Poftnt orad ?0!! Cetovec — Vertagspostamt MZt K)agen!urt
tthajn v Cetovcu — Erseheinungsort Ktagentvr!
Posamerni izvod 1.S0 ii)., mesečna naročnina 5 šiiingov
P. b. b.
Letnik XXtX.
Lažnivost Avstrije razkrinkana tudi pred svetovnim forumom
Avstrija v odboru OZN obtožena, da vodi diskriminacijsko in asimiiacijsko manjšinsko poiitiko
Sprenevedanja Avstrije, ki se je rada postavijaia v pozo pravne države in se ponašata z „vzorno" manjšinsko poiitiko, je zdaj konec. Pred svetovnim forumom, v odboru Združenih narodov za preprečevanje vseh obiik rasne diskriminacije, je biia Avstrija nedvoumno razkrinkana kot iažnica ter obtožena, da vodi diskriminacijsko in asimiiacijsko manjšinsko poiitiko.
Kakor smo kratko poročati že v zadnji števitki, je omenjeni odbor obravnava! poročito Avstrije o izpolnjevanju mednarodne konvencije o prepovedi rasne diskriminacije. V svojem poročiiu je Avstrija med drugim trdita, da siovenska in hrvatska manjšina uživata popotno pravno zaščito 'in da so jima za-gotovtjeni tudti vsi pogoji za nemoten razvoj. Očitno je bila Avstrija
Jugoslavija
odklanja
VSAKRŠNO UGOTAVLJANJE MANJŠiNE
Prediog Avstrije, ki hoče izpoinitev obveznosti iz državne pogodbe povezati z ugotavijanjem siovenske in hrvatske manjšine, je jugosio-vansko zunanje ministrstvo zavrniio z utemeijitvijo, da bi vsaka obiika ugotavijanja pomenita ukrep pritiska ter bi stužiia šovinističnim in nacio-natističnim siiam, ki so zainteresirane na ustvarjanju o-zračja nestrpnosti in sovraštva.
Jugostavija opozarja Avstrijo, da je po državni pogodbi doižna zagotoviti sio-venski in hrvatski manjšini na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem posebno zaščito, in to ne giede na števiio Sio-vencev in Hrvatov, marveč na ceiotnem ozemiju s stoven-skim, hrvatskim ati mešanim prebivaistvom.
bit vsako posamezno trditev v avstrijskem poročilu ter ugotovit, da Avstrija s tem, da se izmika mednarodnim obveznostim, ki izhajajo iz doiočii avstrijske državne pogodbe, krši konvencijo o prepovedi vseh obiik diskriminacije.
Avstrijsko poročito pa je bito detežno ostre kritike tudi s strani števitnih drugih detegatov. Tako so se predstavniki Francije, tndije, Ekvadorja 'in Zvezne republike Nemčije predvsem zanimati, ali novi avstrijski kazenski zakonik do-votj jasno in odtočno prepoveduje nacistične in neonacistične organizacije, kakor to zahteva 4. čten konvencije, ki govori o prepovedi In preganjanju organizacij, ki se opirajo na ideje in teorije večvrednosti neke rase ati skupine tjudi. Češkostovaški detegat je vprašat avstrijskega predstavnika, kje v Avstriji pravzaprav živijo Stovenci, kajti avstrijsko poročilo vzbuja vtis, da .so razkroptjeni kot nomadi". Egiptovski predstavnik je zavrnit nesramno avstrijsko trditev, da v Avstriji ni narodnostnih, ampak so
samo verske in jezikovne manjšine. Posebno neprijeten pa je bit očitek kuvajtskega detegata — kateremu se je v bistvu pridružit tudi zastopnik Kanade — da je v poročilu Avstrije govor samo o zakonodajnih ukrepih, ni pa besede o dejanskem stanju. (Obširno poročito o razpravi v odboru OZN objavljamo na 7. strani današnje števitke — op. ured.)
Tako so predstavnik) najraztič-nejših držav strgati Avstriji z obraza krinko ..demokratične", .pravne" in .manjšinam nakionjene" države ter ji brez oiepševanja očitati, da njena manjšinska potitika v resnici ni nič drugega kot potitika diskriminacije, asimitacije in raznarodovanja.
Kakor so ztagani in umazani argumenti, s katerimi operira Avstrija pred mednarodnimi torumi, tako pa je skrajno nepošteno in nesramno tudi tozadevno poročanje avstrijskega tiska. Dejstvo, da je bita Avstrija pred odborom OZN detežna najostrejše kritike, je avstrijski tisk svojim bratcem prikazat namreč tako, kakor da je Jugostavija neodgovorno napadta Avstrijo, druge države pa da so manjšinsko zakonodajo v Avstriji potrdile kot .zadovoljivo". Večje zlaganosti in zavestnega zavajanja javnega mnenja si je težko predstavljati.
Z od/iocfom Zime
vprašanje pravic irorošlni! Slovencev ni odpisano
Dfžc/wZ g/gvgr 7/gHS SZfMg — &g^or ;e Hg^over/g/ že po /gM-s^errz ^ongrMg ^oro%e SPO, ^;er n: M več Zzvo/jeH zg pre^cJgZ^g strgM^e — v pefe^ /2. g^rrZ/g po svojew tgjnZ^g Jvorne?M wetM;'&g dr. 5c/?eZZ?erjg pos/g/ predsednr&K deže/negg z/?org T;7//gng svojo odstopno :'z;'gvo. Odstop:/ ;e zg 9. oNefM/co svoje Zzvo/Ztve zg de-že/negg g/gvgrjg Zn po j#-/etnZ dejgvnostZ v deže/nZ v/gdZ.
PredsednZ^ deže/negg z/?org TZ//Zgw je pos/e deže/negg g/gvgrjg zgčgsno poverZ/ dosedgn;en?M ngntestnZ^n Leopo/dg lVggnerjg, ^gte-regg pg /?o deže/nZ z/ror dgnes jormg/no Zzvo/Z/ zg novegg deže/negg g/gvgrjg.
Z deže/n/m g/gvgrjent i:nzo je zgpgstZ/ po/ZtZčno greno č/ove^, ^Z je M v /et:7?, ^o je Zzpo/njevg/ vodZ/no /gw^c;;o v deže/Z, Zzpostgv-/jen ostrZ ^rZtZ^Z, po njegovem neprostovo/jnem odstopg pg mg tgdZ po/ZtZčnZ Mgs^rorgZ^Z ne morejo povsem odrečZ prZzHggjg. Čeprgv je vse preveč poenostgv/jeno grggmentZrgnje tZstZZ?, ^Z menZjo, dg je vzroke zg ^Zmov pgdec tre^g Zs&gtZ Zz^/jgčno sgmo v ponesrečenem pos&gsg rešZtve vprgšgnjg dvojezZčnZ/? ngpZsov, vendgr do gotove mere držZ, dg je SZmg postg/ žrtev tg&o Zmenovgne .^orosAe stvgr-nostZ". 7*o pg zgrgdZ tegg, ^er je Zme/ poggm jgvno prZzngtZ se & obveznost/, dg se morg ččoroš^g otrestZ /?Zpote^e, ^Z jo že /etg Zn de-set/etjg /?remenZ v o/</Z^Z neZzvedenZ/? do/očZ/ držgvne pogodbe Zn ne-Zzpo/njenZ/? o/?/jg/? do mgnjsZne.
A* tej obveznost:' se deže/nZ g/gvgr ^Zmg prZzngvg tgdZ v svojZ odstopnZ ZzjgvZ, ^jer prgvZ, dg je pos&gs resZtve (vprgšgnjg dvojezZč-n:7: ngpZsov — op. g red. j, do ^gteregg je prZš/o v sporgzgmg s prZ-stojnZmZ orggnZ Zn zvezno v/gdo, .spod/ete/ zgrgdZ g^tZvZtet nestrpnost:", Zn potem resZgnZrgno ggotgv/jg, dg morg zdgj zgrgdZ tegg nosZtZ pos/edZce. /7/jg/: temg pg je s/ej^oprej preprZčgn, dg je /n/g pot z/:/Zževgnjg potre/<ng Zn prgvZ/ng, ^gjtZ .doseč;' sporgzgmno sožZtje o/?ež: ngrodnZč) s^gpZn je zg^tevg čgsg Zn s/gžZ s/:gpn; domovZnZ,- /e prZprgv/jenost zg sporgzgmevgnje Zn medsebojno spoštovgnje zggo-tgv/jg mZr v deže/Z Zn ng mejgb".
To spozngnje prZbgjg do Zzrgzg tgdZ v nebgterZb bomentgrjZb, objgv/jenZb ob odstop;: ^Zme. Tgbo je /jgb/jnnsbo De/o nedvogmno zgp;'sg/o, dg „z odhodom AZme vprgšgnje gvstrZjsbe držgvne pogodbe Zn prgvZc s/ovensbe ngrodnostne sbgpnostZ ng žčorošbem vsebgbor nZ odpZsgno z dnevnegg redg", medtem bo je /Zst 5g/zbgrger Ngcb-rZcbten opozorZ/, dg .so obveznosfZ do mgnjsZne v držgvnZ pogodb/ neZzbrZsno zgpZsgne" Zn jZb bo trebg Zzpo/nZtZ, rgzen — .če ne že/Zmo mgnjsZne ZztrebZtZ".
Z Zzgovgrjgnjem ng prZstojnost Dgngjg Zn s prepgščgnjem pobg-de drggZm se torej deže/ng v/gdg Zn vod;7ng socZg/ZstZčng strgnbg tgdZ pod novZm vodstvom ne bostg mog/Z otrestZ do/gov, b; breme-nZjo ččorošbo.
Zanikati partizansko borbo na Koroškem
pomeni zanikati prispevek Avstrije za svojo osvoboditev
i/
Avstrijski zunanji minister dr. Rudott Kirch-schlager si je spet enkrat — kakor že večkrat v zvezi z manjšinskim vprašanjem — dovotit izjavo, kti zastuži najodločnejšo zavrnitev. V odgovoru na neko poslansko vprašanje je namreč trdit, da .je znano, da v avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski tik pred koncem vojne, torej tudi teta 1944, ni bilo nikakršne partizanske dejavnosti*.
tzjava ministra Kirchschtagerja ni te neresnična in izzivalna, marveč je tudi skrajno ne-
odgovorna. Sptošno je znano, da se je protifašistični boj na Koroškem začet že teta 1942, neposredno po izsetitvi več sto slovenskih koroških družin, tstega teta so nacisti že aretirali večje število rodotjubov iz Set, Železne Kaple in okotice ter jih aprila 1943 postaviti pred tjudsko sodišče, ki je 13 koroških Stovencev obsodilo na smrt zaradi sodetovanja v protifašistični borbi. Prav tako že teta 1942 je prišet na Koroško t. bataljon savinjskega odreda in konec marca 1943 je že bit ustanovtjen prvi
prepričana, da bodo ostali čtani odbora navedbe v poročitu vzeti na znanje, ne da bi se pozanimati za podrobnosti. Toda zgodito se je nekaj, s čimer Avstrija gotovo ni računata: čtani odbora so avstrijsko poročito temetjito proučiti in ga dobesedno razcefrati, tako da so osta-!e te še potovične resnice ati kar popotne taži. Pod ostro kritiko predstavnikov števiinih držav se je fazbtinita herrenvoikovska nadutost Avstrije, ki je misiiia, da bo iahko še naprej zavajata mednarodno javnost.
Oprt na neizpodbitne orgumente, je jugostovanski predstavnik Naste Čatovski med razpravo o avstrijskem poročitu opozorit odbor OZN na vetiko raztiko med trditvami Avstrije v njenem poročitu ter dejanskim potožajem stovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Po vrsti je podrobno in utemeljeno izpod-
Protest ZSO in ZKP

Zveza stovenskih organizacij na Koroškem je postata ministru Kirchschlagerju protestno pismo, v katerem pravi:
Kakor vidimo iz časopisnih poročit, ste na vprašanje nekaterih OVP-jevskth postancev gte-de intervjuja podpredsednika SFR Jugosiavije M. Ribičiča izjaviti, da na Koroškem med drugo svetovno vojno ni bito nobene partizanske dejavnosti in da so samo v zadnjih mesecih pred koncem vojne jugostovanski partizan) segti na koroško ozemtje.
K temu ugotavtjamo, da je zgodovinsko dokazano, da so koroški Stovenci že neposredno po nasitni izsetitvi po nacističnem režimu 14. tn 15. aprita 1942 ustanoviti odporniške skupine in navezati stike s partizanskimi enotami v Stove-niji. Že v apritu 1942 je bito aretiranih več partizanskih borcev, kt so detovati na področju Set in Žeiezne Kapie; 13 teh borcev je nacistično tjudsko sodišče obsodiio na smrt in so biti
29. aprita 1943 obgtavtjent. Nadatje je znano, da so partizani že jeseni 1942 pri Apačah z nemškimi poticijskimi edinicami tz Cetovca voditi boje, ki so se potem vedno spet nadatje-vatt v raziičnih področjih Koroške.
Vseh teh akcij niso te zavezniki priznati kot prispevek koroških Stovencev v boju prot) nacizmu, marveč so razne akcije stovenskih koroških partizanov omenjene tudi v Rdeče-beio-rdeči knjig) avstrijske zvezne vtade, v kateri prikazuje Avstrija svoj prispevek v boju proti Hitierjevi Nemčiji v smistu moskovske dektara-cije z dne 1. novembra 1943.
Vaša omenjena izjava je tore) nerazumtjiva in nasprotuje dejstvom, zato jo moramo z ozirom .na naš odtočni odpor in upor proti nacizmu na strani zavezniških sit tn na ogromne žrtve, ki jih je doprinese) stovenskt narod", na
(Nadaljevanje na 8. strani)
koroški batatjon, katerega komandant Franc Pasterk-Lenart je postat narodni heroj.
Koroški Slovenci so se torej vktjučili v protifašistični boj že takoj v začetku — za svoje pravice, hkrati pa so kot avstrijski državljani s tem dati svoj vetiki prispevek za zopetno osvoboditev Avstrije. Prav na ta prispevek so se avstrijski politiki po vojni skticevali v smistu de-ktaraoije zaveznikov, ki so že med vojno zahtevali, da mora Avstrija aktivno prispevati za svojo osvoboditev.
Zanikati partizansko borbo na Koroškem in Štajerskem torej pomeni zanikati prispevek Avstrije za svojo osvoboditev) Ravno to pa je napravil minister Kirchschtager: napravit je atentat na najvažnejši temetj, na katerem je zgrajena demokratična repubtika Avstrija)
To je napravit šef avstrijske diplomacije, tiste diplomacije, ki je bila zdaj tudi pred forumom svetovne organizacije razkrinkana, da se skticuje na neresnične podatke. Zato je treba vprašati, ati je zunanja politika Avstrije pod vodstvom sedanjega ministra res že tako dateč, da je taž njen gtavni argument — taž v Združenih narodih, taž doma v parlamentu?
Da pa gre za očitno in zavestno taž, če kdo trdi, da teta 1944 na Koroškem ni bilo partizanske borbe, dovotj prepričtjivo dokazuje 40 partizanskih grobišč, kjer je prekopanih okoti 500 padlih partizanov, pripadnikov števitnih narodov Evrope. Zato je razumtjivo, da je neodgovorna izjava ministra Kirchschtagerja iz-zvata ogorčenje in val protestov pri vseh, ki so se med zadnjo vojno bojevati proti fašizmu; še posebno pra seveda med bivšimi koroškimi partizani.

