IX. številka. V Trstu, v soboto II. februvapa 1893. EDINOST „EDINOST'1 lakaja dvakrat ha tedeo. vs»ko srede ta leboto oh 8 ari fjutraj „Edinost" stane: ca vae leto fl. 6.— ; liTen Avst. 9.— fl. ■a polu leta , 3.—; „ 4.50 „ ■a Četrt l«ta , 1.50; . . 2.25 „ Z „Novlčarjem" vred : za vse 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ „175 Posamične Številke se dobivajo v pro- dajalnicah tobaka v Tritn p« & dot., v CJorloi in ▼ AJdOTifilnl po • »o*. — „Noviiar" pa po 2 dot Tečaj Oglati ln OtBftBila m raAaae po 8 nov vrtnica T petitu ; ta natlovt * debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi g* obseglo navadnih Tratio. Poslana, Jsvns sahvala, otmrtnlos itd. ie račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništva Piazza Caserma kt. 2. Vsako piano mora biti frankovano ker nofrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne Trajajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre« jema upravnlitTO P iazza Caserma it. S Odprte reklamacije o proate poštnine. „ i Glasilo slovenskega^političnega družtva za Primorsko. it edinost ]* aoii Odkritosrčna beseda. (Izvirni dopis iz okolice.) Namenil Bcm spregovoriti odkritosrčno beaedo glede na dogodke zadnjih dni ko-likor se tičejo našega državnega poslanca, A predno začnem, izjavljam, da mi ni nikakor namen presojati ali cel6 odobravati vseukupno taktiko onega kluba, kojega Član je gosp. Nabergoj. Torej k stvari. Mnogo ae je že govorilo in pisalo o shodu volilceT, katerega je sklical v prvi polovici minulega meseca naš državni poslanec, gosp. Ivan Nabergoj. Ker je volil pri zadnji volitvi tudi pisec teh vrstic gosp. Nabergoja v državni zbor in ker je torej njega volilec, zdi se mu vredno v tej zadevi nekoliko izprego-voriti. — Legal bi, ako bi trdil, da je naš državni poslanec, gosp. Ivan Nabergoj, neizmotljiv v svojih idejah — ▼ svojem delovanju. — Ali — kakor ni neizmotljiv imenovani naš poslanec — tako ni neizmotljiv noben drugi avstrijski poslanec — kakor ni neizmotljiv noben poslanec na vsem svetu. V Pulji izhajajoči list ,11 Diritto Croato* prinesel je o omenjenem volilske® shodu poročilo, v katerem je res strastno napal našega državnega poslanca — ime nujoč ga celo „izdajalca domovine". — Nisem povabljen tu zagovarjati gosp. Na bergoja; mislim pa, da govorim odkrito srčno, ako rečem, da je ta nečuveni napad obžaloval VBak pošteni in pravi okoličanski domačin. Nekateri drugi na Primorskem izhajajoči listi prinesli so tudi rezke kritike v svojih preda.ih — ali kritike te bile so vendar dostojne: v njih se osoba našega državnega poslanca ni napadala 1 Kot človek, kateri živi v najboljših prijateljskih odnošajih z gosp. Nabergojem naglašati mi je vendar, da se je naš poslanec pri volilskem shodu doteknil strun, katerih bi se ne bil smel dotekniti ! Tu mislim namreč na izjavo gosp. PODLISTEK. Predpustno pismo. „Post tot diserimina rerum" otresel sem danes od sebe vendar enkrat „Nirvano" lenobe, in pišem Vam torej zopet par vrst, gospod urednik, čuditi se vam ni treba tej „Nirvani* : v nas kranjskih Slovencih je ta „biser" doma, kakor v Indi-janih — zlato ! . . . Pričnem torej ! — Letošnji predpust odlikuje se od prejšnih v tem, da je izvenredno kratek. Samo kaeih šest tednov ga je, zatoraj pa vse tako hiti pa ongavi, da bi ga dostojno — praznovalo in počastilo tu pri nas. Ne manka se požrtvovalnosti ni pri naših narodnih društvih ni pri ndrodnem občinstvu, in kar tekmuje drugo z drugim, kdo in kako bi več „užitka*4 napravil nam drugim ljudem ! . . . * Najbolje stoje pa zdaj „akcije" brez-dvomno za godce in pa za podjetnika „za prilepljenje plakatov" ; stoprav za teuia pridejo n. pr. umetni vrtnarji, modistinje in drugi taki faktorji, dočim se marsikateremu — „žepu" godi šmentano slabo, če ni dobro organiziran napram tistim, ki nanj — apelujejo. In kdo ne apeluje dan- Nabergoja proti idejam poslancev „slo-vensko-hrvatskega kluba", da bi se združile slovenske dežele s Hrvaško. — Take ideje so sicer res neizvršljive za sedaj — to mora priznati vsak trezni politik —, braniti pa ne smemo nikamur, da ne bi smel gojiti želje, da bi se ta ideja kedaj uresničila. Narodič naš je preslaboten, da bi mogel uspešno odbijati navale s strani treh mogočnih tujih elementov, koji ga obkro-žujejo. Narodič tak sam za-so ne moro napredovati uspešno v literaturi in v drugih strokah javnega življenja. Pravih uspehov ne vidim nikjer, dasi pripoznam drago volje, daje družba sv. Mohora zares častna izjema. Združeni Jugoslovani pod mogočno Habsburško dinastijo bili bi pa močan — nepremagljiv jez, toliko v lastno obrambo, kolikor v obrambo skupne monarhije. — Ko bi šlo za enako združenje, prišteval bi se pisec teh vrst koj Hrvatom: saj je vender bolje, da se Slovenci utopč v Hrvatih nego v Nemcih ali Italijanih. Poreče se mi morda, da sem zašel na polje visoko politike, katera se meni no pristaje; ali vender zdelo se mi je potrebno izjaviti se tudi v tem pogledu. Glavna skrb pa nam bodi, da ne delamo nikake in najmanjše razlike med Slovenoi in Hrvati! V Istri dosegli smo v zadnjih letih lepih vspehov na narodnem polju, katerih se je veselil ves slovanski svet. Vprašam pa : kako bi bilo, ako bi ne bili tam popolnoma zložni Slovenci in Hrvatje — ako ne bi skupno delovali za skupno idejo P ] V Trstu imamo tudi inteligentnih Hrvatov, — mož, ki nam stoje na strani v narodnem delovanju —, koje moramo res imenovati svoje „pobratime". Da, med slavensko in hrvatsko inteligencijo v Trstu ni najmanjše razlike — jedni in