TONE POGAČNIK Dejavnost športnega društva Partizan Škofja Loka od leta 1965 do leta 1999 Opisati dejavnost l'\'l) Partizana škofja Loka od leta 1968 dalje je dokaj zahtevna naloga. To pa zalo. ker smo za leta od 1968 do 1980 našli zelo malo podatkov. Za leto 1978 pa podatkov sploh ni. V Času preseljevanja iz TVD Partizan na Mestnem trgu v športno dvorano Poden se je dokumentacija nekje izgubila. Tako bomo delovanje v obdobju teh let lahko opisali le po pričevanju društvenih delavcev in funkcionarjev. Eden od vzrokov, da je zelo pestra in odmevna dejavnost v TVD Partizan med letom 1965 in 1968 zamrla je gotovo osamosvojitev košarkarske, nogometne in rokometne sekcije ter ustanovitev šolskih športnih društev na osnovnih šolah. Kar naenkrat ni bilo več vodstvenih in vaditeljskih kadrov. Nekateri vodilni Upravni odbor športnega društva Partizan v letu 2000 393 LOŠKI RAZGLEDI i~ mladi kadri s področja gimnastike pa so zaradi službenih obveznosti, sprememb bi vališča in odhoda na nova delovna mesta prenehali z delom v TVD Partizan. Tako je bilo društvo obglavljeno in do leta 1908 ni delovalo. Po dveh letih mrtvila se je Andrej Franko na željo staršev otrok odločil, da je treba to prekiniti. Zato je v letu 1968 društvo spet začelo delovati. Z ozirom na to. tla v novem okviru društva ni bilo več športnih sekcij, se je društvo odločilo, da bo skrbelo predvsem za splošno telesno vzgojo za predšolske, šolske otroke, mladino in odrasle. Andrej Franko je zbral okoli sebe vodnike Majdo Bohinc. Milana Guzelja. Majdo Hude. Janeza Kalana. Marjana Kalamarja. Marijo Pustavrh, Dušana šmida in Poldko Stiglic. Prvo leto delovanja je sam opravljal vse organizacijske in finančne posle. Ob koncu 1968 so društvo ustanovili in na občnem zboru izvolili vodstvo v se stavi: predsednik Adolf Gerjol, tajnik Dominik Bizjak, blagajnik Marinka Pavlin in načelnik Andrej Franko. Dejavnost splošne telesne vzgoje je bila tja do leta 1975 edina usmeritev, ki jo je gojilo društvo. Tako zasledimo v Biltenu Temeljne telesnokulturne skupnosti (TTKS) leta L975 naslednje sporočilo, ki je karakteristično za obdobje od 1968 do 1979. Citat: »Društvo ima včlanjenih 165 članov, ki redno vadijo skozi vse leto. Vadba je osnovna dejavnost, ki ima vključene cicibane, pionirje, mladince. Člane in starejše člane. Posebno pozornost posvečajo najmlajšim in najstarejšim. Prostori, ki jih uporabljajo za izvedbo telesno-vzgojno vadbo so izredno slabi, skoraj neprimerni, in je to prav eden od vzrokov, det TVD Partizan Skofja Loka ne more v svoje delo vključe vati še več članstva. Društvo je imelo svoj javni telovadni nastop ob dnevu mladosti, tekmovanj niso imeli, udeležili pa so se vseh akcij, prireditev in manifestacij množičnega značaja- V letu 1979 se je izvršni odbor TVD Partizan pričel dogovorjati s Krajevno skup nostjo Skofja Loka - mesto, da bi postal nosilec športnorekreativnih dejavnosti, za kar bi imel vse pogoje ob dograditvi športne dvorane Poden. Ta interes društva se je uresničil, saj so potrebe škofjeloške mladine po novih dejavnostih v športu porajale vedno nove interesne skupine, ki zaradi svoje majhnosti niso mogle delovati samostojno. Želele so se priključiti Partizanu, ki jih je raci sprejel. Tako so se postopo ma vključevali v TVD: šah. težka atletika, odbojka, karate, aerobika, namizni tenis. teki. tenis, orientacija, kolesarstvo, baseball. lokostrelstvo, rekreacija invalidov. Nekatere od teh dejavnosti so delovale le kratek čas. nekatere so z. leti prerasle v samostojni klub. nekatere pa so še danes sestavni del društva Partizan, ki je po svoji dejavnosti športno društvo z zelo pestro paleto športnih dejavnosti s približno 900 člani. Glavna društvena dejavnost se je odvijala po sekcijah. Vodstvo društva je sekcije povezovalo in skrbelo za njihov razvoj. Odtlej dalje, ko se je društvo ustanovilo, je bilo vsa leta bolj ali manj enako organizirano na tale način: 1. Delovalo je na območju KS Bukovica, Godešič. Kamnitnik. Lenart nad Lušo, Log. Reteče, Stara Loka - Podlubnik, Škofja Loka - mesto. Sveti Duh, Trata in Zminec. 2. Razvijalo je množičnost z raznimi oblikami športa, rekreacije in splošne telesne vzgoje. 394 1 >EIAV\< >\ I SPORTSEGA DRI ŠTiA /'. IA77Z1.V SKOPJA LOKA OD LETA IV(,5 L)U LETA 19W 395 Stari izkaznici Partizana Slovenije 3. Za uresničevanje svojih ciljev je sodelovalo z vsemi drugimi nosilci športa: sindikati, zvezo mladine, združenjem borcev narodne osvobodilne vojne, šolami, planinci, taborniki ipd. -t.Organi društva so bili: 1. skupščina, 2. izvršni odbor, 3. strokovni odbor. 4. odbor samoupravne delavske kontrole (v določenem obdobju). 5. odbori sekcij. (i. drugi odbori in komisije po potrebi. Najpomembnejšo vlogo sta imela izvršni in strokovni odbor. Izvršni odbor so sestavljali: predsednik, ki je tudi predsednik Partizana, pod predsednik, tajnik, blagajnik, predsednik strokovnega odbora in predsedniki sekcij. Izvoljeni so bili na .skupščini, ki je bila vsaki dve leti. Strokovni odbor, ki je štel 13—15 članov, so sestavljali predsednik, predstavniki športne rekreacije ter predstavniki vsake sekcije društva. Tako strokovni kot izvršni odbor sta bila usklajevalca dela v društvu, s tem. da je strokovni odbor pripravljal predloge, izvršni odbor pa jih je potrjeval in predvsem skrbel, da so bili finančno pokriti. Skozi vsa leta se je na sejah strokovnega odbora in izvršnega odbora razpravljalo o naslednji problematiki: 1. priprava urnikov vadbe in razdelitev prostorov med vse uporabnike v TVD, 2. določanje višine članarine, ki jo plačujejo člani društva. 3. disciplina in red pri vadbi v telovadnicah, t. nabava rekvizitov in opreme, 5. popravilo orodja in opreme. 6. plačilo vaditeljem. 7. priprava skupnih prireditev. 8. kadrovska problematika, 9. poročila sekcij o dejavnosti, LOŠKI RAZGLEDI 4' 10. taborjenje. 11. pridobivanje in delitev sredstev, 12. objekti. Društvo je vse do leta 1992 delovalo v okviru TVD Partizan Slovenije. Po njegovi ukinitvi pa se je 1993 vključilo v ŠUS (športna unija Slovenije), kjer je pri sotno oziroma včlanjeno še danes. Že na pričetku smo omenili, cla za prvo obdobje od 1968—1980 nimamo veliko dokaznega gradiva. V arhivu pa smo našli dokument: Program dela in akcij TVD Partizana za sezono 1979 1980, ki ga \ na daljevanju predstavljamo in je tipičen za dejavnost v tem obdobju. PROGRAM dela in akcij TVD Partizana Škof/a Loka za sezono 1979/80 1 >elo in akcije TVD Partizana so usmerjeni predvsem v športnorekreath n< i dejav nosi s Oljem v ključitve oziroma sodelovanja čim več občanov. s tem v zvezi se morajo ustanov iti nove sekcije m organizirali nove akcije. Dejavnost TVD Partizana se bo v obdobju IT1) 80 odvijala n.i naslednjih področjih dela: I redna vadba. 1 občasna vadba - akcije. 3. organizacija aktivnega letnega oddiha /A člane. i. občasno izobraževanje strokov nega kadra vodniki, vodje sekcij TVD Partizana, taborjenje . I Redna vadba zajema 1.1. Sekcija .splošne telesne fzgoje t ST\') a vadba predšolskih otrok s starši. b vadba predšolskih otrok do (> leta starosti. i vadba pionirjev in pionirk. d vadba mladincev in mladink. e vadba članov in članic. I vadba starejših članov in članic. 1.2 Sekcija namizni tenis. a redna rekreativna vadba. b trimska tekmovanja v okviru občine 1.3. Sekcija iger z žogo: a redna rekreativna vadba odbojke. b redna rekreativna vadba ostalih iger z žogo. c sodelovanje v trimskih tekmovanjih z žogo v okviru mesta Škofje Loke. 1 Občasne oblike vadbe in akcije TVD Partizan bo organiziral trimske akcije za svoje člane in vse občane Škofje Loke in sicer: a I rimsko kolesarjenje - 3x letno. Akcije za vse občane Škofje Loke v mesecih april, junij in septem ber. V okviru možnosti in finančnih sredstev tudi več akcij. b Trimska orientacija - 3x letno. Organizacija dveh orientacijskih pohodov za vse občane Škofje Loke (maj, september, oktober'. c Trimsko plavanje. Organizirali bodo 2-3 akcije plavanja za zlatega delfina. d Akcija Cooperjev test - (>x letno Preverjanje psihofizičnih sposobnosti občanov škofje Loke spo mladi in jeseni (april, september, oktober, november). e Partizanski mnogoboj - 1\ meseca maja. Značka društva Partizan Skojja Loka 396 /)/:/.!! .v is/ s/'(,A'/\/;(,.-l D« Š7V.-1 /MA'//Z!\ sAo//.l /MA.I (M IJiTA 1961IX) LETA 1999 3. Organizacija aktivnega letnega oddiha za člane TVD Partizana V dogovoru s taborniki Škofje Loke in na podlagi interesov članov bo Partizan organiziral taborjenje v razam. 1 Izobraževanje strokovnega kadra Za uspešno delo po posameznih sekt ijali bo nujno organizirati razne tečaje za sodnike in vodje sekcij: a \ letu I1'-') 80 tečaj za S sodnikov za splošno telesno vzgojo, b \ letu t979 sn tevaj za vodje sekeij - 2 osebi. e s okviru možnosti razni drugi tečaji. Za izvedbo programa so potrebna sredstva, navedena s finančnem načrtu za sezono 1979 80. Škofja Loka. dne 13, 2. 1979 Predsednik: Vili Medved Iz tega dokumenta je razvidno, da so v društvu delovale sekcije: 1. STV, 2. namizni tenis. 3. igre z žogo. V naslednjih letih pa so se društvu priključile še naslednje sekcije: 1980. leta - karale, težka atletika in tenis. 1981. leta - lokostrelstvo, kolesarstvo in orientacija. 1982. leta - tek. 1984. leta - športni j">les in rekreacija invalidov, 1985. leta - baseball. 1988. leta - jazz balet in aerobika. 1991. leta - gimnastika v okviru SIV. 1995. leta - triatlon. 1997. leta - ženski odbojkarski klub. (Ipomba: s- TVD Partizan je bilo že leta 1976 sključeno šahovsko društvo, ki je v njegovem okviru delo valo le kratek čas. 397 K iskl RAZGLEDI 4' Večina sekcij je aktivno delovala skozi vse obdobje in v TVD Partizanu delujejo še danes, nekatere pa ne delujejo več. V nadaljevanju sestavka bomo najprej prikazali dejavnost in problematiko, s katero sta se spoprijemala izvršni in strokovni odbor po naslednih sklopih: 1. članstvo. 2. vadba. 3. prireditve, i. objekti. 5. finance. 6. priznanja. 7. funkcije članov v višjih organizacijah. 8. razvojne usmeritve društva. Sledil pa bo pregled vodilnih funkcionarjev, prikaz delovanja sekcij in izjave naj bolj delovnih članov društva ter nekaj vrhunskih športnikov. /. Članstvo Osnovni cilj društva Partizan Skofja Loka je organiziranje in izvajanje rekreativne dejavnosti za občane od cicibanov, pionirjev, mladine, članov do starejših članov in invalidnih oseb. Kako mu je to uspelo.si oglejmo v naslednji tabeli, ki prikazuje gibanje članstva v vseh letih.odkar je Partizan deloval, to je od leta 1968 do leta 1999 z izjemo nekaj let, za katera nimamo podatkov. Tabela prikazuje v prvi koloni let nico, v drugi koloni število vseh članov TAl) Partizana in v tretji koloni delovne funkcionarje, vaditelje, trenerje in sodnike. Tabela članstva Število funkcionarjev, številu funkcionarjev. Leto Število vaditeljev, Leto Število vaditeljev, članov trenerjev in sodnikov članov trenerjev in sodnikov ss 50 33 32 39 53 12 3 i 36 37 Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo število članov v posameznih letih zelo različno. Na večje oziroma manjše število je vplival« > vključevanje in prenehanje neka terih sekcij, pričetek vadbe v športni dvorani Poden in zelo razširjena ponudba na področju rekreacije. 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 136 ni podatkov ni podatkov ni podatkov ni podatkov 260 240 265 260 265 ni podatkov 24 1 189 650 862 814 H 1 i 11 12 12 14 1«. _ 16 29 44 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 I99| 1995 1996 1997 1998 1999 981 ni podatkov ni podatkov 965 "s "29 762 691 671 "15 905 1075 1116 858 748 692 398 DEJAVSOSTSPORTSEGA DRLŠT\~A PARIT/AS SKOPJA LOKA ODLETA I965DOLETA I>><>>> Maraton v aerobiki Društvo je skozi vse obdobje delovanja skrbelo za strokovni kader. Tega nikdar ni bilo dovolj, zato so ga redno izobraževali na tečajih, ki so jih organizirale športne zveze in Zveza Partizan Slovenije, kasneje Športna unija Slovenije. Tudi sami so bili organizatorji, saj so leta 1975 organizirali tečaj za vaditelje splošne telesne vzgoje. 1991 pa so v skrbi za varnost vseh aktivnih članov organizirali tečaj /a prvo pomoč za vse vodnike in trenerje, ki so delovali v društvu in društvih ter klu bih zunaj Partizana. Več o vzgoji kadrov v obravnavi po posameznih sekcijah. 2. Vadba Osnovna dejavnost dela TVD Partizana je bila vadba. V prvih letih je bilo število skupin glede na interes različno. Skupine pa so imele 2x tedensko vadbo po 1 uro Vadili so predšolski otroci, pionirke, mladinke, članice, pionirji, mladinci in člani. Razmere za vadbo so bile slabe. Društvo je bilo najemnik v lastnih prostorih, saj je dom leta 1965 odstopilo v brezplačen najem Gimnaziji Skorja Loka. Po preselitvi v športno dvorano Poden leta 1980 je društvo razširilo dejavnost. Ker so se vključevale nove sekcije, se je vedno znova pojavljal problem prostorov. Teh je bilo vedno premalo. Tako sta bila strokovni in izvršni odbor neke vrste koordionatorja in usklajevalca želja in možnosti. Težko je bilo zadovoljiti vse, zato so iskali prostore tudi na drugih lokacijah zunaj športne dvorane Poden in jih dobili na osnovnih šolah Petra Kavčiča, Cvetka Golarja. Ivana Groharja in Centru slepih in slabovidnih. V nadaljevanju predstavljamo dva urnika vadbe v športni dvorani Poden iz ob dobja 1980 in 1989 leta. 399 I.OSKJ RAZGLEDI i~ Športna dvorana Poden i 'mik vadbe Vrsta vadbe < Jddelek Dan 1 r. Začetek 01. 10. IVHO Prostor Splošna vadba otroci 3-1 let otroci 5-7 let pionirji, pionirke mladinci,mladinke člani članice PO. CE PO. ČE TO. PE TO, PE TO, ČE PO. ČE 16-P 17-18 18-19.30 18-19.30 19.30-21 19.30-21 1 3 \elik. 1 3 veliki 1 3 veliki 1 3 veliki 1 3 velik; 1 3 velik; tek >\ lelov telo\ teli >\ tek« tek« \a teku .se dobimo Trim \ami/ni tenis Težko atletska sekcij. Športna dvorana I mik i iiilbe sekcij tir Vrsta vadbe vsi prijavlje člani članice pionirji mladinci člani 1 skupina II. skupina začetniki Poden išlni Partizan (Jddelek ni Škofja h PO. SRF. T< ). ČE PO, ČE P(). T() SRE ČE. PE PO. SRJ SRE. PE ha I Jan 17-18 19.30-21 ll)..ši>-21 17-21 19-21 18-21 16-20 t ra 1 3 velika telo\. trim kabinet 1 '3 velika telov. dvorana za namizni tenis dvorana /a moč Začetek 05. 10 1S»9H Prostor Splošna vadba predšolski 3— t let (l-začel.) H-5 let 6-7 let PO. CE 16.00-16.4i dvorana za PO. ČE 16.-(5-17.30 najmlajše PO. ČE 17.30-18.30 Gimnastika, akri »batika Aerobika in fitnes Na teku se dobimi i deklice elani(-ce) PO. ČE vsak dan PO-S<) PO 17.00-18.30 16.00-22.00 20.00-21.30 mala dvorana lit center velika (.Korana Škofieloški športniki pri nabiranju moči v Fojkar Slavko šport centra 400 /;//-ll V/V/ ŠPi)RTSE-sv 1 ijile, tako veliki>. .i Prireditve —vrste in namen Strokovnemu in izvršnemu odboru je pripadala naloga organizacije skupnih prireditev, pri katerih je sodelovalo vse društvo. Prireditve so pripravljali z namenom, da prikažejo svoje delo. svojo dejavnost, sodelovali pa so na prireditvah javnega po mena, kot so proslave v počastitev praznikov ter športnih manifestacij rekreativnega in tekmovalnega pomena. V tem delu bomo opisali nekaj skupnih prireditev, tek movanja pa bodo opisana v okviru posameznih sekcij, ki so bile njihovi nosilci. 1. Skozi vse obdobje je bilo več prireditev, ki so bile namenjene vsem skupinam občanov. To so bile: partizanski mnogoboj, razna trimska tekmovanja, Cooperjev test, teki v naravi in testiranje motoričnih sposobnosti občanov vseh starosti. 2. Prireditve, ki so jih organizirali z namenom, da bi zaslužili dodatna sredstva za delovanje društva. Sem spada predvsem: večkratna organizacija zaključka delavskih športnih iger. ki je bilo organizirano skupaj z občinsko športno zvezo in občinskim sindikatom. 3. Pomembne prireditve so bile namenjene sodelovanju TVD Partizan. Društva so se redno srečevala med seboj, se pomerila v raznih športnih panogah, obenem pa gradu leta l<) 401 LOŠKI RA7.Gt.mi r so reševali probleme, ki so jih težili, in pripravljali skupne programe za nadaljnje delo. lake prireditve, ki so jih organizirali v Skorji loki so bile: - V)~l in 1973 nastop v Puštalu. - 1975 nastop ob 30 letnici društva. - 19 Trefalt. - 1991 V šl) Poden je bil organiziran dan Partizana, pri katerem so sodelovale vse sekcije društva. - 1993 je bila v športni dvorani Poden akademija s programom, ki je predstavil dejavnost otrok v športni gimnastiki. Predstavitev zbornika -90 let telovadbe in spona r občini Škofja Loka- decembra /996. I 'prvi vrsti z leve župan Igor Draksler. novinarka Vilma Stanonik, zaslužni profesor Univerze r LJubljani Drago Ulaga. novinar iz Trsta M. Šuštaršič in urednik zbornika Ivan Križnar. CFoto Peter Pokom) 402 DlifA\'XnS~l v/'f(A7 V/(,.1 DHI $JYA l'Ah'II/A\ ŠKOF/A LOKA OD LETA /965 IX) LETA 1999 Mladi karateisti na svečani akademiji ob 'X) letnici telovadbe in športa v Skofji Loki ~>. Prireditve posebnega pomena: - 1976 je bila v škofji Loki organizirana parada, katere cilj je bil obveščanje pre bivalstva o izgradnji športne dvorane v Skofji Loki. Parada je potekala iz dveh smeri. Prva kolona se je zbrala pred OŠ Cvetka dolarja, druga pa na telovadišču v Puštalu, Cilj je bil na Mestnem trgu. TVD Partizan se je parade udeležil z vsemi svojimi člani \ enotnih športnih oblačilih in na čelu s praporom. - L984 so športniki skozi Škofjo Loko nosili olimpijski plamen, s katerim naj bi prižgali ogenj na olimpiadi v Sarajevu. Člani društva so sodelovali na prireditvi na Mestnem trgu. - 1996 so v škofji Loki praznovali 90-letnico športa. To je bila prireditev, ki je tra jala več dni in je zajela vse zvrsti športa v Skofji Loki. Izdan je bil Zbornik 1906—1996, ki je prikazoval razvoj spona od prvih prieetkov do leta 1996. Organiziranih je bilo nekaj velikih športnih tekmovanj in razstava na Loškem gradu. Višek prireditev je bila slovesna akademija s prikazom dejavnosti vseh škofjeloških športnikov. Pri vseh prireditvah je sodeloval starosta slovenskih športnih delavcev, profesor Drago blaga. Profesor Drago l laga i/a odprtju razstave •90 let telovadbe in športa v loškem muzeja i Po t o Peter Pokom) 403 LOŠKJ HA/i,II in i Škofja Loka je bila slavnostno okrašena in v izložbah so bili razstavljeni pokali, fotografije in emblemi. Pri organizaciji je imel najpomembnejšo vlogo Partizan, saj je veliko članov sodelovalo v pripravljalnem odboru, ki ga je vodil predsednik Izvrš nega odbora občine Skofja Loka. Vincencij Demšar. 0. Društvo je organiziralo več tekmovanj na republiški in državni ravni: - 1992: organizacija državnega prvenstva v gimnastiki, - 1992: organizacija državnega prvenstva v karateju. 