plačilo zaslužit si nihče ne upa. Zdaj pride popotnik ko kmetič oblečen, vidi in sliši to strašno nevarnost, položi hitro palico na stran, prime za veslo in v čolnič skoči, ter z močno roko do mostnarjove hišce vesla. Čolnič premajhen vsih ne odnese; za to se še dvakrat do mosta poverne; ino ko tretič na suho privesla, se hišica z mostam u valove zverne. „Prejmi plačilo, moj čverst korenjak; saj si zaslužil, kar sim ti obljubil 44 — reče gospod in mu mošno ponuja. ,,Bog me ovarji plačila za to vzeti; živlenja za vse vaše zlate ne dam. Hočete vbogimu dobro storiti, dajte mostnarju, ki je ravno ob vse . 44 To kmetič gospodu odgovori; prime za pa¬ lico — ino ga videli več ni. — Poglejte, to prava ljubezn stori. Pojdite tudi vi, ino v sili ravno tak storite. Amen. _Ag_ - 'Ti v m mm m wo mmm. Od dobriga namena. Branje iz lista sv. Pavla na Kološane. 3,12 — 17. Velik razločili je med pohlevnim dežam, ki zjutraj zgo¬ daj alj pa zvečer «Hho polje pomoči ino zemljo rodovito stori, pa ined rijovatoj sončnoj rosoj, ktira polski setvi rijo. tersju pa smod alj pikec naredi ino nam’ ženile sad pokvari (ferderba). Ravno tak razločik je tudi v našim djanji med dobrim ino slabim namenam. Dober namen (majninga) je zlati dež, ki nase dela Bogu prijetne, nam izveličanske stori; slab namen je rija (arja), ki našim še toljkim delam vse za- služenje vzeme. Oh, kako potrebno je pravi namen dobro spoznati ino vse svoje dela v dobrim imeni sloriti! To mora bili naša perva skerb. Sv. Pavl torej Hološane čedno uči vse k boži časti ino v izveličanje svoje duše storiti. I. 1. Kološani alj Kolosarji so bili kristjani v mesti Kolosa na jutrovim. Sv. Pavl per njih pridgval ni, je pa veselo pra¬ viti slišal, kako radi se svete keršanske vere deržijo — zvedel pa tudi, v koljki nevarnosti so, od krivih učenikov zapelja¬ ni biti. Ker jih sam objiskat ne vtegne, jim priserčno piše, ino kersansko zaderžanje pred vsim drugim priporoča; zakaj, kakor se ljudje navadno po noši poznajo, kakign so stanu, tak se poznajo po zaderžanji, katire vere so: hajdovske , ju¬ dovske alj keršanske. ,,Bratje — veli sv. Pavl — oblecite ka¬ kor izvoleni boži otroci, sveti in Bogu ljubi, svete čednosti, namreč: perserčno vsmilenje, dobrotlivost, ponižnost, pohlev¬ nost, poterpežlivost. (( Te svete čednosti bojo naj vaše nar lepši oblačilo, po katerim se vam bo poznalo, de ste krist¬ jani. —- Za ravno to lepoto mormo tudi mi skerbeti. 2. Je perva suknja keršanske čednosti milost, tak mora po nauku svetiga Pavla druga sukna biti prizaneslivost, de ne zamerimo, pa tudi radi odpustimo, če nos kdo razžali. Perzanesile eden drujimu — opomina sv. Pavl — ino radi si med sebe odpustite, uko kateri črez koga se kaj priložili ima. Kakor je aospoa Bog vam odpustil, tudi vi odpustile. De se pa vse to zgodilo bo, imejte pravo ljubezn; zakaj lju¬ bezni je zveza alj pas vse popolnosti; kjer ni prave ljubezni, vse druge še toljko lepe lastnosti razpadejo ino stanovitnosti nimajo. d. Kjer je per človeku keršanska prizaneslivost, je tudi ljubi mir doma, brez prepira ino razkolnosti. Per takih mirnih ljudeh je veselo ino dobro živeti. Za to sv. Pavl Ro- lošanam piše: „Mir Kristusov, ktiriga nam je zapustil, naj 106 z veseljum vaše serca napolni , ker sle poklicani Jezusovi bili , duhovski udje njegoviga telesa. Za to veliko vsmilenje, kle- riga sle dosegli, Bogu hvaležni hodile.“ Oh pač srečni mirni kristjani; otroci božji bojo imenovani! 4. Kdor v miru Kristusovim srečno živeti hoče, se mora nauka Jezusoviga zvesto deržati. ,,Beseda Kristusova — veli sv. Pavl — naj med vami obilno prebiva, ino vam bodi tako rekoč domača, z vso modrostjo , de se po njej ravnate. Ne bodite žalostni, temuc prepevajte med sebo svete psalme, hi vas učijo ino opominajo, kar je prav ino Bogu dopade. Ope¬ vaj/e hvalo Bogii v svetih duhovskih pesmih, ter veseli, pa tud Bogu hvaležni bodite u svojih sereuh, de ste pravoverni kristjani ino boži otroci. — Ali kaj mi Bogu hvalo pojemo, de smo v pravi katolški veri rojeni ino izrejeni? Kakšne so naše pesmi? Cesar je polno serce, rado iz ust gre. 5. Hočemo časno ino večno srečni biti, mormo h vsa- kimu djanju dober namen storiti. „ Vse, kurkolj storile — uči sv. Pavl — naj bo v besedi alj v djanji, vse storite v imeni Gospoda Jezusa Kristusa. Hvalile Boga Očeta v imeni Jezusa Kristusa, Gospoda naŠiga.“ Tako bo vse naše djanje ino nehanje Bogu dopadlo ino nam zasluženje dalo, ako se v dobrim imeni zgodi. Dober namen je zlati dnar, ki naše dela Bogu prikupi. — Oh zakaj smo vender toljko vbogi na dobrih delah, ki bi lehko obogateli, ako bi vedno dober namen v svojim djanji imeli! Poslušajte, kako! IS. Kar je našimu truplu oko, z katerim gledamo, to je na- šimu djanju namen (majninga alj misel) pokaj eno alj drugo storimo, bolj opustimo. ,,Luc tvojiga telesa je tvoje oko. Ako je tvoje oko cisto, bo svetlo celo tvoje telo; ako je pa slabo, bo temno tudi tvoje telo — uci Kristus. Glej tedaj, de luč katira je v tebi, temna ne bo.“ Luk. 11, 35. Ta luc je naša misel alj namen. Je naša misel poštena, bo naše djanje Bogu dopadlo; je naša misel v djanji pregrešna, pred Bogam vse nič ne velja, naj še toljko ino tako lepiga storimo. Kakor senca za clovekam — gre za namenam cena naših del. 1. Dober namen (misel alj majninga) stori naše dela Boga prijetne. Kajn ino Abel sta Bogu darovala : Abel je hotel Boga z nar žlahtnejim blagam zahvalit in počastit; njegov dar je 107 dopadil Bogu. Kajn je mislil Boga z nar slabšim biagarn ogoljfati, ino Bog je njegov dar zavergel. Dva soseda cerkvo darujeta; pervi kupi drag mašni plajš, de bi ga farmani prav hvalili, Bogu njegov dar ne dopade. Drugi prinese dvoje sveč na skrivnim, se Bogu za toljko milost ino dobrot prav zahvalit, ino Bogu njegov dar dopade. — Človeka dva sta v lempel molit šla — perpoveduje Kristus. Napuhnen farizej je sam sebe hvalil ino se poviŠoval, pa tudi veci greš¬ nik iz tempelna šel, kakor je prišel. Ponižen cestnar (čol¬ nar) odpušanje grehov prosi, ino pravičen gre na svoj dom. Taka je še zdaj med nami. Mariin h službi božji hodi ker- šanske nauke poslušat ino potrebne pomoči božje izprosit, Bogu njegova služba dopade. Urban gre v cerkev se prav ogledat, kaj noviga slišat, alj kako kupčijo grede storit; ino njegov pot ni Bogu všeč. Afra in Agata greste na božji pot na zelen Travnik alj pa na veselo Goro. Afra gre, bolj brez skerbi ko doma molit, premislit grede svoje slabo živlenje, se tam z Bogam spravit ino poboljšat. Nje boži pot Bogu dopade. Agata gre, de se svojim starisam izpred oci vgene ino z svojim znide. Nje boži pot gre v pekel; veliko veci greš niča k domu pride, kakor je od doma šla. Tako, človek, dostibart tožiš, rekoč: Hodim v cerkvo, molim ino molim, pa le ne pomaga. Ali veš kaj manka? Dobriga namena. 2. Dobra misel (jmajninga') nam tudi dela, hitre krat¬ kovidni ljudje slabe sodijo, Bogu vse prijetne stori. Mojzes je v pušavi bronasto kačo postavil na visok križ, naj bi se vsaki, od gorečih kac piknen na — nj ozerl, ino skuz ta pogled ozdravil. Izraelci so v svoji trapoti jeli kačo na mesti Boga molili, ino boži služavnik Ecehija je kačo razdrobil. Ljudem to djanje ni bilo po volji; pa je Bogu dopadlo, ker seje poskusil za božjo čast. Taka se tudi per nas godi. Svoje dni so svetoželjni kristjani vsakimu apostolu praznik obhajali, so o božici ino o veliki noči po tri dni praznovali, naj bi bolj Bogu služili. Slabi kristjani so pa te Bogu posvečene dneve le z sejo, jigro, pjancvanjam ino razujzdanim živlen- jam v božjo žalcnje ino svoje pogublenje obernili. Sveta cerkev je zatorej nekoljko praznikov povegrala, Če ravno ni lenuham ino nekterim svojoglavnim kristjanam po volji bila, V mnogoteri fari imajo cerkvene šege in opravila, ktire ljudem prazno vero delajo, alj priložnost slabimu zaderžanju dajajo 10S kakor cerkvanje alj zhodi per podružencah. Berzetl fajmošter take škodlive opravila opustijo, ino prav storijo, če se ravno farmani švarajo, rekoč: „Vse bojo dol spravli.“ — Skerben gospodar svoji družini po zhodih veliko hoditi ne da, ker ve, de se tam večidel le malo prida godi; ino to Bogu do- pade, ker dohro svojim hoče, naj si ravno družina nad njim mermra, de na božje pote ne porajta. — JNe obsodile torej predpostavlenih prenaglo, ako vam po volji ino misli ne storijo; Bog bo sodil njih ino vas. Ne preklinjajte njih sklenil, ako se vam prav ne dozdevajo. Ako ima predpostav- len pravičen namen, bo vsevedjoč Bog njegovo naredilo v bukve živlenja zapisal; tebe pa, ki ga hudo sodiš alj kolneš, v pekel potisnil. 3. Dober namen naše malo vredne dela Bogu veliko vredne stori. Bog gleda več na to, pokaj storiš, kakor na to, kaj alj koljko storiš, in po nameni serca plačuje. Jezus jev tem- pelni gledal, kako so ljudje v cerkveno pušico dnarje me¬ tali; ino veliko bogatih je veliko verglo. Vboga vdova pride ino dva denarca va-nj položi, kar stori en vinar. Jezus je svojim učencam djal: Resnično vam povem, deje ta vboga vdova več dala kakor vsi drugi. Mark 12, 41 — 42. Zakaj? Dala je z dobrim namenam, iz dobriga serca, kar je pre¬ mogla. — Kako bogati bi lehko vsi vbožci na dobrih delali bili, naj bi vse še tako male reči z dobrim namenam storili! Tvoj krajcar, ki ga vbogajime daš z dobrim namenam , bo ti v večnosti za miljone zarajtan; tvoj Oče naš, ktiriga zjutraj alj pa na večer v pravi misli izmoliš, per Bogu več velja, kakor hinavca molitev petdeset let. Bog gleda na serce več ko na delo. — Je pa tvojo djanje srečno, ino ti vse lepo od rok gre, vurji se prevzeti, alj pa sam svoje hvale želeli; ona je rija (arja) dobrih del, je svetih čednost snetlivi mol. Zlato oslepi oko, svoja hvala pa serce. Na mesti svoje hvale z bogoljubnim, svetim pevcam reci: „Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak tvojimu imenu daj čast.“ Psalm. 113, 9. 4. Kako se pa dobra misel (majningaj stori? Kedar je sv. Ignaci svoje učence po sveti poslal, jim je za slovo nauk dobriga namena dal, rekoč: }} Vse h veči časti božji ino du¬ šam v izveličanje! u Te zlate besede bojo naj tudi naše. Vse nase djanje ino nehanje — veselje ino terplenje naj bo h veci časti božji in k izveličanju naših duš. — Imaš svoj stan premeniti, se ženiti alj možiti, stori h veči časti božji ino 109 Ivoji duši v izveličanje. de te misli zravno ni, bolje de se ne zgodi. Imaš otroke v šolo dati, jih oskerbeti alj po sveti po¬ slati, ne glej toljko na bogastvo, ne na imenitnost stanu; naj le h veči božji časti — duši pa v izvelicanje bo. —■ Si v hudih dvomih (cviblah), ino kaj bi začel alj storil ne veš? Izvoli in stori kar misliš, de bi h veci božji časti bilo; ne boš si vgrešil. — Hedar zjutraj zgodaj vstaneš, Bogu izroči cel dan, naj bo h veci časti božji. — Imaš težko delo, ino se ga bojiš prijeti, reci le: Bodi Bogu h časti! — ino veselo ti pojde od rok. Si pa delo srečno zgotovil, ne pozabi zah¬ valit’ Boga, rekoč: Naj bo h časti božji! Bog bo tvoje delo blagoslovil. Prej de se pa zvečer vležeš, pokrižaj se, ino pretekel dan z dobrim namenam skleni, rekoč: Bodi Bogu h časti, kar sim dones dobriga storil, alj si hudiga vžil! Glej, keršanska duša, tako bo vsako tvoje delo žlahen kamen v nebesih tebi zahranjen, vsak dan živlenja tvojiga bo v buk¬ vah živlenja ena stran dobrih del za tebe popisana. Hedar v božjo hišo prideš, toljko božjih reci slišiš ino vidiš, ki se na posvečenim altarji godijo, skleni svoj namen z namenam namestnika božiga, z mislijo vsih pravičnih slu- žavnikov božjih; glej skuz to sklenitvo boš vsih molituv ino svetih maš deležen, ktire se služijo. Oh sveta misel Cmaj- ninga), po nauki Jezusovim storjen dober namen, koljko vec ti svetoželjnim krisljanam veljaš, kakor žlahtni kamni ino cisto zlato! Lehko lehko se obudiš, ino kristjana za več¬ nost bogatiš, naj si bo še tak poreden, malo učen in zapu- šen sromak! III. Sv. Ignaci ino sv. Frančiško Saveri sta svoje dni iz Francoske ženile na Špansko hodila. Grede se jima preprost kmetic pridruži ino popotnino z njima nese. Navado sta imela sveta moža vsako jutro eno uro pred sončnim izhodam kleče mo¬ lili ino premišlovati božje reci. Njun preprost tovarš tudi v kotic poklekne ino liho ravno tak stori. Krez nekoljko dni ga svetnika pobarata: „Kaj pa delaš po celo uro vsako jutro z nama kleče ?' 1 Preprost kmetič odgovori: ,,Preprost človeče sim, tudi v šolo hodil nisim. Kaj bi premišloval, ne vem. Pa mislim sam z sebo, rekoč: Moj Bog, ta dva moža sta tvoja služavnika, jas sim pa nju nosel (trager). Ne vem kaj 110 z tebo govoriti, pa ta tvoja služavnika vesta. Z njima se torej sklenem; ino kar ona mislita in govorita, tudi jaz me¬ nim ino z njima izgovorim. 44 Timu sta se svetnika visoko čudila ino hvalila Boga, ki mnogotero modrim zakrije, pre¬ prostim ino ponižnim pa pokaže. — Tudi vi, moji preljubi, svoj dober namen (inajninjo) z sveto katolško cerkvijo skle¬ nite, ki je občestvo (srenja alj gmajna) Svetnikov, in vsiga dobriga, ki se v katolški cerkvi stori, bote deležni. - Oh naj bo torej prava, živa ljubezn med nami, in karkolj sto¬ rimo alj opustimo, naj bo h veci časti božji ino dušam v izvelicanje. Amen. - ## - o Od treh hozih čednost. Branje iz lista sv. Pavla na Tesalonieane 1, 2 — 10. 3Pred nekoljko letmi so Estrajhski rudarji (možje ki se na rudo poznajo) po jutrovih deželah rude jiskali od Egip- tovskiga podkralja naprošeni. Na goro Libanon pridejo blizo neke vesi. Sonce v božji gnadi zahaja, ter se po starih ime¬ nitnih cedrah ozira, ki še po redkim na imenitnim Libani rastejo. Vse je tiho, kar se prijazno zvon oglasi ino večno luč oznani. Vešani, ki se ravno iz polja spravljajo, lepo večno luc molijo. ,,Kako veselje bilo je to za nas — piše rudarjev eden — slišali prijazen zvon, videti pravoverne kristjane. Smo mislili, de smo per svojih ljubih sosedah doma. — Kar je zvonov glas, to je slutje ljudi. Kakor zvon lepo alj pa slabo poje, se tudi od nas cuje, ali smo dobri alj slabi kristjani. Oh, de bi zaslužili tudi mi ravno tako pohvaleni biti, kakor sv. Pavl v svojim pismi Soluncane pohvali. I. 1. Tesalonike (Solunje) je bilo imenitno teržiše (terško mesto) ob srednim morji, kamur se je zhajalo iz vsih zna¬ nih krajev čuda veliko ljudi. Sv. Pavl v Tesalonike perpridgje ino le kratko tam uci. Judje, ki so v tim mesti birali, se spuntajo ino svetiga Pavla prisilijo, de se iz Solunskiga- mesta vmakne. Skerbelo je pa svetiga Pavla za verne, ktire je bil kerstil, de bi se ne preplašili. Pošle torej Tita, svo- jiga tovarša pozvedit, kako se nosijo. Tituz mu veselo po¬ vest prinese, de se Solunčani svete vere terdno deržijo ino tako dobri kristjani prihajajo, de njih lepo ime po vsih zna¬ nih krajah slovi. Od veselja jim na to sv. Pavl to slavno pismo pošle, v katerim jih pohvali rekoč; „Bratji Kristu¬ sovi! bodi Bog hvalen, de mi je dal vam sveto vero ozna¬ niti, ino vas toljko kerslili. Za to veselje, ktiro z vami imam , nikolj Boga zadohvaliti ne morem; vas pa tudi vedno pomnim v svojih molitvah. Nikolj vas pozabil ne bom, ker sli¬ šim, kako se vaša vera lepo v djanji kaze, kako se trudile nauke svetiga evangelja spolniti, kako de je goreča vaša lju¬ bezn, v kateri se trudile; — kako lerdno je upanje vaše doseči, kar nam je obljubil naš Gospod Jezus Kristus pred Bogam, našim Očetam. <( — Te tri nar imenitnej čednosti: vera, upanje ino ljubezn, za katerih del sv. Pavl Solunčane pohvali, so terji nar imenitne j stebri izvelieanja našiga. Bog daj, de bi tudi med nami ravno tak lepo cvetele, kakor per Solunskih kristjanih! 2. Vera, upanje ino ljubezn so od Boga človeku vlite čednosti; one so božji dar. Zato pravi sv. Pavl: ,,Dobro vemo, ljubi bratje, de ste od Boga ljubleni ino izvoleni, ker je Bog moje oznanvanje evangelja v besedi z močjo čudežev skuz svetiga Duha poterdil Gnada božja se je med vami, kakor veste, v obilnosti pokazala , dokler sim per vas bil. u — Ljubi Oče nebeški! ali se smemo nadjati (troštati), de smo tudi mi tvoji ljubi otroci? Daj nam znamnje de smo tvoji! 3. Pravi božji ljubeji se morjo skuz zvesto posnemanje božiga nauka skazati, kakor verni Solunčani, katerim sv. Pavl priča: „Vi sle postali naši ino Gospodovi (jJezusovi) posncmavci: kakor ste nas slišali ino videli, sle tudi vi sto¬ rili. Naj so se vam ravno za vere del velike nadloge kazale, ste vender besedo božjo z veseljam svetiga Duha sprijeli, ino sle po svojim keršanskim zaderzunji predpodoba alj izgled vsim vernim postali, kteri po deželah Ahaje ino Macedonije živijo. Od ras se je razglasila beseda božja skuz popotnike ne le po deželi Macedoniji ino Ahaji, ampak po vsih znanih krajih se je sveta vera od vas razznanila, ter pripovedujejo, 112 kako sveto vero vi v Boga imate. Toljko lepiga se od vas po sveti govori, de meni potriba ni, kaj več hvale od tigu rečle. ci — Pač pridni so morli Solunčani biti, de jih sv. Pavl toljko hvali! —• Ali vas duhovski pastirji tudi tak hvalijo? 