Štev. 4^
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 25. januarja 1923.
Leto II,
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
za en mesec................Din. 4
za četrt leta................... »12
za pol leta..................... »24
Posamezna štev. stane V25 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
Inserati, reklamacije In naročnina na upravo „Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inserati se računajo ::	po dogovoru. :t
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Belgrad, 22. januarja 1923.
Zaupnikom naše organizacije!
Naš dinar strahovito pada. Vsi mogoči vzroki se iščejo, da se ta žalostni pojav razloži. Eni pravijo, da je kriv demokrat Plavšič, ki je po tujih borzah prodajal dolarje iz amerikanskega posojila, da dinar v demokratske demogogične strankarske svrhe začasno dvigne, ko ,je pa dolarjev zmanjkalo, je dinar tem bolj padel, čimbolj se je prej dvigal. Demokrati zopet dolžijo radikale, češ da poslabšujejo vrednost našega denarja z novimi izvozno- in uvozno carinskimi odredbami, ki da gredo v dobiček samo velikim špekulantom in bankam, odškodujejo pa splošno narodno gospodarstvo in predvsem ne-imovite delavske in konsumentske sloje.
Vsi imajo deloma prav in deloma nimajo prav. Vzrok padanja našega denarja so naše nemoralne notranje politične razmere, naša gospodarska socialna politika in naš slabi zunanjepolitični položaj. Naše države ne vlada ljudstvo, ampak zdaj demokratska, zdaj radikalna, zdaj radikalno - demokratska »partija« potom nesposobne in le svoje lastne strankarske koristi zasledujoče umetne, večine. Ta večina se ni potrudila, da da državi ustavo, ki bi ji bU vrhovni cilj socialna pravičnost, dobro interesno zastopstvo vseh delovnih stanov in široka udeležba ter soodločitev ljudstva pri postavodaji potom najširše avtonomije, kakor to predvideva edinole ustavni načrt S. L. S., marveč je skrpala ustavo zgolj za to, da se ohranijo na vladi imoviti sloji brez kontrole vladanih in je uzakonila tak parlamentarizem, ki služi le kot figovo pero izžemalcem.
Kar tiče gospodarske in socialne politike,, nismo imeli dozdaj niti enega takega finančnega ali trgovinskega ministra, ki bi bil premišljal o tem. kako povzdigniti lastne produkcijske sile države, niti enega poljedelskega ministar, ki bi zasnoval in izvajal program pov-zdige malega in srednjega kmetskega stanu, in razun Josipa Gostinčarja nobenega ministra za socialno politiko, ki bi skušal ustvariti moderno delavskovarstveno postavodajo. Imeli smo pa finančne ministre, ki so videli višek gospodarske modrosti v pospeševanju in razmetavanju milijonov za oboroževanje ter strankarsko podkupovanje mesto za koristne investicije ; poljedelske ministre, ki so se pečali s koristonosnim izvažanjem svinj in telet ter švindlom z »agrarno reformo« ; demokratske in radikalne socialnopolitične ministre, ki so smatrali za nalog tega resora, da uzakonjajo socialno reakcijo ter z delavskimi krajcarji polnijo nenasitno centralno bisago v Belgradu. ■
V	zunanjepolitičnem oziru imamo tudi pokazati »uspeh« za »uspehom«. Lani so si izmislili gospodje albansko ekspedicijo, ki je končala z veliko blamažo, letos so sanjali o kazenski ekspediciji zoper Madjarsko, iz katere tudi ni nič ratalo, pač pa je stala stotine milijonov, ki jih ne bodo plačali ministri in generali, ampak delovno ljudstvo. Imamo zveze z Romuni in Grki ter Poljaki, samo ne z onimi, 's katerimi bi bilo treba, povsod pa smo peto kolo pri vozu. Sploh je vsa naša diplo-matična služba le zato tu, da dobro redi radikalno žlahto.
Dokler se to ne izboljša, bo dinar seveda padal. Izboljšalo pa se bo le, če se parlament radikalno pomede vseh koristovskih, koristolovskih in špekulantskih elementov. To je stvar ljudstva.	Urbanus.
Socialni pregled.
Padec našega denarja. Od 9. do 11. januarja 1923 je padel naš denar v Curihu, kateri je zdaj glavno središče kupčije z denarjem, od 5.50 na 3.60. Posledice padca čuti delovno ljudstvo že povsod na svoji koži: strašno so že poskočile cene vsem življenskim potrebščinam, katero dejstvo posebno delavstvu glasno kliče : združite se v svojih strokovnih združenjih, ker le mogočne strokovne organizacije morajo delavstvu priboriti dohodke, ki mu omogočujejo življenje. Na našo državo so nevoljni Američani, ker se je razbila pogodba o v Ameriki najetem našem dolarskem posojilu. Američani, kateri so prej kupovali velike množine dinarja, so ga zdaj vrgli na trg, kar je precej učinkovalo v Curihu in v Berlinu. Ker kupujejo Nemci dolarje, so vrgli na trg druge bankovce, vsled česar je tudi čehoslovaška krona izgubila precej na svoji vrednosti in Cehi so zato posebno v Trst vrgli velikanske množine dinarja: nevarni mednarodni politični položaj je seveda tudi silno vplival rta padec dinarja.
Nova stavbna postava v Čehoslovaški. Uporabljajoč moderni nazore o stavbah je izdelalo čehoslo-vaško ministrstvo javnih del zakonski načrt o novem stavbenem redu za celo čehoslovaško državo, kateri bo obsegal 6 dejov. Nas zanima predvsem dejstvo, ker se zavzema ^nameravani novi stavbni red za enorodbinske stanovanjske hiše in izključuje zdaj navadne stanovanjske .kasarne. Nosilke nameravane postave bodo občine. Za rodbinske stanovanjske hiše se zavzema pri nas po-
Slovensko krščansko socialno delavstvo se je krepko oprijelo svojega glasila »Pravice«, toda vsi slovenski krščansko socialni delavci in delavke le še niso naročeni na njo. Vi naročniki in naročnice Pravice poskrbite za to, da ne bo slovenskega krščansko socialnega delavca, da ne bo slovenske krščansko socialne delavke, kateri bi ne bil naročen na Pravico. Žrtvujte se in z vso silo agitirajte med svojimi sotrpini in sotrpinkami, da bodo naročili Pravico, glasilo krščanskega delovnega ljudstva ! Pomnite : čim več naročnikov boste pridobili, tim boljše bo Vaše glasilo ! Zaupniki naše organizacije, nabirajte naročnike, saj stane Pravica za pol leta samo 24 dinarjev, kolikor stane liter vina ! Poberite naročnino med Vašimi sotrpini in pošljite denar in natančne naslove pod napisom: »Uprava Pravice, Ljubljana, Poljanski nasip št. 2.« Zaupnik dobi za vsakih 15 naročnikov, katere je nabral in odposlal njihovo naročnino upravi Pravice, en izvod brezplačno. Potrudite se : geslo nam bodi: vsak krščansko - socialni delavec, vsaka krščansko -socialna delavka mora biti na Pravico naročen !
Konzorcij Pravice.
XXX
sebno dr. Gosar ; rajni dr. Krek jih je pa po Slovenskem delavskem stavbenem društvu že pred 24. leti zidal.
Angleško delavstvo proti nasilstvu Francozov. Vodstvo angleškega delavstva in sicer združeni narodni svet splošne zveze strokovnih društev, izvršilni odbor delavske stranke in parlamentarno zastopstvo delavcev je izdalo oklic, v katerem se povdarja, da je nastop Francije v Nemčiji neutemeljen, vojno dejanje in napad na samoodločbo nemškega naroda in naskok na delavske pravice, ki ogroža celo Evropo ne zgolj z nadaljevanjem gospodarske rušitve, marveč oživlja dejansko vojno stanje. Taka politika bo povzročila najstrašnejše posledice tudi angleškemu delavstvu, ki trpi na brezposelnosti, ker je porušena nakupna moč Nemčije. Oklic končno pozdravlja krepki odpor francoskih in belgijskih socialistov proti napadni politiki Francozov in zahteva, da bo o koraku francoske vlade razsojala zveza narodov.