Zahteva po unotav!janju manjšine
je izraz težnje po iikvidiranju siovenskega živija na Koroškem
Na VII. kongresu Zveze komunistov Slove-nije, ki je pred nedavnim zasedo) v Ljubljani in o katerem smo poročali že v zadnji številki, so tako na plenarnih sejah kot še posebej v komisiji za mednarodna politična in gospodarska vprašanja zelo obširno in zavzeto razpravljali tudi o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu po eni ter italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji po drugi strani. Pri tem so poudarili, da bi morali Slovencem v zamejstvu še bolj organizirano kot doslej pomagati pri uresničevanju njihovih razvojnih teženj na vseh področjih družbenega življenja. V okviru celotne jugoslovanske zunanje politike pa se morajo zavzeti za dosledno uresničevanje tistih pravic, ki narodnostnim skupnostim pripadajo po meddržavnih pogodbah, deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in drugih mednarodnih listinah, kajti — kakor so poudarili — .skrb za narodnostne skupnosti v zamejstvu ni le dolžnost matičnega naroda, ampak celotne jugoslovanske skupnosti".
V razpravi o zamejskih Slovencih je govoril tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman. Prikazal je položaj slovenske narodnostne skupnosti v posameznih deželah in dejal: Najvišja stopnja netolerance je nepriznavanje obstoja manjšine, kar se dogaja beneškim Slovencem v Italiji. Grobe metode asimilacije pa so ustvarjanje vzdušja strahu in pritisko na sicer priznane pripadnike manjšine, kar posebej občutijo Slovenci v Avstriji in tudi v Italiji. ,Za obe državi je značilno, da sta se z bilateralnimi pogodbami še posebej obvezali zaščititi slovensko narodnostno skupnost, vendar ostaja kljub temu vrsta neizpolnjenih obveznosti. Gre pa tudi še za očitne dolgoročne težnje po germanizaciji Koroške in Gradiščanske."
Jože Hartman je naglasil, da so manjšine subjekt, tako v odnosu do matičnega naroda kakor tudi do večinskega, s katerim živijo, zato so samostojne v vseh odločitvah, ki uravnavajo njihov obstoj in razvoj. .Slovenci za mejo bodo navezovali taka zavezništva, ki jih bodo vključevala v družbeno življenje tamkajšnje državne skupnosti. Nihče pa nima pravice, odrekati jim pravico do normalnih stikov z matičnim narodom, s katerim jih druži enotni kulturni prostor, pa tudi nujna potreba po njegovi pomoči."
Eden izmed diskutantov je menit, da položaj manjšin v Avstriji povzroča zaskrbljenost. .Dobri sosedski odnosi nikakor ne smejo biti vzrok za zapostavljanje manšinskega vprašanja, ker je prav reševanje tega vprašanja pogoj za mirno sožitje in sodelovanje." Posebej je spregovoril tudi o takaime-novanem ugotavljanju ati preštevanju manj-
šine. Tozadevne zahteve je odločno zavrnit ter poudaril: .Vse to naj bi dalo samo možnost sleparjenja si), ki niso naklonjene koroškim Slovencem in ne omogoča le izgovora za neuresničevanje manjšinskih varstvenih določil, temveč daje vtis, kot da gre za nadaljevanje težnje, da bi po uradni statistični poti postopno likvidirali slovenski živelj na Koroškem."
Neki drugi delegat pa je govoril posebej o stikih, ki jih imajo sindikalna gibanja sosednih dežel. Pri tem je ugotovil: .Kar zadeva Avstrijo, mislim, da moramo, ko obravnavamo tudi vprašanja manjšine, predvsem razumeti problem tako, da gre v Avstriji v bistvu za iste družbene sile, ki povzročajo razne pritiske v obliki raznih ,Hei-
matdienstov' in drugih fašistoidnih pojavov, da so to iste sile, ki širijo po Avstriji razne rasistične krilatice v zvezi s tujimi delavci itd. V bistvu gre pri manjšinah kot tudi pri delavcih za stisko, ki je v bistvu stiska človeka v sodobnem kapitalizmu, ki ne izbira nobenih poti. Skratka gre za vprašanja razrednega značaja, ki ga današnja avstrijska socialdemokracija ni zmožna reševati."
Govornik je naglasi), da bodo nadaljevali sodelovanje tako, da bodo odpirali poti k vsem tistim napredno mislečim delom tako avstrijske kot tudi italijanske družbe, za katere je pravica obstoja narodnostne skupnosti globoko človeško in moralno vprašanje in ne samo mednarodna obveznost ali celo statistično vprašanje.
Mijanska narodnostna sknpnost
vk!jnčena v vse organe samoupravljanja
Na kongresu ZKS je kot delegat iz izoie sodeiova) tudi pripadnik tamkajšnje itaii-janske narodnostne skupine Giovanni Kavaiich. Med razpravo je orisai poioiaj svoje narodnostne skupnosti ter dejai, da je te ta upoštevana kot dejavni subjekt v sistemu sa-moupravijanja ter so ji v ustavi in občinskih statutih zajamčene potna enkopravnost in vsestranske možnosti razvoja.
itaiijanska narodnostna skupnost v Jugostaviji je — kakor je poudarit Kavaiich — aktivni subjekt, ne pa objekt očetovskega tutorstva s strani večinskega naroda, ki daruje pravice; pa tudi ne pogodbena stranka, s katero se večinski narod pogaja kot s tujim teiesom. ..Zaradi tega ne gre tudi za ,Mi' in ,Vi', temveč edinoie za ,Mi VSi SKUPAJ', kajti itaiijanska narodnostna skupnost je kri in meso sociaMstične revoiucije, narodno-osvobodiine borbe in izgradnje sistema samoupravnega sociaiizma. To je biia naša zgodovinska svobodna odiočitev z orožjem v roki, za katero so naši tovariši padii že ieta 1943."
Ustava in občinski statuti priznavajo itatijanski narodnostni skupnosti viogo dejavnega činiteija v ceiotnem skiopu sociaiistične izgradnje, je deja! Kavaiich, najboijši izraz poiitične vitainosti itaiijanske narodnostne skupnosti pa je njena živa dejavnost v vseh organih samoupravijanja. Prav ta skupna, popoina integracija je najboijše jamstvo proti kakršnikoii nevarnosti asimiiacije, kakor to dokazuje, na primer, povečanje števi-ia predšoiskih ustanov, tzboijšanje šoiske strukture in obnavijanje šoiskih stavb. .Naša družbena skupnost ni zagotovita itaiijanski skupnosti samo pouka v materinščini na osnovni in srednji šoii; storiia je mnogo več: med največjimi demokratičnimi pridobitvami je vsekakor obvezni pouk siovenščine v itaiijanskih šoiah ter itaiijanščine na sioven-skih šoiah in to od prvega razreda daije. To predstavijo pogoj, da se ustvari pravo dvojezično sožitje in zato še tesnejše bratstvo."
Nadaije zagotavijajo ustava in občinski statuti itaiijanski narodnostni skupnosti tudi materiaino podporo za vzdrževanje stikov z matično dežeio, je nagiasii deiegat iz izoie, ki je omenii viogo narodnostnih skupnosti kot dejavnika zbiiževanja in povezovanja, kot mostu prijateijstva in sodeiovanja. .Vendar pa na tem področju ni vse odvisno ie od nas. Kako naj dejansko uveijavimo in uspešno razvijamo to naše posianstvo, ko po 20 ietih dobrega sosedstva in piodnega sodeiovanja sedanja itaiijanska viada prvič po ietu 1954 sprejema teze, ki smo jih imeii za izkijučno tast iredentistov in fašistov, ter poskuša z uradno noto zanikati jugosiovansko suverenost na območju, kjer živimo tudi mi, itaiijani v Jugosiaviji."
Predstavnik itaiijanske narodnostne skupnosti je menti, da je povsem iogično, da je proti not) itaiijanske viade med prvimi protestira) tudi Svet itaiijanskih skupnosti na Koprskem. Ob koncu pa je poudari), da je vprašanje itaiijansko-jugosiovanske meje po Londonskem sporazumu možno obravnavati ie na en način: da jo uradno priznajo, da postane še boij odprta!
V resoluciji VII. kongresa. ZKS — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — je govora tudi o načelih zunanje politike in posebej o problematiki slovenskih narodostnih skupnosti v zamejstvu. Tozadevno resolucija poudarja:
/Kgos/<wijg m S/ot?e?tij% živ-/jenjs^o zdiHtereMrgu: za miro/jK/?-Mo spor4ZK?MfM7!jf m t?sestrdws&o Mednarodno sodelovanje v Evropi, Ei začenja preraščati oz^e ido&ov-s^e ovire in dis&ri?ninafijsA:e omejitve ne^ateriE integracijski/? grupacij. Zavzemamo se za to, da ki kon/erenca o evropski varnosti in sode/ovanjn izrazila težnje evropski/? narodov po enakopravni/?, demokratični/? odnosi/? in odpravljanja delitve interesni/? področij, na temelji/? klokovske politike. Popuščanje in aspostavitev zaapa-nja ter varnosti v Evropi je moč aresničiti samo z doslednim spoštovanjem pravice slekernega naroda do neodvisnega razvoja, ol? spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti vsake države in z doslednim aresničevanjem mednarodni/? obveznosti, zlasti glede manjšin in meja.
Sodelovanje /agosiavije s sosednimi deželami, aresničevanje politike odprti/? meja in razvijanje
vsestranskega obmejnega sodeiovanja je izrednega pomena in je z marsikaterimi svojimi dosežki postalo vzgled dobrega sožitja med državami z različno dražbeno areditvijo. Poglabljanje in razvijanje tek odnosov je odvisno od pripravljenosti naši/? sosedov, da
pritiska ter netenja sovraštva. Zveza komanistov se nenehno zavzema za sodelovanje in prijateljstvo s sosednimi deželami, še posebej za sodelovanje z naprednimi demokratičnimi silami v tek deželah, ki jih tadi njihovi lastni interesi spodbajajo k dobrema so-
RESOLUCiJA Vi). KONGRESA ZKS:
Slovencem v zamejstvu
je treba zagotoviti vsestranski razvoj
sodelajejo z /Kgos/gvijo ob doslednem spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti, celovitosti, enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve ter vzajemnih koristi.
Kongres z zaskrbljenostjo ago-tavlja, da razvoj naših odnosov z nekaterimi sosedi ovirajo ostanki in celo ponovno oživljanje iredentizma, revanšizma ter šovinizma, strpnost do sovražne dejavnosti proti SEP/ kakor tadi omejevanje pravic slovenskih narodnostnih skapnosti v zamejstva in pritisk, asmerjen k njihovema raz?M?*<:do-vanja. Kongres še posebej odločno zavrača politiko izsiljevanja in
sedstva in enakopravnema sodeiovanja.
Slovenske narodnostne skapnosti v zamejstva so del siovenskega naroda, so sabjekt, ki se samostojno opredeijaje v svojem boja za obstoj in napredek. Zveza komanistov Slovenije v sklada z načelom o enotnosti siovenskega kai-tarnega prostora spodbaja in se zavzema za vsestransko sodelovanje matičnega naroda pri ares-ničevanja razvojnih teženj in interesov slovenskih narodnostnih skapnosti v zamejstva na kaitar-nem, znanstvenem, gospodarskem in dragih področjih.
V okvira Zveze komanistov /a-gosiavije in ob sodeiovanja z organi /ederacije se ZKS nenehno zavzema za tak razvoj odnosov s sosednimi deželami, ki bo omogočil izboljšanje položaja slovenskih narodnostnih skapnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Našim narodnostnim skapnostim v teh deželah je treba zagotoviti vsestranski nacionalni, kaitarni, gospodarsko-sociaini razvoj.
Eri tem je posebno pomembno dosledno aresničevanje še zlasti tistih obveznosti, ki izhajajo iz meddržavnih pogodb kot iz načel deklaracije OZN o človekovih pravicah. To pa je v veliki meri odvisno od pripravljenosti naprednih demokratičnih sil za dejansko aresničevanje pravic pripadnikov slovenske narodnostne skapnosti in od enotnosti Slovencev v zamejstva, ko gre za aveljavljanje narodnostnih interesov. Za astvar-janje kar najboljših možnosti za ohranitev in dejansko enakop?av-nost slovenskih narodnostnih skapnosti v zamejstva, za njihov vsestranski napredek bo Zveza komanistov Slovenije še naprej krepi'a stike s tistimi naprednimi silami, ki se zavzemajo za resnično izboljševanje položaja pripadnikov slovenske narodnostne skapnosti.
POSIROKKPSVKU
PARiZ. — Po smrti predsednika Pom-pidouja se v Franciji pripravljajo za predsedniške volitve, na katerih bodo izvoliii novega predsednika francoske republike. Prvotno se je oglasila cela vrsta kandidatov, ki vsi so se nameravali potegovati za najvišji naslov v državi. Končno so ostali le še trije resni kandidati: socialist Mitte-rand, ki bo že pri prvih volitvah deležen podpore združene levice, golist Chaban-Delmas ter neodvisni republikanec Giscard d'Estaing. Politični opazovalci menijo, da ima skupni kandidat združene levice tokrat vsekakor večje možnosti za zmago kot kdajkoli doslej. Vendar bi moral potrebno večino doseči že na prvih volitvah, ker bi se pri morebitnem drugem krogu volitev gotovo združile proti njemu vse tiste grupacije, ki bodo pri prvi odločitvi še razdeljene na ostale kandidate.
SKOPJE. — V Ohridu bo od 17. do 23. maja mednarodno srečanje pisateljev, članov organizacije PEN klubov. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okoli 100 uradnih predstavnikov tujih PEN klubov ter okoli 60 jugoslovanskih pisateljev. Tema srečanja se glasi .Tradicija in sodobna literatura". Za okroglo mizo in na konferenci bodo književniki razpravljali o vsebini in oblikah tradicije, o mitološkem duhu in sodobni književnosti, o nacionalnem in univerzalnem itd. Glavne referate bodo imeli znani angleški, francoski in vzhodnoevropski književniki.
DŽAKARTA. — Indonezijski otok Sijau vsak dan pretresa delovanje vulkana, ki je pred nedavnim začel bruhati. Že doslej je bilo na otoku poškodovanih mnogo hiš, nekaj oseb pa je zgubilo življenje. Zato ne izključujejo možnosti, da bodo z otoka morali evakuirati več kot 16.000 ljudi.
BUKAREŠTA. — V Bukarešti se je začelo letošnje spomladansko zasedanje medparlamentarne unije. Na zasedanje je prispelo okoli 300 parlamentarcev iz več kot 70 držav sveta, da izmenjajo mnenja in povedo svoja stališča o energetski krizi, o potrebi po krepitvi prizadevanj za omejitev in ustavitev oboroževalne tekme, o demografski eksploziji, o ukrepih za odpravo vseh oblik rasnega razlikovanja in o drugih perečih vprašanjih današnjega človeštva.
ČEDAD. — Več kot 200 slovenskih otrok iz Benečije si je minuli teden prvič lahko ogledalo gledališko predstavo v materinem jeziku. Ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je namreč gostoval v Čedadu z otroško predstavo .Pepelke", kar je bilo za Beneško Slovenijo pravi kulturni praznik. Dovoljenje za otroško predstavo so dale šolske oblasti, medtem ko so šolski inšpektor in šolska vodstva s posebno okrožnico seznanila vse šole o vsebini igre ter opozorili na pozitivno pobudo slovenskega gledališča za kulturno vzgojo otrok.
TEL AViV. — 75-letna Golda Meir je odstopila s položaja predsednice izraelske vlade, z njo pa je odstopila tudi dosedanja koalicijska vlada, sestavljena komaj pred mesecem dni. Za rešitev vladne krize omenjajo politični opazovalci tri možnosti: ali bo doslej vladajoči delavski stranki uspelo sestaviti novo vlado, sicer bo ta naloga poverjena opozicijski stranki, ali pa bodo razpisali nove volitve.