4. Dobri kristjani naj posebno dve lastnosti imajo: hitro vbogali, ino v dobrim stanovitni ostatij kar so Soluncani storili. „Popotniki oznanujejo — pravi sv. Pavl — kako radi ste nas sprijeti, kako hitro svoje goljufne malike zavergli, ino se obernili k pravimu zivimu Bogu, le njemu sluzit ■ — ino kako stanovitni čakate na prihod Jezusa božiga Sina, ki nas je rešil prihodne jeze večniga pogublenja skuz svojo smert na krizi , od smerti vstal , v nebesa šel. ino bo od ondod zo¬ pet prišel sodit žive in mertveJ‘ — Kristjani, ki vse to ver- jejo, v obljube božje terdno zaupajo, ino Boga črez vse, bližniga pa ko sami sebe ljubijo, so v resnici hvale vredni ino srečni. Te tri božje čednosti so zastava izveličanja na- šiga; le globoko si jih v serce posadimo! II. N > Tri imenitne sestre, hčere nebeške so prišle z Jezusam, božjim Sinam ino Izveličarjam našim na ta svet, nas zgublene božje otroke jiskat ino iz te ptuje dežele na Očetov dom spravljat: one so tri božje čednosti. Perva, sveta vera , nam pravo stezo kaže, de si ne zojdemo. Druga, terdno upanje, nas podpera, de ne pademo. Tretja, keršanska tjubezn nas priganja, de po poti iz casnosti u večnost ne pešamo. Po¬ dobe tih treh nebeških hčeri u vsaki cerkvi alj na altarji, alj na leči (pridižnici) gledamo; ino te tri božje čednosti po vsaki pridigi glasno moliti slišimo. Premislimo jih dones prav dobro! 1. Perva čestita devica kriz ino kelih v rokah ima, sveto keršansko, kalolško vero pomeni. Svela vera, čeznatorna luč, nas uči vse za resnico imeli, kar je Bog razodel, Jezus Kristus učil, na križi z svojo smertjo poterdil ino z lastno kervjo podpisal, kar so apostoli predigvali, ino kar nas sveta keršanska, katolška cerkev vervati uči, bodi zapisano v svetim pismi, alj po besedi od ust do ust izročeno. Kar je otroku materno mleko za telo — to je svete vere materni nauk za našo dušo. ,,Kdor bo verval ino bo ker.šen, bo zveličan — uči Kristus; kdor pa ne bo verval, bo lis pogublen.*' Mark. 16, 16. „Brez vere ni mogoče Bogu do- pasti." Hcbr. 11.6. Kako žalostno je bilo na sveti pred Jezusovim dohodam! Neverni neznabogi (malikvavci) niso Boga prav spoznali, niso vedli, kako bi mu vredno služili; niso vedli zakaj jih je Kog slvaril, ne kako bi srečno svoj namen (cil ino konec) dosegli. Večnost jim je bila neznana noč. sedajno živlenje lema polna zmot. — Prišel je božji Sin Jezus Kristus, on prava luč božjiga nauka na svet, naj vsi, ki v njega ver- jejo, ne hodijo po temi nevednosti, ampak imajo nauka luc za večno živlenje. Srečne nas stori sveta katolška vera. Po njej spoznamo Boga, svojiga ljubiga Očeta, vemo srečno ino nesrečno večnost; pa tudi pot v tajisto poznamo. — V lej pravi sveti, katolški. edino zvelicanski ve’ri hočemo živeti ino vmreli! Kako žalostno bi pa bilo za nas, ako bi skuz razujzdano živlenje sveto vero zgubili, si vgasnili luc večniga živlenja, kakor se toljko nevernikam sedajnih časov godi. Kaka ne¬ sreča bi za nas bila, če bi krivi učeniki tudi med nas pri- derii. ino nam luč prave vere skalili, nas v krive zmote za¬ pletli. v katerih Lutrani ino drugi krivoverci živijo. Oh, naj bi nikelj takih zapelivih ljudi k nam ne bilo! Ako pa pri¬ dejo. naj nas stanovitne u veri najdejo, de jim bomo z sve¬ tim Pavlam odgovorili: „Vemo, komur verjemo.“ II. Tim. 1,12. Sveta, prava, zveličanska vera je naše nar dražej blago. Per- pravleni mormo bili kakor sveti mučeniki tudi živlenje dali za njo. De nam pa sveta v^ra ne vmerje. imamo njo po¬ gosto obuditi, ino hitro moliti, če se nas dvomi zoper vero lotijo, alj pa skušnjava prime. — Sveti Vincenc Pavlan je obuditev svete vere na popir zapisal, ino je to popisilo na svojih persih nosil. So ga krivoverci motiti hotli, alj ga skušnjava zoper vero objišla, hitro je svojo desnico na persi položil. vero obudil ino premagal vse svoje skušnjave. — Za to tudi sveta mati kat. cerkev po vsaki pridgi vero, upanje ino ljubezn obuditi veli, ino posebno priporoča prav pogosto, dobro vsak dan, če ne saj ob nedelah, kedar svete zakramente prijemamo, alj se v kaki nevarnosti znajdemo, obuditi tri božje čednosti. — Kedar vero prav obudiš, tvoji pervi tovaršici roko podaš; ino srečno te popelja u večno živlenje. Apost. Hrana. I. Del. 8 ! 1 '1 _ 2. Druga tovarnica naša ima morskiga marka (sidro «i| fenger) v rokah, ki je znaminje stanovitnosti; ino njej je ime /t ertiansko upanje, de se terdno zanesemo na vse. kar nam je Bog obljubil za časno srečo ino zn večno zveličanje. Ka¬ dar na morji hudi viharji barko gonijo, mornarji na lolslo verv privezaniga žoleznign mačka na timi veržejo , de so za skalo prime, ino barko obderži Tudi nas hudi viharji kri¬ žev ino težav, zapelivosti ino skušnjav po morji tiga sveta gonijo, ino nam velike nevaršine pripravljajo. Koga se hocmo v velikih bridkostih prijeti? Koga deržati, de ne onemagamo ino ne obupamo? Eni se zanašajo na svoje premoženje, drugi na svojo zastopnost, tretje na prijatele svoje. Al j u vsili teh rečeh prave stanovitnosti, stalniga miru ni. ..Nase serce je nepokoj.no, dokler v tebi, o Bog. ne počiva.“ Sv. Avguštin. .,V tebe, o Gospod, sim zaupal, ino ne bom v sramoti ve- komnj. u Psalm. 70, 1. Terdno zaupanje v Boga je v težavah steber naše stanovitnosti, de se ga terdno deržimo. Kako nekeršansko je torej zdihvanje toljko ljudi, kedar kaka vjima alj slaba letna pride, aij toča pobije, alj korun gnije, de tožujejo ino ternajo, kakor bi bil dober, vsmilen ino vsigamogocen Bog vmerl , kleri že nad šest lavžent let ves svet hrani ino človeški rod živi. — Svoje dni je neki moi zlo obožal, in jel ves klavern bodili, tako de se je njegova žena za-nj bala. Prizadeva si moža oveseliti, pa vse zapstonj. Neko jutro vsa žalostna vstane, ne govori ino pobitiga serca hodi. Mož njo vpraša, kaj bi ji bilo? Ona pa le molči. Se huj v njo sili, naj mu povo. „0h, je djala, senjalo se mi je, de je naš ljubi Bog vmerl, ino božji Angelci so ga pokopali. 44 Moža, ki seže dolgo ni nasmejal, na to vender smeh po¬ sili, ter pravi: ,.0j ti bedaea! Kako bi pa Bog vmerl; ali ne veš, de je večen, ki je vselej bil in vselej bo? Ali verješ ti to?‘‘ ga žena popraša. „Kako bi pa ne verval?*' odgovori mož. „Ako pa vdrješ v Boga. zakaj pa tudi va-nj ne zaupaš, ki svojim gotovo pomaga." Te besede modre žene so moža ozdravile. Jel je priden ino skerben biti, ino Bog mu je pomagal. Slabi kristjani so, ki se vtolažifi ne dajo, kedar jim smert koga pobere, alj nesreča premoženje vzeme, kakor bi jim pomagali ne bilo več. Kedar je nar veci sila, tam je roka božja mila ino nar bližej človeku pomagal, ki v Boga terdno za upa. — Bo je sv. kralj Benčcsl vojsko zgubil ino ga i \» J sovi ..zniKi rjeli. so g a barali, kako bi mu bilo per serci? ..Dokler sim se zanašat na pomoč svojih ljudi, nisim vtegnil na Boga misliti — odgovori sv. kralj. Zdaj ko sim ob svoje ljudi prišel, na Boga mislim, ino vse svoje upanje na njega slavim, ter se terdno zanesem, de me zapustil ne bo. 44 — Kako grozensko je pa še slišati, de neverni ljudje celo obupaj o , sami sebe ob živlenje devajo in si pekel po silim odprejo. Obupanje je nar hujši žalenje božje, kedar se člo¬ vek Bogu, vsemogocnimu, neskončno dobrimu ino vsmile- niinu v roke ne da. ampak se raj hudimu verze. Sam večni Bog nas liga varji! — Za to nas sv. mati kat. cerkev opo¬ mina pogosto keršansko upanje obuditi, posebno pa v ža- losli kedar ino nas obnplive misli obhajajo. Obudimo terdno upanje, primjmo se zauplivo neskončno vsmilenga Boga', Gospodu svoje ]>ole izrocijmo; on bo vse prav storil. o. Tre! ju nušu to varilcu je kersumku ljubezn , ktira znmnuje gorečiga .terca v svoji roki ima. in nas priganja Boga za njega samiga del nad vse ljubiti, ljubiti pa tudi bližniga zavolj Boga kakor sami sebe. Prava božja ljubezn je živi ogenj, ki nas za Boga ogreva ino oživlja, od kateriga Jezus veli: ..Ogenj sim prišel na zemljo prinest, ino kaj hočem, kakor de se vneme?" laik. 1’?. 41). — Ljubezni je scer veliko med nami. pa prave, ciste ljubezni je malo. Nekdo ljubi Boga. dokler mu po njegovi volji srečo daj n. Paka ljubezn je plačana, ino ni Boga vredna. Drugi Boga ljubi, ker se nebes veseli, ino boji pekla. Taka ljubezn je hla pcarska, ne otroška, katiro Bog želi. ..Naj bi se ravno ne bilo pekla bati. nobeniga veselja v nebesih čakati — je po¬ gosto sv. Franc Zuveri djal — vender tebe, o moj Bog ljubim. Ne želim druziga plačila za svojo ljubezn, ko samo to, de bom tebe še bolj ljubil.“ Ino sv. Ignac je molil: ,.Svojo ljubezn. o Bog, mi daj ino pa svojo gnado. ino zadosti sini bogat.* 1 Glejte, to je prava, cista ljubezn božja. ..Ljubimo Boga; ker je Bog nas poprej ljubil! -4 Jan. 4, 19. „Ako moje zapovedi spolnujete, bote ostali v moji ljubezni, kakor sim tudi jaz zapovedi svojga Očeta spolnil, ino ostanem v nje¬ govi ljubezni" — govori Kristus. Jan. 15, 10 - Sv. Kul arina (leimnn.tka je bila ljubezni božje toljko vneta, de se ji je ogenj ljubezni iz obličja svetil. „Oh. naj bi vi vedeli, kaj moje serce občuti! 44 —je djala. — Prija tli ino prijatelce jo prosijo, naj jih kaj bolj v ljubezni božji poduči. Ona pa 8 * 116 pravi: „Ne najdem besede, te ljubezni dopovedali. Vse bar povedati zamorem je to, de ce bi le ena jiskra božje ljubezni v pekel padla, mahoma bi ga v nebesa premenila; peklenski duhovi bi bili angeli, peklenske štrafe razveselenje Kjer je božja Ijubezn, štrafa ne za more bili." Oh sladka Ijubezn božja, kako malo te občutimo! Prava ljubem bokja pa tudi ljubem do bliznigu zn sezfro ima. Ce eni slovo daš, tudi drugo odpraviš. „Ce kdo poreče, ljubim Boga. ino bo svojiga brata sovražil, je lažnive. Za¬ kaj kdor svojga brata ne ljubi, kteriga vidi, kako zamore Boga ljubiti, kateriga ne vidi." I. Jan 4, 20. Bližni je božja podoba; ino kar vi enimu nar manjših bratov storite — pravi Jezus—meni storile." iVTaf. 25. 40. ..Otročiči moji, ne lju¬ bimo z besedo, tudi ne z jezikam, ampak v djanji ino v resnici. 1 ' I. Jan. 3. »8. Ako ti vse ljudi ljubiš, pa sovražiš le eniga samiga človeka, izvelican ne boš; zakaj vsi smo božji otroci, stvar jeni po božji podobi, odrešeni od Jezusa Kristusa, ki je na križi za svoje sovražnike molil, ino nam izgled zapustil, dp posnemajmo njegove stopinje. I. Petr. 2.21. Pravi keršanski ljubezni nic pretežkiga ni; ona je močnejši ko smert. „L,jubezn kjer je. velike reci opravlja; ako jih ne. ni Ijubezn. 4 ' Sv. Gregor. Ce ne opustiš, kar Bog prepove; ne storiš, kar Bog zapove, ne ljubiš Boga crez vse. Ako bliž¬ ni mu dobriga ne želiš, mu ne storiš dobriga po zamoženji, nimaš prave ker.šanske ljubezni. ..Kdor pa prav ne ljubi, v smerti ostane." J. Jan. 3. 14. — De bi Ijubezn naša ne bila tihimu ognju podobna, ki pod pepelam nobene prave toplote ino luči ne da, ampak živ plamen, ki vse oživi, nam sv. mati kat. cerkev priporoča djanje ljubezni pogosto ponoviti; posebno pa kedar smo merzli za božjo čast, nobeniga ve¬ selja do molitve, do službe božje ne občutimo, se v hudih skušnjavah znajdemo j hitro Ijubezn božjo obudimo, ter kli¬ čimo z svetim Avguštinam: „0 ti večna Ijubezn, kako pozno sim te spoznal, kako pozno tebe ljubili začel!" Kakor veter ogenj vpiha, de gori, bomo vživeli v ljubezni božji tudi mi, ako še kaka jiskrica ljubezni v našim serci živi, ce Iju- bezn prav pogosto obudimo. III. Veči nesreča človeka zadeti ne more kakor ta, ako eno tih treh tovaršic, treh božih čednost alj pa vse tri zgubi. 117 8 i zgubil vero , je tebi luč v sredi nar reci teme vgasnila. Knmo se hočeš podali? — Si zgubil upanje, bojo te nesreče ino težave zgrabile, kakor valovi brodnarja vsred morja, in se jim vbranii ne boš, ker se nimaš koga deržati. — Je v tvojim serci vgasnila prava ljubezn božja, te bojo hude strasti ino pregrehe v železje djale, kateriga se iznebil ne boš. — Hdor pa te tri čednosti božje obvarje, na treh stanovitnih stebrah izveličanja svojga stoji. Ino naj bi se svet v kose pod njim razdrobil, pravičen kristjan v pravi veri, v terdnim zaupanji ino v goreči ljubezni ostane vekomaj; zakaj: Zdaj pa ostanejo — uči sv. Pavl — vera, upanje, ljubezn, to troje; vekši med njimi je pa ljubezn. 4- I. Kor. 13. — O tak zvesto se lih naših treh tovaršič deržimo, le prav pogosto te tri čednosti božje obudijmo, de bomo v pravi veri, v terdnim upanji ino v goreči ljubezni živeli ino vrnerli. Tako bomo u večnosti lam gleda')', kar tukaj verjemo, lam zav- živali, kar tukaj upamo, pa tudi večno ljubili Boga črez vse, ino bližniga kakor sami sebe. Amen. (SEPTUAGEZIMA.) Malo število fzvcličanih. Branje i/, lista sv. Pavla na Korinčane. 9, 24 — 27. 10, 1 — 5. e&v. Janez Krizosfom je v imenitnim mesti Antijohiji pridgval ino veliko množico svojih poslušavcov vprašal: »Kaj se vam zdi, holjko jih bo iz našiga mesta izveličanih? ee No¬ beden poslušavcov mu ni mogel na to vprašanje odgovoriti; za to je sv. Krizostom sam odgovoril, rekoč: „Ne rad, pa vender vam hočem povedati. Izmed toljko tavžentov ljudi jih ni najti sto, ki bojo rešeni. 44 Čudno ga poslušavci gle¬ dajo ino nad tim stermijo, kakor bi ne bilo verjeti, kar jim svetnik priča. Pa še bolj se zavzamejo, ko jim sveti mož dalej pravi: ,,Ne mislite, de sim preveč rekel; zakaj bojim 1 18 se. de izmed vsili sedajnih prebivavoov še slo izvelicanih ne bo: zakaj le pomislile, kako velika je hudobija p er mla¬ dini; koljka zanikarnost per starišah. Nihče ne skerbi. de bi se otroci prav izcedili; svetoželja je zginila, ni lepih izgledov ined nami.‘‘ — Tako vas tudi jaz vprašam: koljko bo nas izvelicanih? Kar mi povedali vi ne veste, ino si izrecti jaz ne upam, nam sv. Pavl v svojim pismi do Ko- rincanov priča, ka&or se danešno nedelo bere — nam pravi strašno, pa gotovo resnico, deje veliko poklicanih, pa bo malo malo zveličanih, za to, ker se jih malo prav prizadeva v nebesa priti. Nekdajni Majd je so se v mnogoterih jigrah skušali, kdo bi stavilo dobil. Nar imenitnej je bilo leknliše zravno mesta Korinta. Po štirji ino štirji so tekali, io<> kdor je pervi slavo obsegel, je pravico na slavilo dobil. Pa takih je bilo I olj ko, koljkor med štirimi tekavcov pervih. Kedar so že vsi vlekli, so se opet pervi premagavci poskusli. Le eden je med njimi vse druge prekosil, ino stavilo veličastno prijel. Veliko je bilo poklicanih, malo pa izvolenih. Zato pravi sv. Pavl: ,,Brat je! uti ne veste, de jih na t e k tdiši o ograji veliko veliko po slavili leče; alj če ravno vsi dirjajo, vetider le eden stavilo (postavleno ceno) dobi? : ‘ — Tudi naše živlenje ravno tako tekališe je. Postavlena cena je nam krona vecniga živlenja. ,,Tecite tako — veli sv. Pavl kristjanom — dc renc vecniga živlenja dosežete!' (i Ako zvesto dirjamo, po zapove¬ dih božjih živimo ino dolžnosti svojga stanu dopolnimo, bomo vsi nebeško darilo prijeli Pa kaj. de nas veliko dremle. še več po malim leze. brez vse skerbi doseči lepo ceno našiga časniga teka! Za to bo pa tudi malo izvolenih. 2. Se drugo jigro so neverni Gerki imeli. Junaki nam¬ reč so se metali ino poskušali, kdor je bolj močen. Škerli n o so se na ta boj pripravljali, niso vina pili. ne sladniga vžili. ino se vadili terdno bojvati. Tudi živlenje naše je verlni boj. Naj- huj sovražnik si je človek sam, ce svojitnu pože¬ lenju vse dovoli. Premagali imamo svoje pregrešno nagnenje, ino ga pameti — pamet pa Bogu vkloniti. Ta nevarna vojska p« terpi na lirn sveti vse žive dni. Za to pravi sv. Pavl:’ j, Vsaki, kdor se na boj vadi, ki ga neverniki za venliv 119 vene imajo, se vsiga zderzi, kar bi mu škodoulo ino moč vzelo ; za koljhor več se mormo mi vsi škodliviga varvali, ino v dobrim lerdifi, ki se za nestrohlivo, večno krono voj¬ skujemo , ii Kako slaba je pa naša priprava — slaba naša vojska; redka naša premaga. Veliko je poklicanih, pa malo izvolenih. 3. Gerški bojvnvci so si svoje pesti z remenjam ovili ino •/, svincem poležali, svojga nasprotnika cerstvo mahnit ino premagat. Naše telesno poželenje, ki nas v greh napeljuje, je naš sovražnik. Post, samiga sebe zatajenje ino odreka po¬ želenih reci je duhovsko orožje, a katerim ga premagamo, kakor sv. Pavl, ki pravi: } ,Tudi jaz tako lekarn, ne kakor v en dan, de bi nobene posfavlene cene ne imel doseči, in se bojujem, ne kakor bi po ve/ri mahal, ino nikogar ne zadel, ampak zmagujem svoje pregrešno telo . ino ga v suznosl pa¬ meti devam, naj bošjirn zapovedani pokorno bo. de ne bom, od hudobniga poželenja premagan, pogublen , jaz ki druge učim , kako se imajo za krono nebeško vojskovati. 4 ’—Kako strašno bi bilo, drugim pravo pot kazati, sam pa zajiti — drugim v nebesa pomagati, sam sebe pa pogubiti! Ino ven- der se mnogim mnogim taka godi. Veliko je poklicanih, pa malo izvolenih. 