182. itev. Peifsilna platana v gotovini. M UubSlani, v soboto 13. avguste 1821 Posamezna štev. K 1-60« Lel® W. IBisaaacaMHaat Jahala rasen ssedeij is« prasKlkea vsak dan ©b 1®. seri «3©|seSstaS!. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise franidrati in podpisati, siccr se iib n® priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2'—„ Pri večjem naročilu popust. fiS^gSB33®SE25aSS Jt Glasilo Iygoii®¥. s®cllain®-d@m©krafiine strank©. leieffOKSka it. 312. Naročnina: Po pošti a!i z dostavljanjem na dom za eeio icto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesce K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za iist so poštnine proste. Upravništvo e v L ubljani, Frančiškanska uiica 5t." , Oeite1 s'>*3 tiskarna. Kdo bo resi! delavstvo? Stare stranke obljubujejo ljudstvu vse mogoče dobrote in pomoči. One imajo neštete »dobre ljudi«, ki bodo storili čudeže za ljudstvo. Le sociiaiisti nimajo takih dobrotnikov med sabo. Ako kandidira socijalist za kakšno zasto])stvo ali javen urad, ne zna obljubiti nič družeča, kakor da bo ravnal po načelih in programu svoje stranke. Pri ljudeh, ki malo in kratko mislijo, je io slabo priporočilo. Kdor Hm veliko obeta, se jim bolj prikupi. Ali če bi se taki ljudje malo potrudili in se vprašali, kako bo posameznik izpolnil svoje velike obljube, bi morali spoznati, da igrajo v loteriji, v kateri se ne more zadeti. Temeljni nauk socijalizma je ta, da ne more biti delavsko ljudstvo rešeno do konca dni. če se ne reši samo. In odtod prihaia največja razlika med socijalistično in vsemi drugimi strankami. Demokrat, republikanec, prohi-bicionist, progresist, nacijonalist, klerikalec prihaja in pravi: »Jaz ljubim ljudstvo. Pomagal Vam bom. Storil Vam bom vsakovrstne dobrote. Rešil Vas bom.« Socijalist pravi: •'Jaz sem posameznik kakor vsak izmed Vas. Jaz nimam več moči kakor človek. Jaz Vas ne morem rešiti. Lahko Vam povem, česar sem se naučil in kar sem spoznal. Rešiti se morate sami. Organizirati se morate, da boste močni. Spoznati morate, odkod prihaja Vaša beda, Vaše trpljenje. Vaše stradanje, negotovost Vašega položaja. Povem Vam, kaj je kapitalizem, kaj delo. kaj izkoriščanje in odkod prihaja. Ampak jaz nisem far. ki za-hetva. da bi mu slepo verjeli. Prepričajte se sami. To ni nemogoče. Citajte časopise; zanimajte se za to. kar se godi po svetu in kar se godi v Vaši delavnici, v .Vaši okolici. Primerjajte svoje življenje z življenjem drugih delavcev. Primerjajte ga z življenjem kapitalistov. Vprašajte se, koliko je vredno Vaše defc) in koliko kapitalistovo, pa koliko dobite Vi in koliko osjane njemu. Potem se pa še vprašajte, 2aka.i .te tako .in zakaj ne more biti v sedanji družbi drugače.« Niti toliko kolikor je črnega za nohtom, ne obljubuje socijalist. AH če bi obliuboval, ne bi bil de-iavski prijatelj, kajti z obljubami bi jiii slepil. Rockefeller je bogat mož in velik gospod. Predsednik Zedinjenih držav je majhna reč v primeri z Jijim. Rockefeller je prepričan o svoji veličini. Ali če kdo misli, da bi mogel bogati, mogočni Rockefeller LISTEK” c.v.-a Harms Heinz Evers: Pajkinja. (Konec.) Za irenotek je bil Pariz močnej-^ kot Clarimonde — — Ah, sedaj komaj še mislim j* to. Sedaj čutim lo svojo ljubezen Y nji tiho. nasladno bojazen, sinii a v tem trenotku me je pre-r la moč. Prebral sem si še enkrat svoj prvi nasledek in sem si zapomnil vsak gibljaj. Nato sem šel spet k oknu. Natanko sem pazil na vse. kar sem delal: nobenega giba ni bilo od tistih, ki sem jih hotel izvršiti. Potem sem se namenih da podrgnem nos s kazalcem. Toda poljubil sem šipo. Bobnati sem hotel no okenske^ podboju, toda le lase sem si pogladil z roko. Bilo je torej Kotovo, da ni Clarimonda delala to, rešiti delavstvo, se zelo moti. S svojim denarjem bi pač temu in onemu Iabko pomagal, da bi si kupil hišo, farmo. novo obleko, avtomobil, klavir. Ampak delavstva je več kakor sto. več kakor tisoč in več kakor milijon posameznikov. In rešitev je nekai druzega kakor pomoč za par tednov ali bodisi za nekoliko let. Danes imam lahko farmo in drugo leto sem lahko berač. Beda delavskega razreda ima globokejše vzroke, lil le če se odpravijo njeni vzroki, mine beda. Če imam v hiši psa, ki grize, bo malo pomagano. ako peljem