List 22. Skrivnost zraven druge zelenjave posebno lep špargelj lahko in skoraj brez vsih stroškov zrediti *). Libuš ali špargelj je pomladanjski vertni sadež, ki se prav lahko in po dobri ceni v mestu proda, ker je prijetna, žlahna in zdrava je'd. Ako bi se ga hotli vsi vertnarji in vertnarice pridno poprijeti, bi ei pridobili ž njim gotovo veliko dobička , ker se lože, kakor marsi-kter drug sadež v mestu proda. . Poglavitne reči, špargelj s pridam pridelovati, obstoje sosebno v tem: da se 1) na lahko vižo in brez veličin stroškov njiva za špargelj napravi, in da se 2) iz te njive, kjer je špargelj, tudi za pridelano drugo zelenjavo ali sočivje toliko dobička pridobi, kakor da bi špargeljna clo na nji ne bilo. Ta dobiček se pridobi z dobrim gnojenjem, kakor je za zelnike navadno, in s pridnim obdelovanjem špar-geljnove njive. Tako obdelovanje da posebno lep špargelj, pa tudi druge lepe zelenjave dovelj, ktera stroške za obdelovanje špargeljna popolnama splača. Ako ravno se na na tako vižo gleštanih njivah špargelj morebiti tako dolgo ne obderži, kakor po stari navadni šegi — kar pa še ni gotovo — ne škodje to posestniku njive clo nič, ker mu obdelovanje špargeljna skoraj nič stroškov ne prizadene, in se špargelj lahko večkrat iz noviga seje. Naprava novih špargeljnovih gred prizadene vert-narju veliko veselja, in ni skoraj leta, da bi jez na takih tudi z drugimi sadeži obdelanih njivah več ali manj novih špargeljnovih gred si ne napravil, na nekterih mi večidel že o 3. lelu za palc debel špargelj zrase. Po tem predgovoru hočem popisati, kako se nar pripravniši špargeljnove njive napravijo, in scer nar poprej take, na kterih se špargeljnovo seme seje. Ta naprava je le za tiste, ki ž njo clo nobenih stroškov imeti nočejo, ali za tiste, kterim ni nič nad tem ležeče, ali je špargelj ene leta poprej ali pozneje dober. Njiva za špargelj mora nar manj 1 dober čevelj globoko persti imeti, ne sme močirna biti, pa tudi, kar je le mogoče, ne kamnitna. Scer naj že bo kakoršna koli. ker se s potrebnim obdelovanjem tako poboljša. Močirna zemlja, v kteri špargelj lahko gnije, se mora poprej po izrezanih grabnih, v ktere se voda steka, na suho djati, po tem je pa tudi dobra. Nar poprej je potem treba, da se o jeseni dobro, popolnama zrelo špargeljnovo seme dobi, kar ni teško ga iz mestnih vertov dobiti, — le na to naj se gleda, da *) Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas reja špargeljna, ki se tako lahko proda, povzdignila, ker špargelj, kakor ga na Ljubljanskim tergu kupujemo, večidel ni veliko debelejši, kakor debela slama! Vred. se od taciga špargeljna dobi, ki je nar manj en močen perst debel. Po tem naj se, kadar koli je o jeseni — spomladi se zna scer to tudi zgoditi, pa seme pride pozneje vun — na neprekopani njivi, postavim, na taki, na kteri se je tisto leto lep kapus (zelje) pridelal, odločijo 4 čevlje široke grede, med kterimi naj se poldrugi ali 2 čevlja široka steza pusti. Na vsako gredo naj se prineso na 4 čevlje saksebi fpodolgama njive) taki kupci gnoja, ki jih dva moža na tragah nesti zamoreta, in ta gnoj naj se podolgama in po sredi grede z ma-tiko podkoplje. Ker bo taka gnojna rajda po širokim k večimu 2 čevlja široka, bo tedaj na vsaki strani grede 1 čevelj prazne zemlje ostalo. Na obeh teh straneh praznih krajev naj se reže po vertnarski žnori graben tako širok, kakor se z navadno matiko na enkrat izrezati da; izrezana perst se verze na rajdo na sredi grede; to stori, da se zemlji* po sredi nakopiči, ker se mora pa z matiko enmalo poravnati. » Dno tako napravljeniga blizo pol čevlja globokiga grabna se kakor njegovi stranski plati enmalo poravna (planira) in potem se v njem 1 palc globoka gredica zavleče, v ktero se po čevlju saksebi le eno