Dohodki tobačnega monopola. V mescih avgustu, septemru in oktobru so znašali dohodki tobačnega monopola-33,737.432 dinarjev. Vsi dohodki navedenega monopola so presegali proračunano vsoto 46 tisoč milijonov dinarjev in je znašal čisti dobiček tisoč milijonov dinarjev. Monopolska uprava upa, da bo letos napravila poldrug tisoč milijonov dinarjev čistega dobička.
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
Krščanski socializetn in militarizem.
G. Bernot se je radi mojega članka v Pravici z dne 11. januarja 1923 v Napreju z dne 18. januarja 1923 name nekaj razburil. Očita mi predvsem, da sem se lagal. Po katoliških načelih se laže tisti, kdor vodoma drugače govori,, kakor misli. Mojih misli g. Bernot ne more vedeti, zato mi lahko verjame, da sem tako pisal, kakor sem mislil. Možna bi bila k večemu pomota, in zmoti se konečrio lahko vsak človek, mislim pa, da se tudi zmotil nisem. Očita mi dalje, da sem se tričetrt leta pripravljal na te laži, kar tudi ni res. Vzrok, zakaj sem pa tako dolgo odlašal z odgovorom, kljub temu. da sem knjigo že preje imel, je pojasnjen v uvodu k prvemu članku, ki je izšel v Pravici z dne 28. decembra 1922, kjer sem pisal doslovno : »Ko sem prvič dobil v roke knjižico Bernotovo : Socializem in vera se mi je zdelo preponi-ževalno za slovensko ljudstvo, da bi si mogel misliti, da bo verjelo tolikim nedoslednostim in očitnim zmotam, ki jih naleti človek v knjigi skoro na sleherni strani. Toda ker se Naprej z dne 6. oktobra t. 1. (t. j. 1922) pritožuje, da si duhovniki ne upajo v javnosti povedati, da knjiga ni nič vredna, zato mu bodi s tem javno povedano, da je knjiga vredna še manj kot nič. Knjižica je brez vsake znanstvene podlage in namenjena tistim, ki pozabljajo, da je papir potrpežljiv ter slepo verujejo, vse, kar je tiskano.« V tem članku bo našel tudi odgovor na svoje vprašanje, zakaj duhovniki ne napravimo podobnega čiščenja v katoliški cerkvi, kakor so ga po besedah g. Bernota napravili socialisti v svoji stranki. Pa dovolj o tepi, preidemo k stvari sami.
Krščanski socializem.
Vsej katoliški duhovščini in seve tudi meni očita g. Bernot protisocialno mišljenje, protisocialna načela in pa da nimamo sočutja z ubogimi. M o t i s e g. Bernot v tem oziru, samo moti, ker za tako neznačajnega ga nimam, da bi si mogel misliti, da vedoma drugače go-
vori ali piše, kakor misli, kajti to slednje bi bila laž. Katoliški duhovnik je pisal lansko leto v Socialno misel (str. 203. sl.) : »Razni človekoljubni sistemi so skušali vsak po svoje ta cilj (namreč lajšati bedo človeštva) doseči. Nam dobro znani socializem skuša to doseči z materialnimi dobrinami, katere bi rad pridobil vsakemu udu človeške družbe. Ne rečem, da to ni potrebno, toda e n o s t r a n s k o je. On pozablja, da človek nima samo telesa, ampak tudi dušo, da ga tudi največje materialne dobrine ne store še srečnega, temveč mu k večjemu povečajo tek. Vsakdanja skušnja namreč uči, da je napačno načelo : »Cim večje materialno blagostanje, tem višja morala«, kakor je napačno materialistično svetovno naziranje, na katerem ta misel sloni.
Ravno tako ne moremo priznati rešitve s takozva-uo socialno revolucijo, ki jo propagira komunizem. Lep cilj ima sicer pred očmi, toda on pozablja, da ima v rokah človeka z vsemi njegovimi slabostmi, ne pa. kakor so bili prvi kristjani, svetnika. Ne samo, da pri revoluciji trpe tudi nedolžni, ona sicer začasno res spremeni lastnike oblasti in denarja, toda trajne rešitve ona ne more prinesti, dokler ne zna trajno spreminjati ljudi in voditi njihovo vzgojo. Tako pa se sadovi revolucije najmanj tekom ene generacije izmaližijo, kajti oblast in denar imata tolik vpliv na človeško srce, da prejšnjega zatiranca spremenita v novega samodržca, ki nujno povzroči novi upor.
In tako bi se zopet ponavljala stara zgodba...
Ravnotako moramo reči, da je enostransko tudi golo poudarjanje plačila v nebesih i n v e 1 i k e g a z a s 1 u ž e n j a , ki si ga človek pridobi s trpljenjem, kajti četudi je resnično, vendar pozablja na to, da ima človek poleg neumrjoče duše tudi telo, ki s samim upanjem na bodočnost še ni zadovoljeno. Vsakdanja skušnja namreč uči, da je isto tako napačno načelo: »Cim manj so zadovoljene fizične potrebe, tem bolj se pospešuje moralno življenje.« Ljubezen do bližnjega se ne sme raztezati samo na njegovo telo, pa tudi ne samo na dušo, kajti človek obstoji iz obojega. Dvoje je namreč potrebno : Potrebna je skromnost in zadovoljnost z malim, p o-trebno pa tudi to malo, s čimer naj je človek zadovoljen. Prvo treba vsaditi v srca ljudi potom pouka, drugo treba priboriti potom organizacije, katera edina more udej-Stviti socialno zakonodajo. Toda te ljudstvo ne bo imelo, dokler je ne zahteva. A te ne bo zahtevalo, dokler ne bo imelo v srcu nravstveno utemeljenega socialnega čuta. ki je istoveten s krščansko ljubeznijo in s pravim Kristusovim duhom. Delno realiziranje teh idej krščanskega socializma lahko vidi g. Bernot v bolnicah, sirotišnicah, Vincencijevih in Elizabetnih konferencah i. t. d. i. t. d., katerim nimajo pristaši g. Bernota nič podobnega postaviti nasproti. In zopet je katoliški duhovnik, ki piše v letošnji Socialni misli (str. 4) : »Po priznanih načelih : »Kdor ne dela, naj tudi ne je« in »Vsak delavec je vreden svojega plačil a« je jasno, da mora stranka (katoličanov) zastopati delavne stanove, naj si že gre tu za telesno ali duševno delo. Duh krščanstva in z veseljem lahko rečemo tudi duh časa zahteva dandanes pošteno in obče koristno delo od vsakega. Če kdo, tedaj stranke katoličanov ne morejo biti protivne dvigu delavskih stanov, trpečih in izkoriščanih, in sicer tako iz idealnih razlogov pravičnosti, kakor iz 'praktičnih, ker so vendarle ti sloji, ki jih še danes imenujejo socialni priviligiranci »nižje«, brez dvoma tisti, ki so nositelji bodoče kulture, naj ta potem konkretno iz-gleda tako ali drugače ; naša naloga je v prvi vrsti ta, da bo tudi ta kultura prešinjena od krščanstva, in sicer v višji meri nego je buržoazna kultura 19. in 20. stoletja. To so vodilna načela, natančnejša izvajanja si g. Bernot lahko prebere sam. Zakaj pa eden ali drugi izmed duhovnikov ni teh misli, ima g. Bernot odgovor v Pravici z dne 28. decembra 1922. In zakaj tudi mnogi katoličani ne upoštevajo in se ne ravnajo po teh katoliških načelih, ima g. Bernot odgovor istotam v Pravici z dne 11. januarja 1923.