7. Veliko prireditev je bilo namenjenih razvedrilu in zabavi društvenih članov. Mednje štejemo: - L976: izlet vseh društvenih članov na kopanje v Strunjan; - 1979-1989: organizacija taborjenja v Fazani pri Puli. Taborjenja so se udeleže vali društveni člani skupaj s svojimi družinskimi člani. Taborjenje je bilo v bistvu ak tiven oddih, saj so na taborjenju gojili vse vrste rekreativnih dejavnosti. Vsako leto so napolnili eno do dve izmeni s 60 do 100 udeleženci. Tabor so dali na razpolago škof jeloški taborniki, ki so pri delu in organizaciji tudi sodelovali. S taborjenji smo prene hali 19X9 zaradi razmer, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije: - 1990: organizacija piknika z zabavnimi aktivnosti za vse člane društva: - 1991: zaključek sezone na Križni gori; - 1992: družabno srečanje vseh funkcionarjev, vaditeljev in trenerjev: - 1998: organizacija dedka Mraza za otroke. 4. Objekti Ob pričetku ponovnega delovanja društva je bilo to praktično brez. svojih pro storov. Že leta 1905 je zadnji fO. ki je še deloval, podpisal najemno pogodbo z Gimnazijo škofja Loka in ji prepustil v brezplačnen najem celotno zgradbo doma na Mestnem trgu s telovadnicama, stranskimi prostori, premičnim premoženjem in telovadnim orodjem. Upravni odbor si je izgovoril pravico, da boTVD Partizan po dogovorjenem urniku v popoldanskem in večernem času lahko dobilo brezplačno uporabo prostorov, ki morajo biti pozimi tudi ogrevani. Telovaclišča v Puštalu TVD Partizan tudi po svojem ponovnem začetku ni uporab ljal in tako je bila leta 1990 podpisana pogodba med TVD Partizan in nogometnim klubom LTH o brezplačnem najemu za dobo 10 let. Tako je vadba po ponovni ustanovitvi društva potekala v zelo težkih razmerah, kot je mogoče ugotoviti iz zapisnika v letu 1977. Razmere v telovadnici so nemogoče. telovadnica je nezakurjena, ni tople vode. stekla na oknih so razbila, prostori so ne higienski, prav tako so problemi s sanitarijami. Takšne razmere za delo so med vodilnimi člani društva zbujali željo, da bi se sta nje čim prej spremenilo na boljše. Rešitev so videli v prenovitvi sedanjega doma, ki bi ga razširili še na sosednjo Žigonovo hišo (problematiko je predstavil France Kavčič v Loških razgledih štev. 46 leta 1999). V obdobju med 19^2 in 1976 so Krajevna skupnost Škofja Loka. Trata in Temeljna telesnokulturna skupnost (TTKS) Škofja Loka vodili akcijo za izgradnjo športne dvo rane Poden. ki je imela v športnih krogih zaradi velikih potreb škofjeloškega športa 404 /ri rekreativni vadbi. Spredaj sedita vodnica Majda Bohinc (levo) in Sanja Dolinar. dvajset let blagajničarka društva 407 I.OSKIRAZGLEDI •/" Tako zaključni račun za leto 1977 za 265 članov izkazuje takole sliko: Dohodki Izdatki L. članarina 2.343.00 eliti I tekmovanja, izleti, akademija 7.824.00 din 2. TTKS 33.056.00 din 2. nabava rekviziti« 2.321,00 din 3. clrn.ui prihodki 6".oo din 3- plačilo vaditeljev 5. i,00 din Skupaj 35.466,00 din t. prispevki in takse 137,00 din s drui;i izdatki "oo.OO din Skupaj 16.756.00 din Zanimiv podatek, ki se da razbrati iz dohodkov in izdatkov in ki je posledica ve likega priliva sredstev iz. zakonskega financiranja športa, je, da društvu v letu 1977 ni uspelo porabiti vseh sredstev. Stanje se spremeni že Čez l leti, ko se sredstva od TTKS zmanjšajo za 50 %, pora ba pa poveča in je tako bilanca prihodkov in odhodkov skoraj izravnana. Tako stanje se je vleklo skozi vsa leta do danes. Društvo ni imelo večjih presežkov, niti se ni našlo v rdečih številkah. To ob tem, da vemo. da je denar veliko lažje pora biti kot si ga zagotoviti, kaže na smotrno gospodarjenje. Oglejmo si finančno poročilo o prihodkih in odhodkih med leti 1983 in 1987 in pregled stanja po sekcijah v letu 1999. Finančno poročilo za obdobje od 1983 do 1987 Postavka 1983 1984 198=; 198<> |98~ 85-8"" Članarine Dotacije i )stali prihodki Prihodki skupaj Odhodki Ostanek prihodka Indeks rasti Prihodki (Jdhodki Ostali prihodki Pregled stanja sredstev po sekcijah 1999 Sekcija Saldo Dohodki Stroški Saldu Poraba % Delitev Novi 1.1.99 1999 1999 iz obresti delitve 1.199« slado 40.325 294.865 730.146 1.065.336 907.750 157.586 84 83 142 150 94 65.090 344.796 1.099.087 1.508.973 1.300.088 148.885 85. 84 1 to 147 143 75.500 s 111.951) 1 .321.648 2.208.098 1.955.413 212.085 86/85 204 174 490 372.250 1.600.807 2.54 1.906 4.514.965 3.473.192 1.041.771 87 86 200 181 253 925.500 3,700.000 4.400.099 9.026.199 0.388.902 2.637.297 1 478.665 6.751.418 10.093.486 18.323.569 1 1.125.5 n 1.198.224 Skupna sredstva Odbojka -članice Odbojka ostali SIV - članice ITI' center STV -otroci Karate Namizni tenis Tek TAS Lokostrelstvo Orientacija 286.301 247.421 123.444 135.094 559.923 -2.254 295,982 -15.891 138.648 100.584 109.622 -4.442 2.579.193 608.421 168.137 307.094 3.087.658 308.146 588.156 -1.891 169.648 185.584 580.622 0 1.075.519 618.060 168.437 224.615 2.843,644 1.32.161 713.725 57.221 190.036 133.243 403.450 1.503.673 -9.059 - 82.179 244.014 -121.015 -125.569 -59.112 -20.588 52.341 177.172 0 424 "5(1 227.559 669933 69.158 505.000 242.825 709.000 767.900 120.959 285.782 578.828 60.000 13% 5% 11% 3".. 31% 5% 10% 10% 10% 15.509 193 ni 0 74.405 105.1,91 74.405 461.512 "4.405 1 18.810 148.810 148.810 185.815 0 156.884 III—i iS -49.6X0 335.743 15.293 128.422 201.151 325.982 SKUPAJ 1.974.432 8.581.067 6.860.111 1720.950 4.461.974 1 (H t",, 1.503.673 1. ""20.956 408 DHJAVSOSTSPORTMKA PRI ST\'A PAMTZAS SK<>FIA LOKA <>!> I.I-TA /W)5 IX I IHTA !')•)') Finančno poslovanje društva je bilo vse obsežnejše in je zahtevalo bolj natančen pristop, predvsem pri delitvi sredstev med posamezne sekcije. Tako je društvo že leta 1983 izdelalo pravilnik o osnovah in merilih za delitev sred stev za financiranje programov sekcij. Merila delitve so bila 1987 leta dopolnjena in so veljala do leta 1998, ko so se začela deliti sredstva po pravilniku, ki ga je pripra vila občinska športna zveza. Pravilnik je opredeljeval način financiranja sekcij in skupnih potreb po naslednjih postavkah: - dotacija TKS Skofja Loka. članarina in vpisnina, dohodki od prireditev, pokro viteljstva. - skupni stroški: najemnine, stroški vadbe, nabava rekvizitov. izobraževanje kad rov, oprema za vaditelje. - stroške tekmovanj krijejo sekcije iz lastnih sredstev. - v slučaju, da posamezna sekcija zaradi večjih potreb potrebuje sredstva si jih lahko izposodi, vendar jih mora v 5 mesecih vrniti. Za razdelitev sredstev so bila sprejeta: Merila točkovanja za delitev sredstev po sekcijah I. Članstvo (po pobrani članarini od oktobra naprej) na vsakih In članov 1 točka 1. Demonstracije, priprave tekaških prog. tečaji karateistov in podobno 2 točki 3. Udeležba na turnirjih, maratonih in drugih množičnih pritvdiivah. prijateljskih srečanjih 2 ločki 4. Udeležba v občinski lij^i (od 6—10 tekem) 3 točke š. Udeležha na mednarodnih množičnih prireditvah .1 točke (>. Udeležba v državni in medobčinski li.ni ( "d (>-l(l tekem) /a individualni šport S točk 7. Organizacija prireditev, tečajev in seminarjev, mentorstvo š točk H. Udeležba na mednarodnih in državnih prireditvah 0 točk 9. Udeležba v državni in medobčinski li.ni (od (>-l() tekem) /a kolektivni Spon h) točk Id. Udeležba na evropskih in svetovnih prvenstvih \2 točk V nadaljevanju obravnave financiranja TVD Partizana ne moremo mimo vračanja premoženja doma v skladu z Zakonom o denacionalizaciji. Postopek je potekal takole: Izvršni svet občine Škofja Loka je sprejel sklep, da sprejme pogoje ŠUS za odkup Doma Partizana, in 12. julija 199t je bila podpisana pogodba o poravnavi, v kateri se ugotavlja: - da je ŠUS kot pravni naslednik Partizana Slovenije vložila zahtevo za dena cionalizacijo doma Partizana, - da je zavezanec za vrnitev nepremičnine občina Skofja Loka, - da je cenitev doma sprejemljiva in se za odkup stavbe upošteva vrednost 360.300 DEM kot devizna protivrednost tolarskega zneska na dan cenitve. - da sta ŠUS in Partizan Skofja Loka sklenila pogodbo o enoletni nepreklicni ve zavi 80 % odškodnine za uresničitev naložbe v športni objekt pri banki, ki bo zago tovila najboljše pogoje. - pogodbeni stranki sta sporazumni, da občina Skofja Loka izplača ŠUS odškod nino v višini 36().3()0 DEM v tolarski protivrednosti, kar znaša 28.664.440,00 SIT. - 20 "d odškodnine, kar znaša 5732.888.00 SIT, nakaže na žiro račun ŠLTS. - 80 % odškodnine v vrednosti 22.931.552,00 SIT se veže pri Stanovanjski komu nalni banki Ljubljana, poslovna enota Škofja Loka. 409 I.OŠKJ RAZGLEDI C - v primeru, tla po preteku vezave niso ustvarjeni pogoji za njihovo namensko uporabo. st_- morajo sredstva takoj vezati brez vmesnega prenosa na žiro račun ŠUS, - tekoče obresti se vsako leto nakazujejo: 50 "" TA I) Partizan in 50 % Športni zvezi občine Škofja Loka za redno dejavnost. TVD Partizan se je težko strinjal z. delitvijo sredstev, pri kateri je šl S dobil 20 % denarja, saj v izgradnjo doma ni nikoli vložil nikakršnih sredstev. Vendar, ker je bil šl 'S kot pravni naslednik Partizana Slovenije upravičence do imovine in brez nje govega soglasja postopka prodaje doma ni bilo mogoče speljati, je TAl) Partizan na tako delitev pristal, kljub temu da mu je bila storjena s tem velika krivica. šl s in TVD Partizan sta sredstva vezala najprej na Stanovanjsko komunalno banko SKH Ljubljana, poslovna enota škofja Loka. 31. julija 1996 pa sta vezavo prenesla na Novo ljubljansko banko- podružnica Medvode. 50 "<> realnih obresti se vsake 3 mesece plača na žiro račun TVD Partizan, 50 % pa na na Športno zvezo Skotja Loka. V letu 1998 se spremeni izplačevanje realnih obresti, in sicer dobi 20% ŠUS. 40% športna zveza škofja Loka in -tO "< športno društvo Partizan Škofja Loka. V letu 2000 se ponovno spremeni izplačevanje realnih obresti na sledeč način: 20% prejme ŠUS, 80 % pa Športno društvo Partizan Škofja Loka. Poudariti je treba, da so se v celotni dobi vezave vse revalorizacijske obresti pri pisovale h glavnici in se je tako ohranjala dejanska vrednost vezanih sredstev. Ob podajanju problematike financ ne moremo mimo sredstev ki jih je od prodaje doma društvo 199 i leta dalje od vezave glavnice pridobivalo iz obresti. Sredstva so bila porabljena za nabavo rekvizitov za vse sekcije v društvu in še danes predstav ljajo pomembno postavko v finančni porabi društva. 6. Priznanja 1980 je društvo dobilo zlati znak KS Občine Škofja Loka. 1990 je prejelo prehodno zastavo maršala Tita kot najboljše društvo v Jugoslaviji. Zastavo so prejeli od narodnega doma. Leta 1991 bi ga morali predati Bački Palanki. V tem času se je Slovenija osamosvojila in je zalo zastava ostala v Škofji Loki. Kot zgodovinski eksponat je bila skupaj z društvenim praporom predana v Loški muzej. Predsednica ŽOK Aleksandra Kavčič sprejema pokal od Pina Rojca, predsednika odbojkarjei' ŠD Bor iz Trstu 410 />/•/. U vos/ V'()KTXEGA /)/>'/ SfVA I>ARTIZA.\ 5KOI-JA LOKA OD U-TA /%i IX) I.HTA 1999 Bloudkove značke so prejeli: - zlato: Andrej Franko. Ivan Križnar, Vili Medved. - srebrno: Majda Bohinc. Slavko Fojkar. - bronasto: Sonja Dolinar. Slavko Fojkar. Vlado Justin, Pavle Oblak. 1995 je društvo podelilo priznanja tudi svo jim uspešnim članom: Karatejska sekcija: priznanja je prejela za Matejo Cuder. Tadeja Demšarja. Klemena Eržena. Matjaža Gabra. Boštjana Kosa. Marka Kostiča in Sabino Perko. Odbojkarska sekcija: priznanje je dobila za osvojitev 1. mesta v tretji ligi. Težkoatletska sekcija: priznanja sta dobila Slavko Fojkar in Darko Polanjko. Namizni tenis: priznanje so prejeli Nada Fojkar, Nada Petrovčič, Sašo Petrovčič. Jano Rant. Ivko Svoljšak. Lokostrelska sekcija: priznanje so dobili Vlado Justin.Lojze Mrak. Robert Rajšič. Beno Vakaričič in Breda Vakaričič. 1973 je Andrej Franko za delo na tclesnovzgojnem področju prejel malo plaketo i ibčine Škofja Loka. 1995 so bili za Bloudkovo plaketo predlagani: Majda Bohinc. Sonja Dolinar in Andrej Franko. Vili Medved je prejel priznanje Zveze Partizana Jugoslavije za uspešno delo. Karate sekcija: ob 30-letnici delovanja karatejske zveze je sekcija dobila priznanje za 20 let uspešnega dela. Tone Lebar je prejel priznanje Orientacijske zveze Slovenije za dolgoletno delo. Ivan Križnar: - priznanje za razvoj namiznega tenisa v Sloveniji - jugoslovansko priznanje. - Bloudkova nagrada - republiško priznanje. - priznanje mentorju - republiško priznanje. - zlata značka - mentor ŠSD - republiško priznanje. - plaketa Občine Škofja Loka - za uspehe na področju športa v Gimnaziji Škofja Loka. - pisno priznanje Zavoda za zdravstveno varstvo SRS za povezavo zdravstvene in športne vzgoje. - priznanje Zveze pedagogov Slovenije za zasluge pri razvoju šolskega športa. Posebno priznanje Občinskega od bora ZZB Škofja Loka sekciji za teke pri Partizanu Škofja Laha 7. Funkcije članov društva v višjih organizacijah - Vili Medved je bil predsednik Partizana Slovenije v letih od 1986 do 1988 in član predsedstv a Partizana Jugoslavije, -Andrej Franko je bil član upravnega odbora Partizana Slovenije, 411 LOŠKI RAZGLEDI 4~> - Borut Rebič je bil član upravnega odbora Partizana Slovenije, - Saša Benedičič -Tomat je članica izvršnega odbora športne unije Slovenije. - Pavle Oblak je član predsedstva karate zveze Slovenije. -Vlado Justin je član disciplinske komisije pri lokostrelski zvezi Slovenije. - Tone Lebar je član nadzornega odbora Orientacijske zveze Slovenije. - Primož Štajer je sekretar Zveze za triatlon moči. - Majda Bohinc. Sonja Dolinar, Andrej Franko. Ivan Križnar in Bonn Rebič so bili člani organov Športne zveze Škotja Loka. - Majda Bohinc in Lojze Mrak sta predstavnika športnega društva Partizan v Za vodu za šport. - Ivan Križnar: 1. podpredsednik Zveze telesno kulturnih organizacij Slovenije (2 leti). 2. podpredsednik (2 leti) in član (K let) komisije za Bloudkova priznanja R Slo venije. 3. član sveta Fakultete za šport v Ljubljani (2 leti), 4. član sveta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (predstavnik Fakultete za šport - 2 leti). 5. predsednik komisije za zdravstveno športno vzgojo pri Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije (3 leta). 6. član Republiškega centra šolskih športnih društev (S let). 7. predsednik društva pedagogov za športno vzgojo občine Skofja Loka (2 leti). iS. član odbora za pripravo prireditev ob 90-letnici telovadbe in športa v občini Škofja Loka < 1 leto). 8. Razvojne usmeritve društva 1. Utrjevati je treba zavest o potrebnosti društva Partizan. 2. Upoštevati je treba, da je Partizan podaljšek uglednih telovadnih organizacij izpred prve in druge svetovne vojne. Obe organizaciji sta bili v svojem času zelo napredni. Društvo Partizan bi moralo biti vse bolj vabljiva in sodobna množična or ganizacija. V nasprotnem primeru ga bo čas zelo hitro povozil. 412 DEJAVSOS1 ŠPORTSEGA DRI v/V.-1 PABTIZASŠKOFJA LOKA OD LETA 1961 DO IJŽTA 1999 Dekletu se vse bolj množično vključujejo v razne oblike vadbe 3. Ker je vse odvisno od ljudi, bo Partizan moral usmerjati napore v zagotavljanje dobrih strokovnih kadrov, Ti (vaditelji, trenerji, funkcionarji) bodo morali opravljati svoje delo »profesionalno«, kajti s tem M bodo pridobili zaupanje staršev otrok, šport nikov in širše družbe, /a to delo bodo potrebne licence (posebna dovoljenja). t. Današnji Partizan si bo prav zato moral zagotoviti komisijo za izobraževanje, ki bo vzpodbujala, svetovala, organizirala in izvajala propagando. 5. Zagotoviti bo treba finančna sredstva za nemoteno delovanje vseh vadečih. tudi listih iz socialno šibkih družin in okolij. 6. Pomembna naloga bo obveščanje ljudi o potrebnosti gibalne vzgoje in športa (zdravje, socializacija, vzgoja ...) ~. \ujno potrebni bodo vabljivi prostori za vadbo in oprema. S. Potrebna bo povezava z. zdravstvom in skrb za varnost vadečih. 9. Zagotoviti bo treba boljšo povezavo s Športno unijo Slovenije in se vključevati v njihove akcije, npr. Veter v laseh in Okoljsko varstveni in vzgojni program športa za v se. pt. Izvajati pestre programe dejavnosti, npr.: - polov aln< »-izletniški šport ( navade Skandinavvev z obvezno uporabo smučarskih palic). - teki. hoja. planinarjenje, plavanje, smučanje, žoganje in novi športi, - gibalno športna vzgoja zdravstveno oviranih (prikrajšanih), - športna vadba za invalide. - ponudba naj zajame vse liste kategorije občanov, ki so še zunaj športnih pro gramov - aktivnosti npr. dojenčki, predšolski otroci, ženske, starejši (tudi po do movih), kmetje. -družinski programi vadbe: planinarjenje. kolesarjenje, odbojka, - individualni programi npr.: terapevtski, korektivni, fitnes, - v delo TVD Partizana naj bi se vključevali vrhunski športniki, ki so prenehali z aktivnim tekmovanjem, pa še vedno čutijo potrebo po vključevanju v športne aktivnosti. 413 II f\KI K.\A,II:I>I v" - družabne dejavnosti in oblike dela. - vadba moči. - navodila za dejavnosti, ki jih lahko izvajamo doma, - izposoja rekvizitov, - vadba za lepo držo. - program naj zajame občane po okoliških vaseh, - organizacijsko in tehnično pomagati novim sekcijam pri ustanavljanju in nji hovem razvoju. Pregled vodilnih delavcev društva 1 9W Predsednik iniciativnega odbora: Andrej franke i ik strokovnega odbora: ,ik: 1969-1975 Predsednik: Tajnik: Blagajnik: Načelnik: IirS-_,S Predsednik: Tajnik: Blagajnik: Načelnik: IT9-19H3 Predsednik: Tajnik Blagajnik: Predsednik 1983 Predsednik Tajnik: Blagajnik: Predsednik strokovnega odbora: 19H4-19K5) Predsednik: Tajnik: Blagajnik: Predsednik strokovnega odbora: 1986-198"7 Predsednik: Tajnik: blagajnik: Predsednik strokovnega odbora: b).s.s Predsednik: Tajnik: Blagajnik: Predsednik strokovnega odbora: 1989-1994 Predsednik: Tajnik: Blagajnik: Predsednik strokovnega odbora: 1995-1998 Predsednik: Tajnik: Blagajnik: 1999 Predsednik: Tajnik: Blagajnik: Predsednik strokovnega odbora: Adolf Gerjol Domine Bizjak Marinka Pavlin Andrej Franki > vdolt' Gerjol Poldka Štiglie Marinka Pav lin Andrej I tanko Vili Medved Nežka Alič Sonja Dolinar Slavko Fojkar \'ili Medved Gordana Medved Sonja 1)( ilinar /i iran Gričar Vili Medved Marija ()ter Sonja I )i ilinar Zoran Gričar Vili Medved Marija ( Ker Sonja Dolinar Borut Rebič Tone I.ebar - Svarim Trpine Marija Oter Sonja Dolinar Borni Rebič Andrej Fran ko Marija < )ter Sonja Dolinar Borni Rebič Bi >rut Rebič Marija ( »ter Sonja Dolinar Saška Beneeličič Toniat Marija ()ler Sabina Čuk Borut Rebič 414 /'//. H'.\o\7 S/-I )K i:\l.l, A DRI ŠIVA l'AKIIZA\ ŠKOFJA tOAl-1 Ol) LITA l'> Predstavitev delovanja sekcij Sekcija za aerobiko in Fit center Pričetek delovanja sekcije za aerobiko sega v leto 1986. ko so v okviru TVD pričeli gojiti jazz balet (telovadba ob glasbi), ki je bil v društvu ples za mlade. Iz tega pa se je razvila aerobika, ki je postala zelo popularna. Zadnja leta jo izvajajo 5 dni v tednu po (i ur dnevn< >. Naj najprej predstavimo, kaj pomenila aerobika in lit center. Aerobika je vadba za srce. ožilje in pljuča. Fit center pa predstvalja gibanje za zdra\je in zabavo. Tudi v nadaljevanju se bomo srečali s tujkami, ki so običajni mednarodni izrazi, za te zvrsti telesne \ zg< >je. Program aerobike se je stalno spreminjal in dopolnjeval. 1. Aerobika začetna skupina za vse starejše od 15 let dalje. 