BUENOS AiRES. — Še nobena latinskoameriška država ni kupila toliko orožja za svojo vojsko, kot je to storil sedanji pro-fašistični vojaški režim v Čilu. Za armado, ki šteje zdaj 500.000 vojakov (to je petkrat toliko, kot jih je imela čilska armada pod ustavnim predsednikom Allendejem), je čilska vojaška vlada kupila moderno orožje za 500 milijonov dolarjev, od tega za 200 milijonov v Združenih državah Amerike, ostanek pa v Franciji, Španiji, Veliki Britaniji in celo v Izraelu, ki sam nenehno prosjači v Washingtonu za orožje in vojaško opremo.
MOSKVA. — Sodelavci biološkega inštituta pri sovjetski akademiji znanosti so napravili .inventuro" rastlinstva na daljnem severu. V herbariju je 60.000 cvetočih rastlin, mahov, lišajev in gob. Hkrati so iskali rastline, ki bi uspevale v tundri. Tako bi dobili pašnike onstran arktičnega kroga. Za zbirko se zanimajo številni tuji botaniki. Na severovzhodu evropskega dela Sovjetske zveze zdaj raziskujejo vzhodnonemški, finski, češkoslovaški in švedski naravoslovci.
BEJRUT. — Izraelske vojaške enote so vdrle na ozemlje Libanona in v šestih obmejnih vaseh razstrelile številne hiše, nekaj prebivalcev pa baje odvlekle čez mejo. Izraelci pravijo, da so se s to akcijo .maščevali" za napad palestinskih gverilcev na izraelsko naselje Kirijat Šmonaah, kjer je bilo večje število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom.

Slovenci počastili dr. Berga
ob njegovem 70-letnem življenjskem jubileju
.Ob tej priložnosti bi se Vam hotel zahvaliti za to, da ste s svojo umetnostjo povzdignili našo osiromašeno pokrajino in njene prebivalce iz zagrenjene pozabe med tokove živega dogajanja doma in v svetu. Z Vašo umetnostjo in ustvarjalnostjo je postal svet pozoren na razkošno lepoto naše zemlje In na pristnost našega človeka. Zato Vam iskrena zahvala. Zahvala pa tudi za Vašo zavzetost za pravice našega človeka. Prišli ste pred štirimi desetletji na našo zemljo, med naše ljudi in v tem času postati del te zemlje in tudi človek naše pokrajine. To ni bilo lahko v koroški stvarnosti, kakršno poznamo, ko še od domačina zahtevajo in želijo, da se izneveri svojemu pokolenju, na drugi strani pa tujcu še posebno zamerijo, če misli z lastnimi možgani in poskuša dognati resnico in pravico."
Tako je dejal dr. Franci Zwitter, ko je v torek namesto zbolelega predsednika Hanzija Weissa na svečanosti v domu v Tinjah v imenu Slovenske prosvetne zveze čestital koroškemu umetniku prot. dr. Wernerju Bergu za njegov 70-letni življenjski jubilej ter mu za njegovo ustvarjanje in prizadevanje na umetniškem in človečanskem področju izročil Drabosnjakovo priznanje, ki mu ga je podelila Slovenska prosvetna zveza.
Svečanosti, kti so jo skupaj priredili Dom v Tinjah ter Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, so se poleg jubilanta
in njegovih družinskih članov udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, deželni poslanec Hanzi Ogris, vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu okrajni nadzornik Rudi Vouk in vodja slovenskega kulturnega referata pri uradu deželne vlade višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, predstavniki slovenskih narodnih organizacij ter številni osebni znanci dr. Berga. V svojih čestitkah so rektor doma v Tinjah Jože Kopeinig, predsednik nadzornega odbora SPZ dr. Franci Zwitter in predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj orisali lik jubilanta, kli kot umetnik in kot človek deluje za medsebojno spoznavanje in zbližanje obeh na-
rodov na Koroškem. K temu svojemu prepričanju in prizadevanju se je dr. Berg priznal tudi v svojem zahvalnem govoru, v katerem se je posebej zahvalil za prisrčnost in iskrenost, s katero so ga ob njegovem življenjskem jubileju počastili koroški Slovenci.
Slavje je s svojim nastopom obogatil mešani pevski zbor .Danica" iz Št. Vida v Podjuni, ki je pod vodstvom Hanzija Kežarja poklonil slavljencu prekrasen šopek slovenskih umetnih in narodnih pesmi, med katere je povezal še nekaj nemških napevov. Bogato doživetje za udeležence slavnosti pa je bil seveda tudi ogled slik, ki jih je dr. Berg posebej za to priložnost razstavil v Domu v Tinjah.
Ernst Arbeitstein
razstavija v gaterij! Hitdebrand
Naš rojak iz Pliberka Ernst Arbeitstein trenutno razstavlja v celovški galeriji Hildebrand, kjer je bila njegova razstava v sredo 10. aprila odprta v navzočnosti lepega števila obiskovalcev, zlasti predstavnikov slovenskih narodnih in kulturnih organizacij ter umetnikovih znancev in prijateljev. Uvodne besede je spregovoril vodja slovenskega kulturnega oddelka pri uradu deželne vlade višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, ki je v obeh deželnih jezikih predstavil umetnika in njegovo delo.
Ernst Arbeitstein je amater in samorastnik, ki se z umetnostjo bavi le v svojem prostem času. Vendar pa je razvil zanimiv svojstven slog,
ki daje njegovim stvaritvam izredno privlačnost. Njegove slike niso samo dekorativne, marveč imajo tudi prepričljivo izpovedno moč. Motive za svojo slikarsko izpoved najde predvsem v svetu kmečkega človeka, njegovega življenja in dela. Po slogu izhaja iz predmetnega, vendar mu predmetna realnost služi le v toliko, da lažje rešuje problem poenostavljanja: umetniku ne gre za figure kot take (prikaže jih brezobrazne, anonimne), predstavlja le značilne situacije, ne pa individualnega človeka. Posebnost so poudarjene konture in črte, predvsem pa ploskovno nanesene barve, med katerimi močno prevladuje rdeča, ki jo zasledimo v vseh možnih odtenkih.
Kidričeve nagrade
ZA RAZISKOVALNO DELO
V znamenju 20-ietnice ustanovitve in deiovanja skiada Borisa Kidriča in v navzočnosti najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega, gospodarskega, kuiturnega in znanstvenega živijenja Slovenije so prejšnji teden v Ljubijani podeiiii ietošnje Kidričeve nagrade za posebne dosežke na raziskovainem področju.
Letos so podeiiii 6 Kidričevih nagrad, 16 nagrad skiada ter 14 nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. V vseh 20 ietih deiovanja pa je biio podeijenih že 39 Kidričevih nagrad, 128 nagrad skiada in 88 nagrad za iznajdbe in izpopoinitve.
Med ietošnjimi Kidričevimi nagrajenci je tudi prof. dr. Metod Mikuž, ki je Kidričevo nagrado prejet za živijenjsko deio in še posebej za obsežno raziskavo novejše zgodovine siovenskega naroda z na-stovom .Zgodovina narodnoosvobodiine borbe Siovenije". Med dobitniki nagrad skiada Borisa Kidriča pa je tudi skupina avtorjev, ki je pripraviia veiiko sintezo razvoja in živijenja siovenskega siovstva, katero je v sedmih knjigah izdala Siovenska matica v Ljubijani.
Sedanja razstava obsega 25 oljnatih slik in 13 oljnatih pastelov, katerim se pridružita še dve plastiki (mavec). Časovno obsegajo razstavljena dela dobo od 1967 do danes, tako da nudi razstava zanimiv in prepričljiv pregled umetnikovega razvoja. Posebno nagnjenje k risanju in slikanju je Ernst Arbeitstein kazal že na ljudski šoli, medtem ko je med šolanjem na slovenski gimnaziji v Celovcu zabeležil svoj prvi večji uspeh, ko je leta 1960 pri razpisu evropskega risarskega in slikarskega tekmovanja šolarjev prejel avstrijsko državno nagrado. Doslej je razstavljal v Innsbrucku, Slovenjem Gradcu, Muti, Ravnah na Koroškem, Beljaku in Velenju.
Zanimiva razstava v Celovcu, za katero je umetnik izdal dvojezičen katalog, ostane odprta le še do srede 24. aprila ter jo priporočamo vsem prijateljem naše domače umetnosti.
STALNO SLOVENSKO GLEDAHŠČE V TRSTU
bo na povabilo obeh osrednjih kuilurnih organizacij koroških Siovencev goslovaio
z Bevk-Grabnarjevo dramo
Martin Čedermac
v soboto 27. apriia 1974
9 ob 20. uri v občinski dvorani na Bistrici v Rožu;
v nedeijo 28. apriia 1974 # ob 11.30 uri v farni dvorani v Žetezni Kapii,
W ob 19.30 uri v farni dvorani v Skocijanu.
Na predstave vabita
KRŠČANSKA	SLOVENSKA
KULTURNA ZVEZA	PROSVETNA ZVEZA
Očifna c?;.s±r!7n;.riac';/a
proMašisfičn#! borcev na Jforoškem
Pred nedavnim je ime! odbor koroških partizanov v Ljubljani svoj občni zbor, na katerem so za predsednika ponovno izvolili inž. Pavla Žaucerja-Matjaža.
Bivši partizani, ki so se borili na Koroškem, so razpravljali o raznih akcijah in pobudah v podporo prizadevanj koroških Slovencev za dosego svojih pravic. Med drugim je bito govora tudi o gradnji Kulturnega doma v Celovcu ter so sklenili, da bodo konec oktobra ati v začetku novembra začeli vseljudsko akcijo za zbiranje sredstev za postavitev omenjenega doma. Pri tem je bila sprožena pobuda, naj bi za zečetek akcije priredili v Ljubljani koncert združenih koroških pevskih zborov.
Z občnega zbora so koroški partizani poslali protestna pisma zveznemu sekretarju za zunanje zadeve
Milošu Miniču, Zvezi združenj borcev NOV Jugoslavije ter avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani dr. Heinrichu Riesenteldu. V teh pismih ugotavljajo, da avstrijska vlada že več let zavlačuje z izdajo dovoljenja za podelitev odlikovanj, s katerimi je jugoslovanski predsednik Tito odlikoval vrsto koroških partizanov in aktivistov, ki so se med zadnjo vojno edini na ozemlju današnje Avstrije z orožjem v roki borili proti nemškemu okupatorju za zopetno vzpostavitev demokratične avstrijske republike. ,To predstavlja očitno diskriminacijo antifašističnih borcev na avstrijskem Koroškem", je posebej poudarjeno v pismih. Prav tako pa avstrijsko vlado pozivajo, naj poskrbi za obnovitev lani odkritega in kmalu zatem razstreljenega partizanskega spomenika v Robežah.
..................*++++******+**+******t++++***+**A<
TONE SVETINA	224
Oslabljen od rane in slabe vesti, se je nalezel strahu pred povračilom. Vedel je, da ga iščeta Nestor in Tonček. Se v bolnišnici ni imel miru. V sanjah so se vračale predenj žrtve na Krnu, pobiti borci, obliti s krvjo, iznakaženi, zabuhli od sonca, brez oči, ki so jih skljuvali krokarji in kavke ...
Bil je nezaupljiv celo do fantov, ki mu jih je bil dodelil WoK. Bal se je, da ga ne bi kdo počil v hrbet. Spoznal je, da ni nihče bolj nor od tistega, ki se nadeja hvaležnosti. Ko zamorec opravi svojo dolžnost, lahko gre ...
Preden se je bil odpravil v to gorovje, se je oglasil pri Doris. Tu se je shajal s Hrastom, Grabarjem in mnogimi drugimi od skupine, ki je bila odšla po Wo!fovem nalogu v divizijo. Sprejela ga je hladno, kot tujca. Iz njenih besed in obnašanja je čutil nestrpnost. Nehote se je spomnil, kaj mu je svetoval Kniecke na Mrzlem vrhu. Od skupine, ki se je vrtela okoli nje in je prek polkovnika Vauhnika prišla v Woltove roke, je bil živ samo še on. Zaslutil je, da bi ga raje videla mrtvega. Kot živa priča njene resnične vloge pa ji je odveč ...
.Kako je s teboj?" jo je bil vprašal:
Ni mogel preboleti, ko je odgovorila:
.Ali se ne bi raje zanimal le za stvari, ki se tičejo tebe? Prav nič več me ne zanima, kar je bilo."
Nato je brezbrižno dodala:
.Najraje vidim, če me v bodoče pustite povsem pri miru. Če hočete sebi dobro, se ne sučite okoli naše gostilne."
S temi besedami ga je zadela v živo. Tudi ona ga je izdala... Kako naj ga potem gledajo ljudje, ki so ga poznali kot partizana? Kot poklicni vojak je vedel, da je vojna izgubljena in da tisti, ki jo bodo izgubili, zdaj sovražijo njega in njemu enake.
Toda kaj je hotel... Počutil se je kot pes na verigi. Patruljo je vodil tako, da so se izognili spopadom. To je bilo všeč tudi tantoma, ki sta imela na vesti izdajo taborišča terencev. Kmalu potem, ko sta ušla Artiju, sta se proslavila z odkritjem sedeža gospodarske komisije v bunkerju, kjer sta se sama večkrat skrivala in večkrat najedla. Skupina policistov je pobila vse, ki jih je zatekla v njem. Pogorelo je nekaj hiš in kdove koliko družin je moralo v izgnanstvo.
Preden so se spustili pred položaje brigad, so se oglcr-sili v neki hiši, da bi se odžejali. Še nihče od njih ni dotlej hodil tod, toda spoznala jih je dekle, ki je prišla na obisk k sorodnikom. Iz kuhinje je prišla v izbo, kjer so pri mizi večerjali. Prebledela je, glas se ji je zataknil v grlu in takoj je zapustila sobo.
Našli so jo pri materi v kuhinji. Povedala ji je bila, da je spoznala oba brato, kti sta pri Nemcih, in da so to raztrgano), ne partizani. Aretirali so jo. Čeprav jim je zagrozila, da so v bližini brigade, so ji zvezali usta in jo vzeli s seboj. Kdor se ukvarja z zlom, se zlo samo lepi nanj, čeprav ima najresnejšo voljo lin se z vsemi močmi upira. On, Luks, bi jo bil spustil, toda brata nista bila za to. Če bi jo spustili, bi jih izdala. To jim lahko pokvari ves uspeh — lahko Izgube glave. Dve dolgi uri so jo vlekli s seboj. Ko pa so naleteli na položaje partizanskega bataljona, ki je zapiral dolino, jim je postala odveč.
Fant, ki je ubil stražarja, ko sta z bratom pobegnila iz bunkerja, ji je z veseljem položil od zadaj zanko okoli vratu in jo zategnil. Odkar je izvedel, da je mati s smrtjo plačala njun pobeg, je vneto iskal priložnost za maščevanje. Dekle so zavlekli v goščavo in jo pokrili z vejami. Spustili so se do ceste, šli prek travnikov, nazadnje pa so prebredli reko, da so se izognili območju zased. Spomin na dekle, ki je ugasnila v cvetu mladosti kot sveča, ki jo upihneš, je Luksu načel živce. Tudi ta ga bo obiskovala v nemirnih nočeh in mu kratila spanec...
Vse to so bili vzroki, da Luks tudi v veseli družbi med Nemci in domobranci ni bil dobre volje. Sedel je k Valjhu-nu in se zapletel z njim v pogovor. Povedal mu je, kje so položaji brigad, in da jih obdaja divizija. Luks je zlival vase, kar so mu ponudili. Ko je prižgal angleško cigaro, je spregovoril po nemško: .Pred seboj imate skoraj vso enaintrideseto divizijo, nekaj odredov in del tridesete. Torej je skoraj ves korpus na ozemlju med obema Sorama."