oSMizene ljudi k zdravniku. Pes bo gilzel druge. Torej iiKwim odpraviti psa. Vzrok delavske bede je kapitalistični sistem. Ako sc star delavec, [ ki je pustil vse svoje moči v tovarnah. pa si ne obeta kapitalist več dosti dobička od njegovega dela, zgrudi na cesti in ga usmiljeni ljudje odpeljejo v bolnišnico, nj s tem rešeno delavstvo. Ce bi bil bogat, bi dal takemu revežu lahko par dinarjev. Ali je s tem rešen delavski razred? Drugi dplavci bodo ostareli in kapitalisti jih bodo, ueporabne, izžete limone, metali na cesto. In kdo me more prisiliti, da mu dam kaj vbogajme? Ce sem dobre volje, sežem v žep; če nočem, ga grdo pogledam, pa grem svojo pot. Dandanes. ko se vozijo premožni ljudje v avtomobilih, pa nimaio niti prilike, da bi .videli take žalostne slučaje. Z miloščino ni nič. Z blagimi srci ni nič. Po svetu je veliko »zjatih duš«, usmiljenih družb, dobrodelnih zavodov. Koliko sc pozna vsa ta dobrodelnost v sedanji brezposelnosti? Niso li velika mesta kljub temu prenapolnjena z ljudmi, ki bi najslabše delo smatrali za boljšo pomoč kakor vso dobrodelnost? In kapitalistični sistem jim ne zna preskrbeti, čeprav moarjo drugod delavci garati tako. da žre tlaka njihovo zdavje, čeprav bi bilo za vse milijone dosti dela. ako bi sc zaposlenim delavcem dovolilo malo več počitka, čeprav imamo na milijone akrov neobdelanih zemljišč, čeprav bi bilo treba vsakovrstnega zboljšanja na železnicah, da bi bil promet boljši, čeprav bi bili koristni novi kanali itd., čeprav bi bilo z eno besedo dela in jela za vse. Kapitalistični sistem ne zna. ne more spraviti reda v to anarhijo. Torej je treba na mesto kapitalizma drug sistem, ki bo znal in mogel urediti vse te zadeve. Zemlja bi lahko redila Se veliko več ljudi«, nego jih živi. Torej je ureditev mogoča. kar sem jaz delal; temveč jaz sem posnemal, kar mi je ona pokazala. In tako hitro sem posnemal, tako bliskovito, da se je zgodilo skoro v isti sekundi, da sem si še sedaj večkrat domišljal, od mene izhajajo vsi ti gibi. Jaz torej, ki sem bil tako ponosen na to, da vplivam na njene misli, jaz sem tisti, ki je popolnoma pod njenim uplivoni. Samo — ta upliv je tako lahek, tako mehak, o, nič ni enakega, kar bj bilo tako dob.ro-dejrjp. Še druge poskuse sem napravil. Dal sem obe roki v žep in sem se trdno odločil, da jih ne premaknem; strmel sem tja k njej. Videl sem, kako je dvignila roko, kako se je namolzla in mi narahlo pretila s kazalcem. Nisem se ganil, Čutil sem, kako se hoče moja desnica dvigniti *z žepa, toda krčevito sem stisnil prste v_ podlogo. Nato počasi, po i celih minutah, so sc prsti vendarle razklenili — in roka je prišla iz že-! pa in se Je visoko dvignila. Zagrozil sem ji s prstom tu se nasmehnil. Bi-. Socijalizem pove. kakšen je njegov sistem, pokazu.ie. da bi se s tem sistemom lahko uvedla pravičnost in kaže tudi pot do cilja. AJi delo osvoboditve morejo izvršiti le tisti, ki so zasužnjeni. Noben posameznik nima te moči; vladajoči kapitalistični razred se pa ne bo lotil tega dela. ker je v sedanjih razmerah popolnoma zadovoljen. Poštenost socijalizma je v tem, da ne zida zlatih gradov v oblakih in da ne obljubuje ljudstvu ničesar, ampak mu pove resnico: C„e hočeš biti rešeno, se moraš samo rešiti. Noben izveličar ne pride i» nebes, da umre zate iti vzame bedo od tebe. Noben velikan ni rojen. ki bi mogel s sv ojo pesi jo zatreti kapitalizem in sneti breme s tvojih ram. Samo moraš raztrgati verige, s katerimi si uklonjeno. Zato pa moraš biti močno, kajti tudi tvoj sovražnik je močan. Tvoja moč je v združitvi, v organizaciji, v znanju. Organiziral se. uči se! Z naukom boš spoznalo svoje sovražnike, svoje razmere, svoje življenje in svojo moč. Spoznalo boš. da je v tvojih rokah delo, naivečja sila sveta, brez katere bi zmrznilo vse življenje na zemlji. Kadar boš to spoznalo, boš vedelo, da si v združitvi neprejnag-ljivo. Kajti kadar imaš to moč. da lahko ustaviš vsa kolesa, se mora izpolniti tvoja volja. Dinarji ne delajo, če ne delajo delavske roke. Vsi cekini sveta ne zmesijo in ne spečejo enega hlebca, ne zgrade ne ene bajte, ne preorjeio ne ene njive, ne spišejo in ne natisnejo ne ene Knjižice. ne sešijejo ne ene srajce, ne ; spravijo niti funta premoga na dan. Delo je močnejše