2. Koreografski izziv je aerobika s plesnimi koraki za sladokusce, ki želijo nekaj več. 3. Povver aerobika je program za športnike ki želijo nadaljevati z zahtevno vadbo. V okviru tega programa je še priprava na smučarsko sezono. i. \li\-ma\ je kombinacija aerobike, ki vključuje več zvrsti vadbe. Predvsem step (na stopnici), slide (na drsni plošči*, plesno aerobiko in oblikovanje telesa. A Korenine je vadba za starejše od n. leta dalje 6. Fitnes je oblika vadbe, s katero se krepijo posamezne mišične skupine na tre- narjih, (vadbenih napravah). Možen je individualni in skupinski program ter vadba /A starejše. 7. TXZ je priigram vadbe za trebuh, noge in zadnjico. Ob tako širokem programu ni nič presenetljivega, da dejavnost obiskuje okoli 250 članov. 415 LOŠKI RAZGLEDI 4~ Poleg rekreacijske dejavnosti skrbijo še za družabna srečanja svojih članov. Prirejajo skupna praznovanja rojstnih dnevov. po skupinah se srečajo pred novim letom, srečajo se tudi na izletih v bližnjo okolic«) (Breznica. Mohor. Križna gora) in v mesecu juniju na pikniku. Zelo zanimive so letne počitnice za dekleta 7. in 8. razreda osnovnih šol v Kranjski Gori, kjer igrajo tenis, se kopajo in hodijo na izlete. Nekaj posebnega je maraton v aerobiki, ki traja 4 tire in se ga udeležuje okoli 125 članov sekcije. I cleleženci s pomočjo vaditeljev telovadijo ob glasbi. Za izvedbo programa so zelo pomembni strokovni kadri, ki jih sekcija k sreči ima. Gonilna sila sekcije je Sa.ša Benedičič-Tomat, ki ji pomagajo Maja Dolinar. Minca Jelene. Jana Jclcnkovič. Meta Lovšin. Irena Maček. Saša Mohorič. lina Poljanec in Tanja Zavil. Pod Sašinim vodstvom se stalno interno seznanjajo z novostmi, ki se uveljavljajo v svetu. Udeležujejo se svetovnega kongresa aerobike ( i udeleženci), evropskega kongresa aerobike (2 udeleženca). Saša Benedičič-Tomat pa je diplomi rala na Soli /a aerobiko in lilnes IDEA na Fl( iridi. Tako je Saša eden vodilnih strokov li jakov za aerobiko \ Sloveniji. Pri športni uniji Slovenije vodi akademijo za aerobiko. na slovenskih kongresih aerobike pa vodi različna izobraževanja za udeležence. s prostori v športni dvorani Poden so zadovoljni, še posebej od leta 1995 dalje, ko ima sekcija v najemu dvorano za titnes vse popoldneve Financirajo se s članarino in s pomočjo matičnega društva Partizan. Velik strošek predstavlja izobraževanje kadrov in nabava orodij, ki so potrebni za potek vadbe. Razvoj fit centra, kakor se sekcija zadnja leta imenuje, vidijo še v pestrejši po nudbi v novih oblikah vadbe. To jim že uspeva, saj si zelo prizadevajo za pritegnitev čim večjega števila članov, kar je razvidno iz dveh propagandnih programov, ki jih v nadaljevanju predstavljamo. 416 DEJA\"X<)ST ŠroRTSEaA DRI sVV.-l PARTIZAS ŠKOFfA /"Al OD LETA 15 DO LETA IVW PRVI p I« IGRAM l'( >/.l »RAVLJENI i )TR( )CI IN STARŠI I Tudi letos pripravljalno v SI) Partizan in Ni centru \ ŠD Poden športne delavnice /a male šolarje in otroke od I -s. razreda osnovne šole. VABIM TK, DA SE VAM PRIDRI ŽI.ŠOD^.H) NAPREJ OB l~.v> l'KI \ KIT CK.NTKI V ŠD PODEN \ \: KOŠARKI. ODBOJKI. (,/l/.\.ls//A7. .1//./7/A7. PLEZANJI'. NAMIZNEMTENlSf. i •!.. IVA NJI: ROKOMEH \1> ["..-«) I )< ) 18.30 ČLAN \KINA 2S0U SIT MESEČNO Prostori, kjer se bo vadba odvijala: lit center ŠD Poden - mala dvorana in še druge dvorane v šl) Poden. bazen v Centru slepih, atletsko igrišče /a osnovno šolo Peter Kavčič'-, tenis Poden. trim steza. Vaditelju: Branka Avguštin in Breda Imperl DRI t,I PRI H,KAM I M ( ENTER šl) PARTIZAN \ spi IKTN1 DVORANI P< >DEN ZDRAVJE GIBANJI ZABA\ \ FITNES: VSAK DAN I >l) Pl JNEDELJKA 1» ) PETKA: Od IH.—22.ure ( \ septembru) ()d I7.-22.ure tudi M ibote (od oktobra daljel l\l)l\ IDI AI.NI PRI IGRAM SKUPINSKI PROGRAM TESTIRANJE l\ PROGRAM VADBE KOMBINACIJA EITNES (med tednom) 1\ AEROBIKA (ob sobotah) AEROBIKA (VAŠA REZERVACIJA JE < )ZNAČENA) Po\ TOK SRI ČET PET SOB 18:00 19: IS 211:30 M »RENTN1 s.DA.I CLB MARJETA \1IX MAN SAŠKA (.( >MB< ) r. i\/. i / ».ČETNA AEROBIKA MAJA TNZ TISA Ki >KI:\I\I- s. ISA. | CLB \1ARJE1A P( AVER IREN. 1 COMBO TA \JA ZAČETNA AEROBIKA SAS. 1 MIN MAX SAŠKA PRED l\ PO PORODNA VADBA s. ISA.I P< )\\1 R IRENA TNZ TINA TNZ Ml,\ i ,u-i. ibna V.HIIM /.I "-tarejse - poudarek n;i Mijah /.i hrbtne mi>ice, ter kjepirvi srca in <>/ilta / v\ I \ \ \l \i< HilKA - W.I-K'TU. -lep. slide. tii kili aerobika - temelji na [x-strosri vadbe < < )\1H« > \' >\ i i nmi uil kombinacij v aerobiki - klasična, step, shde, ht kili aerobika (vadba / velikimi žogami i - zahtevno I \/ s|u-t i.ili/n.in program /A trebuh, noge in zadnjico U.H - ('< )\IB< ) l.\ M( )\1HA - klasično, step. -Ink: m !n bali aen ibik< i popresirimo -. plesnimi koraki in posebno glasbo l pop. funkv. lati no. afriškoi. ter vam /;iguto\imo obilo ^ibave in novosti - !'(>W i \i - i.i/ln'ni.' ATsii aerobike, ki temeljijo predvsem tu pridobivanju kondteije m muči. Irena vas bo di ibn i pripon il.i na smučarski > sezono \ll\ M \\ i.i/l P" nr ANI aerobike, ki temeljijo prvih sem na izgorevanju maščoh m T\/ pn pp-jmii - zahtevno AER< )HIK.\ -\ TKDKNSKO od 1.10. naprej Vsi člani posameznih skupin aerobike imajo možnost tretje ure aerobike vsako soboto po lastni izbiri: TNZ vadba - trebuh, noge, zadnjica. P< )\\'KR aerobika in MJS- vadba /a izgorevanje maščob. Ob sobotah bodo potekali tudi posebni programi aerobike - afriška« funkv. talino itd, aerobika. Prijave za sobotno vadbo bodo med tednom. 417 LOSKI RAZGLEDI r SPECI \l\l PROGRAMI: PRED IN PO PORODNA VADBA - petek ob I8.uri JOGA ( vaje za gibljivost, sprostitev . masaž" in dihalne vaje) - začetek oktobra OTR< >ŠKA PLESNA AEROBIKA - začetek oktobra ŠPORTNI: DELAVNICE (spoznavanje vseh zvrsti športa) za mak- in \elike šolarji' (od l.do 3.razreda OŠ) - začetek oktobra. ČLAN VRINA (mesečno) FITNKS - 1800 SIT - neomejen obisk FITNES IN AER( )BIKA (ob sobotah) - 5500 SIT POSEBNE CENE IN TERMINI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE - v oktobru POSEBNE DRUŽINSKE CENE - PLAČATA DVA, TRETJI BREZPLAČNO AEROBIKA 2x TEDENSKO - 38«) SIT AER( »BIKA 3\ TEDENSK<) - )800 SIT AEROBIKA 2x IN FITNES - (500 SIT \I Rt >BIKA 3x IN FITNES - 5500 SIT OTROŠKA \ VOHA - 2500 SIT mesečno- vsi programi so 2 x tedensko K >(, \ - 2200 SIT - enkrat tedensko PRID IN PO PORODNA VADBA 2600 SIT-enkrat tedensko Vse dodatne informacije na telefon 06-1 632-464 ali 0609 617-591. VABLJENI OD 1.SEPTEMBRA NAPREJ. ŠPORTNI P< )/i)K\\ školja I.oka. Ji), s. 1998 Vodja lit centra Saška Benedičič-Ti imat Sekcija za baseball V osemdesetih letih se je pojavil val navdušenja za baseball na Gorenjskem, Skupine športnih navdušencev so v Kranju, Retečah in Skofji Loki ustanov ile prve tri članske ekipe. Zbrali so denar za opremo, zagrizeno trenirali in igrali v takratnih jugo slovanski baseball ligi. Zal se je navdušenje večine po nekaj letih poleglo in ekipe so drugo za drugo raz padle. Večina igralcev je tako prenehala s tekmovanjem. Baseball klub v skofji Loki 418 DFJA1 ypST ŠPOSTSEGA DRI ŠT\'A PARTLZAS JKOFJA LOKA OPLETA 1965 DO LETA 7999 je bil organiziran kot sekcija TVD Partizan. V drugi polovici osemdesetih let ga je se stavljalo 15 srednješolcev, ki so vadili in tekmovali brez trenerja ob moralni in finančni podpori staršev. Gostovali so na nogometnem igrišču na Godešiču, nato na nogo metnem igrišču v Puštalu. Povsod so bili nezaželeni zaradi načina igre. ki je zahteva la dodatne posege na igrišču. V letu 1990 se je baseball klubu nasmehnila sreča, ker je vojaško poveljstvo dovolilo uporabo opuščenega nogometnega igrišča v vojašnici Škotja Loka. General Vidmar, poveljnik ljubljanskega vojaškega okrožja, je izjemoma dovolil za baseball klub uporabo tega igrišča tudi v nemirnem letu 1991. Vodja baseball kluba, dijak škofjeloške gimnazije Matija Beričič je v soglasju z ostalimi člani nato pripravil združitev 21. avgusta 1991 v nov baseball klub Kranjski lisjaki v Kranju. S tem se je tudi formalno prenehalo članstvo v okviru TVD Partizan Škofja Loka. Novi Baseball klub Kranjski lisjaki se je okrepil z najboljšimi igralci škofjeloškega baseball kluba. V urejevanje zanemarjenega igrišča za potrebe baseballa je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela in sredstev članov sekcije, skupaj s prispevki pokroviteljev: TCG Unitech - LIH OL, Četrta pot Kranj. SGP Tehnik. F.urošped 2001 in občine Škofja Loka. Igrišče sedaj predstavlja urejeno zelenico, kjer gostujejo še lokostrelci in dre- serji psov. Ob baseball tekmah je priljubljeno zbirališče starih in mladih privržencev te igre. V klub je včlanjenih IS članov. 0 članic in 20 pionirjev. V letnem času trenirajo trikrat tedensko na igrišču, pozimi pa dvakrat tedensko v telovadnici Centra slepih in slabovidnih v Skofji Loki. Baseball klub je v letu 1992 prvič nastopil v slovenski ligi. v letu 1993 so nastopili že z dvema ekipama: člansko in pionirsko. V letih 1993 in 199-4 so izboljšali kvaliteto igre. nastopili \ samem vrhu slovenskega baseballa in tekmovali na turnirjih doma in tujini. V letih 1997 in 1999 so na igrišču v Skofji Loki organizirali evropsko klubsko prven stvo skupine B za pokal državnih pokalnih prvakov. Na državnem prvenstvu so nastopali v treh kategorijah: članski, kadetski in pionirski. Največji uspehi kluba so: - zmage na petih turnirjih doma in tujini. - dvakrat drugo mesto članov na državnem prvenstvu < 1993. 1994), - drugo in tretje mesto pionirjev na državnem prvenstvu (1994, L995), - drugo in tretje mesto kadetov na državnem prvenstvu ( 1996. 1997), - peto in drugo mesto članov na evropskem prvenstvu (1997, 1998.) - četrto mesto hrvaško-slovenske inter lige (1998), - državni prvaki v letu 1999. V letu 2ool bodo nastopali na evropskem klubskem prvenstvu državnih prvakov skupine A. Tako bodo poleg slovenskih barv predstavljali tudi barve kranjske in škof jeloške občine. Igralci Matija Beričič. Aleš Bizjak in Rok Krmelj. nekdanji člani base ball sekcije TVI) Partizan Škofja Loka, so postali močan steber Baseball kluba Kranjski lisjaki in idoli številnim mladim škofjeloškim igralcem. 419 H I\KI /.'.i/ii///v r Sekcija za rekreacijo invalidov Pobudo za ustanovitev Sekcije za rekreacijo invalidov je v letu 198] dal tedanji predsednik Partizana Škofja Loka Vili Medved. Tudi sam invalid, se je dobro zavedal, da z delovanjem v sekci ji za rekreacijo invalidov lahko invalidi veliko izboljšajo svoje telesne sposob nosti in obenem razvijajo boljše medse bojne odnose. Invalidi so se kaj hitro pričeli vključevati v različne oblike delo vanja sekcije, dojiti so pričeli streljanje z zračno puško, namizni tenis, kegljanje, balinanje, alpsko smučanje, planinaije- nje. plavanje in šah. V teh panogah so tudi tekmovali. Najboljše rezultate so dosegali \ svoji kategoriji v veleslalomu Jure Rejc in Rajko Stržinar ter \ kegljanju Jože Presior in Rajko Stržinar. Prirejali so krajše izlete in se udeleže- v ali taborjenja v Fazani. Vaditcljsko delo so opravljali Vlado Justin. Rajko Stržinar in Vinko Zatler. Sekcija po letu 1990 ni več delovala. smučar Rajko Stržinar med tekmo v mestu (iviln na Xorveškem na svetovnih zimskih iurab invalidov leta l(jso Karale sekcija Karate se je v Škofji Loki pojavil leta 1970, ko je začela trenirati skupina nav dušencev pod vodstvom Srečka Pirmana. ki se je veščine učil v Ljubljani pri japonskem mojstru Tokahishuji Takashiju, ki ima naziv 5. dan. To je naziv višine stopnje mojstra karateja. Najnižji je 1. dan najvišji je' 10. dan. Mojster karaleja (črni pas 1. dan) postane, kdor v šolanju opravi l IA\'.\nsl s/'OA'7\/i,.l DRI S1\A /'.IA7//.1V SKOFIA I < >K.\ (>/> UiTA W>5 /Hi LETA !'>'*> I )ci)H mstrcicijski nastop r Železni Kaplji na Ki iraškem 1C)S i < ki takrat do danes se je karate v Škofji Loki tudi ob podpori društva Partizan ter p je ustrelil 250 metrov daleč. Niko Čuš se je v letu 1986 ogrel za compound lok (sestavljeni lok s škripčev- jem), vendar je kljub mirni roki in veščemu streljanju večkrat ostal brez. odličja ali je Škofjeloški lokostrelci mi mladinskem državnem prvenstvu r Ilirski Bistrici leta 1998 424 /)/:/.n:vMs7 spoKTMicA /«/ WI.H I'M;II/A\ $KOF[A LOKA OPLETA /965noI.ETA IWJ odstopil, ker so mu nagajali tehnični deli na compound loku. Prvi nastop je imel Niko leta 19 imeli 425 /OSA/ RAZGLEDI47 strelišče na jasi pod Pahovcem. 1994 leta so dobili pni uradni prostor za streljanje v nekdanji vojašnici v Skofji Loki. Ker pa ta prostor zaradi varnosti ni bil ravno naj bolj primeren za streljanje, so zaprosili Ministrstvo za obrambo, da jim je dalo v brez plačni najem velik del Kamnitnika. ki je spadal pod nekdanjo vojašnico. Ko so prišli na ta prostor, je bilo to veliko vojaško smetišče. Teren so očistili smeti, navozili zemljo, izravnali, posejali travo in uredili še vso okolieo. Sedaj ta teren redno vzdr žujejo, kosijo travo in skrbijo, da je okolje prijetno tudi za druge obiskovalce. Tukaj imajo sedaj idealne razmere za trening skoraj vseh lokostrelskih disciplin. Tudi po gozdnatem delu Kamnitnika so postavili 21 tarč za treninge in tekmovanje v disciplini arrowhead (poljsko lokostrelstvo). Po mnenju drugih lokostrclccv je stre lišče najbolje urejeno in opremljeno v Sloveniji, Vse kar so vložili v ureditev in vzdrževanje lega prostora, je prostovoljno delo nji hovih lokostrelskih zanesenjakov. Sekcija zelo dobro sodeluje z drugimi sekcijami, s šolami, taborniki in delovnimi organizacijami, kjer prirejajo razne predstavitve lokostrelstva. Sodelujejo še z. loško občino, saj so v programu Venerine poti. Lokostrelstvo je športna dejavnost, ki je razdeljena na več disciplin. Na grobo jo razdelimo na dvoransko, tarčno. poljsko lokostrelstvo in na dodatne discipline. Dvoransko lokostrelstvo: kot že samo ime pove se odvija v pokritih dvoranah in se strelja na razdalji IS in 2S metrov. Ker v Sloveniji ni tako velikih dvoran, se pri nas strelja le na IS metrov. Tarčno lokostrelstvo: to je disciplina, ki se običajno strelja na stadionih ali na večjem ravnem travniku. V tej disciplini se strelja FTTA, 70 metrov in 900 krogov. Fita: disciplina, v kateri člani streljajo na razdalje 90. 70, 50 in 30 metrov. Članice streljajo na -0. 00. SO in M) metrov. Na vsaki razdalji se ustreli 36 puščic. Najvišji možni rezutltat je 1440 krogov. Na razdalje 90. 70 in 60 metrov se strelja na tarče premera 122 cm. na preostale razdalje pa na tarče premera SO cm. To je tudi olimpijska disciplina. 426 i>i:/A\x(>si ŠP<>RTXI;<,A DRIŠTAA I:-\HTIZA.\ SAU/7.I LOKA on IETA IT na IEIA /W 70 metrov: disciplina, v kateri lokostrelci ustrelijo ~2 puščic na tej razdalji. Najvišji možni rezultat je 720. V tej disciplini se uporabljajo tarče 122 cm. 900 krogov: disciplina, v kateri se strelja na 60. SO in 40 metrov. Na vsako raz daljo se ustreli lo serij po 3 puščice. Najvišji možni rezultat je 900 krogov in se strel ja na tarče 122 cm. Poljsko lokostrelstvo: \ to skupino spadajo arrowhead, forest round in 3D. Arroichead:disciplina, v kateri so tarče postavljene na čim bolj razgibanem terenu. Do razdalje 20 metrov se uporabljajo tarče premera 20 cm. do razdalje 30 metrov tarče premera 40 cm. do iS metrov tarče premera 00 cm in do razdalje 00 metrov tarče velikosti SO cm. Ta disciplina se običajno strelja v dveh krogih. V prvem krogu so razdalje neznane in jih lokostrelec mora sam ugotoviti. V drugem krogu pa so raz dalje znane. Pravila tudi dopuščajo, da se strelja v enem krogu, kjer pa so razdalje pomešane. Forest round: disciplina, v kateri se strelja na slike živali. .>'//, tukaj se za tarče uporabljajo tridimenzionalne figure živali. V lokostrelstvu pa poznamo še nekatere discipline: clout, tlight. ski-arc in ar- cathlon. Clout:sestavljen je iz 30 puščic, iztreljenih na razdalji 165 metrov za člane. 123 met rov za članice in na 85 metrov za mlajše kategorije. S teh razdalj se strelja na ležečo tarčo premera IS metrov, pri kateri je v centru zapičena zastavica za orentacijo. Flight: pri tej disciplini vsak tekmovalec ustreli po šest puščic v daljavo in se mu izmeri najdaljši strel. Ski-arc: disciplina, ki združuje tek na smučeh in streljanje z. lokom. Tekmovalec teče štiri kroge in trikrat strelja, dvakrat stoje in enkrat kleče na tarčo, ki je oddalje na IS metrov in ima premer 16 cm za ukrivljeni lok in premer lo cm za sestavljeni lok. Arcathlort: združuje kros in streljanje z lokom. Ostala pravila veljajo kol pri ski-ar- cu. Glede na vrsto loka poznamo v lokostrelstvu tudi več stilov. Golilok:to je običajni lok. ki je sestavljen iz ročaja, dveh krakov in tetive. Ta lok ne sme imeti nobenih pripomočkov za merjenje. Ukrivljeni lok: je po sestavi enak golemu loku. Ta lok ima lahko merilno napravo in stabilizatorje, ki zmanjšujejo vibracije loka. Sestavljeni lok: je lok. ki je na škripčevje. Ta pa ima lahko merilno napravo z lečo, stabilizator in pripomoček za proženje, ki se imenuje sprožilec. Poleg teh osnovnih lokov poznamo tudi še dolgi lok. nožni lok. angleški, turški. standardni in še druge. Glede na starost tekmovalcev poznajo naslednje kategorije: - mlajše deklice in dečki do starosti 12 let. - starejše deklice in dečki stari do 14 let. - kadetinje in kadeti do 16 let. - mladinke in mladinci do IS let. - članice in člani do SO let. - nad 50 let so veteranke in veterani. 427 LUSKI />•.!/<,//•/)/ r Sekaj citlnejšib rezultatov: I9H6 Hight: Senčni - Rado Čuš 2. liki: Ankaran - Domen Slana I I9ST državno prvenstvo indoor: Kamnik - Domen slana 2. republiški i držav no prvenstvo indoor- Škofja l-oka - \iko čuš 2 flight: Šenčur- Rado Čuš I. in 2 mestu 1988 pni lokostrelski triatlon: Šenčur - Niko ("tis L. Lojze Mrak 2 državno prvenstvo indoor: Kranj - Niko (us v field - Gornji Cirad - Niko t"uš I., Domen slana 2 1989 drža\ m i prvenstvo indoor: Domžale - Niko Cuš 2 republiški' državno prvenstvo indoor: Postojna - Lnj/e Mrak 2 viin krogov: Šenčur- Rado čuš 2. 1990 državno prvenstvo indoor: Kranj - Niko < us 3 državno prvenstvo PITA: Planica - Robert Justin 5. pri pionirjih Lojze Mrak .s. pri članih Tu leto Lojze Mrak /a las zgreši uvrstite\ v državno reprezentanco, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v pield disciplini na Norveškem. 