Možno je zdaj le dvoje, ali se g. Bernot s temi načeli strinja, ali pa se ne strinja. Ce se z njimi strinja, tedaj mu priporočam, da jih po svojih močeh širi, da bo ljudstvo tem prej potom organizacije iste tudi udejstvi-
lo	s socialno zakonodajo. To želim jaz vsaj tako iskreno, kakor g. Bernot sam. Ce se pa z našimi načeli ne strinja, tedaj naj me s pravilnimi logičnimi dokazi reši moje zmote, kajti resnici se drage volje uklonim. Želel bi le; da bi se v svoji polemiki varoval besedi, kakor so sadist, prokleti i. dr. ki niso ne lepe ne dostojne.
)
Militarizem.
V	istem članku dalje k. Bernot ponovno omeni in katoliškim duhovnikom, očita blagoslavljanje pušk, kanonov in svetovne vojne. Tu v tem oziru se g. Bernot m o t i, ker za tako neznačajnega ga nimam, da bi si mogel misliti, da vodoma drugače govori ali piše, kakor misli, kajti to slednje bi bila laž. Odgovor na to očitanje je bil dan že lansko leto od katoliškega duhov-nika v Socialni misli (str. 139) : »Ni zadosti, da ste zoper vojsko, to je za vas umljivo vsled prestanih vojnih grozot in gorja, ki je še sedaj čutite, toda vaša dolžnost je, da vzgajate mladino v duhu miru. To je smisel papeževih (Benedikt XV) besed. Prestane vojske niste bili krivi vi (tudi ne duhovniki), ampak tisti, ki so vas tako vzgojili, kakor tudi prihodnjih vojska ne bodo krivi oni, ampak vi. Ako odkritosrčno želite mir, tedaj delajte na to, da se spremene učne knjige zgodovine in čitanke, ki jih rabi vaša mladina, v tem smislu, da ne bodo nudile samo zgodovino vojska, ,ampak predvsem zgodovino človeškega hrepenenja in napredovanja v kulturi, svobodi i. t. d. Čisto naravno je, da se v mladi, za vse dovzetni duši zbudi hrepenenje po vojski, kjer bi mogel i sam pokazati junaštvo in moč. Poučite mladino, da je. treba večjega junaštva in premagovanja samega sebe, ako se hoče človek obvarovati sporov. Pokažite mladini, da so spori med ljudmi, da, med otroci le miniatura prepirov med narodi. Učite se iz zgodovine ! Do zob oboroženi nemški narod je ravno to dejstvo zapeljalo k ostro nabrušenim besedam in zahtevam, morale so v njem nastati in izbruhniti vojne strasti, ki so ravno-tako nujno morale, vkljub še tako dobri diplomaciji, provocirati vojsko. Usoda nemškega naroda naj vas uči, da je edino resničen izrek le: Si vis pacem, para pacem! In zopet je katoliški duhovnik, ki piše v letošnji Socialni misli (str. 6) : »Nikdo se dosledno ne sme smatrati za »dednega« sovražnika, noben narod in nobena država. Načelo »narodi so bratje med seboj«, ki toiikrat ni druzega kot gola fraza, mora biti načelo stranke (katoličanov) v najpopolnejšem pomenu besede. Biti mora stranka načeloma zoper vsako vojsko, izvzemši ko bi bila država napadena ali o-grožena v svojih najvišjih nravnih dobrinah. In še tedaj bi moralo veljati to kot zadnje sredstvo, ko so izčrpane vse možnosti mednarodne poravnave.« To so vodilna načela, natančnejša izvajanja si g. Bernot lahko prebere sam. Zakaj pa eden ali drugi izmčd duhovnikov ni teh misli, je. razumljivo iz vzgoje in ima g. Bernot odgovor nato v Pravici z dne 28. decembra 1922. In zakaj tudi mnogi katoličani ne upoštevajo in se ne ravnajo po teh katoliških načelih je pravtako razumljivo iz njih vzgoje in ima g.. Bernot, odgovor istotam v Pravici z dne 11. januarja 1923. Ker sem prepričan, da je v tem oziru g. Bernot z menoj enih misli, zato mu priporočam, da po svojih močeh te ideje širi, da se tako čimpreje uresniči najina skupna želja..
Ne razumem pa g. Bernota, kako se more hudovati nad menoj ter mi očitati laž, češ da bo »policija nadomestek za vero in varuh poštenosti.« Saj je vendar sam pisal v svoji knjigi »Socializem in vera« (str. 100) : »Prav vseeno je, ali hodiš v cerkev ali ne, odločilno je to, če veruješ sebi in svojemu bližnjemu, da bosta držala pogodbo, ki sta jo skupaj sklenila. Gostilničar, ki pride od spovedi, kjer je sklenil z Bogom pogodbo, da ne bo več vlival vode v vino, pa je doma takoj zopet na novo začel goljufati po starem, ta je gotovo nezmožen, da bi verjel svojemu bratu, saj ne veruje niti sebi. Šele organizacija ga (namreč gostilničarja) bo prisilila k poštenju, ki mu bo postavila trikratno kontrolo (podčrtano od mene) na hrbet, da ne bo mogel goljufati. Kadar bo ta kontrola (podčrtano od mene) popolna, to je, kadar se bodo vsi člani brigali za točno izvrševanje sklepov, takrat bomo v e d e 1 i, da je naš gostilničar poštenjak«. (Te besede sem primerjal v dveh izvodih knjižice g. Bernota : Socializem in vera, ki jih imam doma in so torej gotovo avtentične).
»Kontrola« tu lahko pomeni financarja ali policaja. Ker pri nas financarji navadno pazijo na davku podvržene predmete in na tihotapce, zato si človek nehote mora pod to besedo predstavljali policaja, ki bedi nad življenjem in premoženjem svojih sodržavljanov. Če se bodo morda v bodoči državi g. Bernota ti kontrolni organi imenovali kontrolorji ali bodo nosili kako drugo službi primerno ime, je meni neznano in konečno tudi zelo vseeno. Drugačen naslov na stvari ne spremeni nič. G. Bernot tukaj uči, da bo na mesto spovedi, ki po njegovem mnenju nič ne drži, stopila kot čuvarica poštenosti »trikratna kontrola« ali recimo po domače policija. Če potemtakem trdim v svojem članku, da bo po mnenja g. Bernota »policija nadomestek za vero in varuh poštenosti«, to vendar ni "nobena' laž, saj tako uči g. Bernot sam.
. .. In če bo tak mah obrat, kakor je gostilna, imel na hrbtu »trikratno kontrolo«, kakšno kontrolo bo moral imeti.Šele neprimerno večji obrat, kakor je to država. Vsaj, meni je to prišlo na misel, ko sem sestavljal svoj članek. Po mojem ,skrpmnep mnenju je namreč ravno-tako goljufija iti tatvina,' Če'gostilničar' toči vodo 'y. vino iti, je kot Vino .1 zaračuna, kakor če n. pr. ‘ Italija nam vMrheTcak Otok. In da še je kaj podobnega že sem t^r tje V zgodovini pripetilo, je tudi g. Berhotu najbrže znano., »Trikratna, kontrola« za državo pa ne more pomeniti d^iiz^a; kakor močno armado. ki bo čuvala državo g. Bernota pred' nepoštenimi napadi sosedov,. Krmilarjj drž^ so namreč' lahko ravnotako^ nepošteni kakor ka.kj naVaden gbstihiičar. Popolnoipa v duhu,g. Bernota je toreX/če'rečejm, da bodo policija'in armada Čuvarji,po-šteridšU in‘ feda v bodoCi njegovi, državi.'