od dinarja. Delo je delavska last. Organizirano cielo je največja sila na svetu. Z organizacijo. z združitvijo se morajo delavci rešiti. E. K. Obratni svetovalci. V včerajšnjem »Slovencu« diči neki dr. J. K. SLS s pavovim perjem. Piše o zakonu o obratnih svetih, ki ga ie nedavno tega sprejela češkoslovaška poslanska zbornica. Zakon, ki uvaja obratne svete, daje delavstvu pravico soodločevanja pr! podletju in zakonito zastopstvo za varovanje delavskih interesov. Dr. J. K. pravi, tla »obratni sveti niso načelo socialdemokratov, ker socialdemokracija hoče razredni boj. Obratno sveto-valstvo sloni na načelu solidarizma med delodajalcem in delojemalcem.« Dalje piše: »V jugoslovanski politični javnosti je Sl. S oziroma HPS najodločnejša zagovornica ideje, da sc produkcija demokratizira. Tako je Jugoslov. klub predlagal 1, da nac! vsemi rudarskimi, prometnimi, industrijskimi in drugimi večjimi gospodarskimi privatnimi, jakekionarskiini, državnimi iv. sr.moMpravnijni podjetji vršijo kontrolo strokovni gospodarski sveti, ki sestoje ne samo od podjetnikov in delavcev, ampak tudi od konzunientov; 2. da se delavstvo v podjetjih udeležuje čistega dobička in uprave podjetja, in 3. da se produktivna podjetja morejo pretvoriti v kolektivno svojino, koje nosilci so zadruge, občine, okraji, pokrajine in država. —M koncu članka pa pristavlja: »Na Nemškem je nastala velika literatura o obratnem sveto-valstvu, in strokovne organizacije prirejajo neprenehoma kurze in šole, da se delavstvo pouči o pravicah, ki jim jih daje zakonodajstvo v obratnih svetovalcih. Tudi češka in češko - nemška socialna javnost je že dosedaj v tečajih in po časopisju pripravljala delavstvo na novi zakon.* l)a so in so bili socialisti tisti, ki le od nekdaj zahtevajo v svojem praktičnem programu uvedbo obratnih svetov, to je vsemu našemu delavstvu predobro znano. Klerikalci pa so, da vzdrže svojo pozicijo, morali radi ali neradi to zalitevo (še pred nedavnim) prevzet' iz programa socialne lo je. kakor bi ne jaz sam vse to delal. temveč tujec, _ ki Ka opazujem. Ne, ne — tako ni bilo.. Jaz, jaz sem to delal — in tujec me je opazoval. Ravnoisti tujec, ki je bil tako močan in ki je hotel odkriti veliko razkritje. Toda ta nisem bil jaz — Jaz — kaj me briga katerokoli razkritje? Jaz sem tji. da storim, kar ona hoče, Clarimonde. ki jo ljubim z najbohotnejšo bojaznijo. Petek. 25. marca. Telefonsko žico sem prerezal. Nimam čisto nobene volje več, da bi se pustil neprenehoma motiti po abotnem komisarju, ravno tedaj, ko prihaia skrivnostna ura. Bog, o bog — zakaj le-to pišem? Niti besedica ni resnična na vsem tem. Tako ie, kakor bi mi nekdo vodil poro. Toda jaz it’•čem — hočem — hočem semkaj napisati, kar je. To je neskončno premagovanje. Toda hočem storiti. Samo še enkrat — to — -- kar hočem, demokracije. Seveda so socialistom obratn: sveti le sredstvo za demokratiziranje narodnega gospodarstva na poti k njegovemu sodalizlranju, dočhn klerikalci mislijo, da je z obratnimi sveti že dosežen cilj socialnega razvaja, cilj, ki ga oni vidijo v ta koz vatli krščanskem solidarizrmi med pou-jetnikoni kapitalistom in delavcem, in da je s tein že konec razrednega boja. Mi pa obratnih svetov za kaj takega še ne sma-t ra m e. Obratni sveti so nam demokratična pat do prevzetja produkcijo v delaivske roke. Pred in med vojno, pa tudi ne po prevratu, klerikalci o obratnih svetih niso vedel), uiti niso hoteli slišati. Dobro je še delavcem v spominu, da je n. pr. naš svoie-časai zastopnik v deželni vladi za. Slove- nijo I. l^ll* predbžil načrt za uvedba obratnih svetovalcev v podjetjih v Sloveniji, pa so meščanske stranke to odklonile in med klerikalci, ki, kakor vidimo, sedaj nastopajo tako, kakor da bi bili oni res »na>. diočnejši zagovorniki ideje, da sc produkcija demokratUira*. aii kak r da bi Hli eni iz'Hid"e!ji onratnk svet.