4. Kar je sv. Pavl v igrah Bajdov pokazal, je tudi v pri- godbah Izraelcov iz stariga zakona pokazati hotel, de je ve¬ liko poklicanih, pa malo izvolenih, ako si za nebeško živlenje prav pridno ne prizadenejo ,,Moram vas spomniti — pravi sv. Pavl — kako so naši očetje svoje dni iz Egiptovske suz- nosti hodili, ko jih je Mozes v obljubleno deželo peljal. Ob¬ lak, po dnevi temen, de jim je senco ino hlad delal, po noči svetel, de so luc imeli ino pote videli, je pred njimi hodil; vsi so pod njegovo senco hodili. Ta čedna megla je bila pripodoba posverjoce gnade božje svetiga kersta. —- • Shuz rudečo morje so vsi šli j ino to je bilo napomen kopele svetiga kersta. — Mano so vzivali vsi / ona je bila podoba duhovske jedi presvetiga rešniga Telesa. — Vsi so pili vodo kalira je čudno iz skale pritekla, ko je Mojzes na povelje božjo z palico na skalo vdaril. Skala je pokazala Kristusa , ino voda iz skale kaže siudenc milosti, ki nam po zasluženji Jezusovim neprenehama teče. — Alj poglejte — veli sv. Pavl — nad veči delam izmed naših očakov, ki so bili vsih tih čudnih dobrot deležni, Bog dopadenja imel ni. Grešili so. v 120 pilšuvi konec vzeti ino niso v obljubleno dežel« došli. - * Ne zanašajmo se torej, de smo keršerii. de imamo dar svete maše ino gnade svetih zakramentov. Kakor nekdajni hudobni Izraelci bomo zaverženi tudi mi, če se po nauki sv. Pavla ne prizadevamo hudo poželenje premagati ino nebeško krono doseči. —- Nebeško kralestvo silo terpi; ino le kleri si z silo (z vso močjo) prizadenejo, ga bojo dosegli. Takih je pa malo med nami; malo bo torej tudi zveličanih. — O vi zaspani — mlačni kristjani, izdramite se ino posluša jte strašno, pa gotovo resnico, katiro sam Jezus pove: ,, Veliko je po¬ klicanih, malo izvolenih.“ Mat. 20, 16. II, Strajna, pa vender gotova resnica je, de bo veliko več ljudi pogublenih kakor zveličanih. Posvetni ljudje scer pra¬ vijo, de duhovniki s tim samo strašijo: n!j kdor po pameti sodi, lehko razsodi, de ni to nobena prazna beseda; zakaj Bog vse stori ljudi izveličat, ljudje celo malo ulj pa nič za svoje izveličanje; za to bo veliko več zveličanih. 1. Kakor skerben, ljubeznivi Oče svoje otroke je Bog perva človeka v nar lepši kraj posvetniga raja postavil, jih je lepo podučil ino jima eno samo drevo prepovedal, naj ne okusita njega sadu, de ne vmerjeta. — Kaj sta pa storila perva človeka? Okusiti škodliv prepovedan sad dasta svojo nedolžnost, božjo prijaznost, vso srečo ino cel raj — sa vžitek žkodliviga sadu — Ali ni per nas ravno taka? Bog se je vbogih pervih s Zariše v ino njih otrok usmilil , jih potolažil, jim Odrešenika poslali obljubil, ino jih čedno podučil, kako naj pravično ino srečno živijo. Alj kaj ljudje storijo? Množijo se, ino vec ko jih je, je tudi hudiga vec ino vec med njimi. Požrešno ino razujzdano živijo, se med sebo terejo ino toljko krivico delajo, de je Bogu, po člo¬ veško reci, žal bilo, de je na zemli ljudi stvaril. 1. Mojz. 6, 6. Iz vsih miljonov, ki so ob časi Noelu živeli, je bilo samih osem pravičnih, kaiire je Bog v Noetovi barki ohranil. Vsi drugi so u vesolnim potopi potonili. Poglejte, veliko pokli¬ canih, pa malo izvolenih. Bog je rodovino pravičniga Noeta blagoslovil (požegnal). po vsej zemlji so se razmnožili; pa tudi z njimi se je množila pogublenih, kakor hudobiji« po sveli. Pozabil! so z čašama ljudje ludi svojiga Stvarnika, namesti praviga, ediniga Boga so inerive malike molili, i ijo se v pregrehe nečistosti tako daleč zgub.li, de ob časi stariga očaka Abrahama v petih sosednih mesluh Sodome ni bilo deset pravičnih najti. Bog jih je moral z živim ognjam pokončali; le pravičniga Lota ino nja hčeri je po angelu rešil. Tako še zdaj ljudje delajo, ino si sami pekel vnemajo. Veliko je poklicanih, pa malo izvolenih! Svoje zveste služavnike sebi na ženili ohranit, ki bi njega prav spoznavali ino molili, je izvolil neskončno vsmilen Bog Abrahama ino njegov rod, se je z njim sveto zavezal, ino na Egiptovskim njegove mlajše toljko pomnožil, de je bilo ob časi Mojzesa šestkrat sto luvzent mo z ki h vojakov Izrael¬ ski g a ljudstvu, kalire je Mojzes na božjo povelje iz Egiptov¬ ske sužnosti prek mdečigu morja v obljubimo deželo peljal. Njih srečne storit je Bog velike čudeže delal. je pokončal njih sovražnike, skerbel bolj ko oče za sveje otroke, jih srečno u veselo, obljubleno deželo pripeljat. Kaj mislile, koljko je vsih šestkrat slo tavžent v obljubleno deželo došlo? Samu dva moka, pravičen Jozve ino Kaleh -, vsi drugi so se v pušavi puntali, Boga žalili ino v pušavi jih je pravičen Bog pokončal. Poglejte, veliko poklicanih, malo pa izvolenih! j Kaj je vse dober Bog svojimu ljudstvu Izrael storil, naj bi bogaboječe ino srečno bilo! Veliko slo ino slo let jim je dajal modre sodnike, pravične kralje, svetoželjne du¬ hovnike, jim je pošiljal preroke ino učenike, jih v sveti pra¬ vi veri obranit. Kaj pa je ljudstvo storilo? Bogu so nehva¬ ležno zapustili, njegove zveste služavnike morili, malikam so clo svoje otroke v čast žgali. Ino ko je prišel sam božji Sin na svet ljudi jiskat. je le nekoljko vbogih pastirjev uaj- del, ki so njega spoznali, le nekoljko ribčev, ki so za njim sli. ,.Svet je po njem stvarjen . ino svet ga ni spoznal. \ svojo lastino je prišel, ino njegovi ga niso sprijeli " Jan. I« IB— 10. Tako ljudje znajo; za to je veliko poklicanih, pa malo izvolenih! -• Kaj je neskončno vsmilen Bog še ver h vsiga liga sto¬ ril ljudi izveličat? Svojiga preljubi ga, edino rojengu Sinu je dal, de kdor kol j va — nj verje, se ne pogubi, temuč ima večno živlenje. Jan. 3, Ki. Jezus je učil, čudeže delal, storil gluhe slišati, mutaste govoriti. hrome hodili, bolnike je ozdravljal, rnerlve obudil; njegovo živlenje bilo je polno milosti ino dobrot. Kaj so pa ljudje ujemo storili? ,Y« kriz so ga pribili — grozovitno vmorili. Tabo ljudje delajo! A 'as odrešil ino večno izvcličat je hotel Jezus vrnreli; nja prelita kerv je cena izveličanja za vse ljudi. Ljudi posvetit v božje otroke ino jih z vsemi nebeškimi darmi odelit, ki so h izvelicanju potrebni, je poslal sveliga Duha. Po vsini sveti je razposlal svoje apostelne in učenike ljudi učit, jih kerslit. ino v božje kralestvo milosti klient. Kaj so pa hu¬ dobni ljudje storili? Z meča n in ognam so božje poslance preganjali, so lavžente zvestih prijalelev božjih ino svojih nar večih dobrotnikov pomorili, potoke nedolžne kervi pre¬ lili ino Loti i pravo vero, edino kralestvo svoji ga izvelicanja pokončat, kralestvo satana pa razširat. — Kar so pa ljudje od nekdaj delali, še neprenehoma delajo, malo za izveličan- je alj cIo nic — veliko več pa za svoje pogublenje storijo 5 zn to bo veliko vec pogublenih. kakor izvelicanih. 3. ,, Zveličani so — veli Kristus — kteri so čisli g a ser¬ ca} zakaj oni bojo Boga gledali.’' Mat. 5,8. Kaj nečist ig« v nebeško kralestvo ne more. Za to se človek v kopeli sve- tiga kersta omije , svatovsko oblačilo posvečjoče gnade bo¬ žji; obleče, ino je ljublen božji otrok. Kako dolgo pa nosi¬ jo mladenči ino dekleta to pervo oblačilo nedolžnosti ? \ek- leri še ne do desetih — šlirnajstih let, malo jih ohrani svojo nedolžnost do dvajsetih let. Med sto ženinami jih težko deset 'L- iz med sto nevest jih težko petnajst po resnici ino pravici deviški vene h poroki prinese. Vse pomaga lju¬ bo mladino le prej ko prej ob nedolžnost pripraviti, v nesramno znanje, v nečisto djanje ino druge pregrehe za¬ peljati. Ali je pa ta steza v nebesa? — Ta je široka cesta v pogublenje. Veliko je na pot nedolžnosti poklicanih, pa malo malo izvolenih ! Le sama dva pota v nebesa peljala, pot nedolžnosti ino pokore. Kdor pol nedolžnosti zgubi, se mora pota pokore zvesto deržali. Za to veli Jezus: ,.Ako ne bole pokore storili, bole vsi konec vzeli (pogubleni). Luk. 13, o. Kako pa de¬ lajo ljudje pokoro? Veliko vidimo očitnih grešnikov, malo pa piavih spokornikov. Koljko jih je, ki vsak dan grešijo, pa komaj enkrat v leti h spovedi grejo. Zapeljujejo nedolž¬ nost, dajejo pohujšanje, imajo po cele leta sovražlvo, obo- galejo z krivičnim blagam , ino mislijo , ce se po rerhi izpovejo, nckoljko očenušev pomolijo, olj kake ki ajvarje 128 vbogajimi dajo, de je pokore dovolj? Jz njih sadu, pravi Jezus, jih hote spoznali, ce pravo pokoro delajo; aIj sadu celo nobenima per takih videti ni. alj pa ce, se prikaže, je le slab. ,,Taki grešniki, v pregrehe zagrezncni se ne dajo mi¬ losti božji izbudili; izbudili se bojo, kedar jih bo troben¬ ta iz prahu na sodbo božjo zaklicala." Sv. Bernard. Je pa tako živlenje brez prave pokore pot v nebesa? Sami spoz¬ nate, de !e v pekel pel ja. „Zveličani so, prači Kristus, k/eri mojo besedo poslu¬ šajo, ino jo ohrani jo. <( Luk. II, 28. Kako malo je pa go¬ rečih prijal lov besede božje! Veliko jih pridige opusa, še več od keršanskih naukov ostaja. Božje besede taki ne spoznajo; pa tudi Bog jih za svoje spoznal ne bo. ..Pojdite. je Kristus svojim namestnikam rekel, ino kjer vas ne sprejmejo, za¬ pustite njih, ino prah, ki se vas je prijel . zoper take o tro¬ site. Povem vam pa, de bo Sodotnlanam sodni dan ložej, kakor takim kristjanam. L,uk. 10. 3— 12. — Kristus je djal: ,, Ah o hočeš c živlenje jili, spolna/ zapovedi l' e Mat. 10, 17. INjegove zapovedi niso težke. Kako gerdo pa kristjani za povedi božje ino cerkvene lomijo! Preklinjali ino volili se ljudje nacudo imajo. Ob svetih ned dah ino praznikuh pro¬ dajali ino kup v ali, nalagali ino vozili kristjani za greh več nimajo, pjanei ino ruzujzdanci nar svetejši dni nar reči ; io - hujšanje dajajo. Je pa to prava sleza v nebesa? Oj prelju¬ bi! to je šroka cesta, ki v pogublenje pelja; ino veliko jih po tisti hodi. Kristus pravi, de nebeško kraleslvo silo terpi; ino le silni, kleri si z silo prizadenejo, ga bojo dosegli. Mat 11.12. Oj kako malo je pa takih, kteri bi si za nebesa kaj priza¬ deli. al j kaj preterpeii! Moliti je hitro predolgi cas: postili se je preiežovno; vbogajime dajali se mili; svoje dolžnosti na tenko dopolnili je pretežko; svoje hude navade zatreti razvajeni mislijo de ni mogoče. Se žlice kuhe si ne more/o ene ure prilergali, ne košček mesa o postnih dneh odrečti; ne ene zal besede voljno poierpeli Ali je pa to prava pot v nebesa. O veliko poklicanih — pa le malo izvolenih! Kristus uči: ..Zveličani so /isti hlapci, ktire Gospod kedar pride , pripravlene najde. Gujle. ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj Gospod pride. Blagor tislimu hlapcu, kle- riga njegov Gospod, kedar pride, tako delali najde." Mat. 24. Boljko nas je pa pripravienih vmreli? Morebiti kako nedolžno dete. Naj bi Bog denes svojiga angela poslal, zaklicat mladenča . deklico u večnost rekoč: Duša! pojdi h Gospodu »vojmu Bogu! Ves bled mu bo odgovoril, odgovorila: Ob pusti me. še nisim pripravletia. — Naj zakliče moža alj ženo; tudi ona se prestrašita, ker nista pripravletia, Jno če smort po staro, revno babelo pride, tudi ona prosi: Daj mi še ene leta živeli, de se vmreti pripravim. Ce pa sinert tudi odlaga, ino še v desetih, dvajsetih alj petdesetih lelah pride, pripravienih najdi a ne bo .Mora torej večidel ljudi ne priprav lenih pobrali; za to je pa tudi veliko poklicanih, malo pa izvolenih. Zdaj pomisli človek, kaj je Bog vse storil ljudi izveli- čat , koljko naukov, zakramentov ino zveličanskih pomoč je vsakimu dal. ker hoče. de bi vsi ljudje izveličani ili; kako tnalo pa ljudje za izveličanje svoje storijo, kaj? do z vso močjo sa svoje po Od nesramnih pogovorov. Branje ir. lista svetila Paxla na Efe/.ane. 5, 1—9. Jfear v serci vre, skuz usta gre: lak sploh pregovor pravi. Kdor liga ne verjame, naj ljudi posluša, in zvedej bo, de kjer je serce slabo, lud tnarn prida ni. So slabi ljudje hude volje, radi preklinjajo; kedar so dobre volje, pa radi klafajo, ino ne pomislijo, de so gerde besede dušna smeri. Kdor kolne, svojo dušo zakolne; kdor pa klafa, ne¬ dolžno dušo mori; za lo sv. Pavl v svojim čednim pismi do Efežanov kristjane svari, rekoč: „Kurbanje ino vsa nečistost se nima še imenovati med vami.“ V strahi božjim se od tega pogovorimo! I. Efez, imenitno staro mesto v mali Azji na julrovim, je bilo gnezdo hajdovskiga malikvanja, je pa tudi posebno srečo imelo, de sta dva velika apostelna njemu sv. evangelj oznanvala. Sv. Janez evangelist je v tim mesti na svoje stare dni živel ino vmcrl, sv. Pavl je pa trikrat to primorsko mesto objiskal ino Efežane učil. Toljko za ljubo je imel Efežanske kristjane, de jim iz Rima apostolsko pismo pošle, kteriga nekoljko verst smo dones brati slišali. t. „Bratje! veli sv. Pavl, vi sle preljubi otroci božji; bo¬ dite tudi božji posnemavci. Kristus nas je toljko ljubil, de se je iz ljubezni do nas dal vmorili, kakor klavno darilo; tildi vi ljubite ravno tak Boga črez vse, ino svojiga bližniga ko sami sebe, de bole Bogu prijeten duh po svojim zader- žanji, de bo od vas lepo slišati ino vidili.“ Čudež ljubezni božje do nas je sinert Jezusova; ona priča , kako močno nas Bog ljubi. Ali ga ne bomo tudi mi ljubili? Svojo ljubezn Bogu ska- žemo, ako se greha varjemo, ki nas sovražnike božje stori. 132 2. Gerdoba je pred Bogam nar svetejšim vsaka pregreha; nar gerši pa sta greha dva: kurbanjc (vse nesramno djanje) ino pa takomnija posvetniga blaga; te dve pregrehi cisto ljubezn vmorite. Zn to pravi sv. Pavl: Kcčislosl ino lokom- iioxl naj se se med vami ne imenuje, ker sle kristjani, kate¬ rim se te sveto spodobi Oh naj hi si gospodarji le apo¬ stolske besede prav zapomnili, ino z njimi vse gerde kvau- lačc zavernili, rekoč: Haj tako nespodobniga se še ziniti med nami ne sme, veli sv. Pavl. 3. Hudoben svet hudobo zagovarja, rekoč: Nikar ne verjemi, de bi to greh bilo; duhovniki le strašijo. Tako za- pelivc dekletu pravi, kedar ga v greh napeljuje. — Kaj se pa pozna, nko to vzcmeš, saj zaslužiš: tako goljuf govori, ino hlapcu mavho derži, kedar svojmu gospodarju krade. Tudi kača je tal: govorila, kedar je Evo zapoljvala, ino je terdila , de ni kaj hudiga prepovedan sad jesti. Za to sv. Pavl krisljanam na ravnost pove: ,,\e dajte se nikomur motiti z praznimi besedami; zavotj tipa pride jezu božja krez neverne ljudi , ki božji besedi ne verjejo, ampak raj krive jezike po¬ slušajo.“ To imate redili ino pomislili (naj kdor reče, kar hoče), de noben kurbir, ulj nečistnik, at j lakomnik — kar je mulikvanjc — nima deleža alj erbsine v nebeškim kralestvi. 4. Neverni hajdi so svojim malikam v čast nar gerji pre¬ grehe^ vganjali. Imeli so očitne kurbe (necislnico) svoji bo- gini Živi; pjanci so pili v čast*maliku Bahuzu. Tako zader- žanje bilo je velika zmota ino hudoba tudi per nevernih Efe- žanah. Sv. Pavl kristjane pred tim ojslro svari, ter piše: „Nc bodite njih deležniki, kakor ste bili poprej, ko ste se v temi nevere živeli. Zdaj sle v svetlobi sktiz nauk Gospoda Jezusa; živite tedaj spodobno kakor otroci razsvellenju bo- zigu. Pokažite sad svetlobe božje, kateri je v dobroti, v pravici ino resnici, de sc po njih zaderžile.“ — Sod razsvel- lenja boiiga je pošteno govorjenje, sad pregrešne teme kla- fanje ino vsak nesramen marn. II. Veliko je nespodobniga govorjenja med nami, malo pa bogaboječih kristjanov, ki bi se nesramnih marnov varvali; za to je vcc skuz gerd jezik pogublenih-, kakor skuz._ meč -v/ pomorjenih-, ker slabi kristjani nesramnih marnov za greh ne 153 obrajlajo, se njih ne izpovejo, z njimi v peke! grejo ino toljko nedolžnih duš 7 . sebo potegnejo. — Oh de hi bilo mojo besedo goreči nož, hleri bi vsi ni klafačam pohujšliv jezil« odrezal, de bi med nami nesramnih marnov nikolj več culi ne bilo; zakaj: I. Ki a farski murni fg uči J .10 velik, velik greh. Z gro¬ mom ino bliskam je nar svetejši Bog iz gore Sinaj govoril : ,,Se prečešiitj!' ( Bar je Bog v starih časih govoril, še ne¬ prenehoma velja, naj si ravno (oljko ljudi šeste božje zapo¬ vedi ne derži, ampak prešerno prešesluje v besedi kakor v djanji. INe mislite, kakor bi samo nečisto djanje v šesti za¬ povedi prepovedano bilo; besede pa ne. Tudi beseda človeka vbije, hujši na duši, kakor na trupli. Ino kder se kadi, tam tudi gori; cesar serce polno je, to iz ust gre. ,,Iz serca izvi¬ rajo hude misli, prešeslva, kurbarijc: uči Jezus. To je. kar človeka ognusi." Mal. 1/5, It) — 20. Le tisti človek gerdo govori, kleri je v serci nečist ino gerd. Tudi nesramna be¬ seda je gerda nečistost. 2. Sle slišali, kaj Jezus v svetim evangelji pravi: „Povem varn, de z/i vsako prazno besedo , h/ero bodo ljudje govorili, bojo odgovor dajali sodni dan. {i Mat. 12, Oti. Besede kla- farske pa niso le prazne, ampak težke ino polne pregrešniga semena, kteriga hudoben jezik v človeško serce seje.— t.ujte na dalrj vi nesramni jeziki, kaj vsmileni Jezus uči: ,,Gadji zarod! kako bi zamogli dobro govoriti, ker sle hudobni? Zakaj iz obilnosti serca ušla govore. Dober človek iz dobriga zaklada dobro prinaša, ino hudoben človek iz hudiga zaklada hudo prinaša. Iz sadu se drevo spozna. Iz svojih besedi boš opravičen, ino iz svojih besedi boš obsojen. 41 Mal. 12, .lil — .‘S7. Kako si zamorete iz nesramnih besedi kratek čas delali? — kako si upate klafanju smejali? — Ob sveti strah naj vas preleti, kaj nesramniga zaslišati, alj pa kaj nespodobniga viditi, kedar se spomnite žuge Hrislusove, ki pravi: ,,Gorje svelu zavo/j pohujšanja! Ildor pohujša kteriga malih, ki v nienc verjejo, bi mu bilo bolje, naj bi se mu mlinski ka¬ men na vrat obesil, ino se potopil v globočino morja- 4 ’ Mat. 18. (>, Jokali se je, pa ne smejali, kedar slišimo z klafanjam otroke pohujševati, mlade ljudi pa v greh napeljevali. Za to sv. Pavl kristjanarn lak ojsfro zaterdi: ,,Nesramnost, nespa¬ metne ino gerdc besede se nimajo imenovati med vami; kaj • akiga se ne spodobi.' 