*'	* !.• » . A- ■ 1 . * t i*». V • ;	‘	-	*.»»'	f	:	1	r
^Tofia kljub. te>mu, C,e, se.,g. Bernot name jezi, se mi vendar zdi, .da bo, ,ysa ta .»trikfflfna. kontrola« l^hko
'• •. .-'Sli ;f •vuin. X u ir
kontrolirala k večemu z u n a n j a hudodelstva ljudi, kdo pa bo kontroliral in zabranjeval skrite in notranje hudobije, ki so mnogokrat veliko hujše, kakor zunanje in njihov vir, tega g. Bernot še ni razodel. Po mojem skromnem mnenju more le vera, živa vera in življenje po tej veri biti prava čuvarica poštenosti, poštenosti ne samo pri navadnem gostilničarju, ampak pri vseh ljudeh, tudi pri krinilarjih držav. Le ona namreč uči človeka ter ga vzgaja, da je poštenjak ne samo takrat, ko mu stoji na vratu »trikratna kontrola«, ampak tudi takrat ko je sam. To vero, ž i v o v e r o i n ž i v 1 j e n j e p o n j e j naj g. Bernot več ne trga iz src svojih somišljenikov — ter potem čez njo zabavlja, d a. n i n i č v r e d n a i n m r t v a — pa mu v bodoči državi ne bo treba nobene drage »kontrole«. Katero sredstvo je pač bolj učinkovito alitisto, ki dosledno izpeljano zabranjuje očitno in jJgf^^^^|y)oštenost. ali tisto, ki pač zabranjuje semj o nepoštenost, za vso notranjo nepoštenost, ki je vir zunanje in ki je navadno desetkrat večja in stokrat številnejša pa ne ve leka ? Kaj je pač plemenitejše in lepše in človeka d o s t o j n e j š e ali da je človek pošten prostovoljno povsod, v javnosti in na skrivaj, ali pa da je pošten samo zato, ker se vsak trenutek boji, da mu »trikratna kontrola« ne skoči za vrat ? Odgovor na ti dve vprašanji si lahko vsak izmed cenjenih čitateljev lahko da sam.
Iz vsega tega je razvidno, da je g. Bernot na eni strani zoper militarizem, kakor to odseva iz njegove razburjenosti nad menoj, na drugi strani je pa zopet zanj, kakor je to jasno iz njegove zahteve po trikratni kontroli. Odločiti sc za vero ne mara, ker je težko priznati zmoto, odločiti sc dosledno za militarizem ne more, ker imajo ljudje še preveč živo v spominu grozote svetovne vojne, manjka mu pač z eno besedo povedano — doslednosti.
Doma in po svetu.
Jugoslavija ima v preteklem tednu težke zunanje zapletljaje. Madžarska nevarnost, ki je že začetkom tedna razburjala duhove, sc je izkazala za bavbava, ki je sredi votel, okoli ga pa nič ni. Tako moramo saj misliti, če verjamemo poročilu antantine komisije, ki je ugotovila, da spopadov na rumunsko - madžarski meji ni zakrivila madžarska vlada, ampak neodgovorni elementi in zunanje organizacije. Neodgovorni elementi zmeraj prav pridejo. Zanimivo je bilo zlasti, da so hiteli antahtini zastopniki zagotavljati madžarski vladi svoje prijateljstvo, ko so jo vprašali, zakaj se je tam na mejah streljalo. Komaj je ta hrup potihnil, pa se je razširila vest, da so »makendonstrujoči« vdrli na nekaterih točkah čez jugoslovansko bolgarsko mejo, tam pobili nekaj mirnih naših kolonistov, premagali neko posadko in odnesli več orodja. Pravijo, da je to agitacija za volitve v Makedoniji. Razširile pa so se, tudi vesti, da je naša vlada podala Bolgarski ultimatum. Pozneje se je zopet govorilo in pisalo o prijateljskih opominih. Vsakih par dni smo zopet čitali, da nam Italijani izpraznijo okupirano zemljo v Dalmaciji, sedaj pa zopet, da gospod Mussolini zahteva nekaj sprememb.
Notranja politika stoji v znamenju volilnih predpriprav. Napredna, koncentracija je na žalost gospodu Ve-kovcu propadla. Demokrati so zadovoljni, če -gresta Pribičcvič in Davidovič pod eno firmo v volilni boj. Pri nas pa Žerjav obupuje, zajednica se obotavlja in zaenkrat pričakujejo zadoščenja samo od dr. Šušteršiča. Radikalci pošiljajo pisma s pristopnicami uradnikom in raznim drugim osebam. Kdor jih bo izpolnil, tisti se bo izjavil predvsem za to, da se uradnike nastavlja na podlagi članskih izkaznic radikalne stranke iii da ima vsaka strankarska vlada pravico odpustiti ali premestiti uradnike, ki n« pripadajo njeni stranki. Take,kvalifikacije za uradnike so morebiti primerne v deželi s 75 "U analfabetov, ne pa tqim, kjer analfabetov ni. Odpravimo torej vse šole !
Vse notranje in zunanje razmere, predvsem pa špekulacija izvozničarjev in bank so uničile vrednost našega denarja. Ena krona ni na borzi več vredna 1 vinar ! To v času, ko ima večina stalnih nameščencev komaj 15 krat večje dohodke kakor pa pred vojno !
Na zunaj, po svetu povsod samo temne slike v naši okolici. Grki nadaljujejo svojo koncentracijo čet ob reki Marici, Bolgari zaupajo lozanski konferenci, ki jim obljublja obrežje pri Dedeagaču. Angleži pa utrjujejo Dardanele. O Rusih neprestano poročajo, da koncentrirajo svojo rdečo armado sedaj ob romunski, drugič zopet ob besarabski meji. Tudi Leninu prorokujejo v kratkem smrt in imenujejo njegove naslednike. Pravijo, da bodo to trije voditelji boljševikov, torej triumfirat. Ruski diplomati pridno, ob raznih prilikah razglašajo zunanjepolitične nazore komunistov. Posebno priliko imajo sedaj glede Nemčije.,Tu. je , v tern tednu položaj zaradi zasedbe ruhrskega ozemlja po Francozih prišel do skrajno kritične točke. Nemci so organizirali gospodarski odpor proti francoski vojaški sili. Delavci nočejo sprejeti nadurnega dela. Podjetniki, zlasti lastniki rudnikov, nočejo izpolnjevati francoskih ukazov. Nemška vlada pa to vse ukazuje in zagotavlja, da se vsakemu povrne vsa škoda, ki bi jo imel vsled odpora proti odredbam francoske okupacijske oblasti. Posebne težave prizadeva Francozom tudi to, da so Nemci vrhovni rudarski urad . z listinami in knjigami hitro odpeljali v Hamburg. Ker Francozi in Belgijci nujno rabijo nemški prerpog, zato sedaj Francozi ta premog zaplenjajo po postajah, sestavljajo vlake in, jih,.pošiljajo.;v,iBelgijo in Francijo. Ker so,,na tak.n^Cip Nei^ci,;tu,<li .brez .premoga, ,ga pa kupujejo'pfi'francoskih zavezniki^ — Angležih. AfigLeška zatrjuje ,’sicer Franciji jsvoje, prijateljstvo, .prodaja pa premog .Nepa^em. It^jijam hoC^jo ne^aj posredovati. AmeT
("J	i:.",	‘i.’	j;	l.i	.-tilviift	!*r>ni;	i	<	i	i	<	f
rika ostaja še vedno v ozadju, njene čete so pa le odšle iz Porenja. Ali bosta francoska sila in vztrajnost premagali nemško žilavost, to vprašanje bode bržkone rešeno že ta teden. Nemci grozovito kriče nad nasil-stvom. Prav pa jim odgovarja neki Anglež, ki pravi, da so se Nemci v vojni smatrali za opravičene uničiti Belgijcem tovarne in stroje, danes pa kriče, čeprav jim Francozi prav ničesar ne uničujejo. Je pač med Nemci še vedno močna struja, ki misli, da so Nemci gospodski narod, ki vse sme, drugi narodi naj pa lepo ubogajo. Vojna in doba po vojni še niste prinesli pravih pojmov v politični morali.