-.v, ni« * bratili sveti našli nobenega zagovornika. Sicer g. dr. J.K. sam sebi pove. — s citiranim koncem svojega članJca —, kdo da je zahteval obratne svete, kdo da je z obširno literaturo in tečaji pripravljal delavstvo na obratne svete: socialisti Ako bj bfla buržoazija v Sloveniji (predvsem klerikalna) imela kaj smisla z-a obratne svete, bi delavstvo v Jugoslaviji bilo že mnogo bližje uresničenju svoje za-liteve po obratnlli svetih, katero zahtevo marljivo goje delavske strokovne organizacije (seveda ne klerikalna JSZ ali pa NSS) že od nekdaj: Če klerikalni dr. J. K. prihaia sedaj s pompozno gesto, da SLS zahteva tudi že obratne svete, nas le veseli, ker vidimo v tem zopet enkrat prav razločno, kako morajo klerikalci capllad vsled sile razvoja za socialističnim programom, dasj moramo pripomniti, da je dr. J. K., v zvezi s snovjo omenjajoč socialno demokracijo, ali slabo poučen ali pa pristranski. Kajti sicer ne bi bil mogel trditi, da so bili čeSki soc. dem. prisiljeni »ugrizniti v kislo jabolko obratnh svetov« in glasovati za njih uvedbo. Češki sodrugi namreč so predloženi zakonski načrt kritizirali vsled njegovo nepopolnosti, ne pa vsled njega samega. Glasovali so za predloženi zakon, dasl je bil nepopoln, ker ga kljub njegove nepopolnosti smatrajo za korak dalje. Če bi bili zoper obratne svd te, bi gotovo ne glasovali za njih uvedbo« Sicer pa, gospodje krščanski sociaicb če pridete morda še kdaj do politične oblasti, priporočamo, da tega, s čemur se danes dlčite, ne pozabite prehitro in radi. Osemurni delavnik jim ne da pokola. Ze dalje časa, kakor smo že večkrat poročali. i)0šjljajo obrtniške zadruge in obrtniški kongresi resolucije in peticije na vlado, da bi se obstoječe socijalne naredbe. zlasti osemurni delavnik kolikor mogoče odpravile. Ravno minule dni so sklicali tudi v Zagrebu tako konferenco, na kateri so .se posvetovali o vseli teh stvareh in sestavili zopet spomenico za ministra za soclialno politiko. Praktični so res ti možje. Ravno sedaj, ko je vlada zaradi znanih komunističnih neumnosti zatvorila in razpustila nekaj strokovnih organizacij, so si mislili, bo reakcijonarna spomenica vplivala in delavstvo se ne bo moglo upreti zahtevam, če se bo minister ujel na naše limanice. Najprej zahtevajo, da se pojem male obrti razširi, ki velja po naredili o osemurnem delavniku v izmeri štirih delavcev in mehaničnega po- Prerezal sem telefonsko žico — — oh — Ker sem moral. — Tukaj stoji napisano, končno! Ker sem moral. motal. Danes zjutraj sva stala pri oknu in Igrala. Najina igra je vsa drugačna od včerajšnje. Ona stori kak gib in jaz se branim tako dolgo, kakor je mogoče. Dokler se končno ne moram udati, brez volje to storim, kar ona hoče. In ne morem povedati, kako neskončno čudovita slast je to, premagan biti, to udajanje v njeno voljo. Igrala sva. In potem, naenkrat, ie vstala, stopila nazaj v sobo. Tako temno ie bilo. da io nisem mogel več videti; kakor bi izginila v te-moti. Toda takoj se ie spet povrnila. v obeh rokah je nosila namizni telefon, tale kakor moj. Smehljajoč se, je sedla na desko pri oknu, vzela nož, nrcrezala žico in ga sjiet odnesla. Pač celo četrt ure sem sc obotavljal. Moj strah je bil večji kot kdaj prej. toda tem slastnejši je bil gona. Gospodje pravijo, da zaradi (e naredbe trpe zlasti sezijski obrt-> niki. stavbeniki, .gradbeniki, krove!, soboslikarji itd. Za te sezijske obrti zahtevajo deseturni delavnik. Tej zahtevi so se pridružili stavbeni podjetniki in inženerska zveza. Svoje zahteve so sprejeli v na-* slednjih točkah: »1. Ministrstvo za socijalno polit tiko se poziva, da iz navedenega razloga in, za povzdigo stavbene delavnosti čimprej spremeni naredbo o osemurnem delavniku, zlasti da se nauravj izjema v stavbenih obrtih, posebno pri zidarjih, tesarjih, sobo-< slikarjih, krovcih ter da se njih de* Iovnik podaljša za dve uri na dan, ker so to sezonske obrti, ki zaradi vremenskih razmer in zimske dobe izgube četrtino delovnega časa. Zato je potrebno, da sc v omenjenih obratih podaljša delavnik od 8 na občutek počasne udaje. In končno sem vzel svoj aparat, prerezal žico: iii >ra postavil spet na mizo. Tako se je zgodilo. — Sedim pri mizi; pil sem čaj, ravnokar ie hlapec odnesel posodo. ] Vprašal sem ga. koliko je ura, ker I moja ura ne gre pravilno. Peta in petnajst minut .ie, peta in petnajst minut — Vem. če sedaj vstanem, bo Cia-* rimonde nekai napravila. Nekaj bo napravila, kar bi moral tudi jaz storiti. Vseeno sem dvignil pogled. Tam stoji In se smehlja. Sedaj — ko bi le mogel pogled odvrniti! — sedaj gre k zastoru. Vzela .ie trak — rdeč je kakor pri mojem oknu. Dela zanko. Obeša trak na kavelj pri okenskem križu. Sedla je in se smehlja. — Ne. to ne morem več strah’ imenovati, kar čutim. To je strašna, daveča groza, ki bi je vendar ne hotel zamenjati za vse na svetu. To je nezaslišno nasilje, in vendar tako Btraa 2, NAPREJ. Ste v. 182. 