4 Kar pa sv. Pavl od sveliga Duha 134 razsvetlen prepoveduje, bi greh ne bilo? — bi bil nedolžen smeh, ker se razberzdanim ljudem lak poljubi? Kdo kaj taciga terdi, je aposlel peklenskiga sovražnika. Kdor z takimi potegne, Jezusu slovo daja, ino obličja božiga gledal ne bo, zakaj Kristus pravi: ,,Izvelicani so cistiga serca; oni bojo Kogii gledali.“ Mat. 5, 8. Kako hočete pa vi, ki z nečistim sercam nesramno govorile, se nespodobnim mar nam smejite, kdaj Boga, nar cistejšiga gledali? Cujte, ih Kako gerdi ino vmazani so k/n farski murni. Cesar je polno serce, iz ust gre; polno mora torej necisliga blata serce človeka biti, ki nesramno govori, ino ne more vec poderžali. Kedar povodna čeme valove prinese, pravite, de je voda ogelniše prederla. Priteče voda blatna in gnojna, so¬ dite deje v gornik krajah huda ura, nagla ploha bila, veliko škodo naredila. Kedar pa človeški jezik cel potok nespodob¬ nih marnov izpluje, kako gerdo ino vmazano mora serce, 'aciga človeka biti! Je pa serce gerdo, jo ves človek nesra¬ men; ino taciga se je močno bati. — Cesar človek nar bolj poželi, to ga tudi nar vec veseli, od tiga nar raj govori ino poje. Ako vi tedaj v lovaršiji, naj bo per mizi alj na deli radi nesramne marne imate, kedar ste po samim, pa vmazane pleperce pojete, očitno pokažete, de vas drujiga ni, ko ne¬ čiste misli, pa prešestne želje. Kdo bo take kristjane hvalil? Taki fantje niso Marijni sini, take dekleta ne Marijne hčere, lake duše vsmileni Jezus svoje neveste spoznal ne bo; takih imena bojo izbrisane iz bukuv živlcnja. Oj vi nesramni moški ino ženske, kteri si z klafanjam toljko radi kratek čas delale, poglejte saj enkrat, kako vmazano je vašo serce! Pa tudi hudiga vstrašite se, ktiro nesramno klafanje dela; zakaj: 4. Nesramni, nečisti murni (f/nči) oškodjejo dušo, pa tudi telo. INespodobne besede so nevarne jiskre, klire v serce bližniga nosiš. Eva bi ne bila grešila, če bi kača hu¬ dobno govorila ne bila. Mnogotera dekelca bi devica ostala, če bi zapelivc jezika ne imel. Z nesramnim jezikam pa vname v nedolžnim serci nečist ogenj prešestniga poželenja, ljubi mir nedolžniga serca mine, ino tako serce bo živ mravlinjek nečistih misl ino nesramnih skušnjav. Vec ko najdeš klafačev v soseski, manj najdeš poštenih fantov ino čistih devic. Otroci, kteri se še obuli prav ne znajo, že reci vejo, ki so bile odrašenim svoje dni neznane. Odraščal so 155 v takih nesramnih pogovorah vsi oparjeni, ker jim gerdi jeziki na prešesten ogenj derva nosijo. Pregrešno poželenje, hujši ko nar huji žeja, jim dni ino noči pokoja ne da. Po¬ gosto tudi truplo v prešestnim poželenji onemaga ino bole¬ hati začne. — Oh vi nesrečni zapeljani nečistniki, kteri ne- čistiga ognja gorite, nikarle svojih tovaršev in tovaršic v pe¬ kel ne spravljajte; oko sami v nebesa nočete, nikarle drugim ne branite! Poglejte, kako drage so duše Jezusu hodile, vi jih pa za kratek čas hudimu predajate! Ali vam je satan veči plačilo obljubil ko Jezus! — Gorje nesramnezam , ki nespo¬ dobno govorijo! — Gorje poslušavcam, ki klafanje radi po¬ slušajo; vse tako djanje je dušna morija, nebesom žalost, peklu veselje. — Gorje pa tudi vam gospodarjam in gospo¬ dinjam,, ki takih ljudi ne posvarite ino v strah ne vzamete, ampak molčite, ino sle vsih lih grehov deležni. Gorje vam, zenske, ki rade nesramne pleperce pojete, ino delate peklu veselje. Mamo je vaša sramožlivosl? — Hamo je sveti božji strah? — Oh le glaboko si besede sveliga Pavla v svoje serce vtisnite: „Vsa nečistost ino nesramnost se nima še imenovali per vas. 4 * III. Farmani! Bog se ima črez vos veliko potožiti, ki ljudi med sebo terpite, kteri z svojim vmazanim jezikam vaše otroke, vašo druiino ino tudi vas hujšajo ino v greh nago- varjajo, najeli od peklenskiga sovražnika. Ali ne čujete, kolj- kokrat se per vas, ne le po kotih skrivaj, ampak očitno per mizi ino na deli kvanta ino nespodobno kvasa. cIo ne¬ spodobne pesmi pojo, Bog žali ino bližni pohujša? Ino vi se vsimu temu radi smejite; ino če kako sramožlivo dekle alj pošten mladenč z takimi ne potegne, ga daste zasmehvali ino zariičvati, na duši vmoriti, kakor roparskim kanjubam (jaslrebam) nedolžniga goloba! Ali bi radi tudi per vas drugo Sodomo imeli? Bog ne daj liga! ,,Vsa nečistost ino nesram¬ nost se nima imenovati per vas . 44 — Ne zinite vi moški nik¬ dar nesramne besede; taka beseda lehko človeka vbije. De¬ kleta , ldafarska pesm naj se nikdar iz vašiga gerla ne čuje; take popevke so iz pekla. Gospodarji ino gospodinje, vkažile hitro hlapcu alj dekli, rokodelu alj popotniku, ktiri se gerdo govoriti zlobi, naj si gre vmazan jezik vmivat, ter jim 13« besede sveliga Pavla povnfe: ,,Vsa nečistost ino nesramnost se med kristjani imenovali ne sme.“ Amen. -$€- «£> Od i>r«!ve srcee S>o/jžli otrok. Branje iz lista sv. Pavla na Galačane. 4, ‘22 31. iRffkaj lepiga vam bom dones, preljubi moji, povedal od prave sreče božih otrok. — Haj strašniga vam bom dones pokazal: nespokorjenih grešnikov žalosten slan. Zemlja nam kaže terdovralnili grešnikov gotovo nesrečo, nebo nam priča pravičnih pravo veselje; nar lepši nas pa vsiga liga sveto pismo uci. kakor ravno dones v listi sveliga Pavla no Gala- cane beremo. 1. Stari bogaboječ očak Abraham, oče Izraelskiga ljudstva, je dve ženi ino dva sina imet. Pcrva je bila Agar, dekla, ki mu je perviga sina Izmaela rodila ; druga je bila Zora, imenitna itahlnu gospa , ki mu je rodila drugiga sina Izaka. Vse to beremo v starim zakoni alj testamenti, ki nam kaže podobo noviga zakona — podobo našiga izveličanjo. 2. Kakor v rodovini Abrahama dve ženi — sla tudi v hiši božji na tim sveti dve zavezi (testamenta), stara ino nova zaveza. Perva žena Agar, ki je dekla bila , pomeni pervo, staro zavezo pred Krislusani, ktiro je Bog na gori Sinaj dal , poducivši Izraelce, kako naj Bogu služijo, če hočejo srečni bili. Zavezali so se dopolniti vse, kar jim je Bog zapovedal: pa tudi Bog se jim je v bliski ino v gromi zave¬ zal vse dopolnili, kar jim je obljubil. Ino to se zove stara zaveza Judovske cerkve. il. Druga žena Abrahama Žara, žlahtna gospa, pomeni drugo noro zavezo kristjanov, ktiro je vsmilcn Bog po svo¬ jim Sini Jezusu Kristusu z nami naredil nas v svetim evangelji 137 padučivsi. kako naj živimo, do bomo vredni otroci božji, nam obljubivši časno pomoč ino izvoličanje večno, če po njegovih naukih živimo ino vmerjemo. Ta nova zavesa (te¬ stament) je podpisana z predrago kervjo Jezusa božjiga Sina, liliro je na gori Kalvariji zunaj Jeruzalema za nas prelil. Perva zaveza vere Judovske bila je hlapčarsku, mizna, polna sužnih judovskih šeg. Druga zaveza ker.šanske vere je polna ljubezni ino milosti, ktiro nam je vsmileni Jezus zaslužil. Oh naj bi le tudi mi [oljke milosti vredni bili! 4. Abraham je imel dva sina: pervi fzmael, svoj cola, hu¬ doben mladenč, kleri je svojga rnlajiga brala Izaka preganjal. Bog je torej Abrahamu vkazal Izmaela ino njegovo mater od hiše spraviti; po Izaku je pa obljubil njegov zarod pom¬ nožili, v katerim ho tudi rojen [zveličar sveta. Ravno taka, pravi sv. Pavl, se tudi zdaj na sveti godi. Dvojni olroci smo v liisi Očeta nebeškiga, pervi so neverni, hudobni Judje, ktire je Bog kakor Izmaela zavergel, drugi smo mi, pravoverni kristjani , ktire se ji Bog izvolil svoje otroke, kakor nek- dajniga Izaka, ter nam obljubil nebeško kraleslvo. Ino de si je ravno Žara, žlahtna žena Abrahama veliko let nerodo- vila bila, njo je vender Bog mater velikiga ljudstva storil. 'Paka rodovitna mali je tudi kakor Žara sveta muli kal. cer¬ kev postala, vidni zbor pravovernih kristjanov. Bila jo v za¬ četki le majhna čeda. pa seje hitro po vsim znanim sveti pomnožila, kakor je prerok Izaia 54. I. napovedal rekoč: ,, Veseli sc nerodovitna (cerkev Kristusova) kakor nelulajna Žara, ki dolgo rodila ni, vesela bodi ino prepevaj; zakaj veliko več boš imela otrok (vernih kristjanov), kakor poprej poročena (zaveza Judovska). — Ob kako lepo se je la ob¬ ljuba dopolnila! Boljko miljonov je iz vsili narodov pravo¬ vernih kristjanov, kliri so otroci svete matere katolške cerkve! 5. Judje so oh časi Pavlovim kristjane hudo preganjali. Apostol jih tolaži, rekoč: ,,\e bojte se, mi smo kakor nek- dajni Izak izvoleni božji olroci; Judje so kakor nekdaj ni odverzen sin fzmael. Kakor je fzmael, Abrahamu po rodu sin , svojga brata Izaka, kleriga je Bog Abrahamu po duhi obljube dal, preganjal, tako Judje zdaj nas preganjajo. Alj vse to ho hitro drugač. Kakor v svetim pismi beremo, de je Bog Abrahamu vkazal: Izženi dekliniga sina , zakaj suzuik ne bo naslednik ulj erb z Izakam, sinam p) osle gospe Žare, varno lak bode Bog nebeško kraleslvo Judam vzel ino nam 138 dal, ki smo otroci svete matere katolike cerkve, katiro je Kristus njeni ženin prosto storil, kedar njo je odrešil.“ _ Oh ljubi bratje ino sestre moje, koljka je sreča naša, de smo otroci božji ino pa otroci svete matere katolike cerkve, bratje in sestre Jezusovi, delčiči alj erbi kraleslva nebeškiga! Ravno toljka je pa tudi naša nesreča, kedar v smerten greh pademo, zgubimo pravico božjih otrok, ino sužni peklen- skiga poglavarja postanemo, kliri v železje hudih navad za- kovane po šroki cesti vecniga pogublenja polja. Odprite torej grešniki ino grešnice svoje oči. poglejte svoj žalosten grešen stan, ino brez vsiga odloga v pravo veselje božjih otrok ga premenite! II. Štiri dni po svetim Urhu leta 1842 je sonce ob šestih zjutraj popolnoma mraknilo. Bila je to veličastna, čudna ne¬ beška prikazen. Nebo je bilo (v Pohorjah) eno malo meg¬ leno; za toljko Iožej se je sončni mrak gledal. Po malim temno kolo mesenca pred svetlo sonce stopa, le lemnej in mracnej postaja kraleviga sonca prijazno obličje; žalostno se po zemli mrači, ino neka skrivna groza obhaja vse žive stvari. — Le majhen kraje ljubiga sonca še sveti. Nekoljko minut po šestih mračen mesene sonce zakrije, ino kakor bi vtrenil, sončna luč vgasne, le svetel obročik se še pozna, kjer na nebi ljubo sonce sloji. Neznana, žalostna tema se po zemli razlega, v černim rnraki le toljko de človek človeka pozna. Živinca na paši nepokojno gleda, ptice po vejah molče ferfrajo, ino nekako milo serce ljudi po ljubi sončni svetlobi boli. — Poglejte, enako se grešniku godi, kleri ljubo sonce svojga Boga lak rekoč zgubi, ino posvečjočo gnado božjo, izveličansko luč vgasne. Oh koljko je revnih grešni¬ kov lakih, klerim je sonce spoznanja božiga mraknilo — luč posvetivne gnade božje vgasnila! 2. Percu lema naše pameti je nevednost v kersanskih re¬ snicah. Kdor Boga ino nja svete volje prav ne spozna, alj pa pozabi, njegovi duši je sonce božiga podučenja mraknilo. V takim mraki so živeli ino še živijo neverni Judje ino H ajd j e ; oni v žalostni senci smerti sedijo, ker ljube luči praviga spoznanja božiga nimajo. V enakim duhovskim mraki se pa tudi vsi zanikarni kristjani znajdejo, kteri so v keršanskim 139 nauki slabo podučeni. Koljko je takih nesrečnih otrok, kteri se od zanikarnih starišev malokaj naučijo, ino kedar jih zapustivši v službo grejo, tudi to malo, kar so anali, poza¬ bijo. Koljko je posvetnih ljudi, Utiri. za vse drugo modri, ne vejo sest poglavitnih resnic, ne znajo deset božjih — ne pet cerkvenih zapoved. Tudi olikanih gospodov ino gospe najdeš po sveti ne malo, ki ne vedo koljko zakramentov je živih — koljko merlvih — ne kaj v zakramenti svete pokore prejmejo, ne vejo kako se k svetimu obhajilu prav pripra¬ viti. Per takih je žalostna noč duhovske nevednosti, njim sonce božiga nauka le malo — alj cIo ne sije. ..Jezus je pri¬ šel prava luč, ktira razsveli vsakiga človeka, ki na svet pride. In luč v temi sveti, pa lama je ni — ino je ne zapopade.*’ Jan. 1, 5 — 9. Kaj pomaga zanikarnimu luč podati, kteri njo grede zgubi! Kakor hudoben zapelivc luč vgasne, kedar nedolžno dušo v greh pripraviti želi, tako tudi hudoben svet dela, kedar kristjane mudi zdaj skuz posvetno dobro voljo, zdaj skuz časne skerbi, de keršanskih naukov ne poslušajo ino v temo nevednosti zajidejo, v kteri jih lehko v greh zakopa. Pregrešna nevednost je kriva, de sc loljko kristjanov pogubi. V krajih, kjer keršanskiga nauka malo znajo, sonce kraleslva božiga slabo sije. i{. Drugi mrak človeškiga serca je greh } kteri nam luč božje ljubezni ino prijaznosti vgasne, če ne hitro, pa po malim. Grešnik svoje serce po malim grehu odperaš , nar prej hudim željam dvuri odlvoriš. ino sonce posvetivne gnade božje začne temneti. Pride huda priložnost, ino znotrajne želje zunajnim prigrešnim delani vrata tvojiga serca odpro. Majhino posvetivne milosti božje tebi še sveti, dokler le še vest opomina ino serce po grehi boli. Storiš smerlen greh, si svetlo sonce posvečjoče gnade božje vgasneš. U veci pre¬ grehe ko zahajaš, veči tema tvoje serce obdaja, ino mrak pregrešniga poželenja tudi tvojo pamet (um) tako oslepi, de začneš barati : Kdo je moj Bog? alj cIo preklinjaš rekoč: Kog je Bog, jaz sim pa jaz. Po tim ne poznaš več svoje duše, ne vidiš praviga pola u večno izveličanje, ne ljubiš čednosti ino na greh ne porajtaš. Le samo znaminje božje podobe se še na tvoji mračni duši pozna, kakor obročik sonca na temnim nebi v mraki. Božji Duh te je zapustil, angeli božji se za te boje, pravični ljudje se te zogibajo, le pekel ino pa njegovi najemniki so le veseli. Ob žalosten mrak pregrešniga 160 živlenja! nespokorjeniga grešnika nesrečna noč! — Kdaj se Jjoš zopet po ljubim sonci milosti božje ogledal? Kdaj bo spel svetel žark posvetivne gnade božje v tvoje mračno serce posjal? — 4. Tcrdi mrak je listo julro le pne minule sonce pokri¬ val; mračno kolo lemniga mesenca se je odmikali jelo, ma¬ koma svetel Irak ljubiga soncu zopet zemljo posije, ino oblije vesela sončna luč žalosten svet. Vse na novo oživi, vse se veseli ino veselo gible. — Tak se je razsvetlilo Havlu na potu v mesto Damask, kedar se mu je Kristus prikazal, rekoč: .,SavI, Savi! pokaj me preganjaš?” Djanje ap. 9,1 — 21. Gnada bo'žja ga je obsjala, nar hoj sovražnik Kristusov je nar serčnej oznanvavc sv. vere postal. Tako se je zasvellilo sve¬ timo Avguštinu, bravšimu besede sveliga Pavla, ki piše: „Noč je minula, dan pa se je približal Veizimo tedaj od sebe dela teme ino oblecimo orožje svetlobe Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti ino pijanosti, ne v neči¬ stosti ino nesramnosti, ne v kregi ino zavidi; ampak oble¬ cite Gospoda Jezusa Kristusa.‘‘ Rim. 19, 19 — 14. Svoje zmote zagleda, jih zapusti ino nar imenitnej učilel svete katolškc cerkve postane. — Tako se je razdenilo svelimu Petru, kleriga je vsmileni Jezus milo pogledal na to, ko je bil Peter njega trikrat zatajil. — Tak se je poveselilo vjokano serce Marije Magdalene, na besede Jezusove: ..Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru!” Luk. 7,97—i)0. Mrak pre¬ grehe njo je zapustil, ino jelo ji sjati sonce božje milosti, nar veči sreča božjih otrok. — Kdaj pa bo tebi, grešnik, grešnica, luč gnade božje prisjala? Oh naj vender o svetim velikonočnim časi tvoje merzlo serce posije! — II timu je pa potreba sosebno dveh reči: Keršanske resnice prav spoznati ino pregnali dubovske teme nevednosti. Skerbna mali sv. kalolška cerkev za to skerbi ino vsako leto velikonočno izpraševanje naioča, naj bi se vsak pravovern kristjan pred svojim duhovskim pastirjem izkazal, kako je v resnicah svoje svete vere podučen. Sveta cerkev želi, naj bi se sosebno o veliki noči, kar se je ker- šanskiga nauka pozabilo, zopet ponovilo, kar se še prav nežna, čisto izučilo, naj bi se z vsakim mladim letam tudi omladila sveta vera med nami. Kako potrebno ino hvale vredno je to! Kako slabo in malovredno pa opravi veliko kristjanov to svojo dolžnost! Eni nobene skerbi nimajo se 161 kaj izučiti; njim je pot h izpraševanju kakor pot na tlako (robat), de le odpravijo, naj si bo slabo alj dobro. Drugi le prisilen! na izpraševanje pridejo, ino clo duhovnika kol¬ nejo. ce jim spovedniga pokažita ne da, alj domu ne pošle. Tretji se clo vstavljajo, za pokazilo (cedclc) svoje pastirje nalažejo alj ogoljfajo. — Oh zanikarni, malopridni otroci loljko skerbne matere, jeli bole Boga tudi ogoljfali? Bojo pred božjim štolam vaši lažnivi izgovori kaj veljali?" ,.Kdor cerkve ne sluša. pravi Jezus, naj tebi bo kakor hajd ino očitni grešnik.” Mat. 18. 17. Le v tisti fari, kjer se za veliko nočno izpraševanje skerbno učijo, ino duhovski pastirji ojslro izprašujejo, lam nebeška luc izvelicanske vere svetlo gori. — Potreba je pa tudi: Svoje serce poravnali } megle zmot izgnati, ter slovo dati oblakam hudobniga poželenja, ne še le per spovednici, lemuc veliko poprej — dro hitro zdaj. — Poprej ko je Kristus, nebeško sonce, učili jel, je prerok pokore sv. Joun kerslnik svoj glas povzdignil rekoč: ,,Pripravite pot Gospodu, ravne storite njegove sleze. Vsaka dolina naj se napolni, vsaka gora naj se poniža. Kar je kriviga, naj bo ravno, ino kar je ojslriga, naj bo gladko.