Z lastnimi močmi.
Čipkarice v Sloveniji hočemo danes opozoriti na smoter naše »Osrednje čipkarske zadruge« v Ljubljani, Stari trg 2/1. Omenjena zadruga zbira v svoj krog vse čipkarice kleklanih čipk. Pričela je zadruga delovati z občnim zborom dne 10. decembra 1920. Vsi oni, ki so bili ob ustanovitvi pričujoči in so pozneje sodelovali, lahko izjavljajo, s kakimi težkočami se je imele načelstvo boriti. Največ težav je bilo s pridobitvijo obratnega kapitala, da je sploh mogla zadruga pričeti s smotrenim delovanjem. Končno se je posrečilo dobiti kapital za nabavo pravega lanenega sukanca s Češkega ter dobiti potrebna skromna denarna sredstva za prvotni obrat. Pridobivali so se novi odjemalci v tu in inozemstvu a zopet so nastale težkoče v tem oziru, da se veliko naših čipkaric ni popolnoma zavedalo dobrote zadruge ter se niso včlanile ali pa kot članice niso hotele prav začeti z delom za zadrugo in tako otežkočevale zadrugi do-bavanje čipk svojim odjemalcem. Končno se je pa vendar. posrečilo vse večje težkoče odstraniti in se lahko trdi, da zadruga vedno boljše uspeva. Doseči moramo, da se osamosvojimo iz posojenega kapitala ter da bo zadruga delovala s svojim lastnim kapitalom. Znano je, da je izposojen kapital jako drag ter obresti znaten del dobička zadrugi poberejo. Treba je torej, da mislimo vedno na osamosvojitev, to pa moremo misliti samo v tem slučaju, ako se; bodo tega zavedale vse zadružne članice ter vedno gledale na to, da s pridnim in vztrajnim delom zadrugi pomagajo k lastnemu kapitalu. Članice se morajo zavedati, da tvorijo one zadrugo ter da z doslednim delom za njo sebi pomagajo k boljšemu gmotnemu stanju. Kajti čim pridnejše in natančnejše se bodo ravnale po navodilih načelstva, katero - mimo grede rečeno - zastopa v največji meri blagor članic, timprej se bode odplačal denarni kredit in tem. manj stroškov in s tein bo zadruga dosegla, da bo lahko najboljše plačala delo svojim čipkaricam - članicam. Ako se bodo vse članice o resničnosti zgorajšnjih izvajanj zavedale, bo lahko zadruga zadovoljila vse svoje naročnike- odjemalce v najkrajšem času in s tem dosegla, da bodo uvideli trgovci, naj si bo v tu ali inozemstvu najraje obračali na našo zadrugo, ker bodo uvideli, da so nas najtočneje in tudi s prvovrstnim blagom postreženi. V zaupanju, da.se bodo čipkarice predstoječih izvajanj primerno zavedale, zaključujemo današnje poročilo.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Jugoslovanska strokovna zveza. Ta in prihodnji mesec se bodo izvršili občni zbori vseh včlanjenih zvez.
V	organizaciji mora biti vsestransko red, potem bo mogoča še le prava pomoč delavstvu.
Kmalu se bo vršil izredni občni zbor Jugoslovan- • ske strokovne zveze. Pravzaprav bi se moral vršiti reden meseca junija, pokazala pa je potreba, da se že prej vrši. Ako ni prožno, je pravo delo nemogoče. Aparat strokovne organizacije mora biti tako prožen, da ni mogoč noben zastoj ali zadržek.
Za najbližjo dobo imamo pa pričakovati zopet sezono mezdnih bojev in kot kaže, bodo hudi in trajali brez konca. Cene življenskim potrebščinam se zvišujejo dnevno neverjetno in naša krona pardon dinar pa pada ali ga lomi revmatizem ali kaj mu je.
Zveze skupine, zaupniki bodite na straži ker če zamudimo gotov čas bo težko potem dohiteti.
IZREDEN OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE STRO-
. -mri kovne zveze..; 7v..
Tekom prihodnjega meseca se vrši izredni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Potreba je pokazala sklicanje istega pred rednim, ki bi se imel vršiti meseca junija. Delegati pridejo isti, kot so bili na zadnjem občnem zboru. Natančnejše naznanilo z dnevnim redom se še objavi.
Ljubljana.
Zveza uradniških vdov in sirot naznanja svojim članicam, da bo zboroval redni občni zbor zveze, v soboto, dne, 3. februarja t. 1. ob 3, uri popoldne v, prostorih St. Jakobske prosvete, Florjanska ulica s sledečim dnevnim redom : Poročilo predsednice,, tajnice in blagajničarke. Volitev novega odbora. Volitev, nadzorstvenega odbora. Volitev zastopnika za občni zbor SZ.IZU. Povišanje članarine , in slučajnosti. Vse članice. se. poživljajo, .da se občnega zbora;,gotovo udeleže..,rr- Odbor.
.»Krekova mladina« y Ljubljani .priredi na Svečnico 2.. februarja in nedeljo pozneje 4. februarja v Ljudskem domu v Ljubljani priljubljeno ljudsko; igro.Miklpvo Zalo.;Po deset% .letih, je ppnoyno prišla.-na oder kljub ogromnih stroškov. Pri igri sodelujejo stare moči, Jti so.že nastopili priiMiklovi Zali pred desetimi leti. Potrudite, s,e. in priskrbite,;si v predprodaji, vstopnice.,,Pripri nastopi okp.ii.f50 oseb,. Igra jjam podaja-sliko začasa vpadov. Turkov, ko,-so. besneli y naših slovenskihfkrajih, ko,sOutrpinčjli.n^š.narod pred, več sto leti. Tj>rej nasvidenje, pri Malovi, Zali v Ljudskem domu/
ti '• ^	*•	••'! *»>>O .-'»vi*
Celjsko okroije.
Okrožje Delavske zveze v Celju. Dne 16. t. m. se
je vršila prva seja okrožnega načelstva D. Z. v Celju. Odbor se je konstituiral sledeče : Načelnik : Koren Blaž, emailier tov. Westen. Podnačelnik : Košič Miha, državni nameščenec. Blagajnik : Kos Florjan, mizar. BI. namestnik : Gajšek Rudolf, les. delavec. Zapisnikar : Prelog Franc, stavec. Tajnik : Gajšek Ivan, zasebni nameščenec. Vsi v Celju. Odborniki so : Zadravec Jakob strežnik, dr. Ogrizek Anton odvetnik, Kranjc Jakob delavec, Lorger Ciril železničar. Vsi v Celju. Namestniki : Keše Stanko rudarski paznik Trbovlje, Černe Ivan elektriker Štore, Uranjek Jakob rudar Griže, Deželak Ivan Rimske toplice. Nadzorstvo : Vukšenič Jožef knjigovodja Celje, Pilpaher Mihael strežnik Vojnik, Krivec Simon železničar Celje. Sprejeli so se pivi sklepi za delo, v vseh krajih delokroga okrožja. Razpošljejo se takoj nabiralne pole članov vsem našim zaupnikom in somišljenikom in zaupnikom z okrožnico, ki naj vsebuje prva najnujnejša aiavodila. Za vnedeljo dne 28. t. m. se skliče okrožni zbor zaupnikov v Celje, ki se bo posvetoval poleg drugih važnih organizacijskih vprašanj tudi o kandidatih »Delavske zveze« na Usti S. L. S. za poslance v Nar. skupščino, za kar se razpošljejo takoj vabila. Sklenilo se je delati nato, da bo tajništvo v rednem stiku s centralnim odborom v Ljubljani in z Mariborom. Po razpravi o delu in volilnem boju je predsednik sejo zaključil. Prihodnja seja v torek 23. t. m.