.In kaj to pomeni?" ga je pijano vprašal nemški poveljnik.
.Računajte na napad. Med potjo smo izvedeli, da prihajajo tudii topovi."
Voljhuna je ta noviccf spravila v slabo voljo. Ali naj doživi še en Črni vrh?... Tudi drugi so se spremenili: pijanski pogum jih je minil, na vsem lepem so bili trezni, kot bi jih postavil na hladen dež.
Ko je Luks videl, da jih je prizadel, je še bolj poudarit nevarnost. Nemški poveljnik je vzel njegove besede zares in predlagal, da se razidejo. Podvojili so straže, razposlali patrulje in dali prižgati vse žaromete.
14
Zadnji uspehi divizije so vzpodbudno vplivali na komandanta Pemca, da je spremenil svoje mišljenje o smisel-
Ugleden obisk iz Jugoslavije
Prejšnji četrtek je obiskala Koroško skupina poslank Zbora narodov Zvezne skupščine SFR Jugoslavije. Poslanke iz vseh jugoslovanskih republik so prišle z namenom, da na licu mesta bolje spoznajo problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Poslanke je najprej sprejel jugoslovanski generalni konzul v Celov-
cu Bojan Lubej, zatem pa so bile v Bilčovsu gost Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Tam jih je predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter seznanil z narodno politično situacijo koroških Slovencev in ob tem izrazil zadovoljstvo, da so se zvezne poslanke lahko same prepričale, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem avtohtono

V soboto 30. marca smo spremili k zadnjemu počitku na šmihelskem pokopališču Marijo Vavti pd. Ha-ninovo mater iz Šmihela. Rajna mati, ki je dosegla lepo starost 86 let, je bila med našim prebivalstvom zelo priljubljena in spoštovana, zato nas je njena izguba globoko prizadela.
spremstvu dekana Srienca, ki je v pretresljivih besedah orisal življenjsko pot Honinove matere.
Pokojno Marijo Vavti bomo o-hraniili v lepem spominu, hčerkam in sinovom izrekamo naše globoko sožalje.
prebivalstvo. Hkrati pa se je zahvalil za pomoč, ki jo nudijo Jugoslavija in vsi jugoslovanski narodi koroškim Slovencem v boju za njihove v državni pogodbi zajamčene pravice. Predsednik ZSO je nadalje dejal, da bi ugotavljanje manjšine, za kar si v Avstriji trenutno močno prizadevajo, pomenilo odrekanje kakršnih koli pravic slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Sledil je sproščen razgovor med člani odbora ZSO in članicami delegacije, ki so se posebej zanimale za šolsko vprašanje. Dobile so vpogled kako je naš človek zapostavljen in da ima pri izobrazbi mladih le malo možnosti spoznavati kulturo lastnega naroda. Seveda pa je beseda tekla tudi o drugih vprašanjih, kot so gospodarstvo, kultura in drugo.
Rodila se je v Šmihelu na Gosposvetskem polju. Pozneje je njen oče, ki je bil po poklicu mlinar, v Gonovecah kupil Aplenove mline, kjer sta kmetom mlela žito in se ba-vila tudi s peko črnega rženega kruha, ki je po kakovosti slovet daleč naokoli. Po smrti očeta so opustiti peko kruha. Rajna mati se je v mladih letih izučila za šiviljo in se nato poročila s krojačem Antonom Vavtijem, ki je bil zaposlen pri občini Bistrica kot občinski sluga. Ker ga krojaštvo ni posebno zanimalo, je v Šmihelu kupil Ha-ninovo domačije, katero je obdeloval in hkrati hodil na delo.
V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Trije so padli v zadnji vojni, kar je Haninovo mater težko prizadelo. Kmalu nato je umrl še njen mož Anton. Otroke je Hanino-va mati vzgojila v zveste pripadnike slovenske narodne skupnosti in jih navduševala za narodno-prosvetno dejavnost. Kakor sta bila oče in mati v mladosti aktivna tn navdušena prosvetaša, tako so to danes tudi hčerke in sinovi, ki igrajo v našem narodno političnem življenju važne vloge. Tako je sin Stanko mestni svetnik občine Pliberk in načelnik šmihelske posojilnice, sin Franci poslovodja Kmeč-kogospodarske zadruge v Železni Kapli, 14 njenih vnukov pa je obiskovalo slovensko gimnazijo v Celovcu.
Velika množica pogrebcev je živo pričala, kako priljubljena in spoštovana je bila Haninova mati pri svojem ljudstvu. Pogrebni obred je opravil selski župnik Alojz Vavti, brat njenega pokojnega moža, ob
V imenu poslank Zbora narodov Zvezne skupščine SFRJ je spregovorila profesorica Zora Blagojevič, ki je zagotovila koroškim Slovencem, da vsi jugoslovanski narodi spremljajo in podpirajo našo borbo in da si bo Jugoslavija tudi v prihodnje prizadevata za to, da Avstrija izpolni vsa določila državne pogodbe.
Poslankam je spregovoril tudi podpredsednik ZSO župan in deželni poslanec Hanzej Ogris ter jim zaželel, da na njihovi pot: po Koroški spoznajo čim več naših ljudi in krajev.
Skupina poslank je v naših krajih obiskala tudi nekatera partizanska grobišča.
Mtadjeje izšio
Kot gosta, pozdravljamo v Mladju J 5/74 mladega dunajskega pisatelja Petra Roseija; prispeval je televizijski treatment „happy carinthia". Aktualno korespondenco Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Mladja s slovenskim PEN-klubom v Ljubljani objavljamo v .Dokumentaciji o lačnih in sitih Slovencih".
Z razpisom mladinskih literarnih nagrad Mladja za 1974 se zaključuje najnovejša številka Mladja, ki obsega nad 130 strani in stane 30 (za študente in dijake 20) šilingov. Če na Mladje še niste naročeni, nam pišite na naslov: Mladje, uprava, 9010 Kla-genfurt/Celovec, Postfach/poštni predal 307.
Za k!ub M!adje:
dip). ini. Franc Kattnig
Klub Mladje nas je prosil za objavo naslednjega obvestila:
Mladje 15/74 prinaša poleg pesmi Gustava Januša, Staneta Wakouniga in Valentina Polanška sledeče prispevke: Janko Messner — Tabu; Florjan Lipuš — Blaž Smule; Lev Detela — Kar nas bo preživelo; Florjan Lipuš/Janko Messner — Ekstremist Matija Gubec (dramatični prizori za politično vzgojo, agitka); Vladimir Vremec — Izhodišča in naloge kulturnega delovanja pri zamejskih Slovencih.
Nadalje poroča Pavel Zdovc o novi dialektološki študiji iz Gutsmano-vega domačega kraja, Lev Detela ocenjuje Trstenjakovo antropološko teologijo, Milena Merlak pa je prispevala zapisek o srečanju s sezonskimi delavci.
Slovensko prosvetno društvo .Borovlje" vabi na uprizoritev ljudske Igre
DOMEN
v nedeljo 21. aprila 1974 s pričetkom ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati.
Gostovali bodo igralci Slovenskega prosvetnega društvo z Radiš.
Ljubitelje slovenske odrske umetnosti vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu.
Odbor
Potrebno je obveščanje nemško govorečih sosedov
Vedno več nemško govorečih sodeželanov je pripravljenih, da se solidarizirajo s koroškimi Siovenci v boju za narodno enakopravnost. Zanimajo se za intormacije z naše strani, zlasti ker spoznavajo, da večina nemških listov postavlja naš problem v napačno luč. V našem interesu je torej, da posredujemo tistim demokratom, ki ne obvladajo slovenskega jezika, intormacije in analize o vseh vprašanjih, ki se porajajo ob nedemokratični avstrijski politiki v oziru na manjšine, in sicer v nemškem jeziku.
V ta namen je Klub slovenskih študentov ponovno začel izdajati nemški list JNFORMATiON". Prva letošnja številka obravnava naslednja vprašanja:
#	Solidarnostni komite in pomen zavezništva z nemškimi demokrati
#	Vindišarska teorija
#	Ocena študijske komisije Kreiskega
3 Recenzija brošure .Karnten — ein Alarmzeichen"
#	Krajše intormacije o aktualnih dogodkih na Koroškem
Vabimo vse rojake, da naročijo za svoje nemško govoreče prijatelje in znance .INFORMATION". Naročila pošljite na naslov: Klub slovenskih študentov, Mondscheingasse 11, 1070 Wien. Cena posamezne številke: S šilingov. .INFORMATION" bo izhajala večkrat na leto (posebno ob politično važnih dogodkih). List je mogoče abonirati tudi za dalj časa.
Reka pri Št. Jakobu v Rožu
V čeirtek 4. aprila je bii pri Antoniču na Reki pri Št. Jakobu v R. sestanek zaupnikov, na katerem so trije na iisti Socialno gospodarske skupnosti izvoljeni občinski odborniki poročali o dogajanjih v občini. Sestanka so se poleg zaupnikov udeležiti tudi vodja slovenskega kulturnega referata, višji vlad. svetnik dr. Pavel Apovnik, tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov magister Franc Wedenig in predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss.
Občinski odbornik Mihi Antonič je izčtpno poročal o problemih, s katerimi so konfrontirani v občini. Tako je med drugim omenil, da šentjakobsko občino najbolj tare vzdrževanje novega otroškega vrtca v Št. Jakobu, katerega stroški znašajo ietno okrog 400.000 šilingov. Drugi in starejši otroški vrtec v občini, ki ga vodijo šolske sestre v Št. Petru dvojezično, pa prejme od občine samo 50.000 šilingov podpore in to pri istem števiiu otrok. Antonič je tudi povedal, da pri letošnjem občinskem proračunu v višini 7,5 miiijona šilingov, znašajo samo stroški za nameščence 1,1 milijona šilingov. Drugi občinski odbornik Anton Gabriel je govoril o gospodarskih možnostih občine in ugotovil, da so razne zahteve, ki so jih kmetje staviti občini, bile izpolnjene. Kritizirat pa je
mlačnost kmetov, ker niso prisotni na raznih občnih zborih in v drugih gospodarskih udruženjih, kjer lahko tudi sami vplivajo na razvoj gospodarskih dogajanj v občini oziroma dežeii. Tretji občinski odbornik Flori Košat pa je govori) o sodelovanju društev in ustanov v občini. Važno vlogo pri tem naj bi igral telefon, ki naj bi ga napeljati v vsako vas. Košat je bil tudi mnenja, da bi biio potrebno poživiti .narodni odbor", ki se je koristno uveijavil pri lanskoletnih občinskih volitvah v Št. Jakobu.
Po zeio živahni in koristni diskusiji sta dr. Pavel Apovnik in Hanzi Weiss imela skioptično predavanje o Lužiških Srbih.
Siovensko kuilurno društvo .Ceiovec" vab) na predstavo satirično-zabavnega kabareta
še! je popotnik skozi koroški vek a!i Na Koroškem je tietno se vetiko zgodi... tra!a!a.
Nastopata igraiska skupina .Oder 73" tz Piiberka in zabavni ansambei Stanka Sad-jaka .Beiiamie s" iz Šmiheia. Predstava bo v sredo 24. 4. ob 20. uri v Koipingovi dvorani v Ceiovcu.
Prisrčno vabijeni
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
nosti napada na močno utrjeno postojanko. Doumel je načrt štaba korpusa, ki je temeljil na anaiizi političnega vodstva, da je treba z vojaško akcijo podpirati politični boj in s političnim bojem podpirati vojaške težnje. Če bi osvojili najmočnejšo postojanko, potem bi se manjše podirale ko domine. Slonel je ob drevesu in opazoval naselje pod seboj. Z vzpetine je videl kot odprte dlani široko kotlino. Raztezala se je v naročje gričevnotih Dolomitov. Poleg njega so biti komisar iztok, Blisk in nekaj kurirjev, vsi drugi štabovci pa so bili odšli z napadajočimi bataljoni, ki so se s treh strani bližali utrdbam.
Perne je pogledal na uro. Sekundni kazalec se je premika) z usodno nagiico. Dolino je preplavljal mrak, ki so vanj tipali nemirni reflektorji. Svetli prameni so švigali sem in tja z nenavadno naglico in segati z bledo lučjo prav do štaba. Navidezni mir so prvi skalili psi, znanilci vseh nepričakovanih dogodkov. Kot ponorel zbor so tuliti po vsej vasi.
.Lahko je ljudem zavezati jezike, toda kdo jih more psom?" je pomisiii Perne.
Slišati so tudi škripanje koles topov. Viačlli so jih s konji in rokami na položaje, od koder bi obvladovali naseije.
.Čakajo nas pripravtjeni, iztok," je dejal zaskrbljeno Perne komisarju, ki je prav tako kot on malce nemirno prestrezal šume in nestrpno čakal na pokanje, ki bo naznanilo začetek boja. Samo prikimal je in zamišijeno zrl v temino. Perne pa je doda): .Zdaj je, kar je." Vedet je, da mehanizem na obeh straneh deluje in da ni nikogar, ki bi ga mo-gei ustaviti.
Vseh pet brigad in dva odreda so že na doiočenih položajih, kjer čakajo, da bodo zavrnili sovražnika, ki bi šei postojanki na pomoč.
Perne je vedei, da je Gorenja vas za sovražnika — kot izhodišče vdorov na osvobojeno ozemlje korpusa in ključ za vrata v Doiomite — po pomembnosti takoj za Idrijo. Tam pa je jedro vojaške moči kontrarevolucije. Partija mora hočeš nočeš pred končnim bojem za oblast uničiti vojaške sile svojega političnega nasprotnika. Torej bo to bolj politična kot vojaška bitka. Če bodo Nemci potrebovali pot za umik skozi te kraje, bodo postojanko znova vzpostavili.
Pemcu so se roke potile, čelo so mu pokrivate drobne kapijice. Preplavlja) ga je nemir kakor novinca pred prvim strelom. Nič čudnega, saj je prvikrat poveljevat diviziji v tako pomembnem boju, v napadu, kakršnega se korpus še ni iotit. Načrt je bii temeljito proučen. Čeprav je bilo razmerje sil, kli bi se lahko v štiriindvajsetih urah vključile v boj, ena proti štiri, so upal), da bodo z naglim udarcem dosegli uspeh. Perne je bil v skrbeh zaradi utrdb in orjaških železobetonskih bunkerjev. Vse naselje je bilo utrjeno. Prejšnji dan je z vsemi poveljujočimi opravil poveljniško opazovanje. Z gozdnatega robo nad postojanko so si ogiedaii teren in uskladili svoje predstave na kartah in skicah s stvarnostjo. Zdaj je bila že noč. Samo oči žarometov so kazale napadalnim kolonam pot.
iz teme se je izlušči) načelnik štaba. Prišel je poročat, da so telefonske zveze z enotami blokade, korpusnim štabom, previjališčem ranjencev in rezervno enoto vzpostav-ijene ter da delajo tudi radiijske zveze.
Ne glede na vso to pripravijenost se je Pemcu poraja) dvom — morda zaradi nestrpnosti, ker ni začelo pokati, ali kdove zakaj. Nehote se je vprašat, če se niso morda preveč zanesli na nemško demoralizacijo 'in popuščanje, če nimajo morda premalo si) in premalo sredstev. Angieži so bili s pošiljkami v zadnjem času skopi. Da bi razrušili vse ceste, od koder bi iahko prišia pomoč, bi potrebovali ogromno
eksploziva. S sovražnikom, ki so ga varovali bunkerji in žice, so si stali nasproti z enakimi silami v ijudeh in orožju. Ali ni to premalo? Če bi hoteli naglo opraviti in izginiti, bi morali biti tri do štirikrat močnejši od sovražnika.