špargeljnovo zernice vseje, nikdar pa cela špargelj-nova jagoda ne položi. (Konec sledi.) Lisi 23. Skrivnost zraven druge zelenjave posebno lep špargelj lahko in skoraj brez vsih stroškov zroditi. (Konec.) Spargeljnov, ki so drugo spomlad na gredah zrasli, naj se le toliko pusti, kolikor jih ima, nar manj za 2 čevlja saksehi, prostora; zakaj vsak dorašen špargelj potrebuje okoli sebe za 3 čevlje prostora. Po tem se p o gnoj i prostor, ki je med vsakterim špargeljnam, in se vsadi na slehern tak prostor ena kapusova sadika (^flanca); po nakupičenim verhu grede se pa v sredo med enim in drugim špargeljnam tudi kapusova sadika vsadi ali pa kumara. Take mlade špargeljnove sadike so plodne kakor plevel, ki Še veliko let potem krog in krog iz korenine sadike poganjajo in s tem dokazujejo, da so rodovitne in da se ne dajo lahko zadušiti. Prihodnjo jesen se znajo zavoljo tega grabni brez skerbi z gnojem nasuti, ki po tem drugo leto celo njivo dobro gnoji. Tretjo spomlad se okoplje njiva — le mlade špargeljnove sadike naj se varjejo, da se ne poškodovajo — se ravno in lepo z matiko in grabljami obdela in solata, čebulja ali enaka zelenjava poseje ali pa namesto tega pozneje zopet s kapuzam obsadi, tudi tur-šica, proso ali drugi visoki sadeži se znajo na-njo vsejati. Si je vertnar na to vižo več gred napravil, se obdelovanje močno polajša, ako se grede na 4 voglih z majhnimi lesenimi količi zaznamovajo, in potem vse grede z med njimi ležečimi stezami vred v eno njivo složijo in okoplejo. Steze se dajo potem lahko po vertni žnori pohoditi, in če je treba, globokeji izkopati, kar pa pri večih špargeljnovih njivah treba ni. Tako navadno napravljene špargeljnove grede se vsako leto spomladi ali pa že tudi o jeseni vnovič g noje in obdelajo; zraven tega se s tako zelenjavo ali sočivjem obsejejo ali obsadijo, ki ne dela globokih korenin, in stroške vsiga obdelovanja z bogatim pridelkam poverne. O 4. letu po tem takim zrase že lep špargelj, ki naj se pa, ker je pervi, nikar ves ne poreže, ampak le, kar ga je nar debelejiga. Kdor špargelj pre-zgodej reže, namreč če ni nar manj en močan perst debel, si zna špargeljnove grede za vselej pokvariti. 110 Nižji ko pridejo, sčasama na to vižo špa;rgafjnove sadike po vsako letnim močnim gnojenju, toliko bolj so obvarovane vsaciga poškodovanja, in toliko manj škode terpe, ako ravno se zraven špargeljna tudi drugi sadeži pridelujejo. Dobro je zavolj tega, vunder ne ravno potrebno, ako se zraven gnojenja grede vsako leto tudi nekoliko z nasipanjem peska povikšujejo. Tako napravljene špargeljnove njive, ki zraven lepiga špargeljna tudi druge pridelke donašajo, se znajo lih tako dolgo dobre ohraniti, kakor po stari šegi obdelovani špargelj, ako ga kakošna posebna nesreča, miši ali podgane ne poškodjejo. — Najdejo se špargeljnove sadike (jflance), ktere do kresa (po kresu se ne sme špargelj več rezati), 1 ali elo 2 funta nar lepšiga špargeljna dajo. Sploh se scer ne more takošen obilen pridelk pričakovati, ker se pri-delk tudi po lastnosti vremena in kraja ravna. Na vsako vižo je pa po tem obdelovanju vse, kar špargelj verze, čist dohodik, in vertnarju več dobička verze, kakor vsakoršna druga zelenjad. Skrivnosti te koristne špargeljnove reje obstoje tedaj zlasti v spolnitvi sledečih trojnih reči: 1) da pride špargelj dovelj globoko v zemljo, namreč sčasama in polagama 1 čevelj globoko; 2) da se špargelj pri okopovanju greda, in kadar se pervikrat reže, ko je 1 palc debel, kar je nar bolj moč, poškodovanja varje; 3) da se špargeljnova njiva vsako leto dobro gnoji, zraven tega pa z drugo pripravno zelenjavo ali sočivjem, kteriga korenine pa ne smejo tako globoko v zemljo seči kakor špargeljnove, ob-seje ali obsadi, in tako vsako leto zraven pridelk dalje.