“ Luk. 3, 5. Naj doseže tudi ta glas naše ucela ino serce posebno la sveti cas Si svojmu sosedu, o človek, krivico storil, poravnaj poprej ko je mogoče, de kaj krivicniga v tvoji oblasti ne l)o. Stori po Cahejovo, ki je d jal: ..Glej. Gospod! polovico svoj'ga premoženja vbogim dam; ino ce sim koga kaj ogoljufal, bom cvelerno pover- nil.“ Luk. 3, 8. Tudi Jezus bo tebi kakor Galieju rekel: „Tvoji hiši je izveiicanje došlo, ker si tudi ti zopet otrok Abrahama, otrok božji.” Si prešeslnik do zdaj kako pregrešno znanje imel, ino je serce tvojo nevarna nečistost mracila, daj brez odloga hudobnimu znanju slovo, ino gerdo ljubezn iz svojiga serca potrebi, naj bo sonce božje ciste ljubezni zopet v tvojim serci sjalo. - Si se goljnfne igre privadil, se le vino prerado prime, si bil dozdaj malopriden hlapec, slab gospodar, oh opusti vse loljke ino lake slabe tovaršije, ki gnado božjo v tvojim serci temnijo, do bo zopet per tvo¬ jim pohištvi božja pomoč. — Imaš lehko Itako sovražlvo z bližnim , alj ceru oblak zavida ljubo sonce prijaznosti v tvoji soseski kali (motno dela), spravi se ino poprijazni, de bo lepo sonce ljubeznive zastopnosli v tvoji soseski spet sjalo. — Si bil nesrečen, ino si z svojim slabim zaderžanjam sosede Apost. Hrana. I. Drl. u pohnjšal, ni svetla pred njimi luc tvojih dobrih dol . oh po¬ boljšaj se. slori pravo pokoro, naj bojo Ijuiljo Ivojp dobre dela vidili, ino hvalili O rola. Iti je v nebesih, se veselili angeli tvoje resnično poltore. To je prava sreča — lo je gotovo veselje božih otrok. r ISf. Preljubi! gledali smo. Italto je sonce čudno morlmilo. Takiga snncniga mraka mi. kar nas zdaj živi. ne bruno več vcakali. Oh naj hi se nam tudi sonce posvelivne gnade božje ne vlemnilo! — lino, rečno sonce nam sije v »vetih nebesih } jijegova nebeška Inč. posvecjoca gnada božja, nam posvetuje ino ogreva nase serce. Vsak »merten greh je temen mrak. ki nam obličje božje prijaznosti zakrije. — Poglejte nespokor- jomga grešnika žalosten slan! Kako vesel dan je pa v nebe¬ sih ino na zemlji, kedar pravo pokoro storimo! — Vgas- nilo bo našo posledno uro sonce liga sveta pred na.šmi očmi; oh de hi nas obsjalo milo sonce sveiiga raja lam, kjer no- beniga mraka več ne bo! Amen. s V, v D 95 O«! velikonočne spovedi. Pranje i/. lista sv. Pavla na Hebrejec. 0, 11 — 15. Štirna jo minula, vesela vigred (spomlad) se nam smeji. Sneg kopni, pomladne rože se kažejo, ino med njimi nar žlahlnej dišeča, plava (simj riolca. — Ali pa tudi razumite ('zaslepite), kaj čedna violca pomeni? — Siva violca, ki po kopnih gomilah skrivno diši, je podoba svete pokore, klico nam skerbna mali katolška cerkev sosehno velikonočne dni priporoča, naj hi sknz njo opravičeni. Bogu prijetni otroci, žlahtne violice kraleslva Jezusoviga postali. Iileri je nas v tim svetim časi odrešil ino za nas svojo drago kerv prelil, kakor sv. Pavl v denašnim branji Hebrejce uči. 1. Hebrejci, kateri sc lutli Izraelci imenujejo, so bili mlaji starih očakov Abrahama, Izaka ino Jakoba. Jakobu je bilo tudi Izrael ime; za to so jih Izraelce imenovali. Jako¬ bovimi! sinu je bilo ime Juda; ino po njem, ki je nar ime- nilnej sinov bil, jih za Jude (Zidove) imajo. Boa- jih jo v svoje ljudstvo izvolil, ter jim posebno božjo službo odločil. Imeli so svet šotor (uto) zaveze božje, kakor jim ga je Moj¬ zes na božjo povelje postavil. V šotori je bila soc/a škrinja miril ino upnice, vidni Iron božji na zemli. kjer s : je Bog svojino ljudstvu očitno razodeval. Skrinja miru ino sprave z nar dražjimi perlmi pokrita je bila nar sveteji kraj. Judovski duhovni ino Levili so božjo službo opravljali; alj v mir zre¬ lejši kmj je le sam nar viši duhovnik enkrat v leti, na veliki dan sprave stopiti smel, kedar je ljudstvo Boga žalivše očitno z Bogam spravil. Ta vesolna apniva je bila imenitna. Zaklal je mladiga junca (j mladiga rola) velilii duhovnih za svoje pregrehe, ino je sedemkrat z hervjo prolji zagrinjalu sveliga šotora poškropil. Bo tem je zaklal kozla za pregreho svojiga ljudstva; ino z njegovo kervjo v svetim šotori poškro¬ pil. Tako je jio Judovski šegi ljudstvo greha ocisiil in z Bogam spravil (lil. Mojz. 10). Ta šega Judovske sprave bila je gola senca ino pa pripodoba sprave noviga zakona, ktiro je Kristus, odrešenih sveta za nas opravil• ino od te sprave Kristusove sv. Pavl govori. 2. .fetus Kristus je naš nar viši duhovnih, klen nas je naših grehov odrešil ino s Bogam spravil ne z hervjo zaklane živine, ampak z svojo za nas prelito kervjo. Kristus ni šel v časen šotor kakor Judovski duhovni. ampak v nar svetejši kraj svetih nebes, katero prehivaljše božje ni človeška roka storila. — Judovski duhovnik je mora! nar prej som za svoje grehe dar opravili; naš viši duhoven Kristus Jezus greha ni imel. Judovski duhoven je moral vsako leto darovali, Jezus je pa le enkrat na krizi svoj dar opravil, liliri velja na vselej. Ni potreba Jezusu vsako leto v svet solor hodili, le enkrat je šel k Očetu, ino vekomaj na desnici božji sedi, naš odre¬ šenik, k/eri nas je naših grehov očistil ino z Bogam spravi'. Njegovo odrešenje vekomaj obstoji. — Oh holjka visokost odrešenika ijasiga, vsmilciiiga Jezusa! — Boljka cena ino vrednost njegove sinerli! 11 * 164 3. Po Judovski veri je imela kerv zaklaniga junca ino kozla, pa pepel rudece tetice, kliro so /ožgali. prečudno moč Jude vsili telesnih madežev očistili, de so spet med božje otroke smeli ino bili deležni božib dobrot. Za koljko mči ino čudnej.ši moč mora prelita kerv Jezusa naši g n odrešenika imeli, kteri je brez vsiga greha od sveliga Duha spočet ino rojen od Marije precisle devico, nas očistil vsili mer Ivih det, olj pregrcšniga djanja, ino nas vredne storiti, de živima Bogu služimo. — Tako ima spravni dar smerli Jezusove neskončno zasluženje. po kaleiim smo rešeni verniga pogu- blenja. Oh čudež milosti božje ino pa Jezusove ljubezni, ki seje na križi zgodil ino se še per vsaki sveti maši ponovi! 4 . Jezus je za nas svojo kerv prelil, nas grehov očistil ino z Bogam spravil, de se imenuje po besedah sveliga Pavla naš srednik nove zaveze, ki je stopil na sredo med Boga žalenga ino pa med ljudi žalivše, kakor je bil v stari zavezi Judovski veliki duhovnik. Po odrešeniku Jezusu prejmemo odpušanjc izvirniga greha ino vsih drugih grehov. ,,Skuz njegovo smer/, uči sv. Pavl, zadobijo poklicani kristjani obljubimo večno doto ulj erbšino večniga izve/ičanju“ — Boljka je dobrota ino ljnbezn Jezusa Kristusa Gospoda našiga. ki je nar pervi ino nar viši mašnik naš! Kdo bi se ne veselil njegoviga zasluženja! 5. Vse zasluženje Kristusovo bi pa bilo za nas zgnbleno, ako bi se skuz snele zakramente njega deležni ne storili. (Jl es¬ nikam, ki smo fti ker.šeni, pa skuz pregrešenje spel pravico do zasluženja Krislusoviga zgubili, je potreba skuz pravo pokoro greh pokončali, hudobno poželenje križali, pregreš¬ nimi! svetu odvmreli alj se odpovedali, ino se skleniti z Jezusam, z svojim preljubim izvelicarjam. — Ino poglejte! lavno zdaj so pokore izvoleni dnevi, o svetim velikonočnim časi je prijeten ras se popolnoma z Jezusam združiti tako, de ne bomo v prihodno sami živeli, ampak bo živel Kristus v nas. — Ob ne mudijmo se, pravo pokoro storili se ucijmo! M. Dvakrat , veci del. je človek v sužnost greha predan: per- vic po pervih stariša/i brez lastniga zadolženja . drugič skuz svojo pregrešenje. Iz pervc sužnosli nas je rešil Jezus brez Iti* riašiga zaslužen ja. Cena nase res ve je bilo učlovečenje, ter- plcnje ino smer/ Jezusa. ,,Vesle, ( | e nisle z iniolivim zlatarn alj srebrom odrešeni. ampak z drago kervjo Kristusa, kakor neornadežaniga ino čisliga jagneta ,*■ uri sv. Peter. J. I, 18. Človek pa spet sam sebe v greh preda, zapravi rešilo zaslu- ženja Krislusoviga, ino sužen pekla poslane. Drugo odrešenje se zgodi s kuz zakrament svete pokore po zaslužen ji Kristuso¬ vim, pa ne, o grešnik, brez Ivojiga djanja. Cena tvojiga druziga odrešenja je spoznanje ino ohjokanje grehov, mora biti smert alj pokončanje grešniga živlenja, vstajanje iz starih pregrešnih navad, ino pa novo sveto živlenje. — Koljko je grešnikov pokore potrebnih, kako malo pa njih. kteri bi pravo pokoro storili! Etiikafcri mislijo , de je že pokora, ako se vsako telo za velikonoč grehov po večini izpovejo ino od¬ vezo vlovijo. Drugi mislijo, de je zadosti, če za vse pregrehe po spovedi kake ocena še pomolijo . Tretjim se še to pretežavno zdi. Sv. Janez kerstnik pa opomina: ..Storite vreden sad po¬ kore; zakaj sekira je že nastavlena. Vsako drevo, ktiro ne stori dobriga sadu, bo izsekano in v ogenj verženo.* 1 Luk. 3, 8, II. Hočeš grešnik prav sad pokore storiti, vzdigni se iz gerdiga blatu svnjga navadniga živlenja, ter stori pet po¬ trebnih stopinj prave pokore: 1. Por ra stopinja pokore je izpraševanje svoje vesli, ki tebe v tvoje serce pelja, de prejišeš vso kole svojih pregreš¬ nih nagonov, ter svoje slabosti ino gerde navade prav v ko¬ renino spoznaš. Ne rekaj: moja ves/ mi kaj ne očitaj ne vein , česar bi se izpovedal. Taki gue jp strašno znammje dušniga spanja alj cin večne smerli. Le tistim vest ne očita, kteri so v pogubierije namenjeni, alj pa svetniki v stani ne¬ beške popolnosti. Gorje tebi grešnik, ako je tvoja vest za¬ spala, alj pa potruplcnimu ogledalu (špeglu) enaka, v kate¬ rim se prav ne vidiš. Prosi torej sveliga Duha, naj ti pamet razsvetli; ino po tem baraj , kaj si hudobniga mislil, govoril, želel alj storil crez deset božjih alj pet cerkvenih zapovedi zoper Koga, zoper sam sebe alj zoper svojiga bližniga, kaj si opustil alj zamudil dobriga v dopolnenji svojih dolžnost Najdel boš veliko ino zadosti, de na svoje persi poterkaš rekoč: .,Bog bodi mi grešniku mit osi iv l'* Luk. 18, 13. 2. Druga stopinja pokore je prava, serčna žalost a/j grc- venga nad svojimi grchmi, de grešnih spoznavši hudobo svojih grehov žaluješ, ino te serce prav v živo boli, ne toljko za 1 «(> lo, ker si mbesa zgubil, pekel pa zasluzit, temne nar /utj za lo, ker si zalil Bogu loljko sveliga, Ioljko ljubezniviga, svojga nar boljiga Ocela. Po milih solzah grešnika, klire iz živiga serca ljubezni izvirajo, hudobije greha izplavajo. Gorke solze praviga obžalovanja, ki se po lici spokorjenih vdirajo, dušo madežev omijejo, de je spet Kogu prijetna. Take solze st' drage jagode, katire angeli pobarajo ino na tehtnico (vago) božje pravice polagajo, potegnili zadolženje grešnika. ..Solze spokornika, uti sv. Avguštin, padajo pred obličje Gospodovo, ino pregrehe omijejo. Kakor je so. Veter milo jokal, ino je z solzami svoje zadolženje opral, ravno tak tudi ii z solzami svojo pregrešenje omij ” Obžaluj svoje grebe iz ljubezni do Koga po Petrovo, de ne boš joka! iz sirnim kakor Jrnl.iž Iškarjot v svoje pogublenje. Tretja stopinja prave pokore je fevden sklep ulj prejrzetje greh opustili, popravili zadolženje ino rajši, vmrefi , kakor Bogu riše talili A ko li lej) dnar a!j pa ldue zgubiš. skebnn jiše.š ino Koga prosiš rekoč: Kog mi še le zdaj najti daj; ne bom ga veo zgubil, ne. Skuz greh posvecjoco gnado božjo zgubiš, po stezi pokore njo zopet jišeš. Skleni torej, če li Kog da njo zopet najti, varvnti, de nje več groše ne zgubiš. IHnrskdo bi se rad poboljšal n/j prizadeli si noče. Priden bi rad bil, alj delati mu merži. Svet bi rad bil, alj sveto živeti se njemu ne poljubi. Oh neumnost! Hočeš na Dunaj alj v Koc priii, ne smeš na Tcrst j i ti; hočeš pšenico žeti, kaj boš ljuljko e j d ? — Kekteri v pobnljšanje le na pol stopijo; celo zapu¬ stiti pregrešno živlenje se jim loži. Molili bi še, alj postili se jim ne dopade; krivice bi se varvali. olj prešestno znanje ojiusliii, od hiše jili se jim prehudo zdi. Tako nepopoinoma predvzelje ni druziga, kakor goljfija. „Kdor z svojo roko za oralo prime, pa se nazaj ozira, ni pripraven za božje kralestvo." Luk. !), (Sš*. A ko nas desna roka alj desno oko po- hnjša, veli Jezus, se ga mornui raj iznebiti, kakor bi bili z njim pogubieni. Vsi mu se imamo odpovedali, kar našiinu poboljšanju v bran stoji, ino kakor za blato imeli, de lo spet Kristusa zadobimo. Filip. 3. >S 4. St er ta stopinja je h spovednici, de se srojmu spoved¬ nika na tenko izpoveš, na mesli Kogu, namestnik,it božjimu, Žalostno je grešnike premišlovati, kako si spovednike izberajo : boljšiga potrebni— slnbšiga si pcjiŠejo, bolnikam podobni, klen ozdravili nočejo, ino raj vmerjejo. kakor bi sc modrimu 1«7 zdravniku zaupali. Tako je delal svoje dni neki poseden go¬ spod; poslednic je pa svojimi lehkiinu spovedniku d na rje v prinesi), rekoč: ..Tukaj imajo dnar na pot alj rajžo!” ,,Kamo pa?” spovednik bara. „V pekel.” odgovori posveten gospod. „V pekel obdva greva, jas za lo. ker sitn si predobriga spo¬ vednika jiskal, oni, ker so me tako lehko ino po nevrednim loljkokrat odvezali.” — Ne švaraj sc grešnik, nko odveze ne prejmeš. Nezaslužena odveza je kriva kvitenga, kliro Bog ne polerdi. škodliva njemu, ki njo prejme, nevarna spoved¬ niku. ki njo dajo. Vbogaj lepo spovednika, ino ne leti k drugimu; le enimu se zaupaj, dokler mogoče. Bolnik, ktiri si veliko zdravilele izbora, bo težko ozdravil, in liitro vmerl. — Veliko grešnikov je, kteri se le obresfov izpovejo, zaloge grehov pa spovedniku prikrivajo, se le po verhi izpovejo, do korenine grehov pa ne sežejo. Kaj pa pomaga ternje na polji le po verhi posekali korenine pa v zemli pustiti; hitro se bo sj et vzelenilo Vsi laki ne goljfajo Boga, kteri vse ve, tudi spovednika ne, ampak sami sebe. Greh za greham na¬ kladajo, z božjim ropam od spovednice grejo. veči grešniki, kakor so prišli. — Ob, vsmileni Bog nas varji vsakiga greha, posebno pa nevredne spovedi; vsaka nevredna spovedjo sto¬ pinja blizej pekla. Ti pa keršanska duša. ki izvelicanje svoje želiš, pojiši si spovednika, kteri so mož po volji boži, ino kakor otrok očetu zaupaj se jim. Vesele bojo tebi besede Kri¬ stusove. ktire ti zvest spovednik porečejo: „Zaupaj moj sin, moja hčer, tvoji grebi so ti odpušeni!” 5. Pela stopinja pokore je: naloženo pokoro zvesto opra¬ viti, de Bogu, sebi ino bližnimu po moči zadostiš ino po¬ praviš, kar si greše pohujšal. Si se komu zameril, prosi za zamero, si kogu na premoženji poskodval, po Cahejevo lepo poverni Si ljudi sknz slabe izglede pohujšal, posvari jih, ino so poboljšanja ne sramuj. Pa tudi dobre dela, ktire ti spovednik za pokoro naložijo, zvesto dopolni, ino stori raj vec kakor manj. Ne pozabi pa tudi v resnici poboljšati svoje živlenje; zakaj pravo poboljsanje je edino gotovo znamnje prave, resnične pokore. „|>o njih sadu —pravi Jezus —jih bote spoznali. Mat. 7, Ki. III. Po svojim poboljšanji se kristjani v tri verslc razločijo. V pervi versti so spokorniki, ki rajši vse zgubijo ino prelerpijo, 81 »8 kakor smerlen greh sloviti. — Tak je bil imeniten dvornih kralja Perzjanskiga Ustacan. On je hudo preganjan sveto vero zatajil. Kralj Zapor ga je za to visoko počestil; pa vsa čast ino imenitnost mu ni velike zgube nadomestila. Pergnali so sveljga Simeona Selevškiga škofa vklenjeniga pred kralja. Ustacan pred škofam vstane ga počaslivši , alj Simeon se od njega oberne. „Oče! reče Ustacan, zakaj me ne pogledaš?'* Simeon mu odgovori: Kristjan! pokaj si svojga Boga' ino izvelicarja zatajil?" Velika žalost stariga Uslacana objide. milo se joka, svoje svetle oblačila izsleče ino rasovnik po- kore obleče, ter obžaluje pred kralevitn poslopjam svojo pre¬ greho. Kralj ga pokliče in nagovarja, naj Jezusa zapusti: uer ga pa ne primaga, Ustacana obsodi, de bo ob glavo djan. Veselo Ustacan svojo obsodbo zasliši, ino !e samo eno gnailo si izprosi, de očitno vsimu ljudstvu kralj oklicali da: Ustacan bo samo za to ob glavo djan, ker je stanoviten kristjan. Tako je imeniten mož raj vse, tudi živlenje zgubil, kakor bi bil smerten greh storil, ino zatajil Jezusa. — Kdor še v pervi versti takih spokornikov ni, znamnja prave pokore ino resnicniga poboljšanja nima. — V drugi viši versti pravih spokornikov živijo, ki rajši zgubijo svoje premoženje, ino živlenje, kakor bi Boga z kakim malim greham prostovoljno žalili. Kdor v tej versti praviga poboljšanja stoji, v njego¬ vim serci posebna ljubezn božja gori; to de je malo takih, ki bi z svetim Pavlam prav za prav rečti mogli: „Kdo nas bo ločil ljubezni Kristusove? nadloga? ali bridkost, ali lakota? ali golota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč? Zvest sim si, de ne smert ne živlenje, ino nobena stvar nas ne bo ločili premogla ljubezni božje, klira je v Kristusi Jezusi, Gospodi našiin.