Toda to so bili pomisieki obveščevalca, ki jih je povedal samo Blisku — vojaki se z njimi ne bi strinjali. Podredi) se je njihovim ocenam. Dasiravno so imeli v Črnem vrhu sedem topov, tu pa le četvero, so biii prepričani, da bodo razliko zapolnili s par topi.
Nekateri zanesenjaki so ga prepričevali, da bo stvar hitro opravljena, on pa je slutil v tem spopadu veliko tveganje. Toda kaj v partizanski vojni ni tveganje?
Neznosna napetost ga je mučita, dokier niso na sotočju rečice Brebovščice in Poljanske Sore švignile v noč rakete in se je začelo streljanje.
Svetlobni ioki raket in pokanje so jim naznaniti, da napada brigada Janka Premrla-Vojka pod vodstvom komandanta Nemgarja s treh strani.
Zajahali so konje. Štab napada se je premakni) v naseije, v neposredno bližino boja. Dvom 'in pomisieki so se v Pemcu razblinili, ko je sredi naselja zaigrala divizijska godba in z udarno pesmijo preglasita streljanje. .Ali je volja močnejša od tehnike in organizacije? Pa pojdimo na ta krvavi miting," je dejal major Perne.
Med bojni hrup se je kot kri razlivala melodija:
Hej,	žutite,
razpodite, požgite gnez&:	por/ggM ...
V naselju so na štabnem poveljniškem mestu našli komandanta korpusa, polkovnika Lazarja.
.Dobro gre za začetek, Perne," je deja) Lazar, trdno prepričan, da bodo naslednjo noč pričati o boju samo še

Slovensko kulturno društvo v Globasnici
vabi na
12. KuKurni festiva!
ki bo od 1. do S. maja 1974 pri .Šoštarju" v Giobasnici.
V	sredo 1. maja 1974 ob 20. uri:
Otvoritev
Drama ..Mrtvi kurent"; reiija Anita Hudi, igra SKD v Giobasnici.
V	četrtek 2. maja 1974 ob 20. uri:
Diskusija o kuiturno-poiitičnem deiu koroških Siovencev na podiagi izvedene ankete.
V	petek 3. maja 1974 ob 20. uri:
Koncert domače zabavne giasbe in humoristični vioiki; nastopa narodno zabavni ansambe) Toneta Kmetca.
V	soboto 4. maja 1974 ob 15. uri:
Lutkovna predstava za otroke; nastopa Lutkovno giedatižče DPD .Svoboda" iz Ptuja.
Ob 20. uri: Koncert moderne zabavne giasbe; nastopa ansambe! .Petovia" DPD .Svoboda" iz Ptuja s pevcem popevk.
V	nedeljo 5. maja 1974 ob 15. uri:
Siavnostna prireditev z zbori iz Koroške in Siovenije.
Zvečer bo piesna zabava; igra narodno zabavni ansambe! .Ptaninski instrumentatni kvintet" KPD .Zasip" pri Biedu. s pevcem Francem Korenom.
Za študente in dijake prost vstop!
Bleščeča zopet vabi
Pred mesecem dni smo poročali, da je na Bleščeči planini v pogorju Jepe ali Kepe še nad en meter snega in da tam vlada prava zima. Danes pa že z veseljem ugotavljamo, da je planina brez najmanjše krpice snega in da vlada na njej prava pomlad. Medtem ko so telohi že odcveteli in spominja na nje samo še zeleno listje, pa se sedaj tam bohotijo plavo rdeči krokusi in druge zgodnje pomladanske planinske cvetlice. Še nekaj tednov nas loči in vsa planina bo zablestela v rumeni barvi tisočerih pogačic, ali kakor jim domačini pravijo — putrc in se s tem pokazala z najlepše strani. Prav gotovo ima planina Bleščeča njeno lepo ime prav zaradi te posebnosti, saj se takrat rumeni cvetovi pogačic v rosi in ob jutranjem soncu dejansko bleščijo ter dajejo planini poseben pečat. Sredi maja je tisti čas, ko prihajajo turisti in domačini na planino občudovat in fotografirat to izredno lepoto.
Sredi tega raja pa poleg Kopanko-ve koče kraljuje slovenska planinska postojanka .Koča nad Arihovo pečjo", last Slovenskega planinskega društva v Celovcu. V mesecu maju bodo naši vrli planinci od sobote popoldne pa do nedelje zvečer in ob praznikih zopet dežurali v koči, kar pomeni, da bo koča v tem času redno odprta in na voljo izletnikov,
da jo obiščejo. Planina s kočo leži na 1080 metrov višine in je okrog in okrog obdana s šumečimi smrekovimi gozdovi. Pogled s planine je čudovit, saj se ob lepem jasnem vremenu more videti celo Glockner. Posebno lep pogled je na Baško jezero z okoliškimi vasmi in Beljakom v ozadju. S planinske koče vodijo markirane poti na bližnjo Arihovo peč (1054 m), kjer nad stometrsko navpično steno kraljuje dr. Pušnikova lovska koča (10 minut), na Bertahutte na planini
Borovščici (15 minut), od tam pa je še 2 uri hoda na 2143 m visoko Jepo. Na 1738 m visoko Komnico je z Bo-rovščice tri četrt ure hoda. Deloma markirana je tudi pot na Gračenico (1359 m), ki jo dosežete v 1 uri in pol. Člani Slovenskega planinskega društva imajo tudi med tednom, ko je koča po navadi zaprta možnost, da prebivajo oziroma prenočujejo v njej. Ker je koča opremljena z vso potrebno opremo za kuhanje in je v njej dovolj ležišč, lahko njeni člani z družinami in znanci uživajo romantiko življenja v planinski koči.
Najugodnejši pristop h koči je preko naselja Kopanje, do kamor se po asfaltirani cesti pripeljete z avtom (gostilna Tiirkenkopf), nato pa je še pičlo uro peš do planine. Komur se avto ne smili pa se lahko pelje od Kopanj še precej daleč naprej — do grabna, imenovan Reka, od koder je še pičle četrt ure peš do koče. Pred grabnom so slovenski planinci namestili prepovedni prometni znak, ki prepoveduje nadaljevanje vožnje (ozka, strma pot). Slovenska planinska koča spet vabi člane, prijatelje in znance, da jo obiščejo. Bivanje v višini okrog 1000 m je zelo zdravo. Ker je okrog koče skoro raven svet, imajo tudi majhni otroci najlepšo priložnost za igranje. Še nekaj tednov pa se bo pojavila na planini živina, ki bo še bolj popestrila sliko Bleščeče. Botaniki trdijo, da je področje planine glede pestrosti in množine flore prava posebnost, saj najdete tam celo vrsto različnih in redkih rož ter drugih rastlin. Tudi divjačine je dovolj, saj srečate na planini od lisice, jelena in gamsa vse zastopnike gorskega živalstva. 400 metrov od koče proti jugu pa je vrelec mrzle studenčnice imenovan solnice, ki daje čudovito vodo o kateri starejši ljudje trdijo, da je zdravilna.
Slovenski planinci vas vabijo, da večkrat obiščete kočo in da se navži-jete čudovite planinske narave na eni najlepših planin v Karavankah.
Mokrije \y
Prejšnjo sredo smo spremili k zadnjemu počitku na $!. Danijelovo pokopališče pri Mokrijah 49-lelno Slelko Pande), rojeno Store. Vzrok njene rane smrti je bila prometna nesreča v Velikovcu, kjer je bilo poškodovanih osem oseb. Edino ona je bila tako težko poškodovana, da je naslednjega dne, v petek 5. aprila, podlegla poškodbam. Pokojna je zapustila pet nepreskrbljenih otrok.
Njena tragična smrt nas je vse globoko prizadeta, najbolj pa seveda njene otroke in sorodnike. Pred 12 leti je njen mož prav ta-
ko v prometni nesreči izgubil življenje. Z njo smo izgubili zavedno Slovenko, ki je bila v najhujšem času koroških Slovencev, v času fašizma, vključena v protifašistični boj.
Velika množica ljudi, ki se je zbrala ob odprtem grobu, je bita najlepši dokaz, kako priljubljena in spoštovana je bila med našim prebivalstvom.
Nesrečno Štefko Pandelovo bomo ohranili v lepem spominu, otrokom in svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje.
Va) ogorčenja in protestov
zaradi neodgovorne izjave ministra Kirchschiagerja
Naravnost izzivalna izjava avstrijskega zunanjega ministra, ki je zanikal partizansko borbo na Koroškem, je sprožila val ogorčenja in protestov tudi v Sloveniji, zlasti med tistimi, ki so se med zadnjo vojno na koroških tleh bodli proti nacizmu.
Različne organizacije in številni posamezniki so poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu in generalnemu konzulu v Ljubljani protestne izjave, v katerih so odločno obsodili neodgovorno zanikanje zgodovinskih dejstev ter grobo žalitev vseh bivših koroških partizanov.
Tako je na primer predsednik odbora koroških partizanov v Ljubljani inž. Pavle Zaucer-Matjaž, nekdanji sekretar oblastnega komiteja KPS za Koroško, o izjavi ministra Kirchschiagerja dejal: .To je grobo zahtev ceiotnega koroškega partizanstva, pomanjkanje pietete do spomina padiih koroških partizanov!" Kot .živa priča" tedanjih dogodkov na Koroškem je inž. Zaucer dejal, da je bil na južnem Koroškem od 1942 do 1945 partizanski operativni teritorij, kjer so se borile enote vzhodnega in zahodnega koroškega partizanskega odreda. Prav leto 1944, ki ga omenja minister Kirchschldger, pa je prineslo najširši razmah koroškega partizanstva. V tem času so pod poveljstvom štaba koroške grupe odredov (komandant Vinko Simončič-Drago, politkomisar Mitja Ribičič-Ciril, načelnik štaba Franc Primožič-Morko) te partizanske enote vse leto bojevale hude in usodne boje z nemško vojsko. .Avgusta 1944 so te enote vodHe večdnevne boje v Bistrt ter izbojevaie pomembno bitko, ki sodi v vrh uspešnih bojev koroškega partizanstva; za to bitko so dobiti posebno pohva!o komandanta zavezniških si! v Sredozem!ju, britanskega fe!dmarša!a A!exandra."
O koroškem partizanstvu priča 40 grobišč na Koroškem. In spomeniki, ki so bili že tolikokrat onečaščeni in razstreljeni. Pri avstrijski vladi je prišlo zaradi teh dejanj do neštetih protestov, je dejal inž. Zaucer, .zato ne moremo ministrove izjave razumeti drugače kot zavestno potvarjanje zgodovinskih dejstev".
Protestom slovenske javnosti se je na svoji zadnji seji pridružila tudi republiška konferenca SZDL Slovenije, ki je v zvezi z izjavo ministra Kirchschiagerja predlagala zveznim organom, da po diplomatski poti ukrepajo proti temu .nožu v hrbet dobrim sosedskim odnosom med Avstrijo in Jugostavijo". Predsedstvo republiške konference Zveze mladine Slovenije pa je v protestni izjavi ogorčeno obsodilo izjavo ministra Kirchschiagerja ter od državnih organov zahtevalo, naj terjajo pojasniio in opravičiio avstrijskega zunanjega ministra.
Nekdanji koroški partizani, ki živijo v Kranju, so poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu protestno brzojavko, v kateri protestirajo proti neodgovorni in pretenciozni izjavi ministra Kirchschiagerja. V svojem protestu poudarjajo, da števitne žrtve tašizma k!jub podtatnemu rušenju njihovih spomenikov ne bodo pozabtjene !n jih ni mogoče zanikati. Protestu so se pridružite številne organizacije na Gorenjskem ter predvsem bivši partizani, ki so se borili na Koroškem.
Tudi borci Lackovega odreda, ki so se med vojno bojevali na Štajerskem, so ogorčeno zavrnili izjavo ministra Kirchschiagerja kot ponarejanje zgodovine, ki gtoboko žati čustva bivših protifašističnih borcev. Preživeli koroški partizani v Mariboru pa so v svoji protestni izjavi poudarili, da izjava ministra Kirchschiagerja grobo ponareja zgodovinska dejstva, je žalitev za vse tiste žrtve, ki so padle v borbi proti nacistom na ozemlju današnje avstrijske Koroške, in kali medsebojne prijateljske odnose. .Menimo, da trna tako negiranje narodnoosvobo-di!ne borbe partizanov na Koroškem dotočen ci!j in pomeni ponovno izigravanje dotoči! v 7. č!enu avstrijske državne pogodbe, saj so prav žrtve v borb) proti nacizmu omogočite demokratizacijo v Avstriji."
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
raztrgani mrliči in kadeče se ruševine.
Med hišami je bilo svetlo kot podnevi. Po ulicah so žvižgali izstrelki. Sovražnik je tolkel podolž tin počez s tridesetimi mitraljezi in sedmimi minometi.
Divizijska godba je sovražnika hudo razgadifa. Hišo, od koder se je oglašala, so obsuli s ploho min. Steklo in jekleni drobci so skominavo žvenketali.
Kmalu je pritekel kurir in ves zasopel poročat, da so godbeniki poskakali skozi okna in vrata — nekateri so jo kar brez instrumentov ucvrli iz hliše.
Perne se je odpravil tja s spremstvom. Preplašene godbenike, ki razen svojih pihal niso imeli ničesar, s čimer bi tolkli sovražnika, so spet zbrali in jih odpeljali iz neposrednega bojnega trušča v ozadje. Perne jih je spodil v obokano vežo neke hiše, kjer jim mine ne bi prišle do živega.
.Zdaj pa igrajte, hudiči!" je nadrl kapelnika. .Do jutra! Če ne, vam bomo dali v roke škarje in mline in vas poslali nad bunkerje!"
.Saj bi bilo morda bolje, če bi jim dati namesto pihal pihalnike," je napol v šoli dodal Blisk.
Njegove besede pa so zaglušili zvoki bojne koračnice:
Na	na	na jaw,
Ar;A borcev wAra sAoz: Aoste ...
Perne in Blisk sta zapuščala naselje po ulicah, koder so vlačili že prve ranjence. Na poti, ki je držala poprek v strma pobočja, ju je čakal komandir minerjev. Poročal je, da so njegovi borci s sodom-bombo na dogovorjenem mestu.
Ne meneč se za žvižganje izgubljenih 'izstrelkov, sta prišla do skupine fantov, ki so do kože mokri od napora privalili do roba štiristo kilogramov težak sod. V njem je bila neeksplodirana letalska bomba s plastikom )in kemičnim detonatorjem.
Pod njimi sta se svetlikala velik bunker in bivši sokolski dom, zdaj sovražno oporišče. V soju raket so videli nešteto cevi pušk in mitraljezov, ki so motele iz utrdbe.
Ko je Svoboda povedal za strmo goljavo nad utrdbo, je Perne sprožil predlog, da bi po nji zakotalili .bombo-sod*. To .orožje" so bili izdelali v partizanski orožarni. Sod je bil veliko upanje poveljujočih. S trombo so dali znak, da so se napadajoči umaknili med zgradbe, lin Perne je s svečanim glasom ukazal:
.Spustite bombo!"
Sod se je zatrkljal navzdol kot okrogel kamen. Nekaj časa se je vatli! naravnost, potem pa je nekajkrat veselo odskočil in zavil na levo.
Oni na vrhu so žalostno zavzdihnili, ko se je ustavil za dvema drevesoma precej daleč od utrdbe.
.O, prekleto," je žalostno zarobantil Perne in ukazal vsem, naj odpro usta ali pa zamašijo ušesa.
Čez nekaj časa je gromozansko počilo, zemlja se je stresla, razcefrana drevesa so letela prav do postojanke, žalujoče na hribu pa je oškropila prst.
Utrdba je onemela, pa ne za dolgo — kmalu je zareg-Ijaloizvsehlin.
.Nič jim ni, razen če je od poka komu ušlo kaj v hlače," je ugotovil major Iztok.