1991 'Min krogov: Šenčur - Robert Justin 1. pri dečkih. Niko Čuš 3. pri članih Koben Justin 1 \ Slovenskem pokalu pri dečkih 1992 državno prvenstvo indoor: Kamnik- Lojze Mrak 3. svetovno prvenstvo arrovvhead: Nizozemska - Lojze Mrak 3T. alpski pokal arrovv hcad: Lojze Mrak i državno prvenstvo an'owhead: Ravne na Koroškem - Lojze Mrak I 1993 državno prvenstvo indoor: Maribor- Vlado Justin 2.. Lojze Mrak 3 državno prvenstvo flight: Dragomer- Lojze Mrak 1. državno prvenstvo KITA: Kamnik - Lojze Mrak 3 državni > prvenstvi i 999 kri >gi>v: Šenčur - Vladi i Justin 2 državno prvenstvo arrovv head: Gozd Martuljek - Lojze Mrak 1. slovenski pokal skupaj: Vlado Justin 1. svetovno prvenstvo indoor: Lojze Mrak tO. 199 i državno prvenstvo indoor: Ilirska Bistriva - Marija Justin I. državno prvenstvo arrowhead: Polzela - Lojze Mrak 1 z novim državnim rekordom Mednarodna lokostrelska zveza mu podeli belo PITA značko. kar je bila prva laka značka v Sloveniji. Svetovno prvenstvo arrovvhead: I rancija - Lojze Mrak il. slovenski pokal skupaj: Lojze Mrak k. Breda Vakaričič k. Vlado Justin 3.. Benjamin Vakaričič I. 1993 državno prvenstvo indoor: Ilirska Bistrica - Marija Justin 1 . Breda Vakaričič 2 državno prvenstvo arrovv he.ul: Marija Justin k. Breda Vakaričič 3 državno prvenstvo 900 krogov: Postojna - Breda Vakaričič L. Marija Justin 3-. Benjamin Vakaričič 1 V lej disciplini je najboljša Marija Justin postavila nov državni rekord, na naslednji tekmi ga je Breda Vakaričič izboljšala Pokal Alpe Jadran: Lojze Mrak I. evropsko prvenstvo arrovv head Norveška - Lojze Mrak I I slovenski pokal skupaj: Breda Vakaričič k. Marija Justin 3.. Vladojustin i.. Benjamin Vakaričič 1. pokal 3D CAMO: Silvo Pankovič 3- 1999 državno prvenstvo indoor: Kranj - Breda Vakaričič 1. mladinsko državno prvenstvo 900 krogov: Rok Mažgon 2. pri dečkih mladinsko državno prvenstvo arrovvhead: deček Rok Mažgon I. Alpski pokal: Lojze Mrak 1. Breda Vakaričič 1 svetovno prvenstvo arrovvhead: Lojze Mrak 34.. Breda Vakaričič 12 državno prvenstvo 900 krogov: šmarješke Toplice - Breda Vakaričič 2.. Marija Justin 3.. Lojze Mrak 2.. Rok Mažgon 2 428 i 'i i \\ vo.s'7 sit )RTSE(, i I>I;I SIVA rAKTI/. I.\ SKOFIA IDKA OD I IT A W>5 DO LETA V><><> Slovenski pokal: b ijze Mrak 3.. Hrrd.i Vakaričit I . Marija Justin 3.. \ latki Justin 3 . Knk Mažgon 3. državno prvenstvo .irrovvhe.id: Ilirska Bistrita - lireda Vakaričit' 1.. Marija Justin <.. R< ik Mažgon 1. pokal 31) (".ANK >. Silvo Pankovit .3. državno prvenstvo 3D: Silvo Pankovit 3 199" držav m i prvenstvo 900 krogi i\ v eterani: l.oj/.f Mrak I državno prvenstvo 90(1 krogov: lireda Vakaričit -v. Rok Mažgon I. držav rto pr"\ ensu. državno prvenstvo veterani-. Lojze Mrak 2 mladinsko držav no prvenstvi i 900 krogov: Peter Šinkovec k. Klemen Sever 2.. Rok Mažgon 2.. Rok Rant 2.. Nina Ravnikar 2. državno prvenstvo 900 krogov: Marija Justin 3 državno prvenstvo skv archerv: Nika Poljanšek 1 in ekipno 2. svetovno prvenstvo skv archerv: Andrej Zupan 0. in ekipno ~. mladinsko državno prvenstvo arrowhead: Klemen Sever k. Rok Mažgon 2.. Nina Ravnikar k državno prvenstvu forest round: Mirjana Kant 2 Lokostrelci iin Venerini poti. I'm sedanji predsednik \ lado Justin Namiznoteniška sekcija Pričet ki igra so ga najprej i; V Škofji Loki in okolici Pričetk igranja namiznega tenisa segajo zelo daleč nazaj. . "ej igrali v vaških okoljih na domačih igriščih. Leta 1951 pa je bila v okviru TY1) Partizana ustanovljena namiznoteniška sekcija, v katero so se vključili mladi •"tre, Ivkt 'artizana ust; fantje predvsem iz območja Stare Loke. Prva generacija igralcev so bili Rado Čuš, Janko Mrežar, Zdravko . Svoljšak. Janež Šifrer. Sledili so Janez Bohinc, Peter Poljanec. Emil Rani in Jano Rani. V obdobju 1951 do L962 so tekmovali na turnirjih na območju vse Slovenije. Ligaškega sistema še niso poznali. \ 'vrščali so se visoko, dvakrat celo meti <3 najboljših v Sloveniji. 429 Kiskl RAZGLEDI r Prva generacija namiznoteniških igralcev, r leve Ivko Svoljšak. Janku Mrežar lil Rdela Čili Najboljše rezultate je dosegel Ivko Svoljšak. ki je v letih 1956 in 1958 postal prvak v tekmovanju B za Gorenjsko (na tekmovanju ni smelo tekmovati H) najboljših tek movalcev i/, jugoslovanske rang liste). Po letu 1962 je dejavnost zamrla. Namizni tenis v šl) Partizan Skolja Loka je ponovno zaživel, ko so zgradili novo športno dvorano Poden. Končno so tudi »pinkponkaši« dobili prostor, v katerega se je naenkrat lahko postavilo osem miz. Namiznoteniška sekcija se je takoj vključila v občinsko ligo. Ker so igrali večinoma starejši in izkušeni igralci, so takoj prevzeli vodilno vlogo v občini Skolja Loka. Kar nekaj let so vse naslove ekipnih in posa meznih naslovov občinskih prvakov osvajali člani šl) Partizan Škotja Loka. Leta 198* so se v sekciji odločili, da pričnejo delati z mladimi. Trenerske naloge so opravljali Nada Fojkar, Boris Pešelj. Boštjan Rani. Jano Ram in Ivko Svoljšak. Kmalu je v občinski ligi igralo pel ali šest ekip Partizana. /. dvema ekipama so igrali tudi v gorenjski ligi. Jano Rani, glavni trener in duša namiznoteniške sekcije 430 /)/;/.-u:\os7 s/'oA7:\/:<,.i PRI s/i i PARTIZA.\ SKOPJA IDKA ODLETA ii DO LETA /'><><> Leta 1991 so se v sekciji odločili, da se registrirajo pri Namiznoteniški zvezi Slovenije kol Namiznoteniški klub Partizan škofja Loka. Septembra istega leta so se udeležili kvalifikacij za tretjo slovensko namiznoteniško ligo v Velenju in se tudi uvrstili. 7. različnimi uspehi so igrali v* 3- ligi vse do leta 1996. ko so zasedli drugo mesto in se po kvalifikacijah v Krškem uvrstili v 1. slovensko namiznoteniško ligo. V sekciji zelo dobro delajo z dekleti. Te že sedmo leto uspešno igrajo v 2. sloven ski namiznoteniški ligi. Leta 1997 se je tekmovalni del sekcije ločil in ustanovili so Namiznoteniški klub Škofja Loka. Rekreativci in veterani, ki so ostali v sekciji, se udeležujejo turnirjev za računalniške lestvice, memorialnih turnirjev in državnega prvenstva. Tekmujejo tudi v občinski ligi ter gorenjski veteranski ligi. Največji uspeli je dosegel Ivko Svoljšak. ki je bil leta L996 in 1998 državni prvak med posamezniki veterani v kategoriji nad 60 let, 1996 pa še prvak v isti kategoriji med dvojicami skupaj z Janezom Terkajeni. Med njimi sta kandidata za slovensko mladinsko reprezentanco mladinec Klemen Jazbič in mladinka Saša Petrovčič. Sekcijo vodi Peter Žagar in šteje okrog _!(• članov. Ženski odbojkarski klub Sedanja ekipa odhojkaric Partizana s trenerjem Tomažotn tangom Odbojkarska sekcija je najmlajša med vsemi v društvu Partizan, saj obstaja šele tretjo sezono. Ustanovitev sekcije sega v leto 1997-Do tega leta je bila ženska odboj ka v sklopu odbojkarskega kluba Termo-Lubnik Škofja Loka. Junija 1997 so pobud nice za ustanovitev ŽOK dale prošnjo v društvo Partizan, da bi jih vzelo pod svoje okrilje, kol svojo novo sekcijo. To se je res zgodilo. Tako je bila sezona 1997-1998 prelomna za žensko odbojko v Škot ji Loki. 431 LOŠKI RAZGLEDI i' Organiziranost kluba ni najboljša, saj sestavljajo upravni odbor kluba igralke, ki imajo tudi vse pomebnejše nujne funkcije: predsedniško, tajniško, blagajniško. Želijo si večje vključevanje zunanjih sodelavcev, mogoče iz vrst staršev igralk, ki bi jim pomagali pri vodenju kluba, predvsem pa pri zbiranju financ, saj je to najtežje delo. Sedaj same igralke zbirajo manjše vsote od različnih enkratnih sponzorjev. Žal jim še ni uspelo pridobiti pokrovitelja. Pa tudi občina v dveletnem obstoju ni name nila še nikakršnih sredstev. Kakšen je bil glavni namen ustanovitve kluba? Opazen je velik interes deklet za vpis v krožek odbojke na osnovnih šolali, žal pa ob zaključku osemletke dekliee niso imele več možnosti igranja odbojke. Z ustanovitvijo Ž< )l\ lahko ikkleta tudi v sred nji šoli in fakulteti nadaljujejo s treningi in tekmovanji. ŽOK Partizan Škofja Loka nastopa v treh tekmovanjih in ima registrirane tri ekipe: -člansko v III. DOL zahod. - ekipo starejših deklic, - ekipo v mali odbojki. In kakše rezultate so dosegle v treh sezonah: - sezona 199" P)1« članice: delitev 1. mesta z istim številom točk. le slabšo razliko v selili z. ekipo Kočev ja starejše deklice: v B-ligi v 4. skupini so zasedle 3. mesto -sezona 1998 1999 članice: 6. mesto - zaradi sprememb kadrovske zasedbe starejše deklice: v B-ligi v i. skupini so zasedle 5. mesto - sezona 1999 2000 članice: 10. mesto starejše deklice: K), mesto v državi Vseh uspehov ne bi bilo brez. trenerjev in vaditeljev. Člansko ekipo so vodili tre nerji: Sabina Čuk. Tomaž Mencinger in Matjaž Švab. Mhnlc odhojkarice so zapisnikarice na tekmi 432 /.1/7.11 vos'/ šroKTSEGA DRI ŠTV.-I /MA77/.1.V sAO/7,1 LOKA OD LETA /965 DO LETA /999 Deklice je vodik) več voditeljic: Anjes Blažič, Sabina Cuk. Mateja Korošec.Tanja Melihen, Simona škulj. Imajo tudi predstav niče v sodniških vrstah: sodnico Spelo Žumer in Natašo Zadnik ter 5 zapisnikaric: Aleksandro Kavčič. Tanjo Melihen. Majo Pešelj, Nejo Strgar in Natašo Zadnik. Predsednica od ustanovitve in hkrati tudi članica upravnega odbora odbojkarskega kluba Terma Lubnik je Aleksandra Kavčič. Kljub sorazmerno mladi sekciji pa imajo, kar veliko število igralk. - v se/oni 199" 1998 IS članic in 40 deklic. - v sezoni L998 1999 21 članic in 46 deklic. - v sezoni 1999 2001) 16 članic in 30-40 deklic. V" bodoče bi morali razširiti še sodelovanje z zunanjimi sodelavci, ki bi bili priprav ljeni delati v l <). Iščejo generalnega pokrovitelja, kar jim bo omogočilo nemoteno delovanje in pokrivanje osnovnih stroškov. V tekmovalnem smislu se želijo uvrstiti v 2. državno odbojkarsko ligo. in to predvsem s kakovostnim delom pri mladih. Sekcija za orientacijo Orientacija je bila sredi 70-tih let v specifični obliki prisotna v dejavnosti planin skih društev, pomembna dejavnost v taborniški organizaciji, šolah in ena veščin, ki je bila v programu urjenja častnikov tedanje |LA. Udeležba članov drugih organizacij (npr. društev Partizana Slovenije) in delovnih kolektivov na orientacijskih tekmovanjih pa se je koncentrirala praktično enkrat letno na neuradnem republiškem prvenstvu - Milovanov ičevem memorialu, ki je privabil tudi nekaj sto udeležencev v vseli kategorijah, takrat ekipnega tekmovanja. Člani nekaterih sekcij v TVD Partizan so se teh tekmovanj zelo uspešno udeležili kot ekipa delovnih kolektivov (Pavle Kalan, Tone l.cbar. Andrej Peternelj). v katerih so delali. Tone Lebar, ki je orientacijo propagiral med člani sekcije splošne telesne vzgoje, se je s športno orientacijo seznanil in z. aktivno udeležbo pridobil izkušnje med študi jem na Češkem. Tako je na prošnjo tehničnega izvajalca Milovanov ičevega memoriala. Visoke šole za telesno kulturo Ljubljana, ki je poskušala to tekmovanje organizirati po vzoru sodobnega orientacijskega teka (OT) razvitega v Skandinaviji in Srednji Evropi, v letih 1975—19 trasiral proge za to tekmovanje na Otočcu, Zbiljah in Ravnah na Koroškem. Bila so to leta množičnih (rimskih akcij. V domačem okolju je to bil TVD Partizan ki je organiziral rekreacijske teke. pohode, kolesarjenja, plavanja ... In na vrsto je prišla tudi trimska orientacija v okolici Škofje Loke v letih 1979, 19 hI izje športni obliki te deja\ nosti - orientacijskemu teku, katerega < »snovna značilnost je bila tekmovanje v posamični konkurenci, na posebej prirejeni karti po pravilih 1< )l - mednarodne orientacijske zveze. brez. dodatnih nalog in obvezne opreme) in \ tujini je pomenila tudi na organizacijskem področju zahtevo po kva litativnem premiku. Tako v sodelovanju s Trimskim klubom SAVA iz Stražišča. društvo Partizan Skofja Loka organizira od leta 1983 odprto prvenstvo Gorenjske (< )PG) v orientaciji, ki ima razen tekmovalnega dela vsakič tudi progo za rekrealivec - trimsko orientacijo. Že v letu 1984 je II OPG štelo tudi za prvenslv o Planinske zveze Slovenije - zahod- jgije. 130 udeležencev pa dokazuje pravilnost zastavljene smeri, saj se v naslec! i ...l :....::.. _.. ,-,., ..t I: I...I r.,: ., ..-._:!.: :.. ,..! :-l.:l. . .... 1-; ;;.. ne reg.,. njih letih pojavijo na startu tudi kakovostni posamezniki iz taborniških vrst. ki jim pravila < irientacijskegu teka pomeni ji > novo motivacijo in dodatno m< >žnost za osebno uveljavitev. Tekmovanje postaja tradicionalno in je po splošnem mnenju udeležencev po tehnični in organizacijski plati v vrhu takratnih tekmovanj v orientacijskem teku v Sloveniji. Zadnje. 7. OPG je bilo hkrati slovensko prvenstvo in je štelo za jugoslovanski) orientacijsko ligo z mednarodno udeležbo. Člani sekcije so se udeleževali tekmovanj v takratni Jugoslaviji in največji uspehi so naslovi državnih prvakov v mlajših kategorijah: M12 (Marko I.ebar. Sesvete 1989) in Ml()(I)aniel Lebar. Neštin 1990). Posledica razmaha orientacijskega teka so napori najbolj zavzetih udeležencev, da se v Sloveniji poenotijo pravila in sistem tekmovanj po pravilih Mednarodne Orientacijske Zveze (IOF). V tej smeri deluje v letih 1986-88 tudi koordinacija Mladinskega odseka PZS, Zveze tabornikov in Društev Partizana Slovenije (kjer aktivno sodeluje predstavnik Partizana Skofja Loka Tone I.ebar). Tako se ustanovi prvi klub orientacijskega teka v Sloveniji, v letu 1990 pa tudi samostojna Orienta cijska zveza Slovenije, ki jo sorazmerno hitro sprejmejo v mednarodno orientacijsko zvezo (IOF). 434 I H:/. \V.\U.S1 ŠJ'(MT.\H(?A /W/.S7V.I /'. IA7//.I.V JKUl-JA LOKA (11) I.HTA l'X>5 1X1 lATA W) Zaradi prehudih organizacijskih in finančnih naporov ZLI maloštevilno kadrovsko zasedbo sekcije se \ prelomnih časih za kakovostni preskok OT člani priključijo novoustanovljenemu Orientacijskemu klubu Tivoli v Ljubljani in dejavnost sekcije v društvu Partizan za štiri leta zamre, od 199 i do 1997 pa se sekcija obnovi, kadrovsko in organizacijsko okrepljena ob podpori in razumevanju matičnega društva. Danici l.ebar. večkratni mladinski in članski prvak Slovenije, je najbolj zaslužen za izdelavo prv ih dveh kart specialk za ()T po standardu H )F v neposredni okolici Škofje Loke (Gorajte. Krancelj). ki so osnova za vadbo in tekmovanja. Stane Strnad. že prej član Partizana, z. izredno prizadevnostjo popularizira in širi aktiv nosi na OS Cvetka Golarja na Trati, ki ob Podlubniku postane drugo središče OT v Škofji Loki. Prav tako je izredno uspešen kol tekmovalec in organizator v svojem delovnem okolju, V tem obdobju se sekcija ponaša z. vrsto državnih prvakov v vseh starostnih kate gorijah, organizacijo številnih tekmovanj, tudi na najvišji državni ravni z mednarod no udeležbo. Tako je razen drugih, v saki > leto organizirana ena izmed tekem za Slov ensk< i orien tacijsko ligo. 1996: državno prvenstvo v OT na kratkih progah. 1998: na klasičnih progah ter v štafetah ter prvi slovenski orientacijski maraton, ki je bil hkrati tudi tekmovanje za Kvropsko serijo. 1998: tehnični izvajalci državnega prvenstva v orientaciji za osnovne in srednje šole po novi karti Krancelj, kjer se obrestuje sistematično delo z učenci osnovnih šol v Skolji Loki in začne zmagovita serija učencev Osnovne šole Cvetka (iolarja. pa tudi vidni rezultati posameznikov iz drugih loških šol. Sašlejmo vsaj nekaj najuspešnejših tekmovalcev: Ditniel U>btir. \ obdobju lass-l1)«)- iskrami državni prvak (1)1') in večkratni zmagovalec Slovenske orientacijske lige (S< >L) v mladinskih in Članskih kategorijah, udeleženci po dveh mladinskih in študent skih ter treh Članskih svetovnih prvenstev v ()T, več tekem svetovnega pokala / zmagami in visokimi uvrstitvami na tekmah hrvaške, italijanske in avstrij ske lige. GrvgfirAnderlub, \ obdobju 19HR-1997 9-kratni državni prvak SDP) in večkratni zmagovalec Slo venske orientacijske lige (S( )l.) v članski kategoriji. udeleženci dveh študentskih in treh članskih sve tovnih prvenstev v OT. več tekem svetovnega po kala. / zmagami in visokimi uvrstitvami na tekmah hrvaške, italijanske in avstrijske lige. Mifas Slerfe, 3-kratni prvak šolskih prvenstev m večkratni zmagovalec SOL v mladinski konku renci, udeleženec mladinskega svetovnega prven stva V ( )'| . 1'riiii sinniil. 3-kratna prvakinja šolskih prven stev in večkratna zmagovalka 1)1' in S( )l. \ mladin ski konkurenci, udeleženka mladinskega sve- Sedanja mladinska prvakinja Slovenije tovnega prvenstva v <)'['. Petra Si nun l na pričetkn tekmovalne poti 435 ii ISAV A1, i/cruni r Klemen (Sadež. 2-kratni prvak šolskih prvenstev in večkratni zmagovalce 1)1' in SOL v mladinski konkurenci. 2 krat udeleženec mladinskega svetovnega prvenstva v OT. Grega Kalan. 2-kratni prvak šolskih prvenstev in večkratni zmagovale« 1)1' in SOL \ mladinski konkurenci. Slane SI muci, večkratni zmagovalec tekem SOL v veteranski kategoriji in član slovenske vojaške reprezentance. Tone [jebar. hkratni državni prvak in večkratni zmagovalec SOL v veteranski kategoriji. Leta 1998 se je zaratli organizacijskih in formalnih razlogov, sekcija orientacije izlo čila iz okvira društva Partizan in deluje kot samostojno društvo Škofjeloški orienta cijski klub. ki se nadalje krepi in je v letu 2000 najbolj uspešen orientacijski klub \ Sloveniji, predvsem zaradi sistematičnega dela s šolsko mladino, ki jim že tretjič zapored prinaša moštveno in posamične zmage s šolskega državnega prvenstva in zastopa Slovenijo na mednarodnem šolskem prvenstvu v Izraelu. Karta :v ali iz vrst mladine. Redno so jih pošiljali na razne tečaje in seminarje predvsem v Mozirje in Ljubljano na Tabor in v Zeleno jamo. 1972 leta so sami organizirali 8-dnevni tečaj, na katerem so se tečajniki seznanili s sestavo vadbene ure z osnovnimi primeri na preskoku, drogu, bradlji, parterju ter rekreativnimi vajami in pripravami na nastope. Seznanili so se tudi z osnovami atletike, športnih iger z žogo. tenisom in smučanjem. Pozornost so posvetili tudi skrbi za zdravstveno nego in pomoči pri poškodbah. Program je bil pester in prijeten, tako da bodo bodoči vodniki pri svojem delu vadeče seznanjali s kar nekaj športnimi panogami. Tečaj so vodili: Domine Bizjak. Majda Bohinc, Andrej Franko, Adolf Gerjol, Julija Jenko, Janez Kalan, Joža Plestenjak in Poldka Štiglic. ko se je pričela uveljavljati aerobika, so v športni dvorani Poden organizirali tečaj aerobike, ki so ga izvajale vaditeljiee iz Ljubljane. V letih od 1968 do 1999 so Članice predpričetkom vadbe. 1999 438 /)I-/AY.XOSI \/'oA7:\/:f, i nm ŠIVA I'AUII/A\ ŠKOF/A I.OKA on n:r.\ i>x<=> n<> I.ICIA IWJ v sekciji delovali naslednji vaditelji: Francka Hajželj. Majda Bcrtoncelj. Majda Bohinc, Bieda Božnar. Romana Čemažar, Nika Čenčič, Sonja Dolinar, Nataša Fajlar. Andrej Franko. Marjan Fujs, Jožica Galičič, Valerija Gros, Nina [mperl, Jana Jelenkovič, Julija Jenko. Marija Justin, Janez Kalan. Nada Križaj. Martina Kumer, Mihaela Malovrh, Gordana Medved, lana Mokorel, Suzana Padežnik, Joža Plestenjak, Petra Kant, Tatjana Kant. Roman Sabolek, Irena Simonič. Irena Štele. Poldka Štiglic, Marija U.