“Rim.8,33 — 39. — V tretji še viši versti spokor¬ niki in spokornice stojijo, ki le samo to želijo, kar jih Je¬ zusu bol\ podobne stori, ter se kakor apostoli veselijo, za Jezusu del zasramvani ino zanicvani biti, rekoč: Bom po nedolžno krega n ino sovražen, naj bo Bogu izročeno. Me preganjajo ino hudo imajo, naj bo v imeni božjim; saj se je Kristusu tudi tako, še veliko hujši godilo. .,Jezus je moje živlenje, ino vmreti je moj dobiček." Filip. I, 21. Kdor z svetim Pavlam lehko tak govori, on visoko v ljubezni božji stoji. — Povej, keršanska duša! v kateri versti si pa ti? — Oh lehko , lehko de v nobeni. — Kako dolgo še misliš od¬ lagali pravo pokoro ino resnično poboljšanje storiti, se 16 » popoloma sklenili z Jezusam? — Glej zima že minnje, sneg kopni ino rože so se prikazale v našim kraji. Vstani prija- telca moja iz svojga spanja ino pridi, klice Jezus vsako dušo o sedajnim svetim časi. Oh ljuba duša, kedar dones njegov glas zaslišiš, ne olcrpni svojiga serca. Nikar de bi v tvojim serci večna zima ostala, ino merzlo ko led bilo tvoje serce. Naj se prikaže lepo dišeča violca prave pokore v tvojim serci, o grešnik, gresnica! ravno na tistim mesti, kjer je v tvoji mladosti bela lilija nedolžnosti raslla. Violca prave pokore se ti bo v krono vecniga izveličanja premenila. Amen. 1 Od sv. velikonočnica obhajila. Branje iz l!. bukuv Mojzesa 15, 27 ino 16, 1 — 7. i^vela Velika noč se bliža, čas smerli Jezusove doteka, I^velicar sveta jemle od svojik slovo. Kaj hoče svojim zapu¬ stili , ki po njem žalujejo? — l’er posledni večerji z njimi sedi kakor oče med svojmi otrocmi, klire ljubi do konca. Žalostno ino tiho je vse, in Jezus reče: „Sercno sim želel velikonočno jagne z vami jesti, prejde terpim.“ Vzeme kruh v svoje presvete roke, zahvali Očeta, blagoslovi ino razlomi, rekoč: ,,To je moje telo, ki bo za vas dano; jejte vsi od lign. (< — Ravno tak vzeme vina kelh, ga blagoslovi ino reče: „To je kelh moje kervi, ki bo za vas prelila v odpusunje grehov-, pile vsi is njega. To storile v moj spomin.“ Tako postavi vsmileni Jezus zakrament presvetiga rešniga Telesa v svoj spomin, vmerje na križi, premaga pekel, greh ino smert, nam svete nebesa odpre, in pelja svoje v božje kra- leslvo. — Oh presveta velika noč noviga zakona (testamenta), veliko imenitnej od liste noči, v kateri je peljal Mojzes Israelsko ljudstvo iz Egiptovske sužnosli v obljubleno deželo, kakor v JI. bukvah Mojzesa dones beremo. 170 P. 1. Bog si jc Abrahama zarod v svoje ljudstvo izvolil. Z svojini očakom Jakobom so se v Egipt zasolili, kjer jim je Jožef, namestili kralj, svojim bratom nar lepši kraj dal. Jo¬ žef je vmerl, ino Egipčani so Izraelce hudo čerteli. Huda xe jim jc godila v ferdi suzuosti. Težko delo, pravice pa no¬ bene bilo ni za nje; za to se jih je Bog vsmilil ino jim po¬ slal dva moža Mojzesa ino Aromi , ki sta jih čudoma ravno veliko noč iz Egiptovske sužnosti rešila ino skoz rudece morje v obljubleno deželo skuz veliko pušavo peljala. — Tako Bog pomaga, kedar per ljudeh vsmiienja ni. 2. Lepa je bila obljublena dežela Kunuun ; alj težavna ino lerda pol skuz neznano pušavo. Slirdi sel lel so po čudno pustih krajah hodili. Pervi vesel kraj, v kateriga so došli, je bil Klim, kjer je bi/o dvanajst studencov zdrave vode, ino pa sedemred palmovih dreves. Tam postavijo svoje šotore (ule) ino počivajo. — V strašni pušavi, kjer se celi hribi gorkiga peska namelejo, ino med golim pečovjam po dni hoda zelene trave ne najdeš, je živ Studenc velika dobrota, zeleno drevo velik božji dar. (Boljko takih dobrot pa mi vživamo, in Boga lak malo za-nj zahvalimo!) 3. Popolni Izraelci se dalej vzdignejo ino n veliko pušavo Sin pridejo, klini je med Elimam ino Bogn je potreba bolj pokom bili kakor Cio vekam, Djanje apost- 2(i. Nam pa gosposka na posvetnim blagi alj živlenji krivico hoče. se mormo po Je¬ zusovim izgledi krivice branili, za svojo pravico poskusili, ino kakor sv. Pavl per cesarji pravice pojiskati. Bi pa vse to kaj ne pomagalo, mormo svojo pravdo Bogu izročili, ino voljno polerpeli. ker brez božiga vedenja las iz nase glave ne pade, ino njim. ki Boga ljubijo, vse reci, se tako bridke, v dobro izidejo. Saj je bil tudi Kristus po krivici h smerli obsojen, vender ni klel, ne vhajal, ampak sc je vdal timu (Pilalužu), kateri ga je krivično sodil. 1. Pelr. 2. 23. Njegova pokoriina je bila cena nasiga odrešenja, po kalili je božji pravici za nas vse zadostil: tudi naša pokoršina bo cena na- šiga izvelicanja. — Daj nam, neskončno pravičen, pa tudi vsmilen Bog, vselej pravično gosposko: ona je velik, velik božji dar. Smo pa šibe vredni ino potrebni, daj nam voljno pokoršino, rajši vmreti, kakor gosposki nepokorni bili. Kar po krivici voljno poterpimo, boš nam ti, o Bog, stotero poverili!. 5. Pelo pokoršino je vsak domač svojmu hišnima gospodarja in gospodinji dolžen. Kakor ves svet Boga — vsako kraleslvo svojga kralja alj cesarja — tako vsaka hiša svojga poglavarja ima — gospodarja, klirmu je vsakdo pokoršino dolžen, kleri pod njegovo streho živi, kar zoper božje alj cerkvene zapovedi ni. Hlapci ino dekle, osebenjaki in prihajaci liho poslušajte, kar vas hišni oče alj mati učita, radi vbogajte, kar vam velita, ino ne pozabite, de bojo vaši predposlavleni nekdaj na sodbi odgovor dajali, od tiga, kar so vam zapo¬ vedali, vi pa od tiga, kako ste vbogali. ,.Hlapci (pa tudi de¬ kle), opomina sv. Peter, bodite v strahu ino podložni svojim gospodarjam, ne le dobrim ino krotkim, temuč tudi terdim 205 ino režočim.“ I. Peli*. 2, 18. Tam kjer hlapec gospodari ino delila gospodini, slabo večerjajo. Za lo sv. Pavl Tilu naroča: „HIapcam reci, naj bojo svojim gospodam podložni, ti vsih rečeh dopadlivi C h ar /.oper voljo božjo ni), ino jim ne besedujejo, jih negoljfajo, ampak povsod pravo zvestobo skažejo , de storijo (skuz svojo lepo zaderžanje) čast nauku Boga [zveličarja našiga.“ 'Pil. 2. 9 —10. 'Po tudi jaz vam, družina, priporočim. Nar lepši sad bo vam pokor.šina prinesla. III. Svet pušavnik. apat Janez je imel mladiga učenca, kte- riga je hotel posebno pokoršine izučiti. Zapove mladenču suho palico, kliro je v rokah imel, vsadili in tako dolgo zalivali, de se bo ozelenila ino sadja rodila. Mladenč lepo tiho vboga kakor dober otrok svojiga modriga očeta, ino vsak dan vsajeno palico poliva, naj sije ravno imel daleč po vodo. Cele tri leta na povelje svojiga učenika pokorno suho palico napaja, ino ne mermra, če ravno nobeniga prida ne vidi; alj poglej! tretje leto se suha palica ozeleni, se raz¬ cveti in lepiga sadja prinese. Star pušavnik liga sadja nabere, lovarše zakliče, ino jim liga sadja podeli, rekoč: „Na!e, ino j<‘jle sadja pokoršine!” Sulpieius Sever. Diul. I. c. 13. — Se lepši sadje naše pokoršine bomo zavživali lam v zboraIjši izvolenih , v Očetovi hiši, ako smo pokorni Bogu ino namesi- nikam božjim, ,,1’okoršina je barka, v kateri se lehko v ne¬ beško kraleslvo prepeljamo ” 8. Bonaventuru. Amen. um mm bbim po mm hmj, Ort stanovitnosti v rtobrim. It lil nje i/. lista s\. Jakoba. 1, —81. ¥ se se na sveti hitro premeni, ter ni stvari pod soncam, ki bi se prej alj šlej ne premenila. Rod za rodam zgine, človek za človekam u večnost gre. Lepota ino dobrota, 206 veličastvo ino bogastvo — oh. Itako minlivo je vse! — Včeraj je bil premožen, ino clones berač; včeraj še zdrav ino mlad — ne more Jones več vstat! Kakor senca človek niemo gre. in kakor dim zgine vse posvetno. Le samo Eden je. ki se ne spremeni; — ino la si Ti neskončni, večni Kog! Poprej ko so gore bile, prej ko je stvarjena zemlja in svet, od veka do veka si ti, Vsigamogočni, Večni! Tvoje leta, o Bog. so za nas večnosti. Zemljo si osnoval, nebo je delo tvojih rok. Vse stvari prejdejo, ti pa ostaneš; kakor oblačilo so posta¬ rajo, ti pa si brez vsake premembe. tudi sence kakiga pre- menenja per tebi ni. To nas sv. aposlel Jakob v svojim pismi uči, ino opomina, naj bi tudi mi stanovitni bili v tim kar smo per velikonočni spovedi obljubili: hudo zapustiti, ino storiti dobro. f I. 1. Sv. Jakob, mlajši imenovan, Marije Kleofe sin ino seslran Jezusov po človeški natori, je pervi škof v Jeruza- lemi bil. Imel je v skerbi vse kristjane, posebno pa one ki so bili Judovskiga rodu. Videl, kaj od nevernikov terpijo, vedel kako hude skušnjave imajo sveto vero zapustiti, se je za njih stanovitnost bal. Piše jim torej imenitno pismo, polno lepili naukov, jih k stanovitnosti opominvaje rekoč: »Pre¬ ljubi! vsak dober dar, ino vsako popolnoma darilo je od zgo¬ raj dol, pride od Očetu luči, Utiri se ne premeni, per ka¬ terim tudi sence preobernenju ni.“ Me mislite torej, kakor bi bil zdaj drugi Bog, ker vas terpeti da. Bog je zmiraj tisti. — Kakor je pa Bog nepremenliv, tako premenlivi smo mi. Dones obljubimo rajši tavženkrat vmreti, kakor z enim samim grcham Boga žaliti; alj tavženkrat grešimo poprej ko bi en samkrat pripravleni bili iz ljubezni do Boga voljno vmreti; dones sklenemo sveto živeti, jutre pa spet z hudob¬ nim svetani potegnemo. Oj nestanovitnost! o nehvaležnost za loljko dobrot ino milost, ki smo jih od Očeta luči prijeli! 2. Kristus je Jude pred vsimi drugimi v kralestvo svoje svete cerkve poklical. Kteri so vervali ino se dali kerstiti, so bili pervina novih stvari. Za to pravi sv. Jakob: ,,To veste, preljubi moji bratje! de nas je Bog prostovoljno, ne de bi mi kako pravico bili imeli, prerodil skuz besedo resnice, svojiga bokjiga nauka, de smo pervi novorojeni otroci božji.“ 207 Tudi mi smo bili nove stvari skuz svet kerst prerojeni; ino ko smo po svetim kersti spet grešili, nam je zakrament svete pokore drugi kerst duhovskiga prerojenja. Oh de bi se nikdar več v stare grehe ino v dušno smert ne pover- •i« r i 0 1 n 1 1 1 vec! •k Nar pogoje se človek v jeziki pregreši, ter premalo pomisli, kaj govori. „Za to pa tudi naj bo vsak človek hiter h poslušanju, pravi sv. Jakob, počasen pa h govorjenju. c( Lepo je molil torej bogaboječ David, rekoč: „Postavi stražo, o Gospod mojimu jeziku, ino klučavnico mojim ustam , de se ne bo vdalo serce moje besedam hudobije. 11 Psalm. 140, d. Vec se ljudi skuz jezik pogubi, kakor skuz meč pomori. 4. Nar hujši mali pregrešenja je pa tudi nagla jeza, de prehitro za zlo vzememo, vsako žal besedo zamerimo, ino za malo reč velik kreg naredimo. Lepo torej sv. Jakob svari: ,,T 'sak človek naj bo k jezi počasen; zakaj človekova jeza, ki ni pravična, kedar je prenagla, nedela, kar je pravično pred Bogam.“ Huda jeza je divja zver, ki vse razterga, kar ji blizo pride; ino pred tako jezo nas sv. Jakob svari; ona vleče našo truplo v zemljo, dušo pa v pekel. 5. Nar gerši pregreha je med-ljudmi nesramna nečistost, skuz katero človek svoje telo, tempel božji oskruni. Tudi pred to gerdobo, htire se toljko po sveli najde, sv. Jakob kristjane svari, rekoč: ,, Verzi te od sebe vso nečistost ino obil¬ nost hudobije, ino v lepi pohlevnosti ohranile nauke božje besede, ki vaše duše zveličati zamore. l( — Po naukih svctiga Jakoba smo se tudi mi per velikonočni spovedi vsim hudo¬ bijam, posebno hudobnimu besedvanju, jezi ino nečednimu djanju odpovedali; ali bomo pa tudi stanovitni ostali? „Le kdor do konca stanoviten ostane, bo zveličan.“ Mat. 10,22. II. 31 oz beseda per poštenih ljudeh vse velja; mož besedo tudi grešnik ino grešnica namestniku božjimu — samimu Bogu na spovedi da, de se hoče poboljšati. Kar se obljubi, se mora zvesto deržati; zakaj strašno je, se Bogu zlegali. Sv. Peter ni Kristusa nikolj vec zatajil, apostoli niso svojga Gospoda nikdar vec zapustili, sveta 31urija Magdalena ga ni vec žalila. Ne daj Bog, de bi se mi v poprejne grehe po- vernili! — Grešnik, ki po spovedi zopet v stare grehe pade, “2 OS se Bogu zlaže, ino svojo storjeno obljubo prelomi. Bolje bi bilo zanj, de bi obljube storil ne bil, kakor de je stor¬ jeno zaterl. Talumu pravičen Bog veli: Bahor ti dopolniš, kar si meni obljubil, po tein se naj tudi tebi godi. Ino sv: apostol Pavl pravi: Kteri so enkrat razsvelleni, tudi okusili nebeški dar, ino so deležni postali svetiga Duha (v svetih zakramentih), pa so padli (v greh), takim je (skoraj) nemo¬ goče, de bi se zopet h pokori ponovili, ker spet Sinu božiga sami sebi križajo ino zasramujejo.* 4 Ilebr. (i. 4 — 0. —Greš¬ nik, ki po spovedi svoje stare grehe ponovi, svoj grešen slan trikrat hujši stori ino za (oljko bolj globoko pade. Bolezni, ktiro si ponoviš, se veliko ležej ozdraviš; tudi greh ležej odpraviš, kliriga si ponovil. Pregrešna navada se vlerdi,- kakor cengel po zimi iz kaplic. Slabe tovaršije izpletejo močno verv (štrik). volja oslabi ino nima moči pregrešne zaveze raztergali. ,,Nečisti duh se poverne, pravi Jezus, pri¬ pelje še sedem drugih duhov z sebo, kteri so hujši od njega; ino posledno tistiga človeka je hujši, kakor pervo. 44 Luk. II. 25 — 26. Bog nas ovarji te nesreče! — Nehvaležen grešnik, ki se v pregrešno živlenje poverne, svoji duši vse stare pre¬ grehe spet navali, ktire mu Bog le odpusti, če jih sam za¬ pusti ino se poboljša. Tak je po besedah svetiga Petra pesu podoben, ki se h timu poverne, kar je izpluval, alj pa svinji, ki se izkopana spet po luži vala. II. Petr. 2. 22. — Hudo je stare rane ponoviti, nerade celijo; še hujši se v stare pre¬ grehe poverniti; slaru navada bo železna suknja, ki se težko izsleče. Kdor se iz sterme steze izveličanske pokore na šroko cesto pogublenja poverne, kakor kamen po bregi, v pekel leti. Za to veli sv. Peter: „Bolje bi bilo za nje pota pra¬ vičnosti ne spoznati, kakor po spoznanji odstopiti. 44 II. Petr. 2, 21. „Bodite torej stanoviti na Gospodovi poti.* 4 Sir. 5, 12. — Hočemo stanovitni ostali, kakor smo per velikonočni spo¬ vedi obljubili, je potreba: 1. Vsim gre/iam za vselej slovo dali , ino sc grešnimu znanju odpovedali. „Nihče, ki z svojo roko za oralo (plug) prime, pa se nazaj ozira, ni pripraven za božje kralestvo. 44 Luk. 9, 62. Kdor se hoče prešestvanja varvali, se mora tudi pjančvanja zogibali; pjanost ino nečistost sle si sesiri. Kdor se želi sovraštva zogibali, se mora tudi napuhu ino lakom¬ nosti odpovedati; napuh ino lakomnost sta sovraštvu oče ino mali. Za to sv. Jakob uči: „Bdorko)j celo postavo derži, pak 209 ■ 11 v eni greši, se vsih zadolži; zakaj on ki je rekel: Ne sme« prešestvati, je tudi rekel: Ne smeš vbijati.“ Jak. 2, 10—11. Kdor ni u vsih postavah Bogu pokorn, tudi zvest služavnik božji biti ne more. 2. Pregrešnih priložnost zvesto var vati se, v stare tovar - sije ne zahajati. Svoje dni je neki mladenč silo nečisto živel. Bog ga razsveti, de svoj grešen stan spozna, ga objoka ino veliko spoved opravi, ter terdno misli se poboljšati. Celih osem dni se priložnosti varje ino cisto živi. Drugo nedelo se pa v tisti kraj poda, kjer je nesramno ženstvo imel. Ko ga ona vgleda, mu naproti priteče ino ga sladko pozdravlja. Vidite bližno priložnost. Mladenc ji na ravno pove: „Nisim več. kakor sim bil,“ ino hoče memo jiti. Alj ona ga začne na svojo verv napletati, ino pravi: „Prav imaš, de si se po¬ boljšal; alj de govoriva, saj greh ne bo.“ Glejte kačo! Mla- denča z sebo spravi, se začne zanj jokati. Mladenč se zopet z njo pregreši, ino nagla smert ga v grehi zadene. „Kdor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti konec vzel.“ Sirah. 3, 27. Hočemo svoji obljubi zvesti ostati, se mormo tudi 3. Malih grehov varvali. Ako vodo zajeziš, pa le malo špranjo (luknico) na jezi pustiš, bitro bo voda jez prederla. ino se po starim potoki razlila. Ino če ti svoji pregrešni na¬ vadi le mezinc spet podaš, te bo za celo roko zgrabila; le en las skušnjavi dovoliš, bo hitro verv zpletla, na kateri le v stare pregrehe povleče. Kdor se ne varje maliga, hitro bo u veliko zabredel. — Človek če ravno poboljšan ino spokor¬ jen, je še vcnder slab kakor bolnik, ki po hudi bolezni ozdravlja. Se hoče poprej ne pregrehe var vati, mora 4. Čuti ino molili. Jezus je molil na oljski gori ino se na prihodno terplenje pripravljal, njegovi učenci so pa spali. Jezus se k njim povemo, jih zbudi ino jim priporoča: ..Cujte ino molile, de v skušnjavo ne padete; duh je scer voljn, alj meso je slabo." Mat. 26, 41. Taka se tudi nam godi. Naj si ravno bogaboječe živeli želimo, hitro spet osla¬ bimo; slabi počutki nas prehitijo, ako jih skerbno ne zavar- jemo. En slab pogled, ena sladka beseda. ena sama slaba tovaršija naše svete namene ovcrže ino nas v poprejne pre¬ grehe zakople. Cujrno torej, de nas skušnjava ne zaleze; molijmo, de bomo tajisto premagati vstan. — Vse premo¬ remo v tim, ki nas močne stori z svojo gnado ino pomočjo, ktiro nam v svetih zakramentah daja. Potreba nam je torej: Apost, Hrana. I. Del. 14 210 5. Zakrament uvele pokore ino presvetima rešniga Telesu med letam večkrat vredno prijeli. ,,Tuili pravičen sedemkrat na dan pade (se v malih rečeh pregreši), pa zopet vstane (se hitro spel v dobro poverne); hudobneži pak v hudobijo pogreznejo, 41 pravi sv. Duh. Prip. 24, 16. De bomo iz svojih vsakdanskih padecov vstali, nam je pogoste spovedi potreba; de ne bomo oslabeli, je naši duši hrane potreba, katiro nam Jezus toljko ljubeznivo ponuja, rekoč: .,Pridite k meni vsi, kteri se trudite ino ste obteženi, ino jaz vas bom po¬ živel. 11 Mat.' 11, 28. „Moje meso je za res živež, ino moja kerv je za res pitje. Kdor od tiga vživa, ima večno živlenje. 11 Jan. 6, 55. — Jaz sim vinska terta, vi mladike; brez mene ne morete kaj storili. 