drugi se čutijo kakor da so rojeni pod eno in isto streho, kakor da so došli iz jedne in iste zibeli. Med Slovenci — in posebno v Kranjski — je najti pač danes na — žep, ko živimo vendar v dobi „materijalizma" in ž njim sorodnega — „liberalizma" ! Grom in strela! Kakor „ndrodno-belo lice" naše Ljubljano, tako bil je in bo še zanimiv letošnji pred pust v njej, naj ga že gleda kdo predali za — kulisami! . . . Evo: Pretečeni teden imeli bdio med obi-limi drugimi veselicami v našem mestu zlasti dvoje, oziroma troje večerov, ki so nadkriljevali vse druge v tem predpustu, namreč: dva koncerta Nadine S 1 a v-janske v tukajšnji „Tonhalle" in čitalnični „Vodnikov ples" v redutni dvorani, ki so se kaj vrlo obnesli; zadnji osobito po nekaterih usiljenih gostih in pa po tem, da se nekaternikom vidi še vedno potrebno — nemškutariti. Tem imajo slediti sedaj še „Sokolova" in „Slavčeva" maskarada, ter pevskega društva „Ljubljana" pustna veselica. O vseh teh smo prepričani, da naui podajo dokaj zabave in dušnega kakor telesnega užitka ter da nam pripomorejo dostojno zakjluČiti Kurentov — „finale" ! Saj nam v resnem postnom čusu zatem ne proostaje itak nič druzega, nego — prijetem spomin na pretekli letošnji predpust. močno stranko, katera šteje v „neodpustljiv greh", ako govore včasih hrvatski listi o dosočinih mejah. — No, in na menenje te stranke se je opiral naš državni poslanec, ko se je izrekel proti dotičnim težnjam poslancev novoustanovljenega hrvatsko-slovenskega kluba. Poslanca Spinčič in Laginja — člana tega kluba — poznana sta dobro, kolikor med mestno toliko med okoličansko inteligencijo, kot uzorna moža, in kot taka jo poznajo in spoštujejo brez dvojbe vsi naj-iskrenejši prijatelji gosp. Nabergoja. J] | No, in vBled tega — da govorim odkritosrčno — bili so inteligentni okoličanski možaki menenja, da bi bil nas državni poslanec bolje storil, da bo ni bil pri omenjenem shodu dotikal novega „hrvatsko-slovenskega kluba". Omenjal sem že v gorenjih vrsticah, da goBp. Nabergoj ni neizmotljiv — ali kakor gosp. Nabergoj ni neizmotljiv, tako utegneta biti izmotljiva tudi vrla in za narod se boreča državna poslanca Spinčič in Laginja ! Mislimo si tudi lahko, da sedita ta poslanca v državnem zboru le malo časa — med tem ko je goBp. Nabergoj že do 23 let državni poslanec ! Nidko ne more torej trditi, da nima gosp. Nabergoj skušnje v politiki. Kdo ima prav z svojimi nazori, pokazala bode najjasneje — bodočnost! Kakor se trudita Spinčič in Laginja po svojih nazorih za obstoj naroda — tako se trudi tudi gospod Nabergoj po svojih nazorih v enak namen. (Je se pa rodoljubi ne ujemamo povBem v svojih nazorih, to še ni vzrok mahati neusmiljeno drug po drugem, ampak sku-šajrao rajše se sporazumeti in složno delovati ! Nesloga — ta prokleti slovanski greh — naj ne najde nikakega odseva v našem delovanju, in potem storimo že nekaj, da so ubranimo tujstvu. Člo veku se zdi skoraj, ako promišlja o tu navedenem in o dogodkih zadnjega leta, da obstoje tu v Trstu ceI6 tri stranke: „konservativno-narodna", „klerikalna* in „radikalna". Vprašam pa: ali bi nam bilo mogoče vstrajati in braniti se proti močnemu sovražniku, ako bi se res take stranke pokazale na svetlo P List „II Diritto Croato", napadajoč na enak, res brezventen in nezaslužen način našega gospodina državnega poslanca, pregrešil se jo toraj res celotna. Pokazal je pa tudi isti list, da bo mtt tržaško-okoličanske razmere res čisto malo ■nane ! Ni res namreč, kar trdi ta list, da je prišlo k volilskemu shodu malo volilcev vsled tega, ker se ti ne strinjajo z nazori gosp, Nabergoja. Da ni prišlo veče Število volilcev, krivo jo bilo v prvi vrsti to, da se je o stvari prepozno in premalo naznanilo, da je bilo vreme res neprijetno, mrzlo in velika burja, in ker je bila prejšnji večer skupna veselica okoličanskih pevskih dru> štev. Okoličannki volilci se pa res premalo brigajo za enake shode. Čeloma nedoumno se mi zdi, kako more ta list poživljati gosp. Nabergoja, naj odloži svoj mandat, češ, da je izgubil zaupanje volilcev ! Trditi smemo pač odkrito, da zaupanje, katero uživa goBp. Nabergoj med 05 odstotki svojih volilcev, je sploh tako, da je naš poslanec na nje lahko ponosen ! Isto tako smemo odkrito naglašati, da je med okoličanskimi veljaki prepričanje obče, da bi teško kedaj tu imeli svojega državnega poslanca, ako bi Nabergoja ved ne bilo! Ko bi se res komu posrečilo vreči Nabergoja, smemo biti, žal, gotovi, da bi se z njim strmoglavil zadnji slovenski državni poslanec mesta Trsta in njega okolice ! Pomislimo vendar-le, da zaseda gosp. Nabergoj že celih 28 let mesto deželnega Zatem pa ae prične zopet delo na vseh Črtah! Snide se n. pr. deželni zbor, kjer bode imel baron Ilein priliko pokazati znanje slovenskega jezika, katerega bo zdaj baje pridno (!) uči; reorganizacija mestnih uradov pride temeljito v tir, glede katere pa izražajo nekaterniki bojazen, da se bodo „dobro vozili* le višji mestni uradniki; zatem vsem prične so zidanje „Narodnego doma", deželne bolnice, gimnazijskega poslopja, in vrag si ga vedi, kaj vse dobi še Ljubljana k svojemu že itak „belemu — licu"! Na vsak način želeti je tistim našim možem, stoječim na krmilu, da bi jim Bog podelil obilo zdravja, dobro volje in pa — korajže, da ne bi obupali pri delu, pri katerem smo jih do zdaj — često pogrešali I Pa : tudi počasi ho daleč pride ; čo jo jo polž primahal na Šmarno Goro, zakaj bi je no mi Kranjski Slovenci do tja, kjer še nismo ! S posebnimi „talenti" nas Bog