Blisk pa je dodal: .Toda tak bo še bolj streljali"
Boj se je zagrizeno vlekel v jutro. Poveljujoči so se vrnili v naselje, kamor so dotekala poročila. Izvedeli so, do je brigada prerezala nekaj žičnih ovir, toda' odpor iz bunkerjev je bil premočan, da bi mogli minirati. Zaman so se zaganjati proti žicam. Debeli zidovi so borcem in poveljnikom zbujali odpor. Niso se takoj znašli v nenavadnem položaju, ko je pokalo z vseh strani 'n se je tudi napadajočih lotila negotovost.
Perne je doumet, da jim mešata štreno velika bunkerja
nad naseljem, k)i sta vsak z ene strani doline tolkla v hrbet napadalcem. Noč je bledela. Iz megle je rahlo rosilo. Boj rti bil več tako srdit, zakaj napadajoči batoljoni so čedalje bolj popuščali.
Zato je Perne sklenil pdiskati brigadni štab. V spremstvu kurirjev sta odšla z Bliskom do hiše nedaleč od postojanke.
.Kje je komandant?!" je vprašal Perne.
.V hiši, spi."
V Pemcu je zavrelo. Ati je mogoče, da sredi bojnega trušča poveljujoči spi?
Z Bliskom sta vdrla v hišo. Pri peči je slonel kurir z brzostrelko v rokah, brigadni komandant pa je sedel za mizo in, naslonjen na roke, spal ...
Perne ga je zgrabit za ovratnik in ga stresel.
.Ti spiš?! Kaj hudiča pa misliš?!" je zarjul. Bil je besen, toliko da ni zaspanca ustrelil.
Brigadni komandant je odprt oči in se dvignil. Ko je zagledal Pemca in Bliska, je skušal salutirati.
.Ali sem mar zaspal?" je zajecljal, ko da ne bi verjel sam sebi.
.Pijan si, madona!" je zavpil Perne, ko mu je udarila v nos smrdljiva sapa. .Brigada napada in nikamor ne pride, ti pa spiš, a še pijan!" Njegov glas je bil grenak.
Nemgarju se je obraz razpotegnil v presenečenje. Očitek ga je zabode! huje, kot če bi ga bil kdo udaril. Ustrašil se ju je bolj, kot če bi se srečal z Nemci. Kot bi prosil Pemca za odpuščanje, je skušal pojasniti:
,PM sem žganje, po me je kar zmanjkalo, sam ne vem, kdaj."
.Zakaj si pil?"
.Zeblo me je in .. . za korajžo. Malo preveč sem potegnil iz čutarice."
To je strah, je pomislil Perne. Strah pred žico in pred

ZORO ZOR!N
Najtepša roža
V neki dežeti — ne vem, mogoče prav v deveti — je živet kratj. Kot se kratju spodobi, je ime! vetiko kratjestvo in je bit seveda bogat. Da, bogat je bi! prav neznansko! Ni mu bilo dovotj, da si je nakopiči! z!ata, srebra in biserov, ne, hotel je imeti prav vse najtepše stvari, ki jih svet premore. Tako je ime! v svojem dvoru najtepšega konja, najtepšo mačko, najtepšo s!iko, naj-!epšo čašo, najtepšo ... Skratka, ni, da bi našteva!: vse, kar je bito kraljevo, je bito najtepše.
Njemu pa ni bito kaj dosti mar za vse te nakopičene lepote. Svojim stužabnikom je zapovedat, naj za vsa ta lepa bitja in stvari kar navestneje skrbijo, sam pa se je neprestano vozit okrog po svetu in iskat, tskal je seveda vse na j lepše.
Tako je bita kratjeva karavana vedno na poti. Spredaj so na hitrih konjih jezdili sti, ki so odhajali in spet prihajati ter poročati kratju. Kraljeva kočija, skoraj vsa iz ztata, mato pa iz biserov, se je počasi zibata in na svitenih blazinah se je zibal kratj. Ponavadi je dremat. Ko so mu prinesti, pripetjali ati privtekti kako stvar, ki naj bi bita najtepša, se je zbudit m si jo ogtedat. Če ni bit pri votji — mogoče je pravkor grdo sanjat — je samo odmahnit z roko in spet zadremat. Včasih pa je bit dobre votje in takrat je pokimat, tn potem spet zadremat. Za za-ktadnika, ki je noč in dan stat ob njegovi strani je bito to znamenje, do mora stvar kupiti. Seveda, ker je .najtepšo*.
Vse, ^gr ;M!g, ne&</g;	procfg
tež^o &epo s;' z/gfg;
Zg&Op/jf V S&MVMOSfHfH!	svoj
zg^/grž,
z (^KŠo svojo, vse, ^gr :*wg vse so wjegg w:'s/; ze/je.
Vsg^ zg^/grž og/edovgt gre.
7*o v:de/ tgt je s^r:7. Powo& pride, eez rre^gj čgsg :i^o spet odide.
Ig strgA/ /(o sfgrec pride, ni z/gtg,
/gse si rgje, ^oine in divjg.
^osed^ svojemg nesrečo toži,
&gj/" gg tg to/gži, ,ne žg/%j/
Kjer je zg^/gd č*i/, &gmen tjg po/oži in jgmo prej /epo zgsgj/
Korist, ^i si ime/ jo od z/gtg, ngvgden ^gmen vsg^ ti tgdi dg."
tn kupit jo je, ne da bi se ozirat na ceno. Za kočijo je namreč vozita dolga vrsta z ztatom otovorjenih voz. Kadar so kak voz izprazniti, je v diru odhitet nazaj po novo ztato.
Tako se je zibata veličastna karavana preko hribov in dotin, skozi mesta in dežete. Kje se bo ustavila, ni vedet nihče. Kralj še najmanj.
Nenadoma ga je zbudit neprijeten smeh. Odprt je oči in že hotet odmahniti z roko, toda nobenega sta ni bito. Povedali so mu, da se je strto zlato kolo. Moral bo počakati, dokter ne nataknejo rezerve. Jezen se je skobacal s kočije v največje začudenje vseh, kajti tega ni že dotgo časa napravit. Stat: so na majhnem travniku. Med sviteno zeteno travo je rastto nešteto rož vseh mogočih barv, tako da je bit travnik prava pisana preproga. Kratj je začuden ostrmel in se skto-nil k najlepši cvetlici. Bita je tepe živordeče barve, pravzaprav taka, kot jih je bito tam vsaj še nekaj sto. Ampak kralj se je veseto smehtjat, bit je prav otroško raznežen.
Pokimal je zaktadniku lin ta je začudeno pogledat.
—	Kako, vetičanstvo? Kaj je najlepše? ves travnik? Samo nekaj kvadratnih metrov?
Kratj ga je užaljeno pogtedat.
—	Tepec! Tole rožo vendar! Najtepša je.
Vzet jo bom s sabo in takoj se bomo vrnili. Plačaj jo!
Zakladnik se je ubogtjivo poktonit in začet dirjati naokrog. Kje zlomka naj najde tistega, da bi mu tahko plačal? Na srečo je zagtedat pastirčka, ki je bit še tako majcen in smrkav, da je samo gosi pasek Odpetjat ga je k vozu in ukazat, naj iztovorijo vrečo zlatnikov.
— Vidiš, tole ti daje Njegovo vetičanstvo za rožo.
Pastirček je našobit usta in nii rekel ne bev ne mev. Z boso nogo je pobrskal po ztat-nikih in se zasmejal, ko so se lepo zalesketati. Začel se je z njimi igrati. Ampak kaj, bili so tako mrzli in prav vsi enaki, podobni kot žetod žetodu. Naveličat se jih je in začet nabirati rože.
Kratj se je vozit domov z utrgano rožo v roki. Nežno jo je božat in ji kot otrok ob-tjubljat, da jo bo v svoji najlepši sobani dat v najlepšo vazo na najtepši mizi. tn ona bo najtepša med najtepšimi. Kmalu pa je utrujen zaspat. Zbudil se je in zagledat poleg sebe uveto na pol posušeno stebto. Ni moget verjeti, da je to njegova roža.
—	Saj sem ji vendar obljubit najlepšo vazo, je užaljeno mrmrat in jezen je bit. Potem je žatostno zahlipal in ko je prišet domov, se je zaprt v sobo. Ampak ne v najtepšo. Strežnik mu je prinesel jedi.
—	Njegovo veličanstvo, najlepši piščanec v najtepši sktedi.
Kratj se je v hipu razjezit iin vrget strežnika skozi vrata s piščancem in skledo vred. tn od takrat je bit čisto sam.
Prva ptička, s katero sem se ša mala taščica z veseljem po- končno le nastopila pomlad, ki
natančneje spoznal, je bila ta- jedla.
ščica.
Taščica je tudi brhka in ži-
smo se je vsi zelo veselili. Oče je nekega dne predlagal, naj
prezimila pri nas. Tudi moji starši so se zelo razveselili te majhne, drobcene ter zelo krotke ptičke.
Ze po nekaj dneh se nas je privadila. Kadar smo bili
na pomlad postala silno nemirna, pa je rume- Mama in jaz pa sva vztrajala ' pri tem, da naj ostane še ne-
Nekega mrzlega jesenskega vahna ptička. Zgoraj je sivka- taščico izpustimo, ker je na
jutra sem to majhno, ljubko sto zelena, spodaj belkasta, — ----------' '	'	'
ptico našel vso premraženo v čelu, grlu in prsih pa je rm
veži. Plaho in žalostno so me no rdeča. Ima lep in tenak _______________,
gledale njene lepo obrobljene kljunček, ki je na koncu malce kaj časa pri nas. oči. Ze prvi trenutek sem jo ukrivljen, po čemer sem spo- Ze v prvih pomladnih dneh vzljubil in sklenil sem, da bo znal, da se hrani s črvički, je postala silno nemirna in večkrat sem jo opazoval kako otožno je gedala skozi zaprto okno v prekrasno, pravkar se prebujajočo naravo. Zasmilila se mi je in sklenil sem, da jo
...	naslednji dan izpustim na svo-
seli, je bila silno živahna in ve- pajki in raznimi žuželkami, v bodo.
selo je prepevala pesem; a če jeseni pa kavsne tudi kakšno Ko sem se naslednje popol-,	*	' '	jagodo.
fascica
smo bili žalostni, je bila mirna, tiha in plašno nas je gledala, kakor da smo se ji v njenem majhnem in drobnem srčku za- mizo ter me pozorno gedala.
smilili.
dne vrnil iz šole, sem na mizi Kadar sem pisal naloge ali našel taščico, ki je ležala nese učil je vedno priletela na gibna in iztegnjena.
Postalo nam je zelo hudo in Njene prisotnosti sem se vedno nam je še danes ob spominu na
Vsi smo jo imeli radi in smo razveselil in često sem jo pobo- našo taščico, ki ni dočakala pojo skrbno hranili. Vsak dan žal po njenem lepo oblikova- mladi, po kateri je tako hre-sem ji večkrat nasul mesnih in nem repku.	penela in je umrla kot ujet-
krušnih drobtinic, ki jih je na- Za mrzlo in ostro zimo je niča.
Uganke
Botj je čm kot hudič, na strehi je, pa ie ni ptič!
(JD)]IUUJ!Q)
Po!n život brez gtave, rok, nog, pa vendar s prijatetjem tava okrog.
.	(i]!"tqjqoN)
Htšo zgradr si na črno možak,
na hrbtu prenaša jo nori bedak!
(:i°d)
Kadar stoji, vse mimo spusti, če pa !eii, en sam pridrvi!
(o3}ujodoz DSjgiuzeie?)
Radovedna želva
(Brazi)ska narodna pripovedka)
Živela je nekoč tepa, toda zelo radovedna žetva. Ponoči je težata na pesku in opazovala zvezde. Zažeteta je, da bi jih vide-ta od btizu.
— Saj miti niso tako dateč, — si je mislita. — Tam na robu gozda se kar dotikajo dreves.
tn zato se je želva odločila, da bo spte-zata na zvezde. Začeta je pri drevesu. Pte-zala je in ptezala nanj, toda bila je tako nerodna, da je prišla drugi dan šete do prvih vej. Napenjala se je tri dni in tri noči, zvezde po so bite še prav tako daleč kot prej.
Takra se je prikazala pri drevesu čaptja. Žetva jo je zaprosita:
— Draga čaptja, bodi tako dobra In me pones-i do zvezd. Rada bi si jih ogtedala.
— Sedi na moj hrbet, pa bova odteteti, — je rekla čaplja.
Sptezala je žetva na čaptjin hrbet in dvigniti sta se v višave. Vsa srečna je opazovala želva, kako se približujeta nebu.
—	Ali vidliš zemtjo? — je vprašata čaptja.
— Ne vidim, — je odgovorita žetva vsa
srečna.
Tokrat pa se je zgodilo tisto, česar žetva še v sanjah ni pričakovala. Čaptja se je v zraku obrnila in žetva je zletela z njenega hrbta. Bliskovito se je začeta približevati k ttom. Od strahu je zaprta oči in si vroče zaželela:
—	Oh, naj se razmakne drevje in kamenje, da bom padta na mehka tla. Ne bi rada razbila svojega tepega oktepa!
Res se je razmaknilo kamenje In drevje in žetva je priteteta na mehko zemtjo. Toda kljub temu se je njen tep oklep razbit na drobne detce.
tn od tistega časa hodi želva po svetu z oktepom, ki je sestavtjen iz drobnih detcev.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
utrdbami. Strah pred smrtjo, ki ga hočemo premagati vsak na svoj način. Kdo se ne boji bunkerjev? Toda kdor po-vetjuje napadu, ga mora premagati!
Počasi se je unesel in dejal:
.Poznam te, da si dober tant lin da si se izkazat v mnogih bojih. Za to bi te dal tahko ustreliti. Toda pomito-stiti te bomo. Zdaj te razrešujem dolžnosti komandanta brigade. Takoj boš zapustil bojišče! Javil se boš v Prešernovo brigado za borca *
Razrešeni si je sam potrgat z rokava znak brigadnega komandanta in ga potožit na mizo.
S sktonjeno gtavo se je izgubit v temo. Jutro s čada-stimi megtenimi zastori, vonjajočimi po dimu, je Iznenadilo napadene in napadalce. Po ulicah so gospodariti mitraljezi s križnim ognjem in onemogočili vsakršno premikanje. Toda ne za dolgo. Povetjstvo napada se je odtočito, da bo topništvo najprej obračunato z obema bunkarjema na pobočju nad dotino.
Ozračje je pretresalo bobnenje topov. Stomilimetrska havbica se je totila trdnejšega bunkerja. Najprej se je prašita samo prst, potem se je začet krušiti beton. Ko pa je granata udarita v lino, so kmalu uzrli razredčeno posadko, ki je bežala v vijugasti jarek in se po njem umikata v vas.
.Kakšna škoda, da ni tam enote, ki bi takoj zasedta utrdbot* je menit Lazar.
Topovi so prenesti ogenj na vetiki bunker na Taboru, ki so ga biti beti obnovili in še botj utrdili. Beton, bruna in drevesa so vse križem (rčata po zraku. S štabne opazovat-nice so gledati, kako je posadka zbežala po stretskih jarkih tudi odondod. Vojkovci so jo z dveh strani tolkti z mitra-tjezi. Nekaj belih je obtežato. Med tiste, ki so za seboj vtekti ranjene, se je priptazit eden najbotj predrznih partizanov in jih pogostit z bombo ...
Dan se je vteket kot testo. V vasi so divjati požari. Z
zažigatno municijo so napadeni vžgati hišo, iz katere so kot potena velike mine partopa totkte gtavno postojanko. En partop pa se je pokvaril prav tedaj, ko bi ga najbotj potrebovali.