10 ur. s čifner se pridobi 2400 delavnih ur. 2. Da se pa tudi dvigne čimbolj delavnost v ostalih poklicnih strokah, ter da se omogoči večji zaslužek tudi delavstvu, ter obenem s tem izboljša materijalni položaj enih in drugih, se nai delovni čas v vseh obrtih raztegne od 8 ur na 9 ur na dan. 3. Da se nepreklicno uvede akordno delo. ker se z niim veča produktivnost, a delavski sili daje več prilike za delo po zmožnosti. 4. Da se v vseh obrtnih strokah brez razlike uvede tudi z zakonom osigurana kontrola dela, kakršno imnio v Nemčiji, na Angleškem in drugih naprednih državah. Uvedba take kontrole dela je pod državnim nadzorstvom že zaraditega potrebna. da bo mogel vsak človek brez razlike, ki se bavi s kakršnokoli obrtno stroko, podati dokaz, da nudi odgovarjajočo protivrednost v obliki delovne moči za prejeto in ugotovljeno plačo.« Prav ler>.a ni ta resolucija, ker preiasno pokazuje apetit naših podjetnikov. Daljši delovni čas hočejo imeti: pri zidarjih in sezonskih delavcih 10 ur. pri drugih obrtnih obratih pa 9 ur. To pomeni ukinjenje osemurnega delavnika. In če bi se tem zahtevam ustreglo, potem imajo pravico isto zahtevati tudi indu-strjjci v tovarnah, rudnikih in drugod. Vrliutega zahtevajo delodajalci, da se uvede akordno delo brez ugovora. to se pravi, da se sme akordno delo uvesti s silo. A če to ne pomaga. Lclaj ie treba uvesti zakonito rkon lo dela.« Gospoda ie res naivna. Zakaj to. ali nitnaio oni sami že danes kontrolo nad delom? To je zvijača. Gre jim za to, da sedaj j v eri reakcije potlačijo delavski razred. mu vzamejo osemurni delavnik ter da onemogočijo tekoče delavske borbe. Zahtevajo., da se jim delavstvo izroči na milost in nemilost. Jugoslovanski kapital je mlad; njegov# tendenca je le. kako bi ob nenaravni zaščiti carine in zatiranju delavstva bogato služil, ne da bi izpopolnil svoje obrate tehnično. Gospoda se pa moti, če misli, da se bo delavstvo dalo dalje tako brezvestno izkoriščati. Preveč izkušenj si je nabralo v svetovni vojni. N*, je sile. ki bi potisnila delavstvo na ono stopnjo kakor ie bilo pred desetimi ali dvajsetimi leti. Nobena oblast ne bi' mogla služiti trajno takim pohlepom kapitalistov, niti bi se ne hotela smešiti pred ostalim svetom. In delavci sami bi si poiskali pota obrambe. Osemurni delavnik ni milost kake oblasti, marveč je uspeh trudapolnega delavskega boja. Osemurni delavnik dviga delavca kulturno, je pridobitev, ki služi izpopolnitvi družabnega življenja, od katerega imajo prav mali obrti največ koristi. Vrhstega je uvedba osemurnega dela del mirovne pogodbe, ki pravi, da se mora osemurni delavnik uvesti povsod, kjer še ni uveden. Akciia malih obrtnikov in tudi industrijskih zvez za odpravo pridobljenih delavskih pravic je opomin za delavstvo, da čimprej odpra- vi zaporo strokovnih organizacii. ki so iih nepremišljeni komunistični otroci spravili v sedanji neprijetni položaj. Naloga strokovnih organizacii ie. da najprej varujejo to. kar delavstvo ima, in potem izvojuiejo nove uspehe v svojem trdem boju. Neračim In Francisa. Spisal Artur Crispien. Srčno deianie ie bilo naših francoskih sodrugov. da so povabili k letošnji Jauresovi slavnosti zastopnika nemške neodvisne socijalno demokratične stranke. Srčno dejanje političnega in zgodovinskega pomena. Tako ie postala Jauresova slavru/it v okviru manifestacije za človeške pravice obenem vplivna izjava francoskih sQcijalistov za spravo med francoskim in nemškim ljudstvom. Marcel Sembat je pozdravil nemškega zastopnika ob dolgotrajnem odobravanju šcr.ttisoč v palači du Trocadero zbranih ljudi z zagotovilom, da je francosko ljudstvo prežeto globoke miroljubnosti. »Zlasti prosim našega prijatelja Cri-spiena. da pove v Nemčiji, da žele francoski socijalisti iz vsega srca, da se naroda Francije in Nemčije bratsko zvežeta. In ko Je potem zastopnik nemške neodvisne socijalne-demokraciie nastopil, so se pridružili tisoči francoskih socijaiistov s snovi za hujskanje narodov