res da ni obdaril, pa — če bomo vsaj te zanaprej bolj primerno uporabljali, pojdo vender-le ! Dočim nekateri naši možje doma skrbe za „slovensko stvar", delujejo zopet drugi za boljšo usodo in prihodnost slovenskega naroda na — Dunaji, in upravičene so torej vse nade, ki jih gojimo mi drugi z naro- dom vred do — njih. In tako dobi tudi naš narod počasi — bolj zdravo barvo in pa — lice! Politično-predpustnih burk, ki bo se uganjale z nami do zdaj, smo rea ie siti; ergo: na delo v resnem Času t Ljubljanski pohajkovalec. Božič na Angleškem. (Iz W. Irvinga „knjige žrtic" preložil V.) II. Sveti večer. (Dalje.) Nekaj časa smo se šo peljali za par-kovim zidom, in slednjič je voz obstal pri vratih. Bila so narejena v težkem, krasnem starem slogu, iz železnih šib, katere so se končavalo v fantastične okraske in cvetice. Ogromna štirioglata stebra ki ata nosila durnici, bila sta obložena z rodbinskim grbom. Tik vrat je stala vratarjev« hišica, Bkrita pod temnimi smerekami iu skoro zakopana v grmovje. — Postiljon pozvoni z velikim vratarskim zvoncem, ki so jo oglasil skozi tihi ledeni zrak. Od daleč bo se mu oglasili lajajoči psi, ki so gotovo čuvali graščino. Takoj nato prikaže se pri vratih stara ženska. Ker jo je poslanca, odnosno mestnega svetovalca tržaškega, ter do 23 let ono drž. poslanca. Je-li mogoče toraj, da ne bi imel tak človek zaupanja med narodom — zaupanja med svojimi volilci ? — Pisec teh vrst je menenja, da je v vsej zbornici avstrijski le malo poslancev, kateri bi imeli enako zaupanje mej narodom, kateri bi žo toliko let zasluženo sedeli v državnem in deželnem zboru kot uprav g09p. Nabergoj ! Očitalo se mi bode morda, da pojem preveliko hvalo našemu državnemu poslancu, ali enaka očitanja me ne plašijo! Da bi pozabili na neštete zasluge moža, kateri se bojuje že tri desetletja za obstoj naroda, le za to, ker je isti mož včasih kaj zgrešil — ne, to mi ne gro v glavo. Ljudi, ki tako mislijo, imenoval bi nehvaležneže in nestrpne fanatike ! Koliko imamo v Trstu in okolici takih, kateri pač kritizujejo postopanje gospoda Nabergoja, a sarai 8e bojo zapisati svoje ime po našem pravopisu in se sramujejo materinega jezika pred tujci I Koliko imamo pri nas takih ljudi, kateri se tresejo, ko je treba žrtvovati kak novčić v prid domovine. In koliko tudi takih, kateri so se sami smrtno pregrešili proti domovini ! Naj so ti ljudje v tem obziru prerode — naj si postavijo tablo z napisi v našem jeziku nad svojimi prodajalnicami itd., in potem : slobodna jim pot ! Sloga naj vlada med nami in spora-zumljenje, ne osobni napadi, ako hočemo res kaj v narodnem obziru doseči! „X". Opomba uredništva: Članek ta pri-občujemo na prošnjo poznanega rodoljuba okoličanskega, prepuščamo pa moralno odgovornost za njega vsebino gospodu dopisniku samemu. Naše šolske razmere. (Govoril posl, V. Spinčić v 191. seji državnega zbora dne 28. januvarja 1893. 1.) (Dalje.) Sklicujem se tu na interpelacijo poslanca Šukljeja in tovarišev, posebno pa je omeniti nekega Mac Nevina, okrajnega glav arja, predsednika okrajnega šolskega ■veta v Celovcu. Prošnje, katere se v tej reči pošiljajo naravnost ministerstvu, dohajajo ad informandnm deželnemu šolskemu svetu in ta deželni šolski svet jih kar na kratko odbija. Razven omenjenih vadnic in pripravljalnih razredov so v Trstu, v Gorici in v Pulju še nemške Ijadske šole za dečke in deklice, katere šole vzdržuje država, in v Ljubljani vzdržuje tako šolo mestna občina. Celo v Dalmaciji je nemška ljudska šola in to v Zadru kot vojaška ljudska šola. močno obsevala mesečina, opazil bodi razločno in jasno majhno matrono starega kopita. Bila je oblečena jako s starofran-kovskim ukusom, z lepim zavratnim robcem in prsnikom. Beli lasje gledali so jej izpod snežnobele čepice. Priklanjajo se je pristopila ter kaj priprosto izrazila svoje veselje, ugledavši mladega gospoda. Njen mož je bil bržkone v graščini, v histeriji z drugimi vred praznujoč božič. Brez njega niso mogli izhajati, ker je bil najboljši pevec in pripovedovalec pri hiši. Moj prijatelj je Bvetoval, da bi izsto pila ter skozi park šla v dvorano, ki ni bila več daleč; voz pa da pojde mej tom počasi za nama. Najina pot vila Be je ■kozi ponosit drevored. Mej golimi vejauij lesketal se je mesec, plavajoč na visokem oboku brezoblačnega neba. Trata pred nama bila je pokrita z lahko sneženo odejo, ki je tu in tam zabliščala, ako so lunini šarki padli na kak leden kristal. V daljavi pa )e bilo videti tenko, prozorno meglo, katera je, vsdigujoč se iz nižav, polagoma žugala zakriti pokrajino. (Dalje prih.) (Posl. dr. BrzortU : Ljudska šola za vojake ! Veselost.) Za poučevanje nemškega jezika v ljudskih šolah na deželi v Istri in na Goriškem se postavljajo v proračun remuneracije. Imenovani ljudski šoli v Ljubljani, kameri vzdržuje mesto in kateri nikakor nista bili potrebni, zlasti ne z ozirom nn ondotni vadnici, sta bili ustanovljeni po strogem nalogu naučne uprave, in ta ista naučna uprava ni nikdar in nikjer ustanovi a slovenske ali hrvatske šole, kjer bi bila potrebna, in slovenskih šol niti tam ni dala ustanoviti, kjer so bile potrebne, zaželene in kjer so zanje prosili. V mislih so mi slovenske šole v Tržaškem mestu in v Goriškem mestu. Že leta 1883., torej skoro pred desetimi leti, izročila se je občinskemu zastopu Tržuš-kemu peticija za ustanovitev slovenskih šol, podpisana od 1400 roditeljev. (Čujte! Cujte! mej somišljeniki.) Občinski zastop je leta 1884. to peticijo zavrgel. Dotični rekurz na c. kr. namestništvo kot deželno šolsko oblastvo je bil odklonjen in takisto tudi rekurs na c. kr. ministerstvo, a ne iz uzrokov, katere je nevcdlo namestništvo, ampak zato, ker društvo „Edinost" ni bilo opravičeno podati peticije in ker je bilo pooblastilo sicer izpričano (atestato), no pa dokazano (provato). To razsodilo je ministerstvo 1. 