Brzostretni top je uničit mitratješko gnezdo v zvoniku. Bete in Nemce so Vojkovci vrgli tudi iz nekaj manjših bunkerjev in utrdb ter jih potiskati v glavne postojanke.
Borba se je nadaljevala zagrizeno, na življenje in smrt. Domačini so se stiskali po kteteh in moliti; mislili so, da je prišet sodni dan ...
15
Gtoboko sktonjen nad pisalno mizo je generat bolščat v svoj dnevnik in razmištjal. S koščeno, negovano roko je seget k čelu in se podprl. Tok misli se mu je iz neznanega vzroka ustavit kot voda, ko naleti na nasip. Volja mu je ptata v stehernem vtaknu tetesa, možganske celice so bite skrajno napete. Po dotgem času se je spet počutit izredno močan. Bito mu je nekako tako kakor svoj čas, kadar je kot pilot pritegnit krmilno ročico tn usmeril tetato strmo v nebo. Stroj je ves drhtet pod pritiskom, in takrat se je počutit tako samomorilsko močan, da bi lahko trčit v zvezdo. Strast vzgona je bito zanj nezamenljivo čustvo, kakor tju-bezenski tok, tik preden krivulja pode. Htastnl prodor v brezkrajnosti prostora ga je privtači! z igro barv tn zvoka, ki se splete v harmonijo gote sile.
Kaj mu je vrnito moč in ga napotnito z novo močjo, ko ga je še pred nekaj dnevi stiskat dvom?
Kdor se hoče vzpeti, mora doživeti tudi padec. Ni dovotj živeti in čakati in samo dihati. Kdor hoče graditi, mora najprej rušiti, smeto in brez predsodkov... tz radia so doneli zmagoslavni marši, ki so mu potnili srce z navdušenjem. Spet je slišat fuhrerjev glas, kot bi udarjalo jekto ob jekto.
Tankovska bitka v Ardenih je dosegta višek. Uresničevate so se napovedi velikih zmag. Američani bežijo, tankovski klini pa razganjajo njihove potožaje kot razpokane skale. Fronta se torni in tuknje se širijo. Molit bi k bogu, da bi bila še nekaj časa megta nad francosko pokrajino, da sovražna [etata ne bi mogta v zrak, da bi jih vrgti v morje, z vso njihovo tehniko in angteško aristokratsko vzvišenostjo vred, da bi se sovražnik pogreznit na dno morja in prepustit Evropo njenim pravim gospodarjem.
Hrup datjnje zmage je dramit njegovo bojevitost, mu podžigat samozaupanje, da je sijato kot nov meč, pri-pravtjen, da prebode vsakogar, ki bi se mu zoperstavit. Če jim to uspe, bodo zlahka zaustavili tudi Ruse na Vzhodu. On pa bo dokončno obračunat s slovenskimi bandami.
Z majorjem Wolfom je imet posebne račune. Ni mu še oprostit, da je prekoračit meje okoti njegove osebnosti. Posredovat je, da ga je RSH razrešit dotžnosti šeta In mu dodetit referat za specialno agenturo, delo, ki bo koristito Izktjučno njemu, generatu. Naj bo on prvi In zadnji, ki je spoznat njegovo slabost in ob njej precenit svojo moč. Če ga ta njegov pritisk ne bo ztomit, bo ustrezat njegovemu načrtu.
Odkar mu je postat naslednika, ga namenoma ni mara) videti. Pognat ga je v negotovost. Naj občuti, kako udori tev, o katerem mrhovinarji mistijo, da je mrtev. Naj izkusi na lastni koži, da je botje reči mnogo besed premato kakor pa eno samo preveč, posebno, če do tega ne pride na pravem mestu in ob pravem trenutku.
Premagat je zastoj in pero se je spet zganito. Drseto je po belih ploskvah in ztahka je obvladovato prostor kakor dobro izurjena vojska, ko gre v napad. Pisal je kot vedno, kadar je v sebi čutit izjemne napetosti in spoznanja, ki ne smejo utoniti v pozabo.
(Dg/jc v
19. april 1974
AVSTRUSKA
POTVORBA
uatucen jugostovansm odgovor na trditve v avstrijskem poročiiu, češ da imata siovenska in hrvaška manjšina v Avstriji
izpoinjene vse pravice
NEW YORK, 10. aprila (Tanjug). Odbor OZN za odpravljanje vseh oblik rasne diskriminacije je minuli leden obravnaval avstrijsko poročilo, ki posebej poudarja, da slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji uživata vso pravno zaščito in da so jima zagotovljeni tudi drugi pogoji za neoviran razvoj. Jugoslovanski predstavnik Naste Čalov-ski, član tega odbora, pa je v podrobnejši obrazložitvi tem trditvam odločno oporekel.
Na podlagi argumentov, na katere se slovenska 'in hrvaška manjšina že leta javno sklicujeta, posebno še v dokumentih, predloženih avstrijski vladi, je Čalovski opozori! odbor na dejstvo, da Avstrija, kar zadeva slovensko in hrvaško monjšino, ne izpolnjuje določil konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, s tem pa seveda tudi ne svojih konkretnih, iz državne pogodbe izvirajočih mednarodnih obveznosti. Avstrija je te obveznosti dolžna izvajati v sodnih in upravnih okrajih, kjer živ!i slovensko, hrvaško ati mešano prebivalstvo, to pa praktično pomeni na območju, za katero je bil uveljavljen odlok koroške pokrajinske vlade iz oktobra 1945; gre za odlok, s katerim so po teritorialnem načelu uvedli obvezne dvojezične osnovne šole. Čalovski je poudaril, da so po letu 1955, to je po podpisu državne pogodbe, z zakonodajnimi ?n drugimi ukrepi v resnici zmanjševati pravice manjšin tako po vsebini kakor tudi glede na ozemlje, na katerem naj bi te pravice veljale.
KAJ JE S POZiVOM HE!MATD!ENSTA?
Manjšinsko politiko po letu 1955 je stalno spremljala neovirana de-jovnost šovinističnih in nacionalističnih organizacij (zlasti Karntner Heimatdiensta), ki razpihujejo nacionalno sovraštvo in nestrpnost. Podobne organizacije so delovale v času nacizma, obnovljene pa so bile šele po sklenitvi državne pogodbe. V tej zvezi je Čalovski vprošal, kako avstrijska vlada razlaga na primer poziv Heimatdiensta v uradnem glašrlu .Ruf der Heimat" leta 1970, ,da na Koroškem ne bo miru, dokler eden od obeh narodov ne bo izginil".
Tudi v načinu popisa prebivalstva se kaže prizadevanje, da bi zmanjšali število Slovencev. V tem smislu je značilna umetna tvorba takoimenovanih	.vindišarjev".
.Vindišarjev" niso poznali niti za časa Avstro-Ogrske niti za časa prve avstrijske republike. Kot etnično kategorijo prebivalstva so jih uved-li ideologi nacizma pred začetkom druge svetovne vojne, z namenom, da bi izvedli nacistično politiko nasilne germanizacije in fizične likvidacije Slovencev. Nikjer na svetu, je rekel Čalovski, niso kakega naroda pretvoriti v devet kategorij oziroma kombinacij, kar vse priča a zavestni politiki diskriminacije in asimilacije.
ADM!N!STRAC!JA
KAPtTUHRALA
POD PR!T!SKOM UL!CE
Kakšen je položaj na Koroškem, nazorno kaže tudi to, da je avstrijska administracija kapitulirala pod pritiskom ulice in ni omogočila iz-vojanja zakona o dvojezičnih napisih. V tem divjanju šovinističnih
sil so se pojavila vsa tista dejanja, o katerih nam konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije veleva, da se proti njim borimo, je rekel Čalovski. Nikogar od povzročiteljev teh izgredov niso sodno preganjali.
V teku je kampanja, da naj bi avstrijska vloda sklenila izvesti poseben popis na Koroškem oziroma preštevanje manjšine. Ta kampanja je ožigosana kot del politike asimilacije Slovencev.
Kar zadeva ukrepe avstrijske vlade na področju izobraževanja, so nacionalistične sile dosegle — je poudaril Čalovski — da so z administrativnim odlokom koroškega pokrajinskega in šolskega sveta z dne 22. 9. 1958 v bistvenih točkah spremenili pozitivno uredbo o obveznem dvojezičnem pouku iz leta 1945, kar je imelo za koroške Slovence skrajno negativne posledice. Pod nacionalističnim pritiskom so mnogi prijavljali svoje otroke samo k nemščini. V takih razmerah nenehno peša znanje materinščine in se dejansko izvaja asimilacija in diskriminacija Slovencev. Računajo na primer, da danes samo približno tretjina slovenskih otrok obiskuje šole, kjer se poučuje slovenščina. Slovenci in Hrvatje nimajo niti enega od države financiranega otroškega vrtca, nobene srednje šole razen gimnazije, tako da so glede
na večinski narod diskriminirani in jim je normalen razvoj onemogočen.
D!SKR!M!NATORSK! ZAKON O SOD!ŠČ!H
V zvezi z zakonom o sodiščih iz leta 1959 je Čalovski poudaril, da je glavno diskriminatorsko določilo zakona v fem, da je njegova veljavnost omejena samo na tri od devetih sodnih okrajev, v katerih živi tudi slovensko prebivalstvo in v katerih je po dotlej veljavnih določilih imelo pravico do rabe svojega jezika na sodiščih. Poleg tega zakon ne priznava slovenščini enakopravnost z nemščino na sodiščih, marveč jo obravnava kot pomožni jezik.
Kar zadeva finančno pomoč avstrijske vlade manjšinskim kulturnim ustanovam, o čemer prav tako govori avstrijsko poročilo, je Čalovski rekel, da je po podatkih, ki jih je manjšina večkrat objavila v svojih publikacijah, ta pomoč minimalna, največkrat zgolj simbolična. Poudaril je tudi, da vse, kar je bilo rečeno o Slovencih na Koroškem in Štajerskem, velja tudi za Hrvate na Gradiščanskem, ki so v še slabšem položaju.
Na koncu je Čolovski poudaril, da je treba določila konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije spoštovati tudi, ko gre za manjšine. Manjšine nikakor ne smejo biti diskriminirane. Manjšine naj bodo dejavnik sodelovanja in zboljševanja odnosov med državami.
USTNO DOPOLNtLO
AVSTRtJSKEGA
PREDSTAVNtKA
Avstrijski predstavnik je v odboru ustno dopolnil poročilo svoje vlade s podatki o novi avstrijski ustavi in kazenskem zakonu. Pri tem je poudaril, da v Avstriji ne žive narodnostne manjšine, marveč da so to religiozne ali jezikovne manjšine.
Člani odbora so zahtevali širše informacije o obravnavanem problemu. Ekvadorski predstavnik je
rekel, da mora biti odbor obveščen o tem, ati se sicer številna določila o zaščiti manjšin zadovoljivo izvajajo. Po njegovem mnenju 4. člen konvencije v novem kazenskem zakonu ni popolnoma uveljavljen (S 4. členom konvencije se države-podpisnice med drugim obvezujejo, da bodo obsojale in z zakonom prepovedale in kaznovale vsako propagando ter vse organizacije, ki jih vodijo ideje 'in teorija, slonečih na premoči kake rase ali skupine ljudi določene barve ali določenega etničnega porekla, upoštevajoč pri tem načeta, navedena v splošni deklaraciji o pravicah človeka.)
Francoski predstavnik je zahteval pojasnila o tem, ali novi kazenski zakonik ustreza obveznostim iz 4.
člena konvencije, zlasti kar zadeva prepoved nacističnih in neonacističnih organizacij.
„Ž!VE SLOVENC! KOT NOMAD!?"
Češkoslovaški predstavnik je izrazil začudenje nad tem, da avstrijske oblasti niso z zakonom določile enakopravne udeležbe vseh v kulturni dejavnosti. Avstrijskega predstavnika v komiteju je tudi vprašal, v katerem delu Avstrije žive Slovenci, ker tz poročila lahko dobi človek vtis, da žive kot nomadi.
Argentinski predstavnik je menil, da so zakonska določita o kazno-
vanju nacizma v skladu z avstrijskimi obveznostmi na podlagi 4. člena konvencije.
Nizozemski predstavnik je kritiziral poročilo, ker v njem ni ničesar o ukrepih, s katerimi bi preprečili diskriminacijo s strani zasebnikov in organizacij.
PREDSTAVN!K ZRN:
„POMANJKLJ!VO
POROČ!LO"
Delegat ZRN je menil, da je največja pomanjkljivost poročila v tem, da ne vsebuje informacije o prepovedi organizacij v smislu 4. člena konvencije in da v njem ni ničesar o fujiih delavcih.
Kuvajtski predstavnik je izrekel vrsto kritičnih pripomb, med kate-
rimi je najvažnejša ta, da poročilo vsebuje samo informacijo o zakonodajnih ukrepih, ne pa fudi o dejanskem položaju oziroma o administrativnih in drugih ukrepih.
Kanadski predstavnik je poudaril, da so v poročilu obširno opisani zokonodojni ukrepi, ni pa besede o tem, kako v primeru diskriminacije zagotove izvajanje teh ukrepov.
VEČ !NFORMAC!J O DEJANSK! PRAKS!
Indijski delegat je poudaril, da je važno zakonodajne ukrepe ne le sprejemati, ampak jih tudi uveljavljati v življenje, tako do bi manjšine lahko svoje pravice izkoristile in terjale zaščito pred diskriminacijo. Zahtevat je več informacij o dejanski praksi.
Egiptovski delegat je avstrijskemu predstavniku očital, da zanikava obstoj nacionalnih manjšin v Avstriji, ko trdi, da gre samo za jezikovne in verske manjšine. Zahtevat je pojasnilo k tej trditvi, saj mu je znano, do so se Hrvati in Slovenci v Avstriji vedno imeli za posebni narodnostni skupini.
Avstrijski predstavnik je zahtevat, da odlože razpravo o poročilu, tako da bi lahko pripravil odgovore na številna zastavljena vprašanja.
ZA ZDAJ POLOV!ČEN ODGOVOR
Na naslednji seji je na nekatera vprašanja odgovoril, o drugih pa rekel, da bo nanje odgovorjeno v prihodnjem poročilu avstrijske vlade odboru. Dejal je, da lanska nova avstrijska ustavna določila izpolnjujejo vrsto vrzeli in da obstaja dovolj ukrepov, da preprečijo dejavnost nacionalističnih organizacij. Navedel je podrobne podatke o rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1971 in opravičeval obstoj devetih .kategorij* prebivolstva. Trditev, da v Avstriji ni narodnostnih manjšin, je skušal pojasniti s tem, da je v Avstriji težko ugotoviti njihovo etnično poreklo ipd. Ko je govoril o tem, je rekel, da gre za majhno število ljudi in da žive samo v nekaterih delih Avstrije. O koroških Slovencih je dejal, da pri njih že nekaj let nazaj naraščajo nacionalna stremljenja, o Hrvatih pa je rekel, da ,se želijo asimilirati z Avstrijci". Vrste pripomb in vprašanj, tako o Heimatdienstu in .vindišarjih" kakor tudi o zakonih o šolstvu in sodiščih, pa ni komentiral.
Odbor je sporočil, da pričakuje, da bo avstrijska vladavprihodnjem poročilu postregla s pojasnili in odgovori na vrsto vprošanj, zastavljenih v razpravi.
Avstrija v OZN na zatožni kiopi, ker ne izpoinjuje svojih mednarodnih obveznosti
Zanikati partizansko borbo na Koroškem
m m m
(Nadaljevanje s 1. strani)
kar smo se skiicevati tud! v Spomenici koroških Siovencev od tt. oktobra 195$, najostreje obsoditi.