šeničnik in Nataša Ziheri. Svojo perspektivo in nadaljnji razvoj vidijo v dodatnih prostorih, ki hi jim omogočili razširitev vadbe še na vse preostale kategorije. Mogoče v novi športni dvo rani na Trati, ki naj bi bila v celoti prilagojena potrebam rekreativne vadbe za vse kategorije od predšolskih otrok clo starejših. Tekaška sekcija Teki imajo v Skofji Loki zelo dolgo tradicijo. O prvih začetkih je v Loških razgledih štev. iS pisal LIrh Kalan. Milan Vodnik pa se spominja, da v letih meti 1960 in l'-)"-*) ni bilo omembe vrednih dogajanj v smučarskih tekih. Nekaj posameznikov pa je tudi v tem obdobju gojilo smučarski tek. Močnejša skupina, ki je bila aktivna le v zimskem času se je zbrala pri Splošnem gradbenem podjetju Tehnik. Delovali so pod vod stvom Gašperja Krajnika in eno zimo okrog leta 1970 pod vodstvom Matevža Kordeža iz Jamnika, ki je tekače opremil s tekaškimi smučni svoje izdelave. Med občani Škofje Loke se je zanimanje za teke pričelo povečavah z začetkom tekaških maratonov. Tekači, ki so bili organizirani v okviru podjetij Tehnik in Gradiš, so se udeleževali tekem na prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« v Dražgošah in vseh maratonov. ki so bili organizirani v Sloveniji. Po letu 1975 je nastalo več močnih ekip. ki so se pričele dokazovati predvsem na sindikalnih tekmah občine Skofja Loka. Res je, da v tej množici tekačev ni bilo vrhunskih tekmovalcev, vendar so bili v letih 1975-1985 po številu in kakovosti kar v vrhu slovenskega rekreativnega tekaškega športa. Začetki organizirane dejavnosti skozi vsa leta segajo v leto 1977, ko je ZTKO Škofja Loka pristopila k republiški akciji »Na teku se dobimo«. Namen te akcije je bil v bistvu Ekipa škofjeloških smučarskih tekačev V uniformah teritorialne obrambe na tekmovanju •Po stezah partizanske Jelovice- v l)ražt>ošab 439 LOŠKI RAZGLEDI i~ priprava smučarjev tekačev na zimsko sezono. Vodja projekta \ Škofji Loki je bila nekdanja smučarska tekačica Milena Kordež. ki je k vadbi pritegnila veliko število bolj ali manj zagrizenih rekreativccv. Vadba je potekala zunaj, če je vreme dopušča lo, sicer pa v telovadnici. Pozimi se je velika večina teh rekreativcev udeleževala smučarskih maratonov, ki so bili prav v tem obdobju v velikem vzponu, (ilecle na to. cla je bilo zanimanje za vadbo zelo veliko, se je aktivnost nadaljevala tudi v pri hodnjih letih, članstvo pa se je stalno povečevalo. S preraščanjem osnovnega name na se je pojavila potreba po resnejši organiziranosti in registraciji. Pokazala se je možnost včlanitve v TVD Partizan in tako je upravni odbor Partizana v januarju 1982 ugodil prošnji in potrdil ustanovitev Tekaške sekcije. Že prva leta je bilo včlanjenih 48 članov, ki so delovali pod vodstvom Janje Stanovnik, Franca Hafnerja. Lojzeta Oblaka. Lojzeta Mraka in Gašperja Krajnika. Prvi predsednik je postal Milan Vodnik, ki ima veliko zaslug za uspešno delo sek cije v prvih letih tako na področju same vadbe kot tudi pri drugih dejavnostih sekcije. Na začetku je imela sekcija okrog SO aktivnih članov, ki so se družili skozi vse leto ter gojili zdravo tekmovalnost in družabnost. V letih, ko so snežne razmere to dopuščale, so člani sekcije pomagali pri pripravi tekaških prog v okolici Škofje Loke. ter pri organizaciji raznih tekmovanj. Nekaj članov sekcije se je v teh letih tudi strokovno usposobilo za poučevanje smučarskega teka. tako. da so organizirali tudi tečaje, ki so bili lepo obiskani. V pomladnem in je senskem času so sodelovali pri organizaciji raznih krosov, kar nekaj let pa so uspešno organizirali Tek ob spomenikih na progi Skorja Loka—Crngrob-Planica—Križna Gora. ki je veljal za zahtevno rekreativno tekmovanje. Veliko spremembo v delu sekcije se začuti v obdobju tako imenovanih suhih zim. ko so izgubili precej starejših članov. Sekcija je izgubila jedro smučarskih tekačev, prišli pa so mlajši tekači, gorski tekači, tudi kolesarji so nabirali moči za svoje pod vige. V tem obdobju sta vodenje sekcije prevzela Janja Stanovnik in Srečo Pirman in organizirala vadbo tako. da je zadostila vsem. To je bilo zelo težko, saj so bili isto časno v telovadnici ženske in moški ocl 1sršroRTMiGA DRVŠTVA PARTUAS SKOF/A LOKA on LETA /965 DO LETA IW> željami in potrebami. Člani so se redno udeleževali množičnih tekaških, kolesarskih in drugih rekreativnih prireditev tako po Gorenjski kot tudi širše po Sloveniji, niso pa redki tudi tisti, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj: lahko se pohvalijo z nekaterimi odmevnimi rezultati, čeprav ti niso najpomembnejši. Naj jih nekaj na štejemo, Smučarske prireditve: Tek po poteh partizanske Jelovice v Dražgošah, Tek po poteh Kokrškega odreda v Dupljah, Bloški teki, Trnovski maraton na Črnem vrhu nad Idrijo. Teki treh dežel, Pokljuški maraton. Pohorski tek mrtvega bataljona. Tek po Logarski dolini, Cerkljanski tek. Tek Staneta Žagarja na Srednji Dobravi. Spominski tek So talcev v Škofji Loki itd. Tekaške prirediti^: Tek treh spomenikov v Škofji Loki. Maraton treh src v Radencih. Tek Osvobodilne fronte v Ljubljani. Tek ob žici okupirane Ljubljane. Partizanski marš trojk v Ljubljani. Tek na Mohor iz Kamne gorice. Lubniški tek. Tek na Udin Boršt. Kranj. Spominski tek štafet v Kranju. Občinsko prvenstvo v krosu Škofja Loka. Pla ninski pohod Pasja ravan-Dražgoše. Tek na Šmarno goro. Tek trmastih Preddvor, Tek \ Dolžanovi soteski Tržič, Tek na Lubnik, Osolnik, Ratitovec, Križno Goro, Triatlon jeklenih Bohinj; triatloni: Kočevje. Straža. Pula; duatloni: Celje. Kamnik, list itd. Pred kakimi petimi leti se je v sekciji začelo upadanje dejavnosti. Kljub prizade vanju, da bi zagotovili mlajši kader, ki bi vnesel v tlelo novo moč in svežino, ki bi našel način, kako ustreči vse bolj zahtevnim rekreativnem, ni bilo nikogar, ki bi se bil pripravljen spoprijeti s tem. Zato je tekaška sekcija februarja 2000 začasno prene hala z delom. Ob pogledu nazaj smo z delom sekcije kljub težavam v zadnjem obdobju lahko zadovoljni. V sekciji je skupaj sodelovalo okrog 300 članov - nekaj je bilo aktivnih skozi celo obdobje, preostali pa krajši čas v različnih obdobjih. Bistvo in glavno poslanstvo dela sekcije pa je bilo nedvoumno doseženo - ljudje so pridobili osnove športne rekreacije in se navadili na redno vadbo, saj se večina od njih redno srečuje na športnih terenih. Upajmo, da se bodo v kratkem našli novi organizatorji tekov, kar bo za občane zelo zanimivo, in tekaško dejavnost ponovno oživeli. Teniška sekcija Sekcija je bila ustanovljena na občnem zboru dne 23. marca 1988, delovala pa je na igriščih za športno dvorano Poden do leta 1990. V tistem obdobju je bil velik razcvet tenisa v Škofji Loki. tako da je bilo vanjo vključenih tudi 130 članov. Najboljših 1 1 je v okviru ZTKO-ja opravilo tečaj vaditeljev tenisa, nakar je sekcija organizirala veliko začetnih in nadaljevalnih tečajev. Vaditelji so bili: Dušan Čarman, Franci Goršek. Pavle Hafner, laro Kalan. Andrej Mulej, Ljubo Osovnikar, Franci Primožič, Kalman Sočak. Franci Stanonik. Boris Strel in Svarun Terpinc. Sekcija je s svojima ekipama nastopala tudi v gorenjski ligi, mnogo članov pa je sodelovalo v občinski sindikalni teniški ligi. Nadalje je sekcija organizirala po 0 teniških turnirjev letno, ki so se jih udeležili tekmovalci tenisa tudi od drugod. Člani sekcije pa so sodelovali na teniških turnirjih v Gorenji vasi. Železnikih. Golniku in Križali. 441 /USA/ A'. I/V,// HI I" Teniška sekcija je razobesila okoli igrišč platna z reklamami delovnih organizacij in tako pridobila dodatna sredstva za dejavnost. Prav tako se je z vsemi močmi tru dila, da bi se na dveh igriščih postavila razsvetljava, vendar ji to žal ni uspelo. Igrišča, na katerih je sekcija delovala, so bila last Srednje družboslov no-jczikov ne šole, gimnazije in v upravljanju Športne dvorane Poden. Ker z vodstvom dvorane niso našli skupnega jezika, kajti za izvajanje svoje dejavnosti bi morali imeti v celoti na razpolago vsaj eno igrišče, je dejavnost sekcije žal po nekaj letih zamrla. Težkoatletska sekcija Začetki segajo v leto 1969, ko so mladi fantje v Dolenčevi baraki ali v Dolenčevih toplicah, kakor so ta prostor imenovali, pričeli dvigati uteži. Pobudniki so bili Miro Mlakar. Milan Štupnikar in Slavko 1'ojkar. bili so fantje, stari IS do 16 let. in imeli so srečo, da so jim Dolenčevi ta objekt za upali v uporabo. Začetki so bili sila skromni, saj niso imeli praktično nič. Rekvizite oziroma razne ročke in stojala so napravili sami. Lepo so skrbeli tudi za objekt in ga vzdrževali z lastnimi sredstvi in s svojim delom, kajti objekt je bil v neposredni bliži ni Sore in jim je voda vsako leto napravila nekaj škode. Ukvarjali so se z dviganjem uteži in bodvbuildingom (oblikovanje telesa), oziroma z atletsko gimnastiko, kakor so to športno zvrst takrat imenovali. S strokovne plati, o načinu treniranja, tek movanjih itd. niso imeli pojma, zato se je Slavko Fojkar v letu 1970 vključil v Težko- atletski klub (TAK) Olimpija Ljubljana. Zlasti mnogo stvari ne le s področja športa se je naučil od prof. Janeza Podobnika. Dvigalci 'LAK Olimpije, so bili ekipno večkratni jugoslovanski prvaki in nekateri tudi rekorderji, zalo se je od njih lahko veliko naučil. V TAK Olimpija je v okviru dvigalskega kluba delovala še sekcija za bodvbuilding. ki jo je vodil Edo Kolar. Kasneje so iz Škofje Loke k Olimpiji odšli dvigalci Miro Mlakar, Peter in Pavel Kalan ter Andrej Jaklič. V sekcijo za bodvbuilding so se vključili Andrej Perko. Matija Krajnik in Jurij Trnove. 442 />/./. ir.vov/ s/'o/,7.V(,. I DRI \T\'A /'.IA7//.1V SAD/ IA UlKA OD1.ETA /965IX > LETA /"'<'< še vedno so trenirali v Dolenčevih toplicah in z leti pridobivali nove člane, tako da so lahko že sestavili svojo ekipo. Vadili so i- do 5-krat tedensko. Vadba je bila sestavljena iz ogrevanja, vadbe tehnike, hitrostne moči. vaj za moč in vaj za spro stitev. Večkrat so bili na skupnih pripravah v Medulinu pri Puli in Poreču. Iz Dolenčevih toplic so se za 2 leti preselili v dvorano kullurnoumelniškcga dru štva (KUD) na Spodnjem trgu, kjer so delovali v nemogočih razmerah, saj je bil KUD v razsulu. za nekaj časa pa še v TVD Partizan na Mestnem trgu. Leta 19N0 so v okviru društva Partizan ustanovili svojo sekcijo. Imeli so že kar dobro tekmovalno ekipo in so v telovadnici društva Partizan na Mestnem trgu orga nizirali nekaj prijateljskih tekem. Povabili so dvigalce Klagenfurt spori kluba iz Celovca in Atletskega spon kluba Ostcrreich iz. Beljaka. Ko je bila zgrajena športna dvorana Podcn so v njej dobili svoje prostore. 7. novi mi prostori in rekviziti se je bistveno izboljšala kvaliteta tlela in rezultati so bili kmalu vidni. V športni dvorani Poden so delovali do leta 1998, ko so se preselili v nove pro store podjetja Fojkar Slavko Spori, kjer imajo \ njih zelo dobre pogoje za tlelo. Usposobili so lasten strokovni kader. Sodniški izpit so opravili: Peter Kalan sta rejši, Drago Markovič. Andrej Perko. Rajko Pire in Primož štajer. Trenerski tečaji so potekali poti okriljem Savcza Jugoslavije za tlizanje legova (S(DT) iz. Beograda. Seminarje so izvajali vodilni strokovnjaki iz Bolgarije. Teh seminarjev se je udeležil Slavko Fojkar. Trener za botlvbuilding je postal Andrej Perko. z njima sla bila še Janez Bobnar in Zdenko Vrbinc, Ekipa se je vključila v ligaški sistem druge zvezne lige zahodna skupina, kjer so nastopali klubi iz. Slovenije in nekaj hrvaških klubov. Leta 1982 in 1983 s<> v tej ligi zmagali in pridobili pravico do sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v prvo jugo slovansko ligo. Na kv alilik.R ijskem turnirju, ki je bil v Beogradu, so meti štirimi ekipa mi osvojili pivo mesto. Leto 1984 je bilo za ekipo, kar se tekmovalnih rezultatov lice, najuspešnejše, saj so v konkurenci devetih klubov osvojili zelo dobro tretje mesto. Tudi kol posamezniki so bili uspešni, saj je najboljši tekmovalec Darko Polanjko že po treh letih treniranja še kot 18-letni mladinec postal članski in mladinski prvak Jugoslavije z. rezultatom 162.S kg v sunku, pa državni rekorder. Tudi drugi posamez- Ekipa. kije leta 1984 osvojila. >'. mesto v Jugoslaviji. \' sn-clini tedanji predsednik Partizana Vili Medved 443 LOŠKI RAZGLEDI r niki so bili zelo uspešni, saj so tekmovalci Slavko Fojkar, Peter Kalan. Darko Polanjko in večkrat nastopili za državno reprezentanco na donavskih pokalih, balkanskih in celo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Za ekipo Partizan - 'I'AS so v prvi ligi nastopali naslednji člani: Borut B< ibnar, Janez Bobnar, Slavko Fojkar. Miha Habicht, Pavle Kalan. Peter Kalan-Smončk. Peter Kalan. Janez Klopčič, Jože Misson. Rajko Pire, Darko Polanjko, Jože Satler, Janez Sušnik. Klemen Trojar in Zdenko Vrbinc. V prvi ligi so nastopili tudi leta 1985, vendar ne več tako uspešno, saj so osvojili osmo mesto, kar je pomenilo izpad iz družbe najboljših. Vzrokov za neuspeh je bilo več. predvsem poškodbe treh ključnih tekmovalcev, pomanjkanje finančnih sredstev in intrigarske igre SJDT. Disciplinska komisija je namreč suspendirala njihovega najboljšega tekmovalca, ker se ni udeležil skupnih priprav reprezentance, ki bi jih morala financirati sekcija, ta pa denarja ni imela. Finance so bile stalen problem. Sekcijo so vodili tekmovalci, ki jim ni uspelo zago toviti sredstev za nemoteno delovanje. Nekaj sredstev je prispevala takratna TTKS, nekaj pokrovitelji, nekaj so jih zaslužili z raznimi akcijami, kot je bila organizacija plesa itd. Vendar je bilo vse skupaj odločno premalo za normalno delovanje sekcije. Na tekmovanja so potovali z vlakom in kombijem. Ta potovanja in namestitve v hotelih, predvsem po Jugoslaviji, so bile poglavje zase. saj velikokrat niso vedeli, ali bodo zaradi raznih prigod in nezgod pravočasno prispeli v kraj. kamor so bili namenjeni. Po letu 1986 so se le posamezniki udeleževali republiških turnirjev v dviganju uteži. Klub krizi je sekcija delovala dalje in v svojih vrstah združevala od 2<> do 30 članov. Po letu 1986 je tekmovalna vnema precej zamrla, vse do leta 1990. ko je bilo v Domžalah prvič organizirano tekmovanje v triatlonu moči. Triatlon moči je disci plina, ki obsega 3 načine dvigovanja: dvigovanje iz počepa, dvigovanje tezno leže in vlečenje uteži s tal. Tekmovalec ima pri vsakem načinu dviga tri poizkuse. Upošteva 444 DEJ A \ :X< >ST ŠPORTXEGA DRI VI 1 /MA77ZIV ŠKOF/A LOKA OD LETA lrij glede na težo. Na tem tekmovanju sta uspešno nastopala predstavnika iz Škofje Loke. Primož Stajer je osvojil med dvajsetimi tekmovalci četrto. Slavko Fojkar pa prvo mesto. Vsako leto je bilo v Sloveniji po raznih centrih organiziranih nekaj tekmovanj. V dvorani Poden so člani sekcije organizirali štiri državna prvenstva. Ponavadi so os vojili v raznih težinskih kategorijah po več državnih naslovov, vsakič pa SO postavili vrsto državnih rekordov. l\spo.sobili so lastni strokovni kader. Sodniške izpite L ka tegorije so opravili: Drago Markov ič. Andrej Perko. I rban Peternelj in Andrej Pod na r. Trener je Slavko Fojkar. Leta 1993 je bila ustanovljena Zveza za triatlon moči Slovenije, ki združuje vsa središča te športne zvrsti v naši državi. K ustanovitvi zveze so veliko doprinesli l.očani. saj so bili glavni pobudniki. Na ta način so prišli do državnih finančnih sred stev in v okviru zveze se lahko udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Sekretar zveze je član sekcije Primož. Stajer. Člani sekcije so se v okviru zveze udeležili tekmovanj za Donavski pokal. \a Češ kem leta 1996 s<> nastopili: Roben Nastran, Primož Stajer. in Slavko Fojkar. Leta 1997 je na Donavskem pokalu v Immenstadtu v Nemčiji Tomaž Pcčnik v kategoriji do Si.^ kg osvojil drugo mesto. \ zadnjem času predvsem po preselitvi v nove prostore v Hosto je delo sekcije usmerjeno tekmovalno v triatlon moči. Nova pridobitev pa je tilnes vadba za ženske in moške. Z uveljavitvijo te dejavnosti se je število članov zelo povečalo. Vseh je okrog LtK). Med njimi je lo odličnih tekmovalcev. Njihova dejavnost in program sta vse bolj pestra. Da delajo kvalitetno, je razvidno iz rezultatov. njihov, o pomoč in znanje pa potrebujejo tudi škofjeloški vrhunski šport niki iz drugih športnih panog, ki pri njih vadijo za boljšo telesno pripravljenost. To so odbojkarji, rokometaši, kolesarji, smučarji tekači, karateisti in drugi. Spomini vodilnih funkcionarjev in vrhunskih športnikov Pred objavo spominov, ki so jih napisali še živeči funkcionarji in vrhunski šport niki, želimo predstavili še dva že umrla funkcionarja, ki sta vse svoje življenje posvetila delu v TVD Partizan. V športni dejavnosti sta se udejstv ovala najprej kot telovadca v Sokolu in nadaljevala kol vodnika in funkcionarja v Partizanu. Brez. nju nega prispevka bi bilo delovanje društva osiromašeno. To sta bila: Dominik Bizjak ( 191 1-1976) m Poklka štiglic ( I922-19.S1 ). Kako se spominja očeta kot telovadca, je zelo plastično opisal njegov sin Martin Bizjak. Kako se spominjajo Poldke štiglic. sta opisala Marija Balderman in Andrej Franko. Martin Bizjak - Spomini na očeta Doniincta ( >d sledi mojih najzgodnejših spominov poznam mojega očeta kot v vsem predanega fizkultuiL. Popoldneve je preživljal večinoma v dvorani takratnega TVD Partizan ali društva. kol je sam imel navado reči. Že kol malčka me je pogosto vodil s seboj v dvorano društva na Placu, kjer je potekala raznov rstna fizkultuma' dejavnost. Dvorana je služila med tednom telo vadni dejavnosti, v soboto in nedeljo pa za kinopredstav c. Spredaj je bil neke vrste gledališki 445 /os*'/ ii\/.i,inn r i >der s filmskim platni mi. zadaj pa dvignjeni i >der /a gledalce. V mali dvorani so bili telovadni pripomočki in velika slika \ olju kol alegorija športa. Spominjam se telovadne vrste malčkov, ki jih je imela vaditeljica Mirna, skoraj legenda loške ti/kulture. Domine je imel vrsto dečkov, ki jim je p<> navadi komandiral / gromkim glasom, da je odmevalo po v^ej dvorani: mirno, učečim korakom-, -na desno ravnajs- in temu podobno. Včasih še doma ni mogel i/ svoje kože in je ravno tako komandiral nam otrokom, malo /a lici. malo zares. V vrsti je bila vojaška disciplina in mov žastcga in počasnega obračanja ni mogel trpeti. Ker sem bil še majhen, sem bolj i >d daleč vpijal vase v H1 I O dogajanje, a še od takrat poznam večino takratnih loških telovadcev in telovadk društva-, ki so sedaj že krepko čez Abrahama. Spominjam se jih kol prijaznih drznih mladih ljudi, ki sem jih občudoval predvsem pri atraktivnih preskokih visoko preko telovadnih orodij. Dekleta so izvajala razni' vaje s kiji in obroči z eleganco, ki mi je še danes v spominu Vse je potekalo z energično de javnostjo. Ko ji' bilo v vadbeni vrsti ene vaji- konec, so si- pognali po velike rjavi' usnjem blazine in jih na mah namestili za naslednjo vajo. Včasih so me vzeli medse in nekoč smo se šli z nekoliko večjimi fanti ravbarje in ž.mdarje ali nekaj podobnega od kobile do Starega gradu. Vse je šlo z bliskovito naglici > in si > me mi irali večinoma nositi in v leči s seboj, ker sem bil še majhen in bolj štorast. Pri vajah nj orodjih ji' Domine komentiral vajo / živimi gestami, od katerih se še posebej spominjam njegovega značilnega ponazarjanja /giba z roko. ko je z iztegnjeno dlanjo in ener gičnim zgibom roke v komolcu kazal, kako si- je treba odpreti pri izvajanju zgiba na bradlji. Izvajalca je znal kar pošteno -speglati-. če se ni obračal po njegovih napotkih. Oče me je seveda že kol cicibana vključil v dejavnost iclovadnega društva, verjetno s lihi mi upi. da bom kdaj zakoračil po njegovih stopinjah. Potem je kmalu sledil pivi nastop na svečani -akademiji . kjer je bila prikazana lizkulturna dejavnost društva. To je bila veličastna prireditev, kjer je na zadnjem odru igrala loška -plehmuzika koračnici-, po katerih so telo vadne vrste prikorakale v veliko dvorano, da prikažejo svoje vaje. Kot piv a ji' prikorakala vrsta nas najmlajših v belih majicah in modrih kialkih hlačah. V vrsti sem čakal na svoj preval, po katerem sem moral strumno odročiti. kot me je oče že doma pripravljal za nastop. Domine je bil eden glavnih organizatorjev akademije in je bil ves v delovnem elementu že več icdnov prid akademijo, tudi doma. Doma je bila atmosfera takrat v stanju povečanega adrenalina, kol bi se reklo danes, Po službi je Domine v naglici pojedel in že ga ni bilo več do poznega večera. Pripravljal je telovadce na nastop in organizacijo akademije. Pri prostih vajah zanj ni bilo dovolj, da je telovadec izvedel vajo tehnično brezhibno, am pak tudi na visokem estetskem nivoju. Pri izvedbi vaje je zahteval, da gibi izžarevajo moškost in odločnost. Danes, ko stvari presojam na zrelejši osnovi, se mi zdi. da zanj telovadba ni pomenila le nabiranje fizične moči. ampak prej nekako estetsko skladnost gibov telesa. Da je bilo njegovo nagnjenje do telovadbe tudi odraz estetskih lezenj, se da razbrati iz večplastno sti njegove osebnosti. Ko je še hodil v šolo. ga je njegov učitelj Horvat, ki se ga je večkrat spomnil v najinih pogovorih, cenil kol dobrega recitalorja. Tudi mene je za moj prvi nastop v javnosti naučil recitirati Zupančičevo pesem Kovaška, katero sem moral izvesti z. vsemi retoričnimi poudarki in dikcijo. Skušnje sem opravljal doma v kuhinji pred domačim avditori jem. Moral sem stopiti na stol in odrecitirati tako. kot si je on zamislil. Veliko me je vodil s se boj po loških hribih in od takrat poznam skoraj vse steze do Sv. Ožbolta iz Hrastniške in 446 l)l:IA\'M>S'l šfUNTSB.A DNI s VI. I l'AHIl/.A\ ŠKOF/.