1888. izdalo, dočim jo namestništvo izdalo razsodbo na rekurs, podan 29. decembra 1. 1884., šele julija meseca 1887. 1. (Čujte I torej dve in pol leta pozneje. (Poslanec dr. Brzorad: To je neverojetna nng-lica I) V novejšem času podana je bila nova prošnja za slovensko šolo ; c. kr. namest-nifitvo kot deželno šolsko oblastvo je to prošnjo zopet odbilo, češ, da v zakonu ni utemeljena. Vsled rekursa na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje odredilo se je komisijsko obravnavanje. Torej šele po preteku devetih let prišlo je do tega, kar je v zakonu zapovedano, do komisijske obravnave. Občinski zastop, povabljen odposlati k tem obravnavam svojega zastopnika, je to od-klunil in mestni magistrat kot okrajno šolsko oblastvo je peticijo zavrnilo. Če se ne motim meseca julija lanskega leta pozvan je bil občinski zastop, da izreče svoje mnenje glede ustanovitve slovenskih šol. Dotična obravnava se je vršila dne 15. septembra in jaz imam dotično poročilo pred sabo. V njem se najprej popisuje zgodovina peticij za slovenske šole, potem pa se izreče mnenje. Občinski zastop, ne glede na konservativne in liberalne razlike, izrekel je skoro jednoglasno negativno mnenje, akoprav priznava poročilo samo, da živi v Trstu nad 8000 Slovencev in da je okoli 700 slovenskih za šolo godnih otrok. Občinski zastop izrekel je zajedno trdno prepričanje, da bode namestništvo to peticijo zavrnilo v zmislu in iz vzrokov, kakor že prej. (Posl. Alf. grof Coronini: Da, oni že poznajo namestnika Rinaldinija!) Ako bi se pa to no zgodilo, ako bi namestništvo ugodilo tietim, kateri nimajo drugega namena, kakor bojevati se zoper vse, kar jo kakemu narodu sveto, namreč zoper jezik in tradicijo, potem izjavlja ta občinski zastop, da no bo nikdar privolil, da se ustanovi slovenska šola v Trstu. Dotični sklep in poročilo sploh temelji na argumentaciji c. kr. namestništva iz 1. 1887. ; navajajo se celo kar celi odstavki. Namestništvo dalo je torej samo občinskemu zastopu orožje v roko, s katerim se more bojevati zoper slovenske šole in ta imenuje boj proti vsemu, kar je narodu najsveteje, prošnje tistih sta-rišev, kateri hočejo to ohraniti, kar jim je najsveteje, svoj jezik. (Burno odobravanje. — Čujte I Čujte! mej somišljeniki.) (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežzla. Državni zbor. V seji dne 7. t. tu. pričela se^ je razprava o ljudskem šolstvu. V tej razpravi sn jo oglasil tudi slovenski poslanec Robič, priznavajoč, da je ljudsko šolstvo v poslednjih letih res napredovalo, da pa stroški za to šolstvo močno tišče prebivalstvo. Dokler imamo brezversko šole, dogajalo se bode vedno, da se bode žalil čut katoliškega prebivalstva. Na Dunaju imajo celo štiri brezverske učitelje, a od teh ni pričakovati nravno-verskega pouka. Govornik ni antisemit, svojih otrok vender ne bi pustil vzgajati po židih. Goriški Slovenci bore se žo leta za slovensko šolo, ne da bi mogli doseči sroj namen. Zelo žalostno za Slovence je šolstvo n a Koroškem. Slovencem ne gre za to, da bi izpodrinili nemščino iz šol; kjer je po-traba, naj se le uče nemščine, toda na podlagi materinega jezik a. Govornik pravi, da so bodo slovenski poslanci vsikdar, sicer mirno, a odločno potezali za koristi koroških Slovencev. S tem se je pretrgala obravnava. Kakor smo že omenjali zadnjič mej raznimi vestmi, odgovoril je g, ministerski predsednik na interpelasijo posl. S p i n-č i č a — kojo priobčimo doslovno, kakor hitro nam bode to dopuščal prostor — radi javnih odnosajev po Istri. Ta odgovor pa očevidno ni zadovoljil interpelanta, kajti v naslednji seji, dne 8. t. m., je stavil predlog, da se otvori razprava o tem odgovoru grofa TaafFe-n. Predlog Spinčičev pa se ni vsprejel, ker so zanj glasovali le Hrvatje, Mladočehi, antisemitje in nemški nacijonalci. — Potem so je nadaljevala razprava o ljudskem šolstvu. Glede a 1 o-vensko šole v Gorici pojasnil je minister Gautsch, da v tej zadevi skoro odloči deželna šolska oblast. G. minister nameruje povsodi uvesti igre za otroke ler pove. da je določenih za gospodarski pouk v ljudokih šolah 8000 gld. Poslanec B a r t o 1 i in tovariši pa so interpelovali v tej seji radi „nasilatev*. naperjenih proti Italijanom istrskim. No, prebrisani so ti gospodje; slabo vest iinajo, a pomagati ai hočejo iz zadrege s tem, da se ravnajo po izreku : Reci ti njemu, da ne poreče on tebi! — V seji dne 9. t. m. se je prito-žoval posl. Salvadori radi ponemče-vanja v Južnem Tirolu. Posl. H e r o 1 d je rekel, da je odstavek vladnega programa, govoreč o ohranitvi dosedanje narodne posesti, napad na judikaturo, v kojega ne privole Mladočehi. PobI. S p i n-č i č se pritožuje proti ponemčevanju in poitalijančevanju Slovanov zahtevajoč, vlada naj skrbi za to, da bodo vsi za šolo godni otroci dobivali pouk v materinem jeziku ter od učiteljev sposobnih v to. Govornik zahteva, da so osnuje v Poljanah, okraja Voloskega, slovenska šola. V nadaljni razpravi je naglašal minister Gautsch, da vse stranke pripoznavajo pomen verskega čutstva. Kolikor bolj bodo oblasti razumele nalogo nravno-verske vzgoje, toliko več prijateljev si pridobi šola. — Posl. Suesa obžaluje, da se ni doseglo