si preskrbujejo šovinisti obeh dežel med se boi kar na kupe, Ker je tu in tam skoro vse časopisje plačano od gospodujočega razreda, ni čudno, če odmeva po vsem svetu pesem sovraštva jek maščevanja. V širokih plasteh francoskega naroda se zbuja strah, da si bo Nemčija kljub mirovni pogodbi in sploh prej opomogla od vojnih posledic kakor Francija. da potem potegne meč k brit-kemu. krvavemu maščevanju. Pri tem se na trudijo francoski šovinisti zbujati sum, češ. da v Nemčiji delajo vsi razredi in vse stranke za vzpostavitev starega militarizma s svoiim regimentom, ki hoče posab-liati ves svet. Francoski in nemški šovinisti priostrujejo problem razmerja med Ntmčiio in Francijo tako. kakor da ne bi bilo prostora za obe državi v Evropi. Ena mora umreti, da bo mogla draga živeti. Verno qa. da temu ponovnim demonstrativnim pritrje- j ni tako, varnem Sembatovim besedam. Neki j Če bi prisilila Francija Nemčijo šovinist ie skušal kaliti razpolože- , k smrti, bi Francija morala umreti nie ?. žvižgom. Posledica ie bila. da | z njo. Zakaj Francija ne more ži-je šovinist, brez brutalnosti, bil od- i veti in uspevati, brez blagostanja stranjen iz dvorane, manifestacija zborovalcev za pobratirnijo narodov se ie pa ponovila več minut še v večji meri. Evropsko vprašanje ni nazadnje franeosko-nemški problem. Francoski šovinisti zastrupljajo in hujskajo javno mnenie v Franciji po njej služečem časopisju, pri čemer z veseljem izrablja iziave In dekmia vse-nemcev vseh barv. Nemški šovinisti delaio isto v Nemčiji. Agitacijske Nemčije. Če bi hotela Nemčija prej ali slej uničiti Francijo, bi se Nemčija uničila s Franco ji. Zakaj Nemčija ne more živeti in uspevati brez blagostanja Francije. Zmagovalci in premaganci umirajo končno ob zmagi in porazu. Narodi vseh dežel so danes gospodarsko. umetniško, znanstveno, v vsem svojem kulturnem življenju in delovanju tako tesno med seboj zvezani in drug od drugega odvisni, da je usoda ene države odločilnega pomena za usodo drugih držav. Usoda Nemčije, Francije. Avstrije, Rusije ali kake druge evropske države odloča o usodi Evrope. Nasilne rešitve narodnostnih vprašanj v temelju niso nič drugega kot odgo-ditev nerešenih problemov za bodoče čase. Dokler ne bodo v soei-jalizrmi s kapitalizmom premagana vsa narodnostna vprašanja, moramo skušati v vseh teh vprašanjih doseči sporazum med deželami. Sporazum tudi med Francijo in Nemčijo! Tako kličejo francoski so-cijalisti Nemčiji. Čujerno ta klic ljubezni do ljudi in odgovorimo mu. Francoski socijalisti se bore v svoji deželi s preračunano vztrajnostjo proti šovinistom. Našim so-drugom. v Franciji se je že posrečilo yplivati proti kriku po sovraštvu in maščevanju od strani šovinistov na široko javnost in se do gotove meje tudi uveljaviti. To N v Franciji še težje nego v Nemčiji. Pogled na uničena ozemlja, trpljenje in beda ljudi, ki so izgubili ognjišče in dom. še vedno iznova razboli stare rane. Bol. jeza in ogorčenje se zbujajo vedno iznova proti onim. ki so predvsem odgovorni za to. da so rodovitna zemlja in stare kulturne dobrine postale puščava in kupi razvalin. Ni treba biti Francoz, da ga pograbi jeza proti požigalcem, če vidi te kraje. V spravo ie treba vse to popraviti, dobro delo bo to človeštvu. »Srčnost, to je: zakona triumfi-rajoče laži ne smemo trpeti.« Besede. ki jih je nekoč Jaures izgovoril v ogovoru pa mladino, so bile geslo spominske slavnosti. Pogumen boj mednarodnih socijaiistov za spravo med narodi proti narode hujskajočim lažem nacijonalistične buržo-azije. D_an 30. julij 1921. dan Jamesovega slavja, ie postal zgodovinski dan. Prvič do dolgih težkih vojnih letih ie govoril zopet nemški socija-list v Franciji javno in glasno proti vojni in kapitalizmu. Zaman skušajo meščanski hujskaški listi pebuniti proti »borbi«; trdnost sloge, resnoba in veličast-venost prireditve pobija vse nizkotnosti. Francoski komunisti so skušali dejstvo popolnoma zamolčati, da je nemški proletarec v Rarizu izrekel spoštovanje proletarskemu predbo-jevniku Jamesu. »L’ Humanite«, glasilo komunistov, ni prineslo n!tt besedice o Jauresovi slavnosti. Tako malo socijalističnega solidarnostnega čuta ie pri komunistih, da nočejo nrav nič podpirati socijal.isti-čno resnico proti kapitalistični