-! LOKA UD LETA /905 1)1) LI.1A !')')<) Bodoljske grape, kjer je imel tudi svoj gobarski -rajon-. Ce sva našla kakega lepega jurčka, g.i je precej časa glasno in ljubeče občudoval m si ga ogledoval od vseh strani, šele potem ga je odtrgal. Rekel bi. da so bile gmajne in steze po hribih \ loški okolici njegova velika ljubezen. ki jo je precej prenesel tudi name. \ endar pa mi je najbolj ostal v spominu njegov zdrav smisel /a humor, ki je mogoče nekaj najdragocenejšega, kar je imel. še sedaj mi včasih skozi misel preleti kaka njegova domislica, ob kateri se skoraj na glas zasmejem Njegov tip humorja ni izrabljal cenenih in vulgarnih izrazo\ ZLI trenutne učinke na prisotne, razpoznav no pa je i idražal pristni kleni in odporni duh ljudi iz loškega področja, ki mu je tuja cmeravost za \ saki i figo in vzdihovanje v vsaki zagati. Vedno je bil zraven, kjer je kazalo, da -bo to en velik hec». znal pa je tudi zabavati kakršnokoli družbo. Domine je našel fizkulturo kol medij, kjer se je lahko izživel njegov kreativni duh. /al se ne spi imnim več dobro OIKII ibja. ki > je še sam izvajal tek iv a dne elemente na orodjih. Spomnim pa se še nekoliko njegovi- vaje na krogih na telovadišču v Puštalu, zlasti svojskega seskoka z dokaj atraktivnim pristankom v žaganju, ki ga je verjetno naštudiral po svoje. Kna njegovih zadnjih telovadnih sestav, ki jo je izpeljal od zamisli do izvedbe, je biki vaja z okvirji. Pri tem sem bil nekoliko udeležen tudi jaz. Priča sem bil nastanku vaje na množici idejnih skic. narisanih na vseh mogočih papirjih, kjer je bil načrtan scenarij s formacijami te lovadcev za vsako delno vajo posebej, z variantami konstrukcije lesenih okvirjev, ki so se sestavljali po načinu lego kock v različna telovadna orodja. Lahko rečeni, da je bil tudi avtor glasbene spremljave, ki sem jo jaz na klavirju izvajal med potekom vaje z okvirji. V ustvarjal nem žaru je Domine naenkrat prišel na dan / zamislijo, da bi jaz kom poni rak glasbeno sprem ljavo in bil še -pianist . Nekaj časa sem ga samo debelo gledal. Res sem nekaj let hodil v glas beno šolo igrat klavir, dokler nisem začel hoditi v gimnazijo, vendar nisem imel kake ambicije niti sposobnosti biti glasbenik za avditorij, kaj šele komponist. Vendar je Domine rekel, tla bo kar on nakazal melodijo zamišljene spremljave: Tiste češplje z. repi boš pa potem že namalal na papir! Mislil je seveda notni zapis spremljave. Tako sva malo z intoniranjem, malo z žviž ganjem prišla do melodije, ki sem jo poskusil posnemati na klavirju. Z nekaj nervoze na moji strani in neučakanosti na njegovi sva družno spravila skupaj spremljavo, ki se je njemu zdela kar v redu. jaz pa nisem ravno ponosen na raven mojega komponiranja . niti na mojo vlogo -pianista pri spremljavi. Vendar se je vaja z. okvirji v splošnem kolikor toliko posrečila in se je kar nekajkrat izvajala ob različnih telovadnih nastopih. Nekoč sam nisem mogel nastopiti kot -pianist-, zali i naj bi spremljavo po mojem notnem zapisu igral pianist 1'rinčič. Ko mi je oče lo omenil, me je stisnilo v želodcu, k sreči nikoli nisem zvedel, kaj si je 1'rinčič mislil o tej moji skladateljski stvaritvi. Seveda je oče tudi okvirje izdelal lastnoročno, saj se je bil izučil za mizarja pri Kržaju.šu Se potem, ko je bil v službi v Jelovici, je večkrat šel popoldan lišlarit v delavnico k »Boštekeljnu«, kjer so bili izdelani tudi okvirji za vajo. Seveda sem bil priča tudi skoraj v sem fazam izdelave okvirjev. Kot se spominjam, je vajo z okvirji komentiral tudi telovadni trener Boris Gregorka, ki jo je menda ocenil dokaj ugodno. /.Lito je bil Domine na svojo vajo v splošnem še dolgo časa upra vičeno ponosen, jaz pa se kar nekako nerad spomnim mojih glasbenih »dosežkov pri njej, čeprav je on bolj naklonjeno gledal na glasbeni del vaje kot jaz. Izrekel sicer ni kake v zvezde povzdigujoče ocene, kot je ni imel nikoli navade izrekati, pač pa, da je bilo bolje, kot če bi on •na liter pa na trahtar špilak Sicer pa si upam trdili, da je Domine verjetno imel precejšnje telesnov zgojne pedagoške sposobnosti. čeprav v tej smeri ni imel nobene formalne izobrazbe, ko sem nekoč v šestem Lili sedmem razredu v polletju prinesel dvojko iz telovadbe, se mu je zdelo to le preveč ZUHILI- lo, zato me jo precej resno vzel v roke. ker je bilo naše stanovanje na Spodnjem trgu dokaj 447 LOŠKI RAZGLEDI -i~ veliko in so vrata vodila i/ sobe v sobo. sva pol stanovanja spremenila v priročno telovadnico. Ob njegovi asistenci sem moral delati preskoke čez stol s prevalom, premete in dmge telo vadne elemente, včasih nevarno blizu omare ali posteljne stranice. Ob stene sobe in po tleh sva naložila naslonjala s kavča, odeje in blazine s postelj in podobno opremo. Po nekaj dneh trde vadbe je ugotovil, da vendar nisem čisto -lesen-, meni pa se je v tistih dneh kar nekako -odprlo«. Ne bi mogel reči. da sem od šolskih telovadnih učiteljev na katerikoli stopnji dobil toliko, kot takrat. V gimnaziji sem se kdaj pri tiri telovadbe na orodju v živo spomnil kako je Domine nakazal energično izvedbo zgiba z roko ob obveznem -ck-ck! takoo!!-. Z leti so stvari zašle v manj prijazno smer in skupnih trenutkov je bilo vedno manj. Kadar je bila po televiziji orodna telovadba, pa je bilo zanimivo posedeti z njim in poslušati njegove svojske komentarje ob zavzetem sledenju vaji na kakem orodju. Verjetno zato še danes s po sebnim užitkom gledam nastope v orodni telovadbi, ker mi je to samo od sebe ostalo po očetu Dominetu. -Ko greš po klancu navzgor, zraven tudi malo steči,- mi je včasih dejal. To sem si nezavedno privzgojil in tudi počel še tja v zrela leta. Čeprav sem si' nekdaj imel za antišportnika po naravi-, so mi rekreativni športi tja v zrela leta pomenili bistveno sestavino življenja in mi to pomenijo tudi še sedaj v letih po Abrahamu. Verjetno mi je tudi ta odnos do športa, ki se je v meni razvil nekoliko kasneje, ostal po njem. Poldka Štiglic Izhajala je iz zelo revne družine, kar je bilo takrat pogost pojav. Mojo telovadno pot je Poldka štiglic začela pri Sokolu, kjer je bilo kol lepo dekle zel< i priljubljena. Tako s svojo zu nanjostjo, s prisrčnim nastopom kot obvladovanjem telovadnih veščin je tako očarala starosto škofjeloških Sokolov Franca Dolenca, da ji je po nastopu prinesel celo košaro dobrot. Prav gotovo zato. ker je vedel, kako težko se njena družina preživlja. Kot telovadka je bila Poldka udeleženka v sesokolskega zleta v Pragi. Bila je ena od treh telovadk. ki so bile v Škofji I.oki izbrane za nastopanje.Zelo srečna in očarana se je v racala (.lo mov z nastopa ob dnevu mladosti pred Titom v Beogradu. Imela je srečo, da je kol vodnica kolone nastopala prav pred Titovo tribuno, nekaj metrov od njega. Tako si ga je dodobra na- gledala. Ker ga je zelo spoštovala, je po nastopu jokala od sreče in vsem pripovedovala, kako je lep. Po končani tekmovalni karieri je pričela v Partizanu delovati kot vodnica. Kar 30 let je cicibanom in predšolskim otrokom nudila svojo pomoč pri osvajanju pivih korakov na te lovadnem področju. Na otroke je imela neverjeten vpliv. Bila jim je druga mati in tako so se otroci obnašali do nje. Na telovadnih akademijah in letnih nastopili je bila sposobna sama ob vladovati večjo skupino 30 in več otrok, kar ni uspevalo nikomur drugemu. Vsi so jo prosili: -Poldka pomagaj še nam!- Tu ji je prav gotovo prišla najbolj prav njena druga ljubezen, igralstvo, saj je bila v svojem ča su najbolj priljubljena igralka škofjeloškega gledališča. Koliko smeha je iz.vala s svojimi nastopi na Partizanov ih taborjenjih, bi vedeli povedati tisti, ki so bili zraven pri zabavnih točkah. Tudi na njen račun. Brez nje si nt bilo mogoče zamisliti Partizanov ih pustnih veselic in maškarad. kjer je s svojim značajem in raz posajenostjo držala pokonci družbo celo noč do rane zore. Že leta 19-44 je postala načelnica društva in to funkcijo opravljala 3 leta. V letih ll)_() do 1978 je bila tajnica društva in je svojo novo zadolžitev opravljala vestno, kakor vse. kar je delala dotlej. 448 DE/A VAUS7 V/OA7V/',.! /')<> Saška Benedičič-Tomat Leta 1988. ko sem pričela / organizacijo aerobike \ ŠD Partizan, še nisem vedela, v kaj se podajam. Nisem vedela, da bo to dolga zveza, da mi bo krojila življenje in se morda nikoli ne bo končala. Pričela sem kol vaditeljica aerobike in jaz/, baleta. V svojih kolegih v društvu sem imela vzornike glede prijetnega, prijateljskega in poštenega strokovnega dela v rekreaciji. Začela sem verjetno, tako kot vsi vaditelji, iz veselja in polna energije. Mogoče sem imela srečo. Bila sem prva. ki sem začela z organizacijo aerobike v Skofji Loki. Tako je bilo na začetku res potrebno veliko energije in volje, nato pa sem nadaljevala z aerobičnim izobraževanjem. Leta 1995 sem na Fakulteti za šport v Ljubljani končala trenersko smer za aerobiko in fitnes. 1996 pa sem se izobraževala v Ameriki. V naslednjih letih smo iz ene skupine aerobike naredili več skupin. Leta 1995 sem odprla fitnes center v Skofji Loki. Seveda brez pomoči dobrih vaditelja in prijateljic ne bi šlo. Največjo potrditev dobrega dela pa dajejo članici.', ki obiskujejo aerobiko v ŠD Partizan že H) let in se še vedno zabavajo z nami. Vesela sem. da smo po tako dolgem času dela \ rekreaciji še vedno polni idej in energije. Mlajši dobivamo spodbudo o dobri usmerjenosti od starejših kolegov, prav tako pa je njim \ zadovoljstvo, da se delo. ki je temeljilo na odrekanjih in požrtvovalnosti, nadaljuje. Veliko delamo z mladimi kadri, vaditelji in trenerji, ki v naše delo prinašajo nove ideje. Rezultati so vidni. Članstvo kljub številnim novim klubom in društvom ne upada in smo med redkimi v Skofji Loki. ki se ukvarjamo / rekreacijo starejših občanov in predšolskih otrok. Tudi kot predsednica želim s pomočjo članov Izvršnega odbora šl) Partizan razširiti dejav nost otrok in mladine ter ponudbo za starejše. Delamo tudi z. invalidi in tu smo še posebno veseli vsakega njihovega napredka in veselja. Zavedamo se. tla za to potrebujemo strokoven in delaven kadei. Zato ohranjamo prijateljsko vzdušje med vsemi člani šl) Partizan. Matija Beričič Baseball klub Mihol je deloval v okviru TVD Partizan od ustanovitve leta 19/•/. H VOS7 $PORT\t-5 IX) LETA l'i'i'i stično telovadnico, ki bi služila gimnastiki, akrobatiki, plesu itd., da bi lahko dejavnosti za otroke še širili. Kajti gimnastika, talna telovadba, osnovna motorika še vedno ostajajo osnova /a vse športe. Majda Bohinc V društvo Partizan sem se včlanila kot ll-letna deklica. Moja prva vodnica je bila Mirni Balderman. bila je stroga, vendar pravična in dobra. Vedno nam je znala pomagali, če smo bile v težav Lih. Y društvu smo bili kol ena družina, zato je bil Partizan moj drugi dom. V času aktivnega delovanja v orodni telovadbi v Partizanu sem doživela in videla veliko lepega. Tekmovali smo po Gorenjski, Sloveniji in Jugoslaviji, še dobro se spominjam kako smo bili veseli, ko smo zvedeli, da bomo šli v Beograd na zlel Partizana ( 1959), kjer smo nastopali za Titov rojstni dan - Dan mladosti«. V Beo grad smo se peljali z vlakom, to je bilo posebno doživetje, lam so vse nastopajoče nastanili po šolah. Izpraznili so učilnice, nanosih slamo, na kateri smo ležali, hrano pa so nam vozili vojaki. Pred nastopom smo se pripravljali na stadionu Crvene zvezde, nastop pa smo imeli na polnem stadionu JIA. Nastop v Beogradu je bilo zame veliko doživetje. Po končanem aktivnem tekmovanju v orodni telovadbi sem nekaj let igrala košarko. Pogoji za igranje so bili slabi, saj smo igrali na igrišču v Puštalu na -lesu, in to v vsakem vremenu. ker dvorane za igranje ni bilo. Igrale smo le po Gorenjski. Moja prva trenerja pri košarki sta bila Miloš Mitič in Peter Kafol. Tudi let igranja košarke se rada spominjam. Po končani tekmovalni karieri v društvu Partizan delani, kot vodnica ženske telovadbe že 32 let. V piv ih letih od 1968-1981 sem vodila predšolske otroke, pionirke, mladinke in članice. V tem obdobju nismo tekmovali, prirejali pa smo akademije, nastope v telovadnici, igrišču v Puštalu in v Gorenji vasi. Od leta 1981 vodim samo še žensko rekreacijo. Zelo sem zadovoljna, da prihaja k rekreaciji vsako leto več žensk, njihova starost je od 25 do "0 let. Problem imamo zaradi pomanjkanja prostorov /,\ rekreacijo. Vesela sem. da smo tudi ženske prišle do spoznanja, da je koristno, predvsem pa zdravo, da se ukvarjamo s športom. Z redno vadbo vzdržujemo konclicijo. gibljivost, pri vadbi pa se spoznavamo in sklepamo nova prijateljstva. Šport mi je v življenju veliko pomenil in tako bo tudi ostalo, dokler mi bo dopuščalo zdrav je, Sonja Dolinar Kar ne moreni verjeti, da sem bila blagajničarka Partizana celih 20 let. Še danes se spom nim, da me je Majda Bohinc, ki je bila takrat moja vaditeljica rekreacije žensk v Partizanu na Mestnem trgu, povabila k sodelovanju. Odločitev ni bila težka, saj sem vedela, da gre za stvar, ki ima veliko dobrega. Ko sem se naslednje leta vozila mimo športne dvorane na Podnu in se je že po parkirišču videlo kako športna dvorana živi. sem imela dober občutek, da je pri nje nem uspešnem delovanju tudi drobec mojega dela. Sicer pa moram povedati, da mi je bilo v tem obdobju najtežje sodelovanje s Športno unijo, ko smo bili prisiljeni na vse mogoče načine, največkrat s kompromisi pristajati na spremenjene pogoje vezave sredstev od kupnine doma Partizana na Mestnem trgu. Pri vsaki vezavi smo se 451 /OSA//,'!/(,///)/-/" tolažili, da je mogoče zadnjič in da bo končno mogoče sred siva namensko porabiti. Vendar se je čas gradnje objekta na Trati, odmika! in ni nam preostalo drugega, kot da sredstva se naprej vežemo po vedno slabših pogojih (SUS je bila sopodpisnik pogodb in je vedno prihajala z novimi pogoji in utemeljitvami i. Druga zadeva, ki me je kol finančnico motila, pa je bil kri terij delitve sredstev po klubih, ker je bil vedno premajlien poudarek na množičnosti. Veselilo me je. da smo zaradi zagnanosti vodij naših sek cij kljub pomanjkanjem sredstev naše poslanstvo \ okviru možnosti (tudi prostorskih) zelo dobro izvrševali. V bodoče bo verjetno najbolj pomembno, tla se bo Partizan s svojimi aktivnostmi prilagajal modernim usmeritvam rekreacije, ter da bo težil k temu. da bo -mašil luknje- za tiste, ki ne najdejo prostora v klubih in drugih aktivnostih telesne vadbe. Finančniki pa se bodo morali, lako kot vedno, še naprej borili za svojo pogačo. Slavko Fojkar Razvoj težkoatletske sekcije je zelo povezan z mojo športno potjo. Kot sem že v sestavku omenil sem z. resnejšim delom pričel, ko smo leta 1969 pridobili prostore v nekdanji Dolenčevi baraki, oziroma kopališču ob reki Selški Sori v Podlubniku. še pred leni sem Iri leta treniral doma. Za dviganje uteži me je navdušil moj mladostni prijatelj in sosed Marjan Trdina, ki mi je tudi pomagal [iri izdelavi rekvizitov za treninge. Začetki so bili skromni, saj takrat ni bilo na voljo ne potrebne opreme, niti strokovne literature. I.e volje je bilo v izobilju. Kot pravi pregovor, kjer je volja, je tudi pot, in tako sem rešil tudi te probleme. Osnovnega znanja v dviganju leži sem se naučil pri prol. Janezu Podobniku, ki je bil tre ner pri Olimpiji v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom sem skokovito napredoval v rezultatu in sem na svojem drugem tekmovanju, to je bilo mladinsko držav no prvenstvi ijugoslav i je v Beo gradu, zasedel drugo mesto v kategoriji do -S kg telesne teže. I.eta 19_š sem postal mladinski državni prvak v kategoriji do 82,5 kg. Zaradi nesoglasij v Olimpiji smo šli vsak svojo pot in sem nekaj sezon nastopal za ekipo iz Domžal. Sodeloval sem na posamičnih in ekipnih tek movanjih po Sloveniji in Jugoslaviji. Na posamičnih državnih prvenstvih sem se uvrščal med prve tri. Prvak Slovenije sem bil več kot desetkrat. Imel sem tudi tri nastope za reprezentanco Jugoslavije. I.eta 1981 sem nastopil na evropskem in sve tovnem prvenstvu v dviganju uteži v l.illu v Franciji. Za reprezentanco Slovenije sem imel na turnirjih Alpe Adria naj več nastopov ( 12), med njimi tudi tri zmagovalne. Počasi smo v naši baraki pripravljali svojo ekipo, katere trener sem bil sam. I.eta 19~S sem diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in pridobljeno znanje mi je ve liko pomagalo pri mojem delu. Leta 1979 smo se priključili društvu Partizan, ki je s pridobitvijo novih kadrov dobilo v n< >v ični zagon. V društvu smo bili zelo aktivni in smo p< ileg nase tekmovalne dejavnosti organizirali več odmevnih [rim skih akcij za občane škofje loke. štiri leta sem bil v društvu Palizan predsednik strokovnega odbora. 452 DE/A\;\OS'1 ŠPORTXH(;A nm vvv.-i i:\iKA OPLETA I(X>*> DO LETA i'>'><> Za ekipo Partizana sem v dviganju uteži nastopal do leta 1985, Moj najboljši rezultat je bil 125 kg v potegu in 165 kg v sunku \ kategoriji do S2.5 kg. /. leti so prišle tudi poškodbe, zato sem se odločil nadaljevati v bolj umirjeni športni zvrsti, to je v triatlonu moči. Tudi tu sem bil tekmovalno in trenersko uspešen, saj sem bil štirikrat prvak Slovenije. Sam sem postavil vrsto rekordov in ostal pri rezultatu 250 kg v počepu. 