združenje vseh zmernih elementov. Dotični program vladni je ponesrečen, osobito ni naučni minister izpolnil tega, kar se je pričakovalo. Liberalna stranka smatra za svojo dolžnost potezati se za nadaljni ob-obstoj šolske postave. Posl. Morsey je rekel da konservativni stranki velja načelo, da otrooi pripadajo starišem in da morajo ti poslednji skrbeti za to, da se jim ohrani prirojena vera. Vprašanje verske šole je vprašanje svobodo vesti. — Nato je govoril še poročevalec Beer, na kar so vspre-jeli naslov „ljudske šole" in je rešen s tem proračun ministerstva za nauk in bogočastje.,' Vnanje države. V pananski pravdi, koja je tolika časa vznetnirjula zbornico fran-c o s k o in vso javnost, obsojena sta Ferdinand in Karol Lessepg radi sleparije in zlorabe zaupanja na 5 let zupora in v denarno kazen 3000 frankov; Fontano inCottu radi istega pre-greška na dve leti zapora in v denarno kazen 3000 frankov; Eiffel radi zlorabe zaupanja na 2 leti zapora in 20.000 frank. Različne vesti. „Novičar* izide danes ob G. uri zvečer in se prodaja po tobakarnah številka po 2 kr. Obračamo se do slavnega slovenskega občinstva s prošnjo, da nas podpira na vso tnoč pri tem našem podjetji. Sedemdesetletnica grofa Hohenwar- ta. Načel nik kluba konservativcev, grof II oh e n w a r t , praznoval je to dni svojo sedemdesetletnico. Posebna deputacija izročila mu je krasno adreso, pro*]*vljajočo ga kot odličnega politika, državnika in patrijota. Priredili so tudi banket Hohen-wnrtu v čast, kojega so so udeležili člani kluba in pa ministri Taaffe, Falken-hayn in Schonborn. t Policijski svetnik Rajko Vidic je umrl v sredo ob 6. uri zvečer. Pokojni Vidic je bil dobro poznan VBom mestnim in okollčanskim Slovencem, kajti v poslednjih letih je zastopal vlado skoro pri vseh shodih in zborovanjih naših društev. Pokojnik se jo rodil leta 1821. Mir njegovi duši! Umrl je češki državni peslanec dr. Pravoslav Trojan, jeden nroej veteranov mej boritelj' za pravico naroda češkega. Trojan se je porodil dne 2. aprila 1815, a politiško delovanje svoje je za-pričel leta 1847. Državni poslanec je bil od leta 1867. S prvega je bil moj Staro-čfhi, a pozneje je prestopil k mladot-eski stranki. Spoštovan je bil pokojni Trojan pri vseh strankah. )Podpredsednik poslan« sko zbornice se je spominjal toplimi be-Hedami Trojanove smrti, a zbornica ga je poslušala stojč. Civilta italiana — ali — kaj ? V sredo dne 8. t. m. ob 10# uri* zjutraj pripeljala se je na kolodvor južne železnico gospa Nadežda Slavjanski se soprogom in družbo. Ko je dospela pred peron, ob-suli so jo razni agenti ponujajoč jej sta* novanja po hotelih. Porečete nam : ,To je že tako navada!* Ali čujte ! Dva agenta sta se tako spozabila, da sta se začela na meBtu ruvati in pestiti tako, da sta se vsaki po enkrat z vso močjo zagnala (uganite v koga !) ravno v Nadeždo !!! Kri uii je zavrela in k sreči se jo gosp. soprog omenjene postavil po robu in slednjič je posegel vmes tudi gosp. policijski komisar, a Nadežda je na glas dvakrat uskiiknola; Ti Italijane!, Italijanci ! Očevideo. Iredentizem se v Italiji in ponekod v Avstriji lepo rnzevita. Minolo sredo so v Rimu imeli v gledišču „Contanzi" masko-vani ples, katerega je priredilo društvo „ Dante Allighieri11, koje je nekako podobno avstrijski ,L/*• uri popol. Vstopnina k veselici za osebo 20 kr., k plesu 1 gld. Sedeži 10 kr. Pojasnilo. Z ozirom na vabilo pevskega društva „Zarja", priobčeno v 10. številki „Edinosti", v katerem se ob jednem govori o nekem „lahonskem plesu", zahtevajo prireditelji plesa v krčmi Fer-lugovi v Rojanu, da izjavimo v našem listu, da njihov ples ni bil nikak „lahon-ski ples", ampak da je bila to poštena domača veselica. Tudi to ni res, da bi bili hoteli prireditelji tega plesa kljubovati veselici društva „Zarja", kajti sklenili so, prirediti to veselico, že popred, kakor je bilo sploh kaj znano o veselici „Zarje". Iz Št. Vida na Vipavskem se nam piše: Dne 29. m. m. priredilo je naše prostovoljno gasilno društvo svojo prvo veselico, katera se je — vkljuh burji in drugim neprilikam — prav dobro obnesla. — Vspored, obsezajoč petje domačega zbora pod vodstvom strokovnjaka g. Girovica, ples pri kaj izborni godbi iz Opčin, in mej odmorom srečkauje za obile, lepo in povsem darovane dobitke, izvršil so je v uzornem redu. Udeležitev bila je mnogobrojna in počastilo nas jo tudi precej od-ličnjakov iz Vipave, Poddrage itd. Dasi je društvo ^e lo v prvem letu svojega obstanka, vedlo so jo možtvo kaj dostojno, kar je pripisati strogi disciplini, za kojo skrbi vrli načelnik g. Moser. Ako še omeuim, da je bilo tudi za želodec prav dobro preskrbljeno, ni čudo, da je ljudstvo jelo odhajati Še le pozno v jutro ter veselo in zadovoljno. Za knjižnico pevskega društva „Adrija" V Barkovljah jo daroval goBpod Anton Zagorja n, trgovec s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, 5 knjig. V imenu odbora tega pevskega društva se mu izreka tem potem zahvala. Iz Doline Bmo prejeli dopis, v katerem izraža dopisnik željo, da bi si za tamošnjo okolico osnovalo pevsko društvo. V Dolini, v Boljunou, v Borstu itd. nahaja se obilo dobrih pevskih močij in bi bila ta misel prav lahko izvedljiva. Nekoliko truda zahteva seveda to, ali dotičniki, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da oživotvo-rijo to misel, naj pomislijo, kako mogočen faktor jO petje v razvoju naroda. Pesmi glas plemeni človeka, a mi moramo skrbeti za to, da postane narod naš zares plemenit v svojem mišljenji in