laži. Komunisti so pred nekaj dnevi v majhnem lokalu priredili sestanek v spomin na Jauresa, ki ni bil v nobeni primeri z veličastno umetniško prireditvijo socijaiistov. Le nepoštena in surova metoda agitacije komunistov ie. če ti trdijo, da bi bil Jaures v njihovih vrstah. Jaures boljševiški komunist! Jaures, odločen sovražnik vsega surovega nasilja, zaničevalec brutalnosti, katerega življenje ie bilo ena sama borba za počlovečenje človeštva, kateremu je bil sociializem cilj. ki bo prepoten s fino socialistično kulturo. Jaures. boljševiški komunist! Jaures za teror! Kdor se drzne to trditi, ta onečašča Jauresov spomin. Imenitno in točno ie zavrnil so-drug Lefibre. govornik francoskih strokovnih organizacij, pri Jameso- vi slavnosti nezaslišano trditev ko- čudno nasladno v svoji nepremag- I Ijivi grozovitosti. Lahko bi takoj stekel, da storim to. kar ona hoče. Toda jaz čakam, borim ^e. branim se. Čutim, kako (postaja vedno močnejša z vsako minuto — Tako. sedaj sedim spet tukaj. Hitro sem teke] k oknu in to storil, kar je ona hotela: vzel trak. napravil zanko in obesil na kavelj. in sedaj nočem več dvigniti pogleda. le sem na papir hočem strmeti. Ker vem, kaj bo sedaj storila, če jo spet pogledam —• — sedaj v šesti uri ptpdzadnjega tedenskega dneva. Če io pogledam, moram storili, kar hoče. moram potem---------------- Nočem je pogledati — Sedaj se smeiem — glasno. Ne, ne smejem se, nekaj se smeje v meni. Vem čemu: nad tem: »Jaz nočem — —« Nočem in vendar vem zagotovo, da moram. Moram jo pogledati, moram. moram-----------------in ootem — -- Čakam le, da to trpljenje še bolj podaljšam, da. to je resnica. Te daveče muke, ki so najvišja slast. Pišem. hiSro, hitro, da bi še dalje tukaj sedel, da podaljšam te sekunde bolesti, kj širijo slast moje ljubezni v neskončnost -- — Še bolj, še dalje-------- Zopet strah zopet! Vem. pogledal io bom. vstanem, se obesim: tega se ne b o j i m. O ne — to je krasno. to je neskončna slast. Toda nekaj, še nekaj drugega je tu — kaj pride potem. Ne vem. kaj je — toda prišlo bo. Čisto gotovo bo prišlo, čisto gotovo. Ker sreča mojega trpljenja je tako velika — o čutim, čutim, da ii mora slediti nekaj groznega. Samo ne misliti — Karkoli pisati, karkoli, vseeno kal. Samo hitro, samo ne premišljali — — Moje ime — Rihard Bracquc-tnont, Rihard Bracquemont. Rihard —. — o, ne morem dalje — Rihard Bracgueniont — Rihard Bracque-mont sedaj — sedaj — moram munistov: »Jaures bi bil s komunistu pravijo komunisti. Jaz pa pravim: Vsi bi bili z Jauresom!« Zborovalci sq pritrjevali tem jasnim besedam z byrnim pritrjevanjem. Politični pomen 20._ julija t. 1. tiči v tem. da so si v Parizu javno francoski in nemški socijalisti. ob burnem pritrjevanju tisoče v in ob zavednem nasprotstvu proti kapitalistični vojni in mirovni politiki, prisegli v roko. kljub vsem silam delati za sporazum med Francijo in Nemčijo. Spoznanje, da more vse popravtti le skupno delo proletarcev vseh udeleženih, dežel, se je po- večalo s pobratimstvom francoske-, ga in nemškega naroda. Dunaj-A m-sterdam-Pariz. To so značilne be-sede^ neodvisne politike revolucionarnih socijaiistov proti politiki im-perpalistične entente: Versailles- bpa-London. Delo za sporazum bo trudapolno m bo zahtevalo nentrudnost. Mnogo težkoč bo treba odpraviti. Toda prvi, najtežji korak se ie posrečil, veriga ie pretrgana, prvi vpad napravljen. S tem je predpogoj za uspešno delo sporazuma storjen: soglasje med francoskimi in nemškimi socijalisti. Brzojavi. jo pogledati Rihard Bracque- mont — moram — ne, še bolj------------ Rihard — Rihard Bracque--------------- — Komisar IX. revirja, ki ni dobil na ponoven telefonski poziv nobenega odgovora, je stopil ob šestih in pel minut v Hotel Stevens. Našel je v sobi št. 7 truplo dijaka Riharda Bracciuemonta. na okenskem križu viseče, v ravnpistem položaju kakor njegovi trije predniki. Le obraz je imel drug izraz; bil je od strahovite groze spačen, oči naširoko odprte, so silile iz jamic. Ustne so bile .razprte, močni zobje so se zagrizli drug. v drugega. In med njimi .ie lepela raz^rizena in zmečkana velika črna pajkinja z nenavadnimi vlolčastimi pegami. — Na mizi le ležal medicinčev dnevnik. Komisar ga je prebral in se takoj podal v nasprotno