Morda gotovi krogi v Avstriji boja in upora proti veiikonemške-mu rajhu danes kijub moskovski dekiaraciji nočejo priznati; koroški Siovenci smo vendar na ta naš osvobodiini boj in na ta naš prispevek za osvoboditev tudi repubiike Avstrije ponosni in ne dovoiimo, da bi ta naš boj enostavno zanikati. Smo namreč prepričani, da so .napori, ki jih je avstrijsko ijudstvo samo napraviio za zopetno vzpostavitev in demokratično obnovo svoje dežeie", predstavijaii pomembno osnovo za zopetno vzpostavitev neodvisne in demokratične Avstrije, kakor je to izrecno poudarjeno tudi v preambuii k driavn) pogodbi.
V	zanikanju prispevka koroških Siovencev v boju proti nacizmu pa vidimo tudi poskus, zmanjšati pomen čtena 7 državne pogodbe, kajti prepričani smo, da pomeni čien 7 državne pogodbe priznanje tega našega prispevka v boju proti Hitierjevi Nemčiji s strani zavezniških in asociiranih sii ter demokratične viade Avstrije, ki je podpisaia državno pogodbo.
Mi se vsekakor brez pridržka priznavamo k temu našemu protifašističnemu osvobodiinemu boju, ki se je začet neposredno po nasitni izsetitvi koroških Siovencev v apritu 1942 in je trajat do zmage nad nasitjem Hitterjeve Nemčije. Zato odtočno protestiramo proti temu, da bi ta boj s potvarjanjem zgodovine zmanjšati aii spioh zanikati.
V	protestnem pismu Zveze koroških partizanov pa je rečeno:
Zveza koroških partizanov, ki zajema vse protifašistične borce stovenske narodnosti v Avstriji in ki deiuje že od teta 1946, je iz tujega in domačega tiska z ogorčenjem zvedeia, da je zunanji minister dr. Rudoif Kirchschtbger v odgovoru na postansko vprašanje
izjavit, da na Koroškem med drugo svetovno vojno ni bito partizanskega gibanja.
Proti tej izjavi zunanjega ministra Zveza koroških partizanov z vso odiočnostjo protestira v imenu vseh preživetih protifašističnih borcev za svobodo, še posebno pa v imenu nad sto partizanskih invaiidov in števiinih tistih, katerih svojci so padii kot partizani v boju proti nacističnim okupatorjem na Koroškem.
Zunanjega ministra vabimo, da se podrobneje seznani z zgodovino partizanske borbe na Koroškem, ki pozna števiine boje, v katerih je izgubiio živijenje več kot 500 partizanov; vabimo zunanjega ministra, da prouči dokumente v dokumentacijskem arhivu Avstrijskega odporniškega gibanja, ki se nanašajo te na majhen det partizanske borbe na Koroškem v dobi 1942 do 1945; končno vabimo zunanjega ministra, da pride na Koroško in obišče 40 partizanskih grobišč v Ziiji, Rožu in Podjuni tja do Ebersteina in Goto-vice. Koroški partizani bi mu ob tej pritožnosti tahko tudi osebno pripovedovati o naših doživetjih v tej borbi, v kateri nismo tvegati ie svojega tastnega živijenjo, marveč smo osvoboditi in rešiii tudi števiine zavezniške ujetnike in padatce. Zunanji minister očitno ne ve, da smo za to dobiti tudi posebno zahvato ameriškega generaištaba.
Zveza koroških partizanov je vendar mnenja, da mora biti zunanjemu ministru boj koroških partizanov znan, saj je bit seznanjen tako s ztočinsko razstretitvijo partizanskega spomenika v Robežah, kakor teži pri njem že več tet nerešena tudi prošnja za dovoijenje podetitve odtikovanj števitnim avstrijskim državtjanom siovenske narodnosti, ki jih je že pred tremi teti odiikova! predsednik SFR Ju-gostavije maršat Josip Broz Tito.
Zato smo prepričani, da je zunanji minister dr. Kirchschtager zavestno podat neresnično izjavo, proti kateri zato z vso odtočnost-jo protestiramo in zahtevamo, da zunanji minister s prekticom te izjave da potrebno zadoščenje zgodovinski resnici o partizanski borbi na Koroškem.

CELOVEC
SOBOTA, 20. 4.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.55 Giasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarUču — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Voščila — 15.15 Godba na pihala — 14.00 Servis — 17.10 „Sami zlobni čarovniki" — 17.40 ..Posamezne usode" — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beiežke — 20.10 V soboto zvečer v studiu Solnograd — 22.10 šport.
NEDELJA, 21. 4.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 „Sean Palmersovo potovonje v Ameriko" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 14.00 ..Otroča-rije", igra — 17.05 „Tudl to so bili nekoč šlagerji" —
18.00	Mali večerni koncert — 19.00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye —
21.15	Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK. 22. 4.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Lepe dekiice — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15.00 Komorna glasba — 14.30 Za otroke —
17.10	Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja delavske zbornico — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Življenje polno glasbe: Albert Vossen — 19.50 Note in beiežke —
20.10	Zveneči operetni vodič — 21.00 ..Sanje so pene". Kaj pravi k temu sodobna znanost? — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 23. 4.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Dan pred poroko — 13.30 Veselo zaigrano — 15.00 Koroška ljudska glasba — 14.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Ljudska glasba — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela —-
21.10	Ljudstvo in domovina — 22.10 šport.
SREČA, 24. 4.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesete note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Hčerka reče Mindl ... — 13.30 Obisk pri koroških zborih — 14.30 Srečanje — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavorni — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 De-žeini razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Otročarije" — 21.10 Pisane melodije — 21.30 Zvezne dežele poročajo — 22.10 šport.
ČETRTEK, 25. 4.: 4.00 Jutronja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 14.30 Za otroke — 17.10 Operetni koncert — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Globoko v gozdu žubori voda" — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport.
PETEK, 24. 4.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šotska oddaja — 9.30 Klavirska glasba P. Chopina — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Hrvaške pesmi in plesi iz Gradiščonske — 13.30 Veselo zaigrano — 15.00 Zbori iz Volšperka pojo — 14 30 Za otroke — 14.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice za obrtno gospodarstvo — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Robert Stotz dirigira — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 ..Rdeča kapica napačno programirana" — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 20. 4.: 9.00 Radijski ogiasi — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEMA, 21. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
P&HEDEMEK, 22. 4.: 15.45 informacije — Ljudske pesmi in viže — Krajevna, hišna in iedinska imena v Rožu.
TOREK, 2!. 4.: 9.50 Za vsakega nekaj — 15.45 informacije — športni mozaik — Otroci, posiušajte!
SREDA, 24. 4.: 15.45 informacije — Poper in soi.
ČETRTEK, 25. 4.: 15.45 informacije — Pri koroških zborih — Za vašo knjižno poiico.
PETEK, 24. 4.: 15.45 informacije — iz siovenske giosbene zokiadnice.
LJUBLJANA
SOBOTA, 20. 4.: 4.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Studio za najdene skladbe — 10.15 Giasbeni drobiž od tu In tam — 11.15 Z nami doma in na poti —
12.10	Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba
—	14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Orgle v ritmu — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19.15 Z ansamblom Bojona Adamiča — 20.00 Radijski radar — 21.00 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 21.15 Zabavna radijska igra: Inšpektor Ris ne miruje — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 21. 4.: 4.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra — 8.50 Skadbe za mladino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev — 11.15 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 15.10 Nedeljska reportaža — 15.30 Popularne operne melodije — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.15 Radijska igra: Junak našega časa —
19.15	Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer
—	22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno —
23.15	Jazz za vse.
PONEDELJEK, 22. 4.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pisana paleta lahke glasbe — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.T5 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Lahka gasba slovenskih avtorjev — 19.15 Z Alpskim kvintetom — 20.00 „Don Carlos" — 22.15 Za ijubitelje jazza — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 23. 4.: 4.50 Beseda na donašnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 10.15 V žanru starih piesov —
11.15	Z nami doma in na poti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Ali jih poznate? — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Nikolaj Rimski Korsakov: „Car Saltan" — 14.00 ..Vrtiljak" —
17.10	Koncertni oder za domačina in gosta — 18.30 V torek nasvidenjel — 19.15 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in bese3i
—	20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 24. 4.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Znane melodije, znani orkestri — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Sklepni prizor opere ..Rusalka" — 14.30 Voščila — 15.40 Majhen reci-
tal klarinetista Alojza Zupana — 14.00 „Loto vrtiljak"
17.10	Naj narodi pojo — 18.15 S pop ansambli —
19.15	Glasbene razgiednice — 20.00 Komornoglasbeni studio — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 2S. 4.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Iz glasbenih šol — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Popoldne za mladi svet — 14.00 ..Vrtiljak" —
17.00	..April 74" — 18.15 Popoldanski simfonični koncert — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Popevke in plesni ritmi — 23.05 Literarni nokturno.
PETEK, 24. 4.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Jugoslovanska narodna giasba — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu — 13.15 Zabavna glasba — 14.30 Voščila — 15.40 Stari in mladi mojster — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 S Triom Vitala Ahačiča — 20.00 Stop-pops 15 — 21/15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
		AVSTRUA1
B		SOBOTA. 20. 4.: 16.25 Ma!a hišica — 16.50 Peter — 16.55 Kiub seniorjev —
17.55 Mnenja sem — 19.20 O gospodarstvu — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Conradsa — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport —
20.15	Grof šorši — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.20 človek kot hudič.
NEDELJA, 21. 4.: 15.55 Wicki in močni možje — 14.20 Ida in Ob — 14.50 Za družino — 17.40 Jadrati bi morali znati — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ob nedeljah ob šestih — 18.30 Iluzije — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Dediščina — 22.00 čos v sliki.
PONEDELJEK, 22. 4.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 šale s čarlijem — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — '9.30 Čos v sliki in kuiturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.15 ORF transparent — 21.25 Stopi — 22.25 čas v sliki.
TOREK, 23. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Arnie — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v stiki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.00 Literatura v sliki — 21.50 čas v sliki.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9071 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniško In tiskarska družba 4 o. J. Drava, Celovec — Borovlje.
ZAHVALA
Vsem, ki so izkazati zadnjo čast pri pogrebu mojega brata
inž. Marka Polzerja
se prisrčno zahvatjujem.
Posebno se zahvaijujem g. župniku Kriitofu za pogrebni obred in nagovor v cerkvi ter g. župniku Kogieku za ganijive besede ob odprtem grobu. Prav tako prisrčna zahvaia žentvidskemu pevskemu zboru, ki je pet na domu, v cerkvi in ob grobu, ter iskrena zahvata dr. Franciju Zwitterju tn Franciju Piceju za venca in nagovora.
ANDREJ POLZER, brat v imenu ostaiih sorodnikov
Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kapii vabi na predstavo drame tvana Cankarja
HLAPCI
ki je zaradi boiezni igratca bita pre-tožena in bo sedaj uprizorjena v ne-detjo 21. apriia 1974 ob 19.30 uri v farni dvorani v Žetezni Kapii. Gostujejo igraici Prosvetnega društva z Jezerskega.
K števitni udetežbi vabi	odbor
ŠPORTNI VESTNIK
*	V!SOKA ZMAGA SAK
Kijub velikonočnim praznikom se je za nekatere slovenske nogometne kiube prete-k!o soboto nadaljevalo nogometno prven-stvo. Za 2. koroški D m H razred ni biio počitka, kajti na sporedu je biio 4. koio prvenstva, ki je biio preioženo od nedelje na soboto.
Slovenski atietski kiub je po derbiju z Wolfnitzom gostovai pri vojaškem moštvu HSV v kasarni Lendorf m tam siavii visoko zmago z rezultatom 9:0 (3:0). Maloštevilni gledalci so zasledovali slabo igro, ki je imela svoj višek edinole v šestih golih drugega polčasa. Moštvo SAK se je prilagodilo igri nasprotnika, ki je nastopil z devetimi igralci, in se tudi ni dosti potrudilo, da ga premaga z visokim rezultatom. Vzlic temu, da HSV ni nastopil s celotno enajsterico, je SAK nekoliko eksperimentiral in dal priložnost igranja mladim igralcem. Igrali so Blajs, Hobel in Janko Pande!.
Gole so dosegli Singer (3), F. Waldhauser (3), Fera, Blajs in P. Waldhauser. V 5. kolu bo SAK igral doma proti Guttaringu
O SC GLOBASNtCA — Ž!TARA VAS 2:2 (1:1)
Svojo prvo točko v pomladanskem nogometnem prvenstvu je preteklo soboto dosegel član 2. koroškega E razreda SC Globasnica. Na domačem igrišču je moštvo Globasnice remiziralo z moštvom iz Žitare vasi 2:2. Po dolgem premoru je zopet igral vratar Planinšič iz Mežice, ki je dal glo-baški obrambi mirno ozadje. Kljub temu pa je nasprotnik dosegel oba zadetka po napakah v obrambi. Tokrat bi Globasnica lahko nogometno igrišče zapustila s polnim dobičkom točk, vendar njihovi napadalci niso bili zmožni, izkoristiti najlepših priložnosti. Izredno priložnost je zamudil Flori Sadjak, ki se je tik pred koncem igre sam znašel pred vratmi Žitare vasi. Svoje najboljše igralce je Globasnica imela v napadalcu Micheu, ki je dosegel oba zadetka, vratarju Planinšiču in Sadjaku.
Izredno priložnost za osvojitev novih točk bo Globasnica imela v 5. kolu pomladanskega prvenstva, ko bo v nedeljo 21. aprila gostovala v Galiciji. Moštvo Galicije je namreč že več tekem neuspešno, morda bo tudi proti Globasnici.
Z velikim navdušenjem sta se na velikonočni ponedeljek spopadli sedanje moštvo Globasnice in moštvo nekdanjih, starih igralcev Globasnice. V moštvu „starih" so igrali tudi vsi funkcionarji podjunskega drugorazrednika. Tekma se je končala 3:1 (za sedanje moštvo seveda).
*	BiLČOVS DOB!L TURNtR
Nogometni turnir na velikonočno nedeljo v Št. Janžu na katerem so sodelovala nogometna moštva iz Bistrice, Bilčovsa, Št. Janža in SAK, se je končal z velikim presenečenjem. Zmagalo je namreč moštvo Bil-covsa, ki je v kvalifikacijski tekmi premagalo Bistrico z 2:1 (1:1).
Nogometni turnir v Št. Janžu ni bil na visoki ravni, vendar je treba omeniti borbenost bilčovske in šentjanške ekipe, ki sta se po hudem boju z Bistrico oziroma SAK uvrstila v finale.
Št. Janž — SAK 0:0 — Spopad za ugled se je presenetljivo končal 0:0. Finalista so določile enajstmetrovke, od katerih so Šent-janščani izkoristili 4, nogometaši SAK pa 3.
Biičovs — Bistrica 2:1 (1:1) — V drugi kvalifikacijski tekmi je zmagalo srečnejše moštvo. Oba zadetka za Biičovs je dosegel Haslauer.
Tekma za 3. mesto: SAK — Bistrica 2:1 (1:0) — SAK je igral lepši nogomet, bil v terenski premoči in tako zasluženo zmagal. Gola za SAK sta dosegla Folti Wald-hauser in Jože Fera.
Finalna tekma: Biičovs — št. Janž 2:1
(1:0) — V finalni tekmi je moštvo Bilčovsa poskrbelo za drugo senzacijo, saj je premagalo favorita iz Št. Janža. Zanimivo je dejstvo, da sta vse gole v tekmi za prvo mesto dosegla nekdanja nogometaša Slovenskega atletskega kluba. Za Biičovs je poskrbel Zablatnik (2), zadetek za Št. Janž pa je dosegel Rogi.
Končni vrstni red: 1. Biičovs (4:2) 4 točke, 2. Št. Janž (5:5) 2, 3. SAK (5:5) 2, 4. Bistrica (2:4) 0.