čutstvovanji. Pomiloščenje. Kakor smo poročali svoječasno je bila kmetica Ilel^na Grizo-nič obsojena na smrt, ker je umorila svojega moža. Nje zastopnik je uložil rekurz, a najvišje sodišče je potrdilo obsodbo, pač pa jo priporočilo Grizoničevko milosti cesarjevi. Njegovo Veličanstvo jo je res po-milostilo, vsled česar jej je najvišje Bodi šeu prisodilo dvanajst let joče. Akad. društvo „Slovenija" priredilo je 6. februarja v najimenitnejšem zabavnem prostoru dunajskem, v Ronacherjevi dvorani slavnost, ki se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Koncert obsegal je možka zbora društvenikov „Pobratimija" in „Vojaci na potu", ki sta se pod vodstvom častnega pevovodje gosp. Jan Jiržika pela izborno; čveterospev „Njega ni"; tamburaši, osobito pa mešani zbor slovanskega pevskega društva pod vodstvom g. Buchte, in mešani tamburaški zbor pod vodstvom gosp. drd. Bartuliča želi so obilo priznanja in pohvale. Voditelji dobili so v znak zahvalnosti krasne lovoiove vence, tambura-šice pa lepe šopke. — Ples, katerega je spretno vodil g. Vodušek, bil jo jako živahen. Prve četvorke udeležilo se je 96 parov. Razun tega plesala se je češka „Beseda* (32 parov) in dva hrvatska „Kola" (pri prvem 42, pri drugem 26 parov). Slavnosti udeležili so se mnogi odlični dunajski Slovani ; general Stratimirovič* dvorni svetnik Meznik, L. Rieger, Stritar, dr. Sedej, mnogi drž. poslanci, vsa slov. akademijska društva in obilo število dra-žestnih dam. „Slovenija" sme se s ponosom ozirati na krasno slavnost, za katero so si po* sobno njen predsednik g. Regally, kakor tudi za pevce in tamburaše osobito gosp. Mac&k pridobili mnogo zaslug. Med dunajskimi slovanskimi slavnostmi bila je ta jedna najlepših. Zopet poskus smomora na pokopališču* Zastrupiti se je hotela na pokopališču av. Ane 20-letna Bianka Dose. Ker so jo zapazili pravočasno, odveli bo jo v bolnico. Seveda : nesrečna ljubezen ! Denašnjemu listu je priložeuo vabilo na naročbo „Kmetovalca", na kar opozarjamo oenjene čitatelje. Književnost. „Slovenski Svet", št. 3., ima naslednjo vsebino: 1. Vladni program in koalicija strank. 2. Rusija I. 1892. 3. Liturgija rimske cerkve. (Daljo,) 4. Prošernova Roza-munda slovenski v latinici in cirilici in ruski v novem in starejem {prevodu. 5. Ej visoko, visoko, hrvatska izvirna pesem. 6. Istarski umeti o Kraljeviču Marku. S komentarjem. 7. Biserje i alemovi. S kom. 8. Zlatna slova. S kom. 9. Zrno kakor kurje jajce. Pripovest Tolstega v ruskom izvirniku in slovenskem prevodu. 10. Pesem panonskega Slovenoa. 11. f Josip Mam. 12. Nekoliko mislij o češki narodopisni razstavi. 13. Nekaj o „Matici Slovenski". 14. Dopisi. 15. Ruske drobtinice. 16. Ogled po slovanskem svetu. 17. Književnost. 18. Časopisje. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Navada je že, da se poleg „družbinega oglasniku" vsako leto še poseboj zglasimo ob času, ko se po slovenskih pokrajinah nabirajo stari in novi udje družbe sv. Mohorja. Zventi tej navadi obračamo se tudi letos do milih naših rojakov s prijaznim povabilom : Pristopite z<>pet, komur jo to le količkaj mogoče, v kolo bratov in sester povsod znane bratovščine, ki vam za boren goldinar pripravlja v dušni in telesni hasek ' šest lepih in dragocenih knjig, po vrhu pa ponuja še obilno duhovnih dobrot za opravljanje vsakdanje bratovnke molitve! Podvizajte se, da ne zamudite pristopu odločenega obroka d n č 5. s u š c a — da prej ko prej zvemo, koliko izvodov druž-binih knjig se ima v tiskarni natisniti ter se tako izognemo nppotrebnih troškov. Bližnjim rojakom, koroškim Slovencem pa še posebej polagamo gorečo željo in prošnjo na srce, naj ostanejo družbi zvesti ne samo dosedanji udje, ampak naj bi jih pristopilo še toliko novih (zlasti, koder jih je zdej bilo še malo), da liomn vsem drugim Slovencem v največjo rado«t mogli vpri-hodnjo zapisati: krške škofije število vsaj 5000 ! Da so bodo pa spet vršilo vse redno in točno in tudi izpolnilo naše nade in želje, v to so naru porok izkušeni čč. gg. družbini poverjeniki in sploh vsi goreči gg. duhovniki slovenski, ki storijo v tem oziru, kar morejo, — njim ni treba šo le posebnega vabila ali priporočila, oni ne čakajo prošnje. Mirno Vam torej, čestiti bratjo! zaupamo bližnjo prihodnjost Mohorjevo družbe. Vemo, da Vas stane tako naraščajoča družba ob nabiri mnogo truda, skrbi in požrtvovalnosti : prosimo lo VRtraj-nosti — plačal bo Bog! Knjige se prirejajo isto kakor so naznanjene v družbinem oglasniku letošnjega koledarja. Slomšekov : „Življenja srečen pot" ima tri dele: I. nauke, II. vzglede in IH. molitve, katerim so dostavljeno navadno litanije; tako bo služila knjižica kot popolen molitvenik, ki bo naroča lahko tudi izvirno vezan ali v usnje z zlato obrezo po 60 kr., ali pa v platno z rudečo obrezo po 40 kr. Ob tej priliki izrekamo presrčno zahvalo vč. g. Konradu Šnap-u, kanoniku prvostolne cerkvo zagrebške, ki je družbi pred kratkim poslal obveznico v ^vrednosti od 100 gld. „s molbom! da me medjn utemoljitelje cienjenoga Vašega družtva upisati izvolite". Velezaslužni narodnjak, župnik in državni poslanec pokojni Božidar Raič pa jo bil družbi volil 50 gld., katerih smo po odbitih odstotkih ravnokar prejeli 45 gld. Bog daj vrlemu možu nebesa! V Celovcu, dne 5. svečana 1893. Odbor. Javni zahvali. Podarili so o priliki društveuega ve-likega^ plesa sledeči gg. : Namestnik 25 gld., Sabeo 10 gld., Kastelic Kasper 5 gl., dr, Mandič 5 gld., udova Kovaeič 3 gld, 50 kr., dr. Gregorin 3 gld.. Truden A. 3 gld., Nabergoj Ivan 3 