11 Jan 15, 5. Le z Jezusam sklenjeni bomo premagali ino v svojim poboljšanji stanovitni ostali. Ufi. V nekim mesti na Laškim je hotel razujzdan mladenc bogaboječo deklico v nesramen greh zapeljati. Ona mu da kraj, dan ino uro, pa v svoji prebivavnici božjo martro pri¬ pravi. Kedar mladenc pride, mu poštena deklica reče: „Prej ko storiva, moraš božjo martro (razpelo) dvakrat za uho vdariti. — Strašna veljeva! Kaj bo storil sužen pregrehe? Urez pomislika podobo križaniga Jezusa na desno lice vdari. — Strah ino groza! Ali ne bo zemlja živiga požerla? Nikar! Že v drugo roko iztegne, bridko podobo po drugim lici vdarit, kar zasliši mili glas: „Zadosti je! 11 Ta edina beseda grešnika kakor goreč mec presune. On na svoje kolen pade, svoje pregrehe objoka, se poboljša ino sveto živi (Gorjupa cerkveno leto, stran 165). — O grešnik, grešnica! zadosti je napuha, lakomnosti, zadosti nečistosti ino sovraštva, za¬ dosti jeze ino kletve! Zadosti je žlafarnic. ki sijih svojimu vsmilenimu Izvelicarju dal. Zadosti je greha, zadosti žalenja božjiga; nikdar več ne zgodi se! Le kdor do konca stano¬ viten ostane, bo izvelican. Amen. 211 y ■ p-fr j ^ 1 mm. »a mm m mm mm. %namii.ja piavina kristjana. Branje iz lista sv. Jakoba. 1. ‘22—27. 'ZA fz *Jepo nase polje zeleni, lepo sadunosno drevje cvete, ino dobro letino nam obeta. Ako pa ne bo romeniga klasovja po njivah želi, ne po sadunosnikah zreliga sadja brati, nam zelenje ino cvetje nič ne pomaga. Ravno tak goljufna čednost praviga kristjana ne stori, ako stanovitna, sadunosna kre¬ post ni, kakor njo sv. Jakob v denašnim branji popise. I. 1. Sv. Jakob, imeniten Jezusov apostel ni le sveto učil, ampak je tudi sveto živel. Od svojih mladih nog ni vina, ne sladčice pil, ni mesa jedel. Pravičniga so nja tudi neverniki imeli, ter želeli se robu njegoviga oblačila dotekniti. Kakor je sam sveto živel, je tudi kristjane prave čednosti učil, re¬ koč: „ Preljubi! vi radi božje nauke poslušate; to je prav, pa še ni zadosti. Bodite delavci besede božje, ne samo poslu¬ šat ci; drugači bi sami sebe goljf ali. Zakaj če je kdo vas samo poslušate besede, ne pa delate, je človeku podoben, ki svoj obraz alj lice v ogledali (serkuli alj spe g lij ogledu, pa hitro spet pozabi, kakošen je. ie Taka je z človekam, ki božje nauke posluša, pa sam na se ne obernc, svojih strast ne spozna, ino se ne poboljša. — JVe samo poslmavce, ampak delavce božje besede Bog rad ima, kteri postavo evangelske prostosti prav pregledajo ino spoznajo, nje ne pozabijo, ampak tajisli zvesti ostanejo j oni bojo srečni v svojim djanji. . Iti 'iO. * osebno imenitni so dnevi krikeviga tednu. Kristjani grejo od ene hiše božje do druge, kakor bi svoj dom zapu¬ stili ino v drugo hišo pomoči prosit, jiskat ino terkat bodili. ■— Sveti so dnevi križeviga ledna. Očitne molitve se oprav¬ ljajo, glasno se v procesjah poje ino milo procesjam zvoni. — Husnovilni so sveti križevi dnevi. Jezusu svoje dušne ino telesne potrebe izročujemo, v njegovim imeni Očeta riebe- škiga prosimo: vslišani bomo, če le prav svojo pobožnost opravimo, zakaj: „Kdor prosi, on prejme; kdor jiše. on najde, ino kdor terka, njemu se odpre." Molitev pravičniga oblake predere ino per Bogu vse premore, kakor nas sv. Jakob uči. I. 1. Molitve čudno moč nam 'prerok Eliju v starim zakoni pokaže. Živel je božji mož za hudobniga kralja Ahaba, ki je sam malikvavc tudi Izraelsko ljudstvo zapeljval, de so ža- pustivši praviga Bogi! krive malike molili ino njim v čast gerde reči vganjali. To žalenje božje Elija v serce boli. Vzdigne se ino malikvavskimu kralju pravi: „Kakor resnično Bog živi, pred katerim stojim, ti povem, de ne bo rose ne deža, dokler spel ne porečem.“ Kakor je rekel v imeni bož¬ jim se je zgodilo Iz serca je molil, veli sv. Jakob, de bi ne bilo deža na zemljo v strah hudobnim ljudemi ino tri 221 leta pa sest mescov ni bilo deža. Bog je Eliju v kazal, naj se skrije v pušavo za potok Karit; krokarji mu bojo zjutraj ino na večer kruha pa mesa v živež nosili, studenčnico bo pa pil. Zgodilo se je po božjim povelji. Crez veliko dni pa tudi reka vsehne; Elija nima kaj piti. Bog mu reče preseliti se v mesto Sareplo na Sidonsko; tam go bo vdova redila. — Poprosi vdovo za kruha; alj ona Eliju milo potoži, de nima več ko pešieo moke v predeli, pa troho olja u verci. „To bova povžila jaz in moj sin, je djala, prej de vmerjeva." 1 Elija njo potolaži rekoč: „Ne boj se; meni nar prej hlebec speci, ino moke v predeli ne bo zmanjkalo, tudi olja u verci ne, dokler bo spet Bog deža dal, kakor je govoril.“ Vse se tako zgodi. Povsod je bila strašna lakota; v hiši kjer je boži mož prebival, je bilo vsiga dovolj. Ž. Pol šterto leto je že suša deželo lerla; ni bilo živeža ne pijače, ne za ljudi, ne za živino. Elija gre na božjo po¬ velje, ter hudobniga kralja, ljudstvo ino lažnive preroke na goro Karmel spravi, rekoč: „Bako dolgo se bole še motili, de ne veste komu bi služili, ali pravimu Bogu alj lažnivimu maliku Balu? Perpeljajte mi dva vola, ju bomo darovali. Balovi služavniki si izvolile svojga za Bala, jaz pa svojga pravimu Bogu. Naredite germado, razsekajte vola na njo; pa ognja ne blizo. ampak kličite vi svoje bogove, jaz pa svojga Boga. Katiri ogenj pošle, on je naš pravi Bog.‘‘ Vso ljudstvo odgovori: Prav je tako! Balovi preroki kličejo od jutra do poldne; pa ni bilo sluha ne duha Baloviga. — Zdaj Elija derva položi, vola razseka, reče trikrat derva z vodo politi, de je krog altarja voda stala. Na to Elija v sred ljud¬ stva stopi, moli, ino glej! ogenj iz nebes šine, povžije da¬ rilo ino tudi vodo poliže. Ljudstvo, to čudo viditi, popada na svoj obraz ino vpije: ..Gospod je Bog, Gospod je Bog!‘‘ ■—• Elija gre vcrh gore ino moli, in prosi za deža. Majtiina meglica se prikaze . Elija reče kralju Ahabu: ,,Naprezi svoj voz, ino hitro se k domu peli, de le dez ne vlovi.“ Nebo se obleče, dež zemljo napaja, kakor poprej. III. Kralj. 17,18. ..Tako je Elija molil, pravi sv. Jakob, ino nebo je dalo deža. ino zemlja je rodila svoj sad.“ Poglejte molitvo našo mo¬ gočno prijatelco! Bog! de bi tudi mi pravični ino vredni bili kakor Elija vslišani biti! 222 II. 1. Ljudje pogosto pravijo: kaj je meni mar, kako moj sosed, moj tovarš alj moja tovaršica kivi, saj bo vsak za se rajtingo dajal. Tako govorijo, ino pustijo bližniga v nar veri nesrečo pregrehe zabredsti, ter ne pomislijo, de pra¬ vičen Bog pogosto na tim sveti za eniga hudobneža del celo sosesko tepe, ktira hudobnika zagovarja, alj med sebo terpi; pa se tudi zavolj eniga pravicniga večkrat cele soseske vsmili. Za to opomina sv. Jakob: „BraljeJ če kdo vas zajde od re¬ snice, se pregreši, ino ga kdo verne, de sc poboljša, ima vedeti, de kdor grešnika verne od nja krive poli, bo njegovo dušo smerti rešil, ino veliko število grehov pokril Poglejte ljube duše, koljko braterno posvarjenje velja, pred koljkim pohujšanjam ovarje ino zabrani božiga žalenja! Ne spodobi se, de bi ti molil, tvoj tovarš pa poleg tebe klel. Se hoeemo Bogu prikupiti, mormo braniti koljkor premoremo, de do¬ ber Bog žalen ne bo. — Tako bomo vredni, de bojo naše prošnje vslišane. Molitev pravicniga veliko premore. 2. Svoje dni je imeniten pušavnik Simon na stebri ime¬ novan per trideset let na svojim stebri v molitvi prebil. Tisti cas so v bližnim mesti Antijohiji ljudje tak močno merli, de je veliko hiš praznih ostalo. Strašni potresi so zemljo meki- nili, ino tudi Simonov steber se je majal. Truma Antijo- hencov h Simonu pribeži, naj bi z njimi molil, jokal ino za nje vsmilenja prosil. Simon Antijohence ojstro kregali začne, rekoč: „Vaša lakomnost ino požrešnost, vaše pregrešno, nesramno živlenje vam je odvernilo božje obličje. Ne zlobite se svojih pregrešnih, nesramnih rok k nebesam povzdigniti; jaz bom pa poskusil za ljudstvo moliti.“ Simon moli; alj nov potres tak nevsmilcno zemljo mezi, de se je hotel tudi sveti mu možu steber podreti. Od strahu ino groze vse ljud¬ stvo na svoj obraz popada. Simen jim reče, naj le molijo ino izdihujejo. Tudi on še enkrat bolj goreče moli. Crez eno dobo vstane Simon ino potolaži ljudstvo rekoč: „Bog je molilvo vslišal ino se mesta vsmilil; pa iz med vsih ljudi, kterih je toljko zbranih, je molitev eniga samiga pred Boga prišla, ter je vslišana.“ Na te besede z perstam preprostiga kmetica pokaže, ino ga reče k sebi pripeljati. „Moj sin! po¬ vej mi, kaj si toljko dobriga storil, de toljko pred Bogam 223 aš Simon l sneg, čedno na- pravleni kakor ljubeznivi otroci; potem pridite prosit, ino bole prijeli. Veliko velja molitev pravicniga. Dnevi molitve naj bojo tudi dnevi pokore. 2. Otrok ve. de ga oče ljubi ino rad ima; že od daleč roko moli, ter čuti, de bo gotovo vslišan. Kakor otroci pov¬ zdigujmo (udi mi z zaupanjam svoje roke h Bogu. Če bi ludi mali svojga dojenca zapustila. Gospod nas zapustil ne bo. Oh koljko veči dobiček bi naše molitve imele, naj bi naša vera bolj žira, naše upanje terdncji bilo! Vse, karkoJj v molitvi prosite, ako verujete, pravi Jezus, bote prijeli.'• Mat. 21. 22. ,.Kdor prosi, naj prosi z zaupanjam brez vsign { pnmišlenja; zakaj kdor pomišla, je podoben morskimu valu. kaleriga veter goni ino sem ter tje meče. Naj ne misli tak človek, de bo od Gospoda kaj prijel.'’ Jak. 1, (i—7. 3. V eni hiši je oče otroku prav lep kos kruha vrezal. Pride lačen pluje, ves potreben ino kiuha prosi. Dete vbož- čeku cel koz kralja z vescljam poda. Kaj mislite, ali bo oče otroka za to okregal? Bog ovarj! Solze očeta polijejo; ino še veči kos kruha vsmilenimu otroku da. P»avno to bo storil Oče nebeški tudi nam, ako rudi drugim podelimo. ,,Dajte, veli Jezus, ino se vam bo dalo. Dobro, natlačeno, potreseno ino zverhano mero vam bojo dali u vase-naročje. Z kakoršno mero bote merili, z tako se vam bo odmerjalo.' 4 Luk. (i, 3S. Molitev ino milošna (almožna) si morte bili družici. 4. Kaj pa porečete vi očetje in matere otroku, ktiro kosec kruha pusti ležati, ki mu ga vrežete, ter kujavo reče: Nočem ga, jepremali; večigu hočem. Ti nehvaležna stvar! bole rekli; le počaj, zdaj pa ničesar ne dobiš. Kdor maliga ne časti, večiga vreden ni. Ali ne bo Oče nebeški ravno to /udi nam storil, če se švaramo, de premalo na polji pri¬ delamo, de nima blago nobene cene , de nam na skedni alj pa v kleti ne plenja. V se je boži dar. „Kaj pa imaš, de nisi prijel? Ako si pa prijel, kaj se hvališ, kakor bi ne bil prijel? k Kor. 4, 7. Zadovoljni mormo bili z tim, kar nam Bog da, ino hvaležno spoznati, de še tiga zaslužili nismo. Kdor veliko hudo lelvino tožuje ino črez slabe, lerde čase zdihuje, nezadovoljno živi ino ni vreden, de bi Bog njega vslišal. Apost. Hrana. I. Del. 15 226 5. P«melon oče otrok nima rad, ki se med sebo sovražijo ino Čerlijo, če eno \nt ko drugo (lobi. Kako ki pa mi Bogu. ki je gola ljubezn. dopadli, ako so med seboj zavidamo ino smo žalostni, če Bog drugim več da. kakor nam? — 0 nesrečen z-acid alj neroštivost : ona je kakor škorpjon, kteri sam sebe z svojim slrupam vmori. Božji otrok mora rečti. kedar per sosedu kaj boljiga vidi: Blagoslovi (požegnaj) mu Bog! Daj pa tudi nam, re je Bogu h časti, našim dušam pa v izveličanje Ako ne. bolje de nimam. — Poglejte, laka molitev je otroška. >«• IBS. Ki Kristjani! Očeta imamo, očeta neskončno dobriga v ne¬ besih; kje pa je naša mali? Iterna zemlja je na.ša mati; to de svojim otrokam večidel mačoha. Za to pogosto jokamo, ino prave matere jišeino; pa kaj de nje na sveti ni! Za to nam je pa dober Bog preljubeznivo maler dat, Marijo de¬ vico, nebes ino zemlje kratico. Marija, naša dobra mati je pomoč kristjanov. — Ob srečni otroci tolike matere! Kar naša molitev ne premore,r.nain bo po njenih prošnjah pode¬ lano* Amen. »IIU HJ BI; > * ■' 4. Križeva sreda. KDAJ IN ZAKAJ NAŠA MOLITEV VSLIŠANA NI. Branje iz pisma sv. Jakoba. 5, lli — 20. •Stara navada je, de ljudje bogatim možem, alj pa mo¬ gočnim gospodam lep dar prinesejo, kedar jih zakaj prosit pridejo. ..De bi le vedel, z čem bi jim vstregel? vbogi kme¬ tič veli. kedar se prosit odpravlja. Ino če druziga nima, nese kepo masla alj pa nekoljko jajc se gospodu prikupit. — Tudi vi ste prišli dones v tim tedni tretjokrat u vežo nar višiga Oospoda prosil. Kakšni dar ste mu pa vi prinesli? Z čem se hočete vsemogočnimi! Bogu prikupiti?—Vi molčite, ino ne veste, z čem bi gospod Bogu nar bolj vstregli. Poslu¬ šajte; sv. apostel Jakob vam v denašnim branji pove. 227 I. Veči dobrote očetu alj materi storiti ne moremo, kakor če jima zgubleno dete pripeljamo. Vse bi nam rad oveselen oče dal. ako mu sina, ktiriga je v kaki nevaršini zgubil, alj pa hčero smerti rešimo. Bolj kakor oce svoje otroke ■— ljubi Oce nebeški vse ljudi. Bogu ena duša, po njegovi po¬ dobi stvarjena, ver velja, kakor cel minjoč svet. Duše nai¬ ven nesreča je zmota ino pa krivicu alj greh ; to dvoje ne¬ sreč je dušna smert. Zgubleniga človeka podučiti, ino zmote rešili, zapeljaniga grešnika posvarili ino na pot pokore spra¬ viti je angelsko-apostolsko dobro delo, z katerim se Bogii nar bolj vslužimo. „Brulji moji! veli sv. Jakob, če si kdo izmed vas zajde od resnice, v zmote ino hudobije zabrede, ino ga kdo vas poduči, posvari, ino na pravo pol zaverne, Bogu veliko službo, pa tudi angelam veliko veselje stori. Kdor grešnika od njegove krive poti oberne, reši njegovo dušo večne smerti, ino veliko število grehov pokrije, ktire je grešnik že storil, ino bi jih še; storili pa tudi lehko drugi, skuz njegovo pregrešno živlenje pohujšani.“ Skuz pobolj- šanje grešnikov se tedaj po besedah svetiga Jakoba Bogu nar bolj prikupimo, ako hočemo vslišani biti, Skuz kaj se pa Bogii nar huj zamerimo, ino smo sami krivi, de naših prošenj ne vsliši? — Skuz posvetne šege, ino razvade , kedar jih posnemamo; zakaj sv. Jakob pravi: ..Kdorkolj hoče prijatel tiga sveta biti, sovražnik božji po¬ stane." h, 4. Koliko je takih? n. Posvetnih šeg ino navadnih razvad, skuz kalire se Bogii v sedajnih časih nar več zamerimo, nar imenitnejših j e pet: 1 . Perva zamera božja je merzlolu do božje besede, alj sedajna gerda navada pridge ino keršanske nauke opušali. alj clo iz cerkve hoditi, kedar se pridga sačne. Kaj porečeš ti gospodar alj gospodinja, ako ti kak osebenjek alj priha¬ jaš vsaki dan na skledo bodi, se v tvoji hiši celo zimo na toplim greje, ino mu ti vse storiš, česar te prosi, po leti pa, ko je dela potreba, ino ga prosiš, naj ti pomaga, bo ti herbet obernil ino od hiše šel? — Kristjani molijo ino prosijo, naj bi jih dober Bog vslišal, ino so hitro nevoljni, če se jim vse po volji ne zgodi. Kedar pa Bog skuz svoje 15 * 22$ namestnike jim naročati začne, kaj naj h časti božji storijo, kako za i zveliča nje skerbijo, pa nočjo poslušati; ino če ravno čujejo, nočejo storili. Oj gerda šega, nehvaležna razvada! Haj bo Bog takim storil ? To sv. Duh v bukvah pripovesti 1, 24-28. na ravnost pove: ,,Klical sim vas, ino ste se zoper¬ stavili; svojo roko sim za vami iztegal, ino nikogar ni bilo, ki bi se bil na njo ozerl. Ker sto moj svet zavergli ino vam za moje svarjenje ni mar. se bom tudi jaz h vašima pogu- blenju smejal, ino vas bom osramotil, kedar bo to, česar ste se bali, nad vas prišlo. Kedar vas bo nadloga obšla, ino bo pogublenje kakor vihar priderlo , kedar bo bridkost ino težava prišla nad vas. Tedaj bodo na me klicali, pa jih ne bom vslišal.“ — Glejte, pervo zamero božjo! 2. Druga zamera je potrata nedel ino zapovedanih prazni¬ kov. „Dajte Boga, veli Jezus, kar je božiga,“ bo tudi Bog vam dal, kar je vam patrebniga. Bog da ljudem vsak teden sest dni za delo ino posvetne skerbi } le sedmi dan, nedele ino pa nekoljko praznikov si je prihranil, pa še liste mu nehvaležni posvetneži jemlejo, gerdo kradejo, ino hudimu dajajo. Ali ni to velika zamera? — Strah ino groza je, kako slabo sedajni ljudje Gospodove dni obrajtajo! Po mestih in tergah rokodeli cele nedele jutra delajo, ino še ne vtegnejo v cerkvo; po poldne grejo še le na sprehod ino pa v pivnice, po katerih se cele noči potepajo. V pondelek na mesti delati pa počivajo, ino še pozapravlja jo kar so zaslužili. Ni se čuditi, de takim ljudem Bog teka ne da, ino de so ravno takih beračev vse ceste polne — Na deželi po ‘kmetih je malo bolje alj pa še slabje, kjer vozijo po cestah brez vse sile, alj pa pjančvajo po ošterijah brez vse mere. Eni služijo zlalimu teletu, drugi pa svojmu trebuhu, Bogu pa malo alj cIo nič; veliko več žabja ga skuz pjančvanjc, pregrešen ples. razsa¬ janje ino lepenje, skuz pohujšlivo in zapclivo živlenje. Nar več grehov se ob svetih nedelah ino praznikah zgodi, nar več duš pogubi, nar več Bog žali. Potrata Gospodovih dni je kriva, de nimajo naši pridelki teka. Spomnimo se, de bomo nedele ino praznike prav posvečovali, po tem bo tudi Bog vsli- šal kedar bomo molili: „Daj nam dones naš vsakdanji kruh!’ 4 3. Tretja zamera božja je lenoba ulj zanikarnosl naša. ,,Kdor ne dela, veli sv. Pavl, naj tudi ne je> II. Tezal. 