160 kg v tezno leže in 25o kg v vlečenju od tal v kategoriji do 90 kg. Ponosen sem tudi na moje tek movalce, saj tudi oni dosegajo vse boljše rezultate in rekorde. Ob tem. s kakšnimi prostorskimi težavami smo se vseskozi ubadali v preteklosti, sem si vedno želel, da bil dobili prostore, v katerih bi imeli možnosti za treninge. Priložnost, tla to dosežemo, se je pokazala ob gradnji hiše. Odločno sem se lotil dela in ob hiši zgradil manjšo telovadnico v izmeri 170 m . opremljeno z napravami za fitnes, aerobno vadbo in utežmi. Andrej Franko To, da je Partizan 1965 leta prenehal delovati, me je osebno prizadelo. V zadnjih letih delovanja Partizana tudi sam nisem bil aktiven, zato sem se čutil krivega za tako stanje. Sklenil sem. da moramo nično stanje spremeniti in delo Partizana ponovno oživiti. Kljub temu da so v tistih letih pričela po šolah delovati ŠSD, da je delovalo kar nekaj klubov, je bila črna luknja posebej na področju predšolskih otrok, mladine, ki si je želela le sproščene netekmovalne vadbe, in starejših. Tako sem v letu 1908 zbral okrog sebe nekaj somiš ljenikov in v težkih prostorskih in materialnih razmerah smo spet pričeli z vadbo. Vesel sem. da se je iz skromnih pričelkov v 32 letih razvilo društvo, ki s svojo široko paleto dejavnosti predstavlja velik del športnih aktivnosti v občini škofja Poka. Sam sem v društvu kljub ~l letom aktiven še danes. Prav v letošnjem letu sem si zadal na logo, da oživim telovadbo za člane, stare nad dO let. saj čutim,tla še nismo za staro šaro in tla se bo ob dobri fizični pripravljenosti še dolgo slišalo o nas. Vlado Justin V tlelo IO TV1) Partizana sem se vključil kot predstavnik sekcije za rekreacijo invalidov. Lokostrelstvo sem spoznal leta 1989 ob zaključku sezone, ko so imeli predstavitev še malo znanih športov. Takratni vodja lokostrelske sekcije je bil Lojze Mrak. Ko pa se je Lojze začel leta 1993 pripravljati na reprezentančne nastope v disciplini arrovvheatl. sem krmilo sekcije prevzel jaz. Takrat je bilo v sekciji le sedem članov. Zatlal sem si nalogo, naše članstvo povečati, izboljšati pogoje za treninge in si po možnosti ure diti svoje letno strelišče. Da bi vse to dosegli, je bilo treba to zvrst športa predstaviti širšemu krogu prebivalstva., kar nam je sčasoma tudi uspelo. Nekaj let po odhodu JLA iz. loške vojašnice smo našli zelo primeren prostor za letno strelišče na Kamnilniku. Takoj sem stopil v stik s predstavniki Občine Škofja Loka. ki nam je dala dovoljenje, nato pa sem nadaljeval pogovore z Ministrstvom za obrambo RS, enota Kranj. Že po nekaj tetinih smo dobili v podpis pogodbo. Sklenjena je bila za nedoločen čas in 453 (iftk'1 RAZtiLEDl t velja še danes. Vojska je imela ta prostor za smetišče. Za ureditev je bilo treba veliko prosto voljnega dela. Z deli, ki smo jih opravili, smo pridobili zelo lep teren za poljsko lokostrelstvo. Za končno ureditev strelišča je bilo treba prepeljati veliko materiala. Takrat sem bil avtopre- voznik in sem za ureditev' strelišča opravil precej brezplačnih voženj. Sedaj imamo najboljše strelišče v Sloveniji, saj nas pohvali vsakdo, ki nas pride obiskat. Ker sem leta 199S zbolel in ne smem opravljati svojega poklica, sem ves prosti čas posvetil lokostrelski sekciji. Se vedno vodim sekcijo, poleg tega pa urejujem strelišče in okolico, popravljam tarče in pripravim vse potrebne) za organizacijo tekmovanj, ki jih prirejamo. Toda brez pomoči preostalih članov mi vse t< > ne bi uspevali i. Tako jaz kakor vsi drugi člani naše sekcije imamo veliko željo, da bi nam občina odstopila kletne prostore v nekdanji vojašnici (del, kjer se načrtuje knjižnica). Tam bi si uredili dvorano za zimske treninge, suho skladišče za naš material, ki ne sme biti na vlagi, klubski prostor in primerno delavnico za popravilo tarč. lokov in drugih stvari. Marko Kostič V teh nekaj stavkih bom opisal svoj pogled na karate ter par dogodkov, ki so zaznamovali mojo športno pol v tej zanimiv i panogi Na karate osebno gledam kol na šport visoke stopnje telesne skladnosti, s poudarkom na samokontroli, visoki disciplini, psihični in fizični pripravljenosti ter veliki samo zavesti Karale ni zgolj staromodna borilna veščina, ampak se vse bolj razvija kol zelo dinamičen in zahteven šport. Pri športnem karateju. predvsem pri tekmovalnem načinu, je velik poudarek na psihični pripravljenosti, hitri moči. veliki zbranosti, poznavanju laktike in seveda ustrezni telesni pripravljenosti. Boriti se do zmage, pripada športu - tudi karateju. Najvažnejša zahteva pri športnem karateju je. da ne smemo nasprotniku povzročiti nobene poškodbe. Udarci se morajo lik pred ciljem zaustaviti. kar je zelo težko, ker pravila tekmovanja vrednotijo samo tehnike, ki so izvedene močno in so pod nadzorom. Pravočasno zaustavljanje moči udarca je važen del karateja. ki poleg druge ga ušiv arja njegovo veščino. Številne karatejske tehnike, ki se težko nadzirajo, so v športnem karateju prepovedane. Neprestano ponavljanje najosnovnješih tehnik karateja zahteva močno disciplino. Mnoge prevara ravno ta princip karateja. Zaradi neprestanega ponavljanja praktičnega znanja vaj in gibov, ki delujejo enostavno, jih veliko odneha z. vadbo karateja. Vendar pa ti gibi nikakor niso tako enostavni. Veliko truda, potrpežljivosti, samozavesti in želje po zmagi je potrebnih za doseganje dobrega rezulata. Treniranje telesa in duha, velika disciplina in vztrajnost ti s časom izoblikujejo osebnost in ti pomagajo v življenju. Sam sem se s karatejem začel ukvarjali že precej zgodaj v osnovni šoli. Zanj me je navdušil oče, ki mi je tudi več let stal ob strani in me spodbujal. V pionirskem obdobju sem se uspešno udeleževal večinoma gorenjskih tekmovanj, pri štirinajstih letih pa sem opravil izpit za črni pas. Svoj pivi državni naslov v športnih borbah sem osvojil pri kadetih in sicer prav na državnem prvenstvu v Skofji Loki. Sledila so nastopanja v mladinski konkurenci, kjer sem z uvrstitvijo v reprezentanco Slovenije dosegel svoj vrh ter različna odličja tako na državnem kol na mednarodnem nivoju. V tem obdobju sem nekaj časa treniral in nastopal kot član klu ba \VKSA (akademija za karale) iz Maribora, kjer sem pod vodstvom selektorja občutno na predoval in pridobil veliko izkušenj. Sedaj tekmujem v članski konkurenci, večino časa pa iS, DEJAVNOST SPORTSECA DRI S/I I EARTIZAS ŠKOEJA ZOAI-I on LETA if IX>LETA !'>'><> posvečam prenašanju znanja in izkušenj mladim in tudi starejšim nadobudnežem. ki se z ve likim zanimanjem vključujejo v šolo karateja športnega društva Partizan. Dogodek, ki mi je v teh petnajstih letih nastopanja najbolj ostal v spominu, je vsekakor osvojeno bronasto odličje na tekmovanju /a svetovni pokal mladincev na Madžarskem, kjer me je opazil selektor mladinske reprezentance in me uvrstil v ožji izbor. Občutki nastopanja pred polno dvorano navijačev, osvojitev kolajne kljub poškodbi, veselje mojega trenerja ter druženje s karateisti vsega sveta mi bodo /a vedno ostali v spominu. Ivan Križnar < )d takrat, ko sem prvič telovadil v društvu Partizan, je minilo 53 let. Bil sem učenec nižje gimnazije v Škofji Loki, stanoval pa v dijaškem domu na steni.njih. Obiskovanje vadbe Ma mi omogočila moj spoštovani učitelj športne vzgo je Franc Kalan in Smilja Gostiša. upravnica dijaškega doma in izvrstna pedagoginja. Bil sem kmečki otrok in zato precej neveden o tem. kaj me čaka v Partizanu. Že prvi dan. bil je četrtek, sem srečal ljudi, za katere sem kmalu ugotovil, da so nosilci dejavnosti društva. Pred vhodom v telovadnico me je ustavil možakar krepke postave, ['ranic š kil j. gospodar in hišnik, in mi z nekaj stavki dal vedeti, tla v domu vladata red in disciplina. Takoj nato me je izročil Dominetu Bizjaku, po glasu in obnašanju sodeč nesporni avtoriteti te hiše. Po telo vadbi pa sem srečal še visoko, zagnano in zanesljivo Mimo Balderman in Adolfa Gerjola, vzrav- nanega in urejenega gospoda, za katerega pa nisem vedel, kaj počne v telovadnici. Kasneje so mi povedali, da je predsednik društva. Kaj predsednik društva dela. pa mi še dolgo po tem ni bilo jasni >. Mislil sem namreč, da vsi. ki smo tam. telovadimo. Leta 1949 sem nadaljeval šolanje v Ljubljani m zato stike s Partizanom za 7 let prekinil. Ko sem se vrnili v Skofjo Loko kot učitelj športne vzgoje na Gimnaziji, me je ponovno potegnilo k Partizanovi telovadbi. Te čase imam večkrat v mislih. Zapisa vredno pa se mi zdi naslednje. Društvo kot celota je vsako leto pripravilo vsaj eno predstavitveno prireditev. Tekmovanja, parade in akademije so pomenile za članstvo in I.očane praznično razpoloženje. Nastopajoči smo pred tem vadili pospešeno. Samodisciplina je bila potrebna na vseh Lirah vadbe. Čeprav je bilo pri delu videti tudi nekaj formalizma, pa lahko rečem, da nosilci posameznih točk niso skrbeli le za mimiko telesa. Vsebina prireditve je bila praviloma vezana na novosti v stroki, zgodovinske dogodke in tradicijo. To pa je pomenilo pozitivno izraznost tistega časa. Leta 1956 je društvo praznovalo 50-letnico telesneivzgojne dejavnosti v Škofji Loki. Na proslavi je govoril Rudolf Horvat, predvojni član Sokola, po vojni pa velik prijatelj telesno- vzgojnega društva Partizan in nosilec naprednih idej za vse nas. Govor je bil navdušujoč, žal pa se spominjam le še naslednjih misli: 'Telovadba naj spremlja človeka na vsej življenski poti. Šport ne sme biti diskriminatorski. Nasprotno, upošteva naj vse ljudi, zlasti mladino. Mladina naj tekmuje, kajti njim in društvu so potrebne zmage. Članom telesnovzgojnega društva Partizan je potrebna skupna energija in zdrav naraščaj-. Najprej je prosto povedal nekaj misli, nato pa prebral napisani govor, na koncu pa še dodal dva ali tri stavke, s katerimi je potrdil vsebino prebranega. Skoraj po vsakem treningu smo člani odšli na -PLAČ (Mestni trg), se nekajkrat sprehodili do Homana in nazaj, če je bila žeja zelo velika, pa zavili še v Krono na pivo. Tudi izven telo vadnice smo gojili prijateljstvo in družabnost. Največkrat se pri tem spomnim na sotelovadca in izvrstna duhoviteža Franceta Pivka in Andreja Franka. Tudi to je bil en del doživljanja Partizana, in to nič manj prijeten kot vse drugo. 455 LOŠKI RAZGLEDI i Na željo dijakov škofjeloške gimnazije smo 1962 ustani »vili š< ilsko športno društvi >. Nekateri telesnokulturni delavci so ustanovitev sprejeli z negodovanjem in jo razumeli kot nasproto vanje in oviro pri razvoju drugih društev in dejavnosti. Zato sta me ugledna funkcionarja Partizana poklicala na precej trd pogovor. Dokazovala sta. da bo šolsko športno društvo ovi ra za razvoj Partizana. Omenjala sta kadrovske probleme in zmanjšanje števila članstva. Na koncu pa me še obremenila z. odgovornostjo za morebitne posledice takšne odločitve. Kmalu nato sem zaradi obvezni isti v družini, študija na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani in men torstva v šolskem športnem društvu za daljši čas prenehal z delom v društvu Partizan. Po nekaj letih je prišlo obdobje, ko so se Partizanu zelo poslabšali pogoji ZLI delo. pa tudi razvojna izvirnost je dosegla najnižjo stopnjo. ZLI krajši čas je prišlo celo do popolnega mirovanja vseh dejavnosti. Danes je Partizan ponovno ugledna športna organizacija povsem uravnotežena s potreba mi javnega interesa. Moje videnje Partizanove izkaznice danes pa je takole: - društvo je eno večjih v občini - množičnost. - vključuje veliko žensk, otrok in mladine. - goji raznovrstne dejavnosti - () različnih sekcij. izvaja gibalno rekreativne in športno-tekmovalne programe dejavnosti. - posamezne sekcije uporabljajo povsem sodobne oblike in metode tlela. - vodstvo zagotavlja sekcijam strokovno samostojnost. - društvo ne deluje politično in je odprto vsem občanom, - funkcionarji so delavni in s svojim organizacijskim in strokovnim delom skrbijo za resni čen ugled in dobro ime društva. Izboljšati pa je možno še: - izobraževanje strokovnih kadrov. - prostorsko utesnjenost. - vključevanje v vadbo novih ciljnih skupin: starejši občani, dojenčki, družine, invalidi, zdravstveno ovirani itd.. - boljše in širše predstavitve dejavnosti. Na novo pa se skonij v vseh društvih in klubih odpira problem socialnih možnosti udej- stvovanja v športu. Na pohodu je namreč revščina, v kateri pa vsi ljudje ne zmorejo pokrivali zahtevanih stroškov, članarina, dodatni prispevki, oprema, prevozi itd. Zato bi ido za tiste člane društva, ki so IILI robu preživetja, potrebne olajšave, kajti ti ljudje so pra\ tako potrebni športnogibalne vzgoje. Naj na koncu tega prispevka zapišem še to. da sem bil aktivni član društva polnih T let. Najprej naraščajnik, nato vaditelj, trener, organizator prireditev, skomi IS let pa še funkcionar v izvršnem odboru. Šport je dobrina že sam po sebi. Morda tudi zato še kar naprej vztrajam. Tone Lebar Po prihodu v Skofjo Loko sem se sredi "0 tih let vključil v sekcijo STV LVD Partizan zaradi rekreacijske vadbe. In kakor koli zame novo bivalno okolje, škofja in Stara Loka, ni bilo pretirano naklonjeno nam •pritepencem . tega v Partizanu nisem nikoli začutil. Povezovala sta ruis potreba in veselje do vadbe in športnega izživljanja. Iskal sem možnost udeležbe na orientacijskih tekmovanjih, aktivnosti, ki sem jo dobro spoz nal in se je aktivno udeleževal med visokošolskim študijem na Češkem. V Sloveniji sem jo našel, a na bistveno nižji tehnični in organizacijski ravni. V Partizanu in delovnem okolju sem našel nekaj prijateljev, ki so se mi v tovrstni aktivnosti z veseljem in uspešno priključili. 456 i)i-:/AV.\<)Si \r()h'-i:\i;(,A i>m vv.i PARIT/. w SKOPJA LOKA OD LETA I VOS DO ur/A I>»>-> Ko je usihala prvotna nosilna dejavnost T\ I) Partizan. ormlna telovadba, sekcije športnih iger in smučanje pa pre rasli v močne samostojne klube, so se iskale nove vsebine delovanja. Bila so to leta različnih množičnih trimskih akcij, ki so imele- namen spodbuditi rekreativno dejavnost najširše po pulacije. Partizan je pri organizaciji in izvedbi le-teh imel ključno vlogo. Zagnano smo sodelovali v njih in jih poma gali organizirali Tako smo tudi uresničili zamisel o trim orientaciji v letih 1979. 1980 in 1981 \ okolici škofje Loke. Trudil sem se. da bi se orientacija razširila kot športna in rekreacijska zvrst, saj se izvaja v naravnem, zdravem okolju. ni finančno zahtevna in za uspeh sta pomembni tako umska kot fizična sestavina ter za ve čino udeležencev lahko predstavlja oddih od vsakodnevnih delovnih naporov. Tako je primer na tudi za tiste, ki nimajo vseh fizičnih predpogojev za vrhunske dosežke v drugih športnih panogah, in za tiste z željami po večjih dosežkih v F.vropi, ki zahtevajo vrhunskega atleta in veliko poznavanje specialne karte na terenu. V tem času so me vključili v K) Partizana ZLI dejavnost orientacije, ki dobi status sekcije in jo UO društva vsestransko podpira, pri akcijah pa pomagajo člani matične sekcije STV. Z akcijami smo nadaljevali 1983 v sodelovanju s trim.skim klubom Sava iz Stražišča in takrat se je začelo tudi -zares ; organizacijo -ta pravih tekem , ki so postale tradicionalne in dopri nesle' kvalitativnemu premiku orientacije na Slovenskem. Razmere so bile takšne, da je bilo treba pogosto improvizirati, posebej z glavnim -rekvizi tom . kartami specialkami, ki jih. v obliki kot smo jih rabili, ni bilo. Takšne, ki bi bile primerne pa so predstavljale -državno tajnost-. Znašli smo se na različne načine, od poenostavljene ream- bulacije (vnos podatkov iz. terena v karto) dosegljivih podlag, pa do kopij osnovne državne karte, ki je bila pogosto odvisna od zvez ali dobre volje ljudi v geodetskih upravah. Moram reči. da so večinoma imeli razumevanje in so nas v okviru možnosti podprli. Hvala jim! še sedaj težko dojemam, kako sem takrat z. nekaj priložnostnimi pomočniki izpeljal tek movanja, za kakršna danes skrbi dobro organiziran štev ilni štab. Kaj bi se zgodilo, če bi zbolel Lili se poškodoval med pripravo tekme na terenu, sto in več udeležencev bi se lahko po pri hodu na prizorišče tekme obrnilo in jezno vrnilo domov, s;ij ni bilo načina, da bi jih vse pravočasno obvestil o odpovedi. Na srečo se je vs;ikič dobro izteklo! Tako smo. čeprav po številu neznatna, postali razpoznavna sekcija v sklopu Partizana. Menim, da je tudi izvolitev za predsednika društva Partizan 1987 bilo priznanje ZLI moje in naše uspešno delo na -ledini orientacije-. Posebej rad se spominjam podpore članov K), ki so s simpatijami spremljali in v okviru možnosti podpirali naše aktivnosti v teh prelomnih časih, pa tudi po tem. ko smo se os amosvojili kot Škofjeloški orientacijski klub Vili Medved Moje delovanje na področju rekreacije, športa in telesne vzgoje sega v čase pred TI. svetov no vojno. Tri leta star sem prebolel otroško paralizo, ki mi je pustila posledice na levi nogi. Moj pokojni oče je verjel, da mi bo dejavnost v športu pomagala premostiti težave. Tako sem veliko hodil, telovadil in masiral nogo. Po končani II. svetovni vojni sem se vključil v T\T) Partizan na Ptuju, kjer sem telovadil na orodju. Na parterju in v preskoku nisem mogel, ker sem imel krajšo nogo. 457 LOŠKI RA7XiiV.IV 47 Meti študijem v Ljubljani sem vadil v TVD Partizan Narodni d< im. Po prihodu v Škofjo Loko leta 1979 me je Marjan Kalamar pregovoril, da sem prevzel mesto predsednika TAl) Parti zana Škofja Loka. Skupaj s sodelavci, člani K), mi je uspelo tlelo društva oživiti in postaviti n^ nove temelje. V društvo, ki je do sedaj imelo le ožjo dejavnost splošne telesne vzgo je, so se pričele vključevati nove in nove sekcije in tako se je dejavnost bolj in bolj sirila. Tako smo že v letu 198] šteli C>50 članov . Posebno pozornost sem posvetil rekreaciji invalidov in starejših občanov. Ponosem sem na delo. ki sem ga v letih predsedi >v anja < »pravil v društvu. To so mi priznali tudi drugi. saj stni prejel več priznani in na koncu koncev bil izvoljen še za predsednika Partizana Slovenije in člana predsedstva Partizana Jugoslavije. Vse življenje sem z veseljem deloval na področju rekreacije, /a to delo mi ni bilo žal truda in časa. še danes v starejših letih redno telovadim, plavam in kolesarim. Vsem starejšim občanom priporočam redno dnevni > rekreaciji i. Vendar ne preiti av ajte in ne vadite preko sv< >- jih sposobnosti. Na komu naj še enkrat rečem: ponosen sem na delo. ki sem ga opravil. Lojze Mrak S športom sem se začel ukvarjati v sedmem razredu osnovne šole v okviru T\ 1) Partizan Gorenja vas. in sicer z. orodno telovadbo in namizmim tenisom. Z orodno telovadbo sem nadaljeval tudi med študijem v Ljubljani in dosegel nekaj lepih uspehov z vrsto Partizan Tabor. Takrat sem bil aktiven tudi kol vodnik telovadnih sekcij v Partizanu Gorenja vas. Nekaj let sem bil tudi predsednik društva. Kljub intenzivnemu ukvarjanju z. različnimi športi v mladih letih pa sem največ uspehov imel in jih še dosegam v lokostrelstvu, s katerim sem se začel ukvarjati po rešitvi stanovanj skega problema in selitvi v Podlubnik leta lš>-.S. Na lokostrelstvo sem mislil že veliko prej. vendar gradnja hiše tega ni dopuščala. Lokostrelstva sta me učila Marjan Podržaj in Rado Cuš v LK Šenčur. Začel stan z olimpijskim stilom in leta 1981 prešel na compound lok. s katerim streljam še danes. Kot trener mi je naj več pomagal "Ioni Moravski iz. Združenih držav Amerike, sicer pa sem brez stalnega trenerja in se učim sam. tako kol večina lokostrelcev v Sloveniji. Pri Partizanu škofja Loka smo orga nizirali Lokostrelsko sekcijo leta 1981. ki sem jo vodil nekaj let. potem pa je to prevzel Vlado Kislin in tako sem se lahko v celoti posvetil tekmovalnemu lokostrelstvu. Meti različnimi disciplinami sem se specializiral za INDOOR dvorana is mi in poljsko lokostrelstvo AH (Hunter-Field). Kot reprezentant sem se udeležil sp Indoor Perpignjam v Franciji 1990. SP AH Maargralen na Nizo zemskem 1992, SP AH Vcrtus v Franciji 1994, SP Al! v Kranj ski Gori v Sloveniji 1996 in FP AL v I.illehammerju 1995. Na SP sem se uvrščal okrog 35 mesta, na evropskem prvenstvu v Lillehammerju 1995 sem se uvrstil v finale z. dvanajstim rezultatom pretltekmovanja in zaključil EP na 1 1 mestu. Velikemu uspehu sem bil po mojem mnenju najbližje na SP v Kranjski Gori leta 1999. vendar se mi je dan pred kva- 458 DKIA \'.