gld., N. N. 3 gl., Goljevšček V. 2 gld., Slajko Anton 2 gl., Živio inžinir 2 gl., Počkaj Anton 2 gld., Turk Josip 2 gld., Sotler Jakob 2 (-Id., Htnelak 2 gld., Mandič M. 1 gld., Perhauo Jakob 1 gld., Novak Jemi 1 gl., Potočnik 1 gld., Pogoroluc Anton 2 gl., Gregorčič Josip 1 gld., Antončič 1 gld,, Lav-reučič Vincenc 1 gld., N. N. 1 gold., Jesenko 1 gld., dr. Pretner 1 gld., Kalan Andrej 1 gld., Prelog Ivan 1 gld., Mejak 1 gld.. Kovačič Valentin 1 gld., Rešič 1 gld., Žitko Anton 1 gld., dr. Prusnig 2 gld.t N. N. 50 kr., Dovgan Anton 50 kr., Bratina 50 kr. in Šorli Anton 50 kr. G.a M. Šmidt napravila je in podarila več znamenj za nadzornike. Vsem tem blagim gg. podariteljom se v imenu društva najtoploše zahvaljuje V TrBtu, 10. februvarja 1893. Predsedništvo „Delalskega podp. društva": I. U m e k , M. M a n d i č , tajnik. predsednik. Podpinani odbor so tem potem iskreno zahvaljuje vsem onim, kateri so blagovolili udeležiti se domače veselice v nedeljo dne 5. t. m. Posebno zahvalo pa izreka slavnemu dramatičnemu odseku „Tržaškega Sokola" in gospioi V. Kavčič, ki so blagovoljno pri veselici sodelovali. — Na preplačilih in darovih hm jo prejelo 13 for. 50 kr. tor se podpisani najpriHrčnejše zahvaljuje blagodarnim darovateljem. V Rojanu, dne 8. januvarja 1893. Predsedništvo pevskega društva „Zarja". Listnica uredništva. Qg. dopisnike prosimo potrpljenj«, ker smo tadi danes s prostorom na tesnem. brivec v *9 via Stadion št. i, priporoča se stav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Društvena krčma Trojanskega posojilnega in konsuni-ne^ra društvu, poprej Fertotova, priporoča se najtopleje »lavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Milna .Alta citla di Graz" HTt* poleg kavHrne „Universo" priporoča se Sloven-oem t mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem cl jakob kumar Via Picolominl številka 2, Antonijeta Drenik, ne priporoča tržaški slovenski gospAdi za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko iivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah. 23-52 Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 80) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Antnn Pno I/o i na T°s,u ulico nlliuil rUbKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tubukarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' in Je- Hpcrn' v 11''c' ase rma", glavni shaja- UC9I/U liSči tržaških Slovencev vseh stanov. N.« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i, kavarnar. Cl. Pivarna Lavrcnčič priporočajo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži eni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim go«tom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kupljica. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Vin Campanille v hiši .lakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponteronso). Po dvakrat na dan frišno opremio mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Tetra, sveža (frišna) smetana. Josip Kocjančič, trgovina z mešnniiti blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. B. Modic in Grebene, "sVtiv«* in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na -tvojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašen je grobnih spomenikov. Cl. Rnetilno staroznana pod ime- UUaillllCt ,,OlUKil , nora „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tuko meščanom, kakor na deželo. Cl. Martin Krže, Piazza S. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovtstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Prodajalnica in zaloga jestvin „tiojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadrugo z omejenim porošivom v ulioi Belvedere št. 3 , bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 38 104 V gostilni „Alla Croce di Malta" Piazza dolla Zonta, točijo se istrska in furlanska vina najbolje kakovosti po 32 kr. liter. Kuhinja dobra in postrežba točna. Vino v sodčkih za dr u-žine po 26 kr. 1. franko na dom. 13—3 Spoštovanjem Y. COVACICH. Franja Rogelja Anton Vrabec poročena. Trst, dne 11. februrarja 1893. Jah. Klemene TRST Via S. Anton io št. 1. "M priporoča najnovejše zavratnike iz volne, z žido za gospe in gospice; židane zavratnike, ovratnike in zapestnice za moške; Zidane rute za moške in ženske; volnene kepice za otroke več vrst; boa, mufe iz kožuhovine, davants Sabo iz suraha in čipke za plese, zidane dežnike na izber. Zagotavlja se točna postreiba pri vmernih cenah. 9 - Kdor Ima. loterijske srečke ta naj se abonuje in naj jih da pregledati pri ZOLDAN-U, Sisama za pregledovanje vseh žrebanj v 'rstu, jedina te vrste v avstro-ogerskl državi in v inozemstva. Premnogo Je ie Izžrebanih glavnih dobitkov, ki niso dvignenl, in ako se ne dvignejo o pravem času, Izgubljeni t* neizogibno.] 15 kr. za Brečko, za večje število po pogodbi. — Kdor hoče, du se mu skozi t s e leto objavlja na na dom, kadar zadene kaka Brečka, plača od 50 kr. višje. V mesecu januvarju se je naSlo (93) triindevetdeset sreček, ki so zadele že pred leti in sicer za to, ker njih posestniki niso vedeli o tem. Pisarna je nasproti cerkve „Rosario" št. 1, /. n# NB. Tiste srečke, ki nimajo pečata Zoldcno-vega in dotičnoga ^datuma, so niso pregledale pri njem. 4—1 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfp konceaijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—3 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergaase 17 ali pri Josip-u Strasser-u Sdeditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahneii in Innsbruck. Nič več kašlja! ItalznmMki petora Im k. i prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 11 —10* PRAXMARER „ Ai duo Mori" Trst, veliki trg Poštno pošiljatve izvršujejo se neutegoma. mM «1 m urar, Corso štv. 89. 