Zborovanje zaupnikov Okrožne Delavske zveze v Celju sklicuje načelstvo O. D. Z., za nedeljo dne 28. t. m. ob pol 11. uri dopoldne in se vrši v vrtni dvorani hotela Beli vol. — Opozarjamo vse zaupnike v okrožju, da se tega zborovanja sigurno in točno udeleže, ter še povabijo svoje tovariše seboj, ker so na dnevnem redu važne razprave o naši organizaciji in o naših kandidatih.
Načelstvo O. D. Z. Celje.
Naše zaupnike D. Z„ ki niso prejeli članskih pol in okrožnic od tajništva v Celju prosimo, da nam spo-roče svoj naslov in zahtevajo tiskovine, da bomo imeli v vsaki občini kmalu krajevne organizacije Del. zveze. Tedaj je ustreženo vsem, ki so po Delavski zvezi vedno popraševali in se niso v Kmetsko zvezo včlanili vsled svojega stanu, bili so pa pristaši »Slovenske ljudske stranke. One pa, ki so tiskovine prejeli, prosimo, da nam čim prej vrnejo spolnjene članske pole. Ako ne zadoščajo poslane,, si jih še lahko sami načrtate. Članarino pošljite pa po položnicah.	Tajništvo O. D, Z. v Celju,
v' Občni zbor skupine SZTD. v Celju, se vrši v nedeljo dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Beli vol«," Udeležba je obvezna za’vse člane skupine. Na točnost se apelira. Vabljeni tudi člani drugih skupin JSZ. v Celju. Poroča tajnik JSZ. . Predsednik.
> Občni zbor skupine SZTD v Rimskih Toplicah, se vrši v petek dne 26. t, m, ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Poroča tajnik JSZ. Obvezno za vse člane.
;v.	Predsednik.
Sestanek državnih cestarjev, zaposljenih na drž.
*	cesti od Vranskega do Konjic, bo v nedeljo dne 28. t. in. v Celju v dvorani pri Belem volu. Razpravljalo se bo o strokovnih zadevah in stanovskem položaju državnih cestarjev, ter o njih strokovni organizaciji. Sestanek je velike važnosti, zato pozivamo vse prizadete cestarje, da gotovo pridejo. Začetek točno ob pol 2. uri popoldne, popoldne.
pi Skupina služkinj v Celju je imela dne 14. t. m. svoj sestanek, katerega se je udeležilo lepo število članic-Tajnik JSZ. Gajšek nam je razložil smernice in naloge strokovne organizacije služkinj. Iz njegovega poročila, smo šele spoznale pravi pomen in važnost »Zveze služkinj« v JSZ. Sprejele smo več važnih predlogov in sklenile začeti takoj s pravim strokovnim delom, katero naj poživi, razširi in utrdi našo »Poselsko Zvezo« v celjskem okrožju. —“Tem potom pozivamo’ vsa dekleta, ki prihajajo v Celje v službo, ali iste iskati da se gotovo zglasijo v tajništvu JSZ. v Celju pri Belem volu. Več o posredovalnici službe bomo še poročale. Hočemo, da bodi vsaka služkinja v Celju članica Poselske zveze. In kadar ho to, tedaj lahko upamo tudi me na boljše čase. t Pokrajinsko tajništvo v Celju, nujno apelira na vse skupine celjskega okrožja, ki še niso vrnile pred kratkim razposlanih vprašalnih pol, da jih takoj točno izpolnje-ue vrnejo tajništvu, da nam bo mogoče dobiti natančen pregled o stanju organizacije 'in položaju delavstva. Ako katera skupina ni vprašalne pole sprejela, prosim sporočila..	■'	.........
Č . Socialno izobraževalni večeri JSZ. v Celju, se začasno ne bodo vršili redno' vsako sredo, radi razvrstitve vporabe prostorov vsled delovanja drugih naših ddjskih. društev in vsled prirejanja sestankov za delavstvo posameznih strok. Skupni* sestanki s« bodo naz-rtanili vedno v »Pravici«, in sklici valit snpo vabili na zaupnike, kateri so dolžni potem povabiti tovariše. in,: : v T; Pokrajinsko tajništvo JSZ. v Celju.
Celje. — Tovarna Pertinač je skrčila svoj obrat na tri dpi.,v tednu, v8-1 Tovarna Kiirbisch, ki je obetala sMpj lepnrazvoj, ima zaposlenih le še nekaj, večinoma mlaibMpih alelavcev. —- V Rimskih Toplicah je tovarna lestotih.iždčlkov poslala na dopust do 15 delavcev. Po-maaJkanjeLiela je tukaj v Celja .in okolici-vodno--večje,-appodjetriikk grozijo še ž večjitb skrčenjem obratov. Ka-pitplistHn;Njihovi podrepniki, pa odpravljajo 8 urni de-la\tHlk,i čfeš-da se premalo dela, —-Ali'bo kmalu vstal kralj Matjaž in ž njim naše delavstvo, ki se v kritičnili
Skupina SZTD Tržič. Dne 14. 1. 1923 smo imeli redni občni zbor za leto 1923, katerega udeležba je bila precejšnja. Občni zbor se je vršil povsem stvarno in v najlepšem redu. Občnega zbora sta se udeležila tudi poslanec tov. Gostinčar in tajnik SZTP tov. Lombardo. Po poročilu letnega poslovanja skupine, ki je bilo z zadovoljstvom vzeto na znanje, nam je naš neumorni delavec poslanec tov. Gostinčar podal veliko zares zanimivih novic o krščanskem socializmu in socialnem vprašanju ter o preureditvi družabnega reda. V zahvalo temu požrtvovalnemu možu smo izrekli popolno zaupanje še z ozirom nato, ker smo uverjeni, da njegove besede niso izmišljene, ampak jih nosi zapečatene v svojem srcu. Nato se je občni zbor zaključil z vzkliki »Bog živi našega poslanca Gostinčarja še mnogo let, da bo do dobra zasejal njegovo idejo na naše polje«.
Križe pri Tržiču. V nedeljo, dne 28. t. m. se vrši občni zbor tukajšnje skupine Strokovne zveze tovarniškega delavstva v prostorih stare šole. Začetekob 3. uri popoldne. Vse tovariše in tovarišice pozivljemo, da se zanesljivo in v obilnem številu udeležijo občnega zbora.
Kranj. V nedeljo, dne 28. t. m.se vrši pri nas občni zbor skupine Strokovne zveze zasebnih in javnih nameščencev v društveni sobi. Začetek popoldne ob 3. uri. Pričakujemo, da se bodo vsi člani odzvali. Potrebno je delo vseh in ne samo par ljudi.
Mariborsko okroije.
Maribor. V nedeljo,21. t. m. se je vršila seja tukajšnjega okrožja Jugoslovanske strokovne zveze. Razpravljalo se je o reorganizaciji in storilo tudi $klep za dosledno izvršitev iste.' Izdelal se. je načrt, po katerem se bo delalo. Okrožna' pisarna je odprta'vsak dan od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne in od 2. ure popoldne do 6. ure zvečer. Vsem članom priporočamo, dase odsedaj naprej bolj pogosto oglašajo v: tajništvu. Ako se bomb poprijeli resno dela nam tudi uspehov ne bo nedostajalo.
Med brati in sestrami.
KRŠČANSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE V NEMČIJI.
K 61 n, meseca decembra 1922.