3, 10. Alj posvetni ljudje bi radi dobro jedli ino pili, če ravno slabo delajo; bi radi veliko zaslužili, če ravno malo storijo. Moder Bog je pa tako naravnal, de kdor priden delavc ni, tudi metlo zasluži, ino slabo živi, večidel brez službe »a bru¬ ham bodi, ino tožuje, de nima dela. Talcih rokodelskih po- hajacev vsak dan po cestah srečamo, tudi na pragah imamo, Iti rajši beračijo, kakor bi delali. Dobro bi radi živeli, delali pa nič. Ponudi tacimu delo, bos videl, kako se bo za vog- lam potegnil, ino raj stradal, kakor za delo prijel. Bode Bog lene hlapce, pa zanikarne dekle vslišal, ako ga prosijo: Daj nam dones naš vsakdanji kruh? Delo je kluč do kruha, ino pridne roke ga najdejo. Lenuha glad mori, kdor pa pridno delati hoče, bo imel kruha dovolj. — Dokler so Izraelci v pu.iavi bili, jim je dober Bog mane izpod nebes jesti, vode iz skale piti dajal, ter jih je štirdeset let čudno živil. V obljublcni deželi je pa mana henjala, kjer je bilo dela. pa tudi živeža dovolj. ,,Bog lenuhov noče imeti; za to nam vsiga ne stori. Bog noče napuhov (prevzetnikov) imeti; za to nam vsiga ne dovo!ji.“ Sv. Hrizostom. Človek komaraj, ino Bog ti bo pomagal! Varji se, de se skuz lenobo ino za- nikarnost Bogu ne zameriš. V lenobi človek na duši ino trupli gnije; za to na lenuhe Bogu nar več merzi. 4 Sl er tu božja zamera je predebela miza, kedar vbožci bogato, kmetji po gosposko jedo ino pijejo, kar jim stan ino prihodik ne da. Razvada ljudi nar več nesrečnih stori, ino je nar hujši vjima med nami. Svoje dni so kmetje le o božičnih praznikah ino pa o veliki noči meso jedli, vina celo ne, alj pa le na gostiji, olj per teškim deli pili; so pa tudi kaj gleštali. Se zdaj gorjani ino planinci večidel ovsen* jak jedo pa cisto vodo pijejo, ter so zdravi ino veseli, otroci čerstvi ino rudeči kakor mleko ino keiv Poglejmo pa mest- lane, teržane ino druge mehkužne ljudi, ki vsako jutro na¬ mesti kos kruha kavo sreblejo, vsak dan, clo v petek, meso jedo, tudi po navadi vino alj vol pijejo; olj so po tem bolj zdravi in zadovoljni? Bolje ko jedo ino pijejo, več bolehajo. „Kdor v svoje meso seje, bo tudi od mesa trohnenje žel,“ uči sv. Pavl. Gal. 6. M. Ino tudi kmetje se na tako mizo razvajajo, na mesti kos kruha otrokam zjutraj kavo dajajo, in ne pomislijo, de kjer per kmetih pokuhni kava diši, streha gori. i\a mesti vode jih z vinam, clo po enih krajah z žgan- jam napajajo. Družina hoče mesa imeti, kmelovski ljudje po gosposko živeti. Ali ne bo nebeškimi! Gospodarju na tako razvado merzelo? Jezus nas ni učil moliti: Daj nam dones vsakdanjo kavo, daj nam mesa ino vina, ampak daj nam vsakdanjika kruhu , potrebniga, zdraviga živeža. Razvade 230 rnormo sami sebe ino svoje domače varvati. ako se minemo Bogu zamerili ino nesrečni bili. Razvaditi se je Iebko. alj odvaditi se je gorje. 5. Pela zamera božja je ošabna (preštiinana) noša v obla- čilah, ki niso po našim stani, ne po našim premoženji. Bog je ljudem oblačilo za pokoro dal, de svoj sram spodobno pokrivajo, se zime ino vročine ohranijo, pa spoznajo, kle- riga stanu so. Kdor pa narobe obrača, se nesramno oblači, svoj stan zakriva ino se tiga sramuje, kar mu je dober Bog odločil, sami lehko sodite, de se Bogii zameri. Svoje dni si je dekle samo rokavce ino janko napredlo, mati je krilo svoje matere nosila, ino svoji hčeri izporočila; tako tudi oče sukno svojimu sinu. Zdaj si pa za ene groše kaciga šume- čiga sroleja kupi, živarju alj šivili več plača, kakor je roba vredna, pa tudi ne sme z takim merčesam ne na sonce, ne na dež. Taka obleka ni za zimo ne za vročino, ker ne greje po zimi, po leti se pa vsak put na nji pozna, maku podobna, ki ga veter popiha, ino nam pravi, de en mak velja, ino za drugo ni, kakor za oči, de pohujšanje dela. Marskatero ženstvo košato prišumi, de se nje na pragi zogniti ne mo¬ reš. Mislil bi, de je kaka gospodična, ko bi ne vedel. deje vbogiga bajtlarja hčer. ki doma ne slano je ino ima okne z slamo zateknjene. Pa tudi mladenči se nosijo po gosposki šegi, lulo poprej v zobeh, kakor molek v rokah. Na stare dni si za čem kruha kupiti ni. Manj ko ljudje veljajo, ošab- nej se nosijo, zakaj le prazno klasje visoko glavo nosi. Pa¬ metni ljudje se tudi po pameti oblačijo, ino ne hodijo v štacuno svoje vrednosti kupvat. Imenitni cesar Rudolf, mo¬ gočen prednik našiga cesarja si je sam sukno kerpal, ter je spoznal de okerpan hoditi je lepo, gerdo pa raztergan ino capast biti. Naši ljudje pa rajši raztergani hodijo, ker se kuplene cunje, še tako lepe, kerpali ne dajo. — Glejte, taka gizdost in prevzetija je veliko božja zamera, ino takim se zgodi kakor Kristus govori: ..Kdor se povišuje, bo ponižan.*' Te zamere so krive, de naše prošnje ino molitve vslišane niso. III. Pogosto je pa ludi Bog kriv, de človeka ne vsliši. Človek prosi za dobro srečo, alj toča mu polje ino vinograd zatere, žvino huda bolezn pobere, ogenj pohištvo in premoženje zažge. Kako pa je to? — Le p oprašuj polerptiviga Joba. ino povedal ti bo: „Bog je dal, Bog je vzel, kakor mu je dopadlo. / «•*« ( 231 Bo ludi zopet dal. nko bo njegova sveta volja. Taka je. Ako tebi ne da. cesar ga prosiš, alj tebi vzeme, kor rad imaš, le zanesi se. de bo lebi kaj boljiga ino pa še več dal, kakor prosiš. če poterpiš, kakor poterpežlivimu Jobu, alj pa bo¬ gaboječima starimu Tobiju. — Pa se tudi lehko zgodi, de pravičen vlokček na lirn sveti vsmilenja ne včaka, revno živi. ino reven vmerje. Kako pa je to? Ali molitev pravičniga per Bogu kaj ne premore več? Oj pač! Le poglej vbogigu La¬ zam. Pred progam ves v bolečinah leži. Bogatin se vsak dan gosti: vbožcu še drobtine ne dajo, ki od obložene mize po¬ dajo. Pesi mu rane ližejo ino imajo veci vsmilenje z vbogim, kakor ljudje. V nar veci revšini Lazar vmerje; alj angeii pridejo ino ga v nebeško kraleslvo •— v naročje očaka Abra¬ hama z.aneso. Tudi bogatin vmerje v nar veci posvetni sreči; alj v peklenski ogenj bo zakopan. Z katerim bi ti rajši bil? — Pove-; ali želiš srečen bogatin — alj reven Lazar živeti ino vrnreli? Oh preljuba duša! ako te Bog revno živeti ino v sromaštvi vmreti pusti, srečen si; Bog je tebi nar lepši mesto v nebesih odločil. Zalo tudi pisano stoji: Klerga Beg ljubi, njega /epe, ino brez šibe ne pusti, kogar za svojgu otroka vzemeč' i\i moral tudi Jezus terpeti, ino skuz ter- plenje v svoje veličastvo jili? Mi ludi Jezus na oljski gori molil, rekoč: „Oče, če je mogoče, nuj kelh lerplenja memo gre. u Alj Jejms ni bil vslišan. Moral je kelli grcnkiga lerplenja pili, alj poglej, kaj mu je Oče za vse to dal! Le moli ino prosi, pa na konci molitve z Jezusam reci: ,,Oče! ne moja, ampak tvoja volja sc naj zgodi Ino tako bo vselej prav. Amen. Vnebohod Jezusa Kristusa. DRUGI PRIHOD JEZUSOV". lirsm.je iz (ljanja apostolskima. 1 , 1 — It. 3P opotnik, un v ptuji deželi je nar slajši beseda: Pojdmo domu! — K domu leti plica svojiga gnezda pojiskat, k Z 282 domu hiti dete , h raja j iskat, kjer je njegova zibela tekla; k domu se rad vsak popotnik poverne rekoč: Ljubo doma, kdor opadki njo silijo, prejko dete na svetlo pride.* Cela nalom bo tudi rodila nov svet za strašen sodni dan. I. l?etr. o. 1 d. Poglejmo, kaj bo porodila? Morje bo. dalo svoje mertve — zemlja svoje nazaj. Od štirih vetrov bojo zberali angeli z glosam trobente pokojne ljudi. — Kdo ve neizrečeno število miljonov, ki so jih pokopali od začetka sveta, kdo pove število ljudi, hliri se bojo zagernili do sodnign dne! Ino če ves pesek za morjam ino za vodami pre¬ šteješ , število vsih. ki bojo iz grobov vstali povedal ne boš. Trobenta božje vsemogočnosti bo zabučala, ino Sodniku na- protje pojdemo vsi. jaz ino ti. 3. Prikazalo se bo znaminje Sinu človekoviga , sveti kriz, prišel bo na oblakih Odrešenik z veličastvam nebeških angelov, kakor naš pravičen Sodnik. Trepetaje bojo pred njim narodi stali, v bukvah svojga živlenja brali, kar smo storili hudiga, alj opustili dobriga. Vidili bomo vse hudobije od perviga bratomora Kajna, do posledniga hudodelca, gledali tudi vse tvoje skrivne pregrehe, naj si jih ravno zakrivaš ino tajiš. Vidili bomo pa tudi skrito nedolžnost pi avičniga — brali vse dobre dela ponižniga: svetile se bojo kakor zvezde na jasnim nebi. — Oh, kako bojo hvalili pravični Boga Očeta, Sina ino sveliga Duha za loljko prijetih gnad vsih svojih živili dni. kleli pa lerdovratni grešniki ino klicali: ,,Gore pokrite nas. hribi zasujte nas!" Bojo si »merti zdaj želeli, pa bo pred njim bežala: snierti bojo jisbali, pa ne najdli. Verženi bojo v ogneno jezer večniga pogublenja. Oh, moj človek, kaj ti bo hinavšina pomagala? H čimu bo tebi takrat tvoja goljfija ino laž? 285 4. Honcc sveto jio: dni ino noči ne bo več. Sluti bomo pred Sodnikam poslednič zbrani kakor zrelo žito na polji. Božji angeli bojo želi. Glej na desni struni lepo polje belili iilj — čistih devic in mladenčev, poštenih mož ino žen. Hako redno jih je videli svatovsko oblečene ino pripravlene jili na nebeško sva+ovšino, Poglej, poglej, o duša, ali ludi ti med njimi stojiš? — Tam stojijo vojske svetih mučenikov ino spoznovavcov, ogorje ni v rudeč škarlat palmove vejice pre- maganja v svojih rokah deržijo. Zravno njih je učenikov, pravič¬ nih sodnikov ino sltižavnikov božjih neizrečeno število, ki so do konca Gospodu zvesti ostali. Ali smo med njimi tudi mi? — Poglejmo pa tudi na levo, kdo pa tamkaj stoji? Vidiš strašno derhal hadodelcov vsi h jezni* ino iezar let zbranih, strašne trume malikvavcov, pjancov ino "prešeslnikov, goljufov ino preklinjavcov. Zreli so za žetvo peklenskiga brezdna. V pregreho zagrezrieni stojijo kakor v kervavi povodni. Polna je njih mera hudobije; čaka njih zasluženo strašno plačilo. 5. Ino kakor černa noc pred belim dnevam beži, beder romeno sonce iz zagor prisije. tako se bo ločilo strašen sodni dan dobro od/indiga, krivica o.1 pravice. iNc bojo više karali, zakaj tako? ne kdaj bo to? — Dve besedi hote vse razdenile — vse razločile — sladka beseda: ..Kalile izvoleni mojga Očeta" — strašna beseda: ..Poberite se prekleti!" — Ktira tih dveh besed bo tebe, o duša zadela? — Pravični pojdejo za Kristu- sam u večno iivlenje , pogubleni za peklenskim vojvodam u večno pognblenje. Kamo pojideš človek pa ti? — Sli. Keršanska duša! tvoja ino moja ura teče; hitro bo dotekla ino vekomaj obstala. Ali kaj pomisliš, kaj tebe čaka? Toljko¬ bra t se svetim naukarn posmehuješ, se božjim ino cerkvenim zapovedani odmikaš, se pekla ne bojiš, in tak pravic:.iga Boga tajiš. Oh pomisli saj. de pride strašen sodni dan. kder ne bodeš mogel rjili , ničesar v tajiti. — Grešnik terdovralni, ki poboljšanje vedno odlagaš, za srečno večnost malo alj clo kaj ne skerbiš, pove, z čem se boš takrat ojslrimu Sodniku prikupil? — Kako si tistobart pomagal, kedar boš pred vse¬ vednim Sodnikam stal. vse svoje zamude ino zanikat nosli očitne bral? — Kako boš pogasil takrat peklenski ogenj. kteri se bo za tebe vnel, kedar se bojo tebi dvuri večnosti odperle, kjer boš žel, kar si tukaj sjal? — Oh strašen dan neskončne 236 večnosti ■ Moja pamet te ne zapopade, ježek ne popise, pred febo serce sternii. — Oh moj vsmilcni Jezus, ki si se denašni dan caslitno k svojmu Očetu j)overnil, ino zdaj veličastno na desnici božji sediš, skuz tvojih svetih pet kcrvavih ran te prosim , kcdar vdrugic veličastno prideš sodit žive ino mertve, vsmili se me. JNaj de tistokrat veselo z tebo pojdem domo — k svojmu Očetu v sveto nebo! Amen. -- Od zvestobe. Itcanje iz I. lista sv. Petra apostola. V, 7 — lt. *»aj mislite, preljubi moji, kaj cel svet skupaj derži, de se ne podere?— kaj naši cerkvi brani, de se ne izsuje? — kaj pohištvo ohrani, de se ne razgubi? — Ena sama lepa draga rec, ktiro ljudje premalo obrajtajo — preradi opustijo »no hitro zgube. Brez nje bi se sonce, mesene in zvezde v strah razletele, brez nje bi nas la cerkev per priči zasula. Kjer nje ni, vsaka hiša— vsaka fara — vsako kralestvo v šibre gre. — Kaj se vam zdi, kako se la imenitna rec imenuje? Zvestoba je njeno pošteno ime, lepa lastnost, de vsak po svo¬ jim slani na tenko dopolni, kar je njegova dolžnost. Zvestobo nam sv. apostel Peter v denašnim branji priporoča. I. t. Zvest služavnik božji je sv. Peter bil, poprej priden ribic, po tem zvest poslušavc ino Kristusov tovarš, ko ga jc poklical za sebo rekoč: „Hodi za menoj, ino te bom ribiču ljudi ■postavil Samo enkrat se je bil toljko zmotil, de je v Strahih pred ljudmi svojga Gospoda trikrat zatajil. To svojo nezvestobo je pa tudi milo objokal ino je za toljko zvestej svojo apostolsko službo opravljal, dokler je svojo živlenje sklenil na križi. R.avno po tem opomina tudi nas k pravi zve¬ stobi v svojim pervim listi rekoč: }) Preljubi! modri bodite; ino de vas kaj ne zmoti ino ob modro znderžanje ne spravi. 237 čujle ino molite, kakor nam je Kristus na oljski gori pred svojo smertjo naročil. Sovraživa se vai j le ino Ijubezn med seboj majic. Pravo Ijubezn pokrije grehov obilno število, de se ne storijo, ino storjeni odpustijo.^ Oh naj bi si tudi mi v pravi, cisti, kersanski ljubezni zvesti bili! To bi pervi steber nase časne sreče ino vecniga izveličanja bil. Kako šepa izkaže prava, zvesta Ijubezn? 2. V starih časih, ko še tabcrn alj goslivnic posveti bilo ni, tudi stani redki, pušave pa velike, je bilo pervo dobro delo popotnike pod streho jemati. Tako se bere od pravicniga očaka Abrahama, de je popolnikam naprotje hodil, jih v svojo prebivalnico silil ino jim lepo stregel. K timu sv. Peter opomina, ter pravi: .,-lemlile rudi drugi druziga pod streho, aij ljubeznivo ino prijazno, ne z nevoljo in g oder nanj um. Vsak naj postreže bližnimu, koljkor premore. — Božji darovi so mnogotero ljudem razdeleni. Nekdo ima močno, krepko telo za delali, drugi je prebrisane glave. Marskomu je dal dober Bog obilno premoženja, druzimu pa ljubeznivih otrok; timu lepo polje, unimu pa zdrave roke. Veliko njih nimajo vsiga, cesar potrebujejo; vsi ljudje pa imajo vsiga dovolj. Neskončno moder Bog pa nikomur ni za to obilno darov dal, naj bi jih sam posedal, ampak naj bi tudi drugim pomagal, de bi vsi ljudje srečni bili, zvesti delivci mnogotere gnade božje, veli- kolerih božjih dobrot. o. Vse dobro kar se zgodi, se nima zgoditi iz posvetne dobičkarije, ne iz castilakomnosli, temuc h boži časti ino našim dušam v izvelicanje. Za to pravi sv. Peter: „Ve kdo uči, svojimu bližnimu lepe nauke —dobre svete daja, naj uči po bozi besedi, ne samo po svoji glavi ino posvetni modrosti. Kdor pa službo ima, naj služi zveslo, kakor mu Bog moč daja. Vsakdo si naj prizadeva v svojim stani lepo zvesto Bogu ino ljudem služiti. naj bo u vsih rečeh Bog česen po Jezusi Ai • islusi, našim Gospodi , kateriga učenci smo." — Bogu se nar veči čast ino hvala godi, ako smo kristjani mi v svojim stani zvesti služavniki boži. Tako sv. Peter veli. IF. Žalostno je v lakim kraji, kjer prave keršanske zvestobe ni. Ječe so hudodelcov polne, polne vse službe krivičnih ljudi. Le v tistim kralestvi, kjer zvestoba kraljuje ino služi, tudi prava sreča stanuje. Nesrečno je vsako pohištvo, kjer per 239 -- je pa v bukvah živlenja našiga slran z dobrimi delami popi¬ sana. alj pa prazna, ako smo jih zamudili. Kako žalostno bomo na sodbi šteli toljko praznih ur, dni ino let za večnost zgublenih! ..Potreba je delati, pravi Kristus; pride noč, ko nihče ne bo mogel delali.” Jan. 11. 4. 4. Hočemo v svojim stani zvesti bili, varjmo se 'posvetne dobičkarije : ona je keršanške zvestobe dolga bolezn ino go¬ tova smeri. Oblastnik , kteri se podkupiti da, pravico pod¬ ložnih ino srečo cele dežele za goljufen dnar proda: miljoni ljudi so po njem nesrečni. ,.\e jemljte darov, opomina sv. Duh. zakaj dari oslepijo sodnika ino izvralajo pravičniga pravdo: dari branijo svarjenje, kakor berzda listam nadjana. 1 ' Prip. 17, 23. — Družina, klira si sama jemle ino pravico dela, ker misli po svojim računi (rajlingi), de dosti ne dobi. Itrade ino latam v žlahto pride, ktire se vsaka hiša boji; tudi Kog tako nezvesto družinče zaverže. Veči plačilo ko na tim sveti dobiš, manjc povračilo te u večnosti čaka. Slabej pla¬ čilo ko tukaj imaš, veči bo tvoja plača v nebesih. 5. Hočemo zvesti služavniki božji biti. mormo težave svojga stanu stanovitno ino voljno poterpeti; saj ne lerpimo sami, tudi drugi z nami lerpijo, terpijo za toljko več. za koljkor se eden nas vmika. Kamen na kamni sloni, bruna bruno nosi, de se nam cerkev ne podere Bi le eden stebrov iznodletel, celo zidovje pade na kup. Taka je tudi med ljudmi na sveti; vsak mora butaro svojih dolžnost stanovitno nositi, eden drugimu težave polajšali. En sam nezvest človek celi hiši — vsej soseski - vsimu kralestvu živlenje poteža ino greni. Imeniten ino potreben nam je torej nauk, ki nam ga sv. I eter daja, rekoč: ,,Kdor ima službo, naj služi z močjo, klero Bog daja, de bo u vsili rečeh Bog česen skuz Jezusa Kristusa. Gospoda našiga Ul. Hotel je svoje dni imeniten kralj ob času vojske, ki je sedem let terpela, zvestobo svojih vojšakov poskusili, de bi zvedel, kako se je na nje zanesti. Preobleče se. kakor bi poreden konjik bil, si naredi berke, naj bi ga nihče ne spo¬ znal ino vzeme dnarjev obilno z sebo. Dojde u vas. J