19-104 Prodaja in popravlja ure. Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892. Najboljše sredstvo »a želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života kropča in tudi odprt život pospešuje, fi-25 je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „pri angel ju« v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zaboj čk i h po 12 steklenic in več' Zabojček z 12 __stekl. stane gld. 1.36; s 24 gld. 2.60 ; s :<6 gld. 3.84 ; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; HO stekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik. Dobiva ae v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji. r^,-—RE---n—WT v ^ -' - - ' Privilegovane škropilnice proti peronospori inženirja Živica, so spoznane kot najboljše, ker so najpro-stejše, najbolj trdne in trpeče; najbolj lahke in hitre v rabi, ker porabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpt« Bana tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem številu za prihodnjo spomlad ter pošilja, že zdaj prospekte in cenike brezplačno vsakemu, kdor se oglasi in oddaja obrazce. Priporoča tudi drugo svoje blago in razna svoja dela. Živic in družb. v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dotičnoga blaga, zastop tovarnic, mehanična delalnica. 12 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo tor Be priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni H5-104 p, Favero. Petronio & Madalena 3 (naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra. priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoje bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene bo neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Čista krv zdravje! Tajne bolezni, lišaji, spuščaji, ble-dost, splošna utrujenost, slaboHt, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčimo za gotovi vspeh pri uporabljanju naše metode. Pri vprašanjih je priložiti povratno marko. 5 -13 „Office Sanitas", Pariš 30. Faubourg Montmartre. 104-69 j^ajVViV. ■. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI la—12 TRST Corso, Piazza della Legnu 1. Odlikovana tovarna čopičev. Popolna oprava 3-1 za izdelovanje glavnikov (dva stroja za rezanje, jeden za stiskanje z silo 12 kouj, in vse drugo orodje, kolikor se ga potrebuje za 12 delavcev), proda se po nizki ceni iz druge roke. Več se poizve pri lastniku: Janez Petaross, krčmar, via Molin giaiide štev. 20 v Trstu. franko do vsnkc že ^ 11 goldinarjev f^Ulsko0 postajožev Istri poslan, ako se nnročnik skliče na ta časnik, stane pri ineni en modroo na pe- »t rosih (Federmatratzo). Ti modrooi so so-lidno iz najboljSe tvarino narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih pores iz » najboljšega bakrenega drata, so s finim <»P afrikom tapecirani in močnim platnenim jjp cjjP cvilhoin preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav no zahtovajo. — Pri » naročilih e deželo naznani naj se vsoloj natančna mora postelje v notranji luii.« _ Ako se toroj dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žičane žimnice, slammce itd., j*, kateri pravemu namonu, imeti dobro postelj ne vBtrezajo. I ANTON OBREZA, i tapeclrar v Ljubljani, Šelenburgove ulice Stev. 4. nI? Ta domača, odina narodna tvrdka te stroke na Slovenskom bodi slav. občinstvu najboljo priporočona za nHkupovanjo žiinnic, nalonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, za- ^ grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. 90T~ Ceniki s podobami zastonj m Ji f' franko. - Jlitra in poStena postrežba, nizke cono posebno pri b a li & č i h in ob&irnejih naročilih. Otročji vozički cjlt jako elegantni lini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudoče, modre, po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in viSjo po vsaki cen sivo in olivno : do 25 gld. J Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje % otročjih vozičkov. <1 12- 30 Vvir — Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lnk za kočijo, z Angleškega, iz Frnncije Nemčijo itd. Velika zaloga litiih barv, (iu tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah, Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sko žveplo za žvepljanje trt. Nova patent Hatuotvnrim brizgalnica za trte in rastline „Syphoniat' prekaša vso do sedaj poznane hrizgalnioe — ker doluje SAMOTVORNO, To dokazujtt tisoči pohvalnih pisem. Sliko in popia je zahtevati pri tovarni za goapodarsko tor vino-rejske ntroje. PH. MAYFARTH & C. Wien, II., Taborstrasse 76 Katalogi zastonj. Veprejuuiajo ^rs zastopniki. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničur PRENDINI v Trstu Telefon št. 884. 16-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke preprirula nio je, da sem začel sam izdelovati iz pristnoga kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstno sladčioe podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva To sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavico (Kapsulo), l.ižj" so, proživa jo in prebavijo ter so prodajojo po prav nizkej ceni. I)a so ogno ponarujanju na onej ])latl vdobljono ime izdeluvatelja Prendinlja In na drugoj l>osud<> Catrauie. V T r s t u se prodajojo v lekarnici 1'rciidiui v Skatljicali po 40 kr., nrodajojo m» tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotIČ. Tiskarna Dolenr v Trstu.