\(j\'l VOtfVAAG^ DRI sn.i PARTIZA\ SA'O/7.1 LOKA UDUžIA /905 DO LETA 1999 lifikaeijami zlomil ročaj loka. Da sem bil res dobro pripravljen, se vidi iz tega. da sem drugi dan kvalifikacij (v streljanju na znane razdalje) ustrelil dva kroga več kot poznejši svetovni prvak Jeff Button iz ZDA. s katerim sva bila skupaj v skupini. Med moje večje uspehe uvrščam naslov državnega prvaka AH 1992 (prvi v samostojni Sloveniji) državni rekord AH šSn krogov, ki sern ga držal več let. To poudarjam zato. ker je compound lok v Sloveniji izredno močna in kvalitetna disciplina. Bil sem tudi zmagovalec Alpskega pokala ter enkrat drugi in enkrat tretji. Pavle Oblak Moji prvi koraki v karateju so bili leta 197-1 bolj iz radoved nosti kol pa. da bi lo jemal resno. Vendar pa sem že po nekaj mesecih treniranja začutil, da mi karale pomeni nekaj več kol samo gibanje, fizični napor ali sprostitev. V karateju sem se z leti izoblikoval v verjetno drugo ose bo, ker so vse le stotine ur treninga, odrekanja, discipline in samoobvladovanja pustile posledice tako v moji fizični in duševni pripravljenosti kol v psihomentalnem smislu oblikovanja osebnosti. V veliko veselje mi je, ker sem v teh 2d letih spoznal veliko prijateljev, znancev in zanimivih lju di z vseh delov sveta, s katerimi se še danes družim in slišim. Ponosem sem. da sem izpolnil v karateju svoje osebne cilje, še bolj pa sem ponosen \IA rezultate svojih varovancev, ki sem jim kot trener pomagal do marsikatere odmevne zmage. Te občutke, ko stojiš ob ringu in spremljaš nastope svojih tekmovalcev, je izredno težko opisati. Velikokrat bi najraje kar sam skočil v tekmovalni prostor in nadaljeval ali nastopil namesto njih. Še težje pa mi je bilo ob kakšnih čudnih in pristranskih sodniških odločitvah, ko veš. tla je tvoj tekmovalec boljši, ven dar pa je na komu poražen. Kaj reči tekmovalcu, kako ga potolažiti? Pa vendar se to ob nasled njih uspehih in vztrajnemu delu hitro pozabi. Seveda so bili ZLI lo tudi trenutki, ko bi kimono (japonsko oblačilo s širokimi rokavi, prepasano s širokim pasom) najraje obesil na klin. in še danes ne vem natančno, kaj me je gnalo naprej. Moj cilj je bil tudi prikazati karate kot športno zvrst, ne pa nekaj pretepaškega. kot vidimo v raznih filmih. Mislim, da mi je lo tudi uspelo, saj je našel svoje mesto v marsikateri osnovni šoli v Skofji Lo]d in njeni okolici. Za konec bi dodal, da je to šport kot vsaka druga panoga. Če hočeš kaj doseči, ga je treba vzeti resno. To bo prineslo tudi rezultate. Poleg psihofizične pripravljenosti je najvažnejša samokontrola in samozavest, ki li zelo pomaga prebroditi marsikatere navidez, nerešljive težave v današnjem hudem življenjskem ritmu. Marija Oter Na pobudo Majde Bohinčevc sem bila na seji z dne 26. decembra 1984 imenovana, da s i. januarjem 198S prevzamem tajniške posle v društvu. Imeli so namreč probleme s pisanjem za pisnikov in sploh delom tajništva. Seje so v glavnem potekale v večernem času v športni dvorani Poden. Člani IO so bili veči noma prisotni, saj v vseh H letih samo ena seja ni bila sklepčna. Skoraj na vsaki seji se je obravnavalo finančno poročilo. Vedno je bil problem denar. Precej je bilo razprav o delovan ju sekcij, njihovih problemih, urniku in tekmovalnih dosežkih. Največ sej smo imeli, ko smo se dogovarjali o prodaji Doma Partizana na Mestem trgu. Bila je zelo težka odločitev, saj sami nismo bili s svojimi sredstvi sposobni usposobiti dom za vadbo in tekmovanja, čeprav smo 459 UiSKI RAZGLEDI T ugotavljali, da bi bilo i" za naše društvo zelo koristno. Tako smo za takratne razmere sprejeli najboljšo rešitev in še ved no upamo, da bomo kdaj prišli do lastnih prostorov. \a kratko, kaj je moje delo \ društvu: dvig in pošiljanje pošte, pisanje vabil, zapisnikov sej IO, strokovnega odbora in skupščine, pošiljanje dopisov v okviru društva in izven. Najvee časa. predvsem nočnega - tudi do treh zjutraj sem porabila za izdelavo letnih poročil, na osnovi poročil sekcij. To je zelo obsežno delo. saj poročilo obsega vse sekcije v društvu, njihovo članstvo, kadre, in izobraževanji.-. Zelo obsežna so tekmovanja, rezultati ipd. V letu 1999 in 2000 sem prepisovala gradivo za Loške razglede o naši dejavnosti od leta 1945 do 2000. V prvih letih mojega tajniškega dela. sem vse to delala na pisalnem stroju, ki je bil last društva. Od leta 1991 pa to delam na svojem računalniku. Če se spomnim, koliko več časa je bilo porabljenega pri pisalnem stroju, je danes, če le kaj poznaš delo z računalnikom, to delo igrača. V tem časti so v okviru društva potekale večje akcije, pri katerih sem sodelovala: pred stavitev naših sekcij na Podnu (z Rebičem sva pobirala vstopnino), srečanje s Partizanom Tržič (po odbojki v zelo majhni dvorani smo dobili kranjske klobase), srečanje društev Partizan na Gorenjskem, povezano s tekmovanji v odbojki, namiznem tenisu (Tržič. Jesenice in školja Loka). Med največjimi in najbolj odmevnimi akcijami, ki jih je društvo organiziralo, so bili akademija in tekmovanja ob 90-letnici telovadbe in spona v Skorji Loki. Spomnim se. kako smo v soboto dopoldne pripravljali vabila na občini. Delo se je zelo zavleklo, saj so nam spro ti nosili vabila iz tiskarne, mi pa smo na roko pisali naslove. Pri sami akademiji pa sem bila zadolžena za sprejem gostov. Kljub temu da sem jih veliko poznala, tako tekmovalce koi športne delavce, saj vsa leta redno hodim na vse tekme (rokomet, košarka, odbojka, nogomet ipd.), in da poznam večino članstva Partizana, sem tu spoznala precej starih sokolov in partizanov cev. Presenečena sem bila, kako so z veseljem ogledovali res dobro pripravljeno akademijo. Prav tako jo je zelo pohvalno ocenil profesor Drago Ulaga, s katerim smo skupaj sedeli. /a konec sezone imamo vedno kaj družabnega in »tekmovalnega . Tako se spomnim, da sem se učila streljati z lokom v Pevnem. Spomnim se orientacijskega pohoda na Križni Gori. kjer sem po karti videla, kam moram iti, saj sem teren do potankosti poznala. Tako je bila naša skupina prva do zadnje točke, kjer sem zgrešila, ker nisem brala karte, temveč hodila po spominu iz karte. Tako da smo zaradi iskanja zadnje točke pristali na predzadnjem mestu. Moje delo v društvu ni honorirano. vendar pa smo imeli v prvih letih dogovorjeno v društvu, tla se lahko zastonj udeležujemo vadbe vseh sekcij. V teh letih sem imela zagotovljeno brez plačno vadbo pri STA' ženske, kjer sem zelo rada imela vaje na orodjih, predvsem pa odbojko in aerobiko, kjer zelo uživam pri skupini Korenine, tako pri gibanju kot pri zelo pristnih in zabavnih medsebojnih odnosih. Moram reči. da sem imela v vseh letih zelo dober občutek, da smo člani IO društva zelo dobro medsebojno sodelovali in se trudili, da bi s svojim delom pripomogli k boljšemu raz voju društva. Mislim, da so predsedniki društva vsak po svojim močeh pripomogli oziroma nas s svojim zgledom tudi zelo dobro vodili. Gotovo so bili tudi porazi, ki pa so se hitro pozabili. Nikdar mi ni bilo žal. da sem lo delo sprejela, in ga še sedaj z veseljem opravljam. V mojem življenju je imel šport veliko vlogo in želim si. tla bi enako pomenil vsakemu človeku. Predvsem naj vadbo obiskujejo otroci in se z njo ukvarjajo do pozne starosti. 460 l)l-:/A\\(nl s/'oA'/:v/f,.l DRI STIH I'ART1/.A.\ SKOFJA 11 )KA OD LETA 7965 IX > 11 TA 1999 Darko Polanjko Moja športna pol se je pričela leta 1980. ko so me v dvo rano za dviganje uteži na Podnu pripeljali prijatelji. Močni prijazni fantje, ki so z, veliko lahkoto dvigali težke kvihte . so me tako pritegnili, da sem se jim pridružil. In na koncu koncev sem ugotovil, da sem kar precejšen talent. S trdim treningom sem hitro napredoval in že na svoji prvi resni preizkušnji v kategoriji do 00 kg osvojil 2. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v Skofjj Loki. Tega tek movanja se spominjam takole. Naključje je hotelo, da sva v isti kategoriji nastopila skupaj z. že v Jugoslaviji uveljav ljenim mladincem Markom 1 rankarjem iz Celja. Na tehtanju sem bil 200 gramov težji od Marka. Po prvi disciplini poteg sva oba dvignila ~š kg. V sunku- sva oba pričela s H",5 kg in oba zaključila pri 9",l kg. Spet sva si bila enaka. Tako je o prvem mestu odločala najina telesna teža. Zaradi tistih 200 gramov sem osvojil 2. mesto, kar pa je bil zame velikanski uspeh. Z doseženim rezultatom sem presenetil tudi svojega trenerja Slavka Fojkarja. saj sem do takrat na treningih daleč zaostajal za na tekmi doseženim rezultatom. Ta uspeh mi je bil spodbuda ZLI nadaljnje treniranje, še boli sem se posvetil vadbi in zato na tekmovanjih nizal uspeh za uspehom. Bil sem trikratni mladinski prvak in še kot mladinec dvakratni državni prvak. Največ sem dosegel v kategoriji do 67.5 kg. saj imam v potegu rezultat 12S kg in v sunku 102.š kg. Borut Rebič Če malo obrnem misli nazaj, lahko ugotovim, da sem v TVD Partizanu aktiven že zelo dolgo. Kar 8 let sem opravljal funkcijo predsednika strokovnega odbora. -I leta pa sem bil predsednik Partizana. V vsem tem obdobju sem do obisli spoznal problematiko dela društva, ki ga zaradi razno likosti interesov ni bilo lahko voditi. Društvo z. vsemi svojimi sekeijami in ea. 900 člani je bilo zelo velika delov na organizacija-, kjer so interesi vsake sek cije popolnoma različni. Razumljivo je. da vsak hoče iz skup ne blagajne zase' iztržili čim več. In prav v to. kako pravično v sklatiti z vloženim delom in doseženimi rezultati razdeliti skromna finančna sredstva, je bilo vloženega veliko truda, tako strokovnega in izvršnega odbora društva in ne nazad nje tudi mojega. Z leti smo smo na področju financ pripravili zelo natančne kriterije delitve sredstev in preko njih v veliki meri zadovoljili interese vseh sekcij v društvu. Kot pravi star pregovor: »V slogi je moč . tako za delovanje društva lahko rečem, tla smo uspevali zato. ker smo bili povezani, ker smo pomagali drug drugemu. Sekcija, ki se tega ni držala, je hitro prenehala z delom in razpadla. Skupni interesi so nas povezovali v mnogih točkah. Ena otl njih je bila tudi usoda doma Partizan na Mestcm trgu. Tudi 461 LOŠKI RAZGLEDI C mene osebno vežejo nanj lepi spomini. V njem sem teli »vadil še kot učenec in študent in \ njem sem se odločil, da bo moja življenjska usoda povezana s športom. To željo sem uresničil in danes sem učitelj športne vzgoje na OŠ Cvetka Golarja na Trati. Zraven pa sem še rokometni trener prve ekipe rokometnega kluba Termo iz Škofje Loke. V vsem mojem delu \ društvu smo doživljali vzpone in padce. Vedno sem se veselil lepih rezultatov, ki so jih dosegali težkoatleti. karateisti. lokostrelci in drugi. Rad bi pozabil na dogodke nekaj let nazaj, ko si je naš dom n.\ Mestnem trgu popolnoma neopravičeno prilastila Športna unija Slovenije, /a dom niso prispevali nič. niso ga vzdrževali, zaradi neživljenjskega zaki ina pa so kar naenkrat p< istali njegovi lastniki in nas ob prodaji opet- najstili za lepe denarje. Z njimi smo vodili pravo vojno, da smo končno le dobili večji delež denarja, ki ga name ravamo vložiti v n< >v e prostore. Pri tem primeru sodim, da snu > imeli premajhne > pom< >č Občine Škofja Loka. Občina bi s svojimi pravnimi strokovnjaki morala storiti več za zaščito interesa društva Partizan in preko njega svojih občanov, še danes bi se lahko kaj naredilo. Saj Športna unija še vedno dobiva naše denarje. Tokrat 20 'n obresti . ki bi še kako prišle prav za delo vanje društva. Ivko Svoljšak Namizni tenis se je v školji Loki igral še pred drugo sve tovno vojno. Med vojno in prva leta po vojni ni bilo pogo jev in je ta dejav nost zamrla. Leta ll)Sl pa se je namizni tenis znova pojavil, in sicer v Skofji Loki. na Trati in v Stari l.< iki. V stari Li iki sni« > se zbrali fantje, rojeni v letih PMi do 1937. Prvo mizo smo zaslužili s p< ibiranjem članarine za Socialistično zvezo delovnega ljud stva, od katere snu > kot plačilo dobili les. iz katerega s« i nam v delovni organizaciji Jelovica naredili pno mizo. Interesentov za igranje namiznega tenisa je bilo zelo ve liko. Igrali smo v dvoranici Doma slepih v stari Loki. Ko je kapetan Radovič. ki je skrbel za šport v kasarni videl koliko nas je in kakšno veselje imamo za igranje namiznega tenisa, nam je iz. kasarne poklonil še eno mizo. Večina igralcev namiznega tenisa je hodila tudi k splošni telesni vzgoji v 'IYD Partizan in tako je padla ideja, da se vključimo v TVD Partizan škofja Loka. kar smo tudi uresničili leta 1955. S članstvom v TVD Partizanu so se nam izboljšale materialne razmere in smo se lahko pričeli udeleževati tekmovanj v Sloveniji. Namizni tenis je doživel v teh letih izredno popularnost. Slovenija je bila v namiznem tenesu vodilna v Jugoslaviji. Imel pa je tudi zelo visoko mesto v svetovnem merilu. Posebno razvit je bil na Gorenjskem, značilno za ta leta ( 1955—1962) je. da si je tekme ogledalo veliko število gledalcev. Finančni problemi so se rešili z. vstopom v TVD Partizan, niso pa se rešile razmere za vadbo, saj smo še vedno igrali le na 2 mizah v predprostoru pred staro kinodvorano in še to le v časti, ko ni bilo predstav. Kljub temu pa nam je uspelo sestaviti še pionirsko ekipo. V tem času (1955-1962) se je ekipi TVD Partizan Škofja Loka uspelo 2-krat uvrstiti med pivih osem ekip v Sloveniji, pa tudi v posamičnih kategorijah smo dosegali lepe rezultate. Leta 1962 je bil skoraj celoten upravni odbor, ki smo ga v glavnem sestavljali študentje, vpoklican v vojsko, in tako je tudi namizni tenis v okviru TVD Partizana zamrl, ni pa zamrlo igranje namiznega tenisa v Skorji Loki. 462 DEIA I ~\( )tf s/'( iA7 V/o. I DRI S7'i:-1 PARJUAS ŠKOF/A I < >KA nI) IMA 1965 DO LETA !'>•>') Z izgradnjo športne dvorane Poden so bili dani pogoji, da se namizni tenis v okviru TVD Partizan ponovno oživi. Pričelo se je sistematično delo z mladimi, za kar ima največ zaslug kino Kani. Ni pa namizni tenis le tekmovalni šport, ampak je tudi zelo primerna oblika rekreacije za stare in mlade, zato vabim vse. da se nam pridružite. Milan Vodnik Vsak izmed nas ima takšne ali drugačne spomine na mla dostna leta. Poleg gora. ki so me že vse od mladosti zelo privlačile, sem leta 19~3 zašel tudi med smučarje tekače. Največ zaslug je imel sodelavec in prijatelj FrancJezeršek. ki je bil takrat član tekaške ekipe pri Splošnem gradbenem pod jetju Tehnik. Duhovni vodja je bil žal že pokojni Gašper Krajnik in starosta Anton Mani. Takrat smo se pripravljali le za športne igre gradbincev, običajno le nekaj dni. Kljub skromnim pripravam so bile igre na kar zavidljivi ravni. Matevž Kordež z [amnika nam je izdelal smuči pod imenom Jelovica sprint". Elan tedaj še ni izdeloval tekaških smuči. Že na mojih prvih zimskih igrah gradbincev sem dosegel kar dober rezultat, ki mi je bil v veliko spodbudo za naprej. Po letu l')-n se je tek na smučeh pri nas začel hitro širiti. Pojavili so se množični teki in že pni Trnovski maraton je leta 19~-i privabil 563 udeležencev. Naslednje leto se je pridružil Bloški tek. kasneje pa so sledili še drugi maratoni in tudi udeležba je skokovito naraščala. To so bila lepa leta. ki se jih vsi maratonci radi spominjamo. Ko se srečamo, se predvsem radi nasmejemo ob smešnih dogodkih, ki jih ni bilo malo i packi, salte, pretrgane hlače, mastne kletvice ob množičnih padcih ...). Tudi sam sem doživel marsikaj. < )pisal bom dogodek s prve ga Bloškega teka. ko nam je odjuga lik pred zdajci pobrala sneg s prog. Že omenjena skupina tekmovalcev iz SGP Tehnik, ki ta čas ni izpustila nobene tovrstne tekme, je s kombijem 2. mar ca 19" ocl.šla proti Novi vasi na Blokah. Med potjo smo temeljito premleli vso našo znanost o mažah. ki bodo lega dne najbolj -prijele . in seveda tudi o taktiki, ki jo bomo uporabili, da bomo lahko kasneje odnesli s seboj čim več kolajn. Toda bliže ko smo bili Bloški planoti, manj je bilo snega. Organizatorji so se svoji in naši zagnanosti primerno hitro odločili, da tek vseeno bo. če ne na smučeh pa po suliem. Le skrajšali so ga na l^ km in _ km (trimska proga). Zbralo se' je I l tekmovalk in 260 tekmovalcev. Le nekaj maratoncev je imelo športne copate, ostali pa smo bili v navadnih čevljih in škomjih. Takrat nas to sploh ni motilo. Progo so v obliki os- mice na hitro strasirali po makadamski in blatni cesti okoli Nove vasi. Proge seveda nismo poz nali, za ogled pa tudi ni bilo časa. Vsak je pač tekel, kot je vedel in znal. Sam sem se poizkušal držati vodeče skupine. VeČina ni vedela, da bo večjemu krogu sledil še manjši krog. Menili so. da bodo vsak čas na cilju. Ko so ugotovili, da se proga nadaljuje, je motivacija padla. Velik del skupine je pričel zaostajati. Ni se jim več uspelo priključiti. Meni je nekako uspelo ostati z. na jboljšimi in dosegel sem Ki. mesto z zaostankom le 4,41 min. za zmagovalcem Janezom Kavčičem iz. Dražgoš in Zdrav kom Erženom, ki sta dosegla čas 49, 3H min. Skofjeločani smo v svojih kategorijah dosegli naslednje rezultate: 61. mesto - Anton Mam 27. mesto - Gašper Krajnik 21, mesto - Acli Kristan 20. mesto -Jože Šubic i. mesto - Milan Vodnik 2. mesto - Minka Vodnik 463 LOŠKIRAZCLETH i~ Do tu je bilo vse lepo in prav. Po končanem teku smo se v kombiju preoblekli in uredili. Ko pa smo se nato odpravljali na zasluženo malico, so se pokazale posledice slabe priprav ljenosti in opremljenosti. Ko smo sestopali s kombiju. smo skoraj -počepali po tleh. Mišice na nogah so bile trde in boleče. Začudeno smo opazovali drug drugega in se seveda zabavali in do solz nasmejali. Najbolj so trpeli tisti, ki so morali v prvih dneh naslednjega tedna v službi tekati po stopnicah gor in dol. Marsikdo je prakticiral kar s hojo \ rikvere. Kasnejših maratonov smo se udeleževali že tako množično, da smo se vedno vozili z avtobusom. Bili smo dobra tekaška ekipa in ob povratku zabavna družba. To so bila zares lepa leta. Ko bi se vsaj še kdaj ponovila! Viri: Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja loka. Arhiv športnega društva ITN "D) Partizan školja Loka Arhiv Zavoda /.A spon Skorja Loka. ()sebni arhiv Sonje I )i ilinar škofja Loka. Pričevanja: Marija iialderman. Andrej franku in Vili Medved. Spomini vodilnih funkcionarjev in vrhunskih športnikov (originale hranijo avtorji spominov >. 464