514
Petruška: Pozdravi. — Vojeslav Mole: Odgovor na Ijubavno pismo.
Pozdravi.
J&adar zjutraj solnce rano vstane in čez rožne šetat gre poljane, k tebi skozi okence pogleda: Dobro jutro!
Ko odideš v vrtec med gredice, kjer dehteče rastejo cvetlice, te pozdravi roža in reseda: Dober dan!
Ko slovo od zemlje solnce vzame, prva zvezda se na nebu vname, pa mežikne, vošči ti seveda: Dober večer!
Kadar več ni žive duše čuti,
pa dovoli, draga, da v minuti
tej oglasi moja se beseda:
Lahko noč!
Petruška.
Odgovor na Ijubavno pismo.
Mot mehek sen se spušča sneg na mesto, skoz okno veje mraka pajčolan, zazibala se duša v sladko siesto je sanj, ginočih nemo v mroči dan.
Stopile misli so na snežno cesto in srečale so tebe sred poljan, čarobno so pozdravile nevesto in vse so legle v tvojo malo dlan.
Vse belo, vse. Ne, tvoje le besede kot rože klijejo izpod snega in lijejo škrlat v daljave blede
in lijejo sladkost mi v dno srca . . .
In prede mrak skrivnosti svoje, prede —
In v roki list mi droben trepeta . . .
Vojeslav Mole.