Kakor sem že zadnjič omenil sem prišel v Koln ravno v soboto zvečer, tako da mi ni bilo mogoče ne v soboto iri ne v nedeljo proučiti naprave in organizacije v tamošnjem strokovnem domu (GewerkschaftS-haus), vsled česar sem porabil ponedeljek dopoldne v ta nameni V strokovnem domtf se nahaja poleg kartela glavnega tajništva centrala lesnih delavcev. Organizacija lesnih delavcev šteje okolu 50.000 članov. Lesni dč-lavci so zelo dobro organizirani in imajo svoje podružnice po celi Nemčiji, celo v onem delu, ki je s koridorjem odrezan od ostale države. Vodstvena pisarna je podobna kakemu uradu nekdanjih nemških generalov. Cela organizacija in njen ustroj se razvidi na precej natančno izdelanih zemljevidih. Delo, katero opravlja vbd-stvena pisarna, se dokaj razlikuje od dela naših organizacij, ker vodi bolj obsežne posle. V ostalem je pa organizacija, posebno kar se tiče financ, zelo trdna, tako da se lahko reče, da bo prva za kovinarsko organizacijo, katera je najmočnejša krščanska strokovna organizacija v Nemčiji.
Od lesne organizacije sem nato šel h glavnemu tajniku. Pravo glavno tajništvo skupne zveze (Gesammt-verbanda) je sicer za celo nemško državo v Berlinu, ima ki se istotako nazivajo glavna tajništva po provincah in je eno teh tudi v Kolnu. Pokrajinska glavna tajništva razbremenjujejo centralno glavno tajništvo, ker ima ono v Berlinu samem toliko posla, da je nujno potrebno razdeliti delo.
Ker pa nisem imel dosti časa, sem se moral čim-preje odpraviti, da pridem čimpreje do Berlina, poleg tega pa me je opominjal tudi želodec. Zato sem zapustil strokovni dom in Šel poskušat srečo, da si zamenjam denar, da bom tako lahko potolažil pajka, ki mi je predel v želodcu. Že zadnjič sem omenil, da je naša valuta kot vrtavka, zato se mi zdi umestno, da to dokažem. Šel sem menjati jugoslovanske dinarje. Ko sem prišel v prvo banko, sem položil 100 dinarski bankovec na pult. Uradnik me je sumljivo pogledal, mi dal bankovec nazaj in rekel: »Fiir uns ist das Geld nicht brauclibar« (Pri nas tega denarja ne potrebujemo). To je šlo od banke do banke tako* da sem že skoraj obupal. Vendar setu Še nadajeval križevo pot z jugoslovanskim dinarjem. Ko stopim v eno menjalnico in tisti, že desetkrat položeni bankovec za Din. 100 položim pred uradnika, mi ga vrne fn reče: »leh kenne das Geld nicht«. (Ne poznam tega denarja.) Med tem časom so se začele banke zapirati, jaz pa= sena imel še borih 1000 mark v žepu. Vendar pa se me1 je potem usmilila usodai da Sem naletel ob’3: popoldne na menjalnico, v kateri so mi končno' zmenjaji sto dinarjev za 4000 mark. Gledat sem za to motal, da sem sfe čimpreje odpravil naprej, ker drugači bi bila nevarnost, da pridem po.domače rečeno;,»per schub« v.Ljubljano. Cel dan sem letal okrog,'na koncu si pa še poštenega kosila nisem mogel privoščiti, ker sem moral paziti; dd sem prišel naprej. Zato sem se>-jeziLna našo* valuto. Druge valute so šle gor, pridobivale na vrednosti i vsak dan, naša pa je stalno padala. Šel sem iz Kolna da niti nazaj nisem pogledal* Jako me je razjezilo:	-
XXX
Sorica. Napredujemo ih se razvijamo ter krepimo naše vrste. Smo močni na številu, vendar nam je treba
s časoma tudi to uredilo. Z zaupanjem v lastno moč in zavednost bomo zmagali.
Iz Vevč.
Skupina Dev. Mar. v Polju vabi vse člane in članice na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. o 3. uri popoldne (po blagoslovu) v Ljudskem domu pri Dev. Mar. v Polju. Tovariši, tovarišice! Vaša sveta dolžnost je, da vsi do zadnjega pridete na občni zbor. Na občni zbor bo prišel tudi urednik tov. Kremžar iz Ljubljane. — Odbor skupine S. Z. T. D. pri D. M. v Polju,
Dev. Mar. v Polju. Skupina S. Z. T. D. pri Dev. Mar. v Polju je priredila svojim članom božičnico na novega leta dan. Za to priliko je naša družba prispevala vsoto K 30.000. Skupina je ob tej priliki obdarovala otroke svojih članov in sicer 145 družin oziroma otrok. Pevski zbor izobr. društva je zapel nekaj pesmi. Ljubko so deklarnovali naši najmlajši. Pri govoru g. kaplana smo se res zabavali, ker je na tako poljuden način obrazložil pomen slavnosti. Z zadovoljstvom so se naši malčki razšli z željo, da takih prireditev še mnogo.
Iz Vevč. V Vevčah so potegnili 2. januarja iz Ljubljanice mrtvega nepoznanega vtopljenca. B|1 je brez srajce in pokrivala, imel pa je dvoje hlač in spodnjih trikot hlač. Pokopali so ga pri sv. Urhu v Dobrupjah.
Vevče pri Dev. Mar. v Polju. Mislili smo, da bo Šel kelih trpljenja mimo nas, a okušati ga moramo sredi zinie Kriza v naši tovarni traja dalje. Delno se je obrat usthvil; okrog 70 delavcev iz teh obratov je sedaj zaposlenih pri gradbenem podjetju na Fužinah ter pri zidanju nove tovarne za izdelavo surovin, 29 žensk je pa menjaje se vedno še na dopustu. Ravnateljstvo je obljubilo, da bo te ženske zaposlilo pri lažjih delih, a te obljube ni izpolnilo, ter jih je zaposlilo pri zidavi. Kdor ve, kaj se pravi pri zidarjih delati in to pozimi in če vpoštevamo, da mnoge svoje življenje niso imele drugega v rokah, kakor papir in če vzamemo še to, da zasluži delavka v naši tovarni od K 53—80. medtem, ko zidarji pri akordnerri delu do .300,—, si lahko predstavi položaj;naših delavk. Razen tega stoji pa še priganjačev en tucat, čeprav jih že akordno delo samo priganja. Prosimo a obenem zahtevamo, da se družba zavzame za te reve', ter'jim da brezposelnb' podporo v obliki poldvične dnevne plače', kakor je storila že svoj čas nezaposlenim delavcem, čeprav ni stala financielno tako ugodno, kot stoji sedaj.
Vevče pri Dev. Mar. v Polju. V nedeljo, 14. t. m. so imeli naši- neorganizirani delavci sestanek v gostilni pri »Francetu«'TPrišlo jih je 24. Na sestanek je prišlo tudi
11	organiziranih v skupini S .Z. T. D. Sodrug Rejc je govoril o potrebi organizacije; o enotni organizaciji (to smo organizirani vedno in vedno povdarjali) vsega papirniškega delavstva. Nasprotni organi^ačiji je očitaj, samo obeta, a že v drugem stavku je našteval, kaj v še bo treba izvesti novi organizaciji,- torej same -obljube, g, sodrug'Rejc! Eno resnično ste povedali g. sodrug nath-reč, da v nas samih je rešitev, pozabili pa ste svojim povedati, da ravno s cepljenjem moči ne pridemo nikoli d’o
•	rešitve, in to cepljenje se je danes začelo. Sicer pa je bil < njegov govor tisočkrat pogrete fraze o klerikalcih. |C i besedi se je oglasil predsednik"naše skupine; ki je pd-| vedal navzočim, kako nepotrebna je druga organizacija;
■j povejte vzroke, nepravilnosti in te- se odpravijo. Ako £>i , Vam bilo resnično na tem, da se delavstvu odpomore, bi se pridružili naši organizaciji, ko se Vam je ponujalo vše mogoče, v organizaciji. Lahko ste izprevideli naš dobri namen, ne pa strankarskih namenov. Dokažite nam nepravilnosti v naši organizaciji. — Mi smo vseskozi rabfti vse pošteno delavstvo v skupno fronto proti našim izkoriščevalcem. Neorganizirani ste bii krivi, tia se ni doseglo toliko', kolikor bi se bilo lahko. Z današnjim dnem napovedujete boj in mi ga sprejemamo, žel bo tretji in ta je kapitalist. — Sicer bo nova Bernotova organizacija, katera- je že tretja te vrste (le pod drugo firmo) zmrznila, kakor njeni sestrici. Kričanja vselej dovolj,: a pozitivnega dela nikjer nič. Papirniško delavstvo ve,1 kje ima iskati rešitve — ostala bo zvesto-svoji delavni organizaciji, ki je reš že pripomogla tako posameznim, kakbr celokupnemu delavstvu do izboljšanja. Zabave na tetn sestanku tudi ni manjkalo.
Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. V eni zadnjih številk je »Domoljub« poročal o našem občinskem' proračunu in primanjkljaju. Navedel je vir, kje naj. se dobi kritje. Bili smo gotovi mi delavci, da sč bo na vinddavčk naložil. Vso čast tem zavednim od Del. zveze izvoljenim odbornikom, kateri so s tem predlogom pokazali, da ithk-jo socialno čuteče srce, če kje, se nam tu ponuja vir db-liodkoV, a zdi se, da niso vši odborniki teh misli. Mted delavstvom nekaj šušlja, da gremo počasi a sigurno v stari tir; Delavstvo apelira na občinski klub S.-L; S.Vda ne odlaša z obdavčenjem na vino. Po pravici zamerimo popustljivosti v tem (»žitu. Prbmalo in. prevdč šamOža-vesti. 5 miljonov' popiti to niso mačkhie sOlže, to tudi nas navdaja s strahom, — zatoraj kdor pije!hhj pltafri, pa tnagari še 200 °A> obč. davka,	»V	■	i	-	c	:
XXX
Listnica uredništva. Iz tehničnih razlogov je danes nadaljevanje, »Črne Indije« izostalo. V bodbči' »Pra^i2k se bo listek nadaljevali Naše dopisnike in sotrUdnike^pro-Simb. naj boškrbe Za'to,-da dobimo rokopi& A&aj vhso-boto, ker se prične »Pravica« v pondeljek .Staviti.
Listnica uprave. Položnice smo priložiRdanhs vsem onim cenj. naročnikom, katerim poteče nalfoŽfifrra kjoft-eem tega .meseca ali jim je potekla že popflfeje Jtet všefp onim, katerim list že pošiljamo, pa naročnine ,Še Uisd pd-ravnali. —- Naj toraj .vsak hemudorfta storb si*)j6 tlolž-1 ridsfpker bofhč1šicer neljubo primorani s ptiMdnjo vilko ustaviti list brez izjeme vsem. onim^k&terGfeP-Sb taS&š ne Storili' svoje obveznosti. — List ne dobiva od nikoder nikake podpore ter se moram,o z ozirom na naročnino držati strogega reda. Uprava »Pravice«.
ih 'tiilkb iVainih časih ne izavedn važnosti. močne’ strokovne« organizacije ?
Gorenjsko okroije.
Skupina SZTD. na Jesenicah Ima svoj redni-letni občni .zbop!d«&:4.tfebraaria,-.I92iaU-i:Tavariši iodtovari*i šice ! Dnevni red je velevažen, zato Vas pozivamo, da nihče,rie-žataudU......	....—— --Odbor.-"
wlt. - J &
i
izpopolnitve jiačehio ili itfldi-ntatfcriSeln&rda boinot poJ polnoma pripravljeni, ker se nam ne ..obetajo ravno dobri i'Sasi p Man jka nam če tudi konscfmne-cfrganlzacljeuki bi bila za nas prepotrebna. Pripravljene imamo že pro-s-tore-tako dr se*lahkaprecej“začne. Upajmo da'se bo
$0	-ie il,.1. /i'iS «
Okno v svet.
»American« d. z o. z. V'Ljubljani se jc preteklo leto ustanovila tvrda American d. z o. z., ki si je nadela na logo pospeševati izvoz v Združene Države Ameriške posebno onih produktov, ki nimajo domačega ali evropskega trga. kot n. pr. plctarski izdelki, čipkarski izdelki, suhe gobe, suhe slive, orehi, kožuhovina itd. Ker ima družba afiliirani zavod v New Yorku, bo lahko svojo nalogo izvršila. Do sedaj ima že naročil v vrednosti več milijonov. ■
Socialna sličica. Ljubljansko deželno kazensko sodišče je obsodilo Jožefo Černe iz Rudnika na 14 dni strogega zapora, ker je umrl na rejo izročeni 7 tednovi stari Ivan Sluga brez vsake zdravniške pomoči. Pravzaprav je neusmiljenka malo dobila.
Inserirajte v „PR]ftViGl“!
lf£IVlai,n#) r^ntCAl" LJUBLJANA, Sv. Petra nasip, IV«JVC3Elia iiSCIlliai	poleg	zmajevega	mosfu
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk.
Štefan Mikolič, kavarnar.
I
Zahtevajte »PRAVICO" po vseh ■ gostilnah in javnih lokalih, po- g ■ sebnoše v industrijskih krajih I ■
SKUPŠČINI
I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani za prodajalni
Makole pri Poljčanah in Ljutomer
se bosta vršili po že objavljenem redu in prostorih
dne 4. svečana t. I. po rani sv. maši.
Člani naj se skupščin polnoštevilno udeleže.
NAČELSTVO.
AMERICAN
Brzojavni našlo«: AMERICAN LJUBLJANA
D. Z O. Z.
Beethovnova ulica št. 10
LJUBLJANA
Brzojavni naslov: AMER.CAN LJUBLJANA
Uvoz in izvoz poljedelskih pridelkov in industrijskih izdelkov Informacije Denarno in zemljiško posredovanje
Komisijsko podjetje Financiranje
Afiliirani zavod: JUOOSLAV AMERICAN CORPORATION, NEW YORK, N. Y.
Opozarjamo trgOVCe in industrijce, ki se interesirajo za izvoz v Združene države ali obratno, naj se obrnejo zaupno na nas: naše ugodne trgovske zveze Vam bodo v korist. Stavite nam svoje oferte, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti.
KUPUJEMO
po najvišjih cenah NEUSTROJENE KOŽUHOVINE sledečih kožuhonosnih živali: Lisic, veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, dihurjev, jazbecev in zajcev.
»
Naročajte
SOCIALNO MISEL"
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. F.ngelbert Besednjak.
Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D , za inozemstvo SO D., posamezna štev. stane 5 D.
Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D.
Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarn#, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2.
SVINJSKE KOŽE! - SVINJSKE KOŽE!
TOVARNA USNJA *INDUS“ d. d.
kupuje po nrjvišjih cenah
la, to so na čisto izdelane svinjske kože
brez lukenj in zai;ezkov po.............35	kron	kilo
Ha, to so zrezane in slabo izdelane svinjske
kože po.................................18	kron	kilo
Od hrvaških in ogrskih prašičev po........12	kron	kilo
Kože prevzemamo v znanem skladišču
KARL POLLAK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 23
I
01
S
>N
S
TJ
(O
IM
Najboljše in najtrpežnejše blago kupite pri
OBLAČILNICI ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
Oglejte si njene zalose!
PRODAJALNE NA DROBNO
so v Stritarjevi ul. št. 5 In v hiši »Gospodarske Zveze" na Dunajski cesti.
GLAVNO SKLADIŠČE
je v Ljubljani v ,.Kresiji", Llnsarjeva ulica štev. 1, 1. nadstr.
Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova ulica št. 11.
S
1
kal
3
11
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni.
Hranilne vloge Članov obrestuje po 5%• Člani dobe 3°/o blagovni popust.
=====^^ Pristopnina 10 kron, delež 100 kron.	...
Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne.
V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge!
1
•'•or
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskjarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.