hišo. Tam je ugotovil, da je bilo drugo nadstropje že mesece prazno in od nikogar zasedeno -------- POGAJANJA V VEČINI. LDU. Belgrad, 11. avg. Danes dopoldne so konferlrali delegati radikalnega kluba s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davido-vičem in se sporazumeli z njim glede nekaterih manjših zakonov, katere bo vlada v kratkem uveljavila. Pogajanja so se nato prekinila in se bodo nadaljevala bržkone šele koncem tega meseca. Zagreb, 12. avgusta. »Riječ« poroča In Belsrada: Danes so se sestali radikalni In demokratski delegati radi pogajanj o določitvi delovnega programa. Radikalni delegati so izrazili željo, naj bi se najprej razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z delom narodne skupščine, potem pa so pojasnili svoje n oziranje o zakonu glede samouprave, Invalidov, uradništva, pomoči poljedelcem, zaščite delavcev Itd., katere bi morala sprejeti skupščina. Demokrati so izjavili, da ostanejo prt svojem prejšnjem uaziranj« bi da pristajajo na to, da se sprejmejo tl zakoni. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri. JUGOSLAVIJA IN POMOČ RUSIJI. LDU Belgrad. 12. avgusta. (ZNU) Ministrski predsednik Pašič je povabil patriarha Dimitrija in člane Rdečega križa, da se doseže sporazum glede načina, kako nai bi se pomagalo ruskemu narodu radi razsajajočih bolezni. To vprašanje bo menda rešil ministrski svet. ker se je naša država pridružila mednarodni akciji zveze narodov inJRdečega križa za pomoč Rusiji. V Ženevi je za 22. t. m. sklicana mednarodna konferenca zastopnikov vseh držav, ki se bodo izjavile, da želijo pomagati Rusiji. Gospod Miloš Radosav-hevič. zastopnik jugoslovenskega Rdečega križa, in naš konzul v Ženevi g. Nikola Petrovič bosta menda zastopala našo državo na tej konferenci. Ko bo ta konferenca končana. bo r.aša vlada sklepala o tem. kakšno pomoč bo treba poslati. BARANJA ZA JUGOSLAVIJO. LDU Pečnih, 12. avg. (ZNUJ V znak protesta proti evakuaciji Baranje se te tukaj razglasila generalna. stavka. Po mestu se pomikajo manifestacliski sprevodi, katerih se udeležuje okoli 30.000 meščanov in delavcev, ki protestirajo, da se naše oblasti in vo.iska umikaio iz Baranje. Prebivalstvo se nahaja v največji razburjenosti. 20.000 delavcev je izjavilo, da se bodo do konca in z orožjem v roki borili, da ne pridejo pod madžarsko oblast Pri manifestacijah so se pripetili dva ali trije man jši incidentih ki so iih povzročili iiorthyjevi agenti. BOJI NA ALBANSKI MEJI. Prizren, 12. avg. Pred nekaterimi dnevi se je opazilo zelo živahno gibanje albanskih čet ob vsej naši obmejni črti napram Albaniji, Iz Albanije so na naši strani raz-šhjevali mnogoštevilne proklaunacije v albanščini, v katerih se obrnejo prebivalstvo poživile na vstajo. Prebivalcem svetujejo, naj takoj ubijejo vse plemenske prvake, ki so nam naklonjeni, ki so Izdajalci albanske neodvisnosti ter plačanci sovražne države. VSTAJA MIRIDITOV. Prizren, 12. avg. Po tridnevni borbi so Mlriditi potolkli ostanke vladnih čat na postojanki Zej>a, Tiranska vojska se v popolnem razsulu umika proti Lurji. Po porazu čete albanske vlade hitro izpraznlu-jejo ozemlje Miriditov. SKUPŠČINA AVSTRIJSKIH TRANSPORTNIH DELAVCEV. Dunaj, 12. avg. Na včeraj oivorieni skupščini železniških in transportnih delavcev le govoril predsednik mednarodne federacije transportnih delavcev Robert Williams o nalogah mednarodnih strokovnih organizacij, pri čemer se je zahvalil dunajskemu delavstvu za evoječasno akcijo zoper razmere na Madžarskem te opozarjal akcijo angleških transportnih delav- cev, ko je hotela angleška vlada izkoristiti Poljsko, da bi porazila sovjetsko Rusijo. Ako bi angleška vlada takrat ne odstopila od svojih namer, bi bila izbruhnila revolucija t« Anglija bi bila danes republika. Govornik se je zavzel nato za strnjenje delavstva vseh držav in izrazil željo, da pr-1 de dan, ko bo poleg avstrijske in nemške republike obstajala tudi angleška, in sicer socialistična republika. Na skupščini jc govoril tudi Fimmen, ki se je spominjal lanskega bojkota mednarodne zveze strokovnih organizacij proti Madžarski in se zahvalil avstrijskemu delavstvu za podporo, VRHOVNI SVET SE JE RAZŠEL. Pariz, 12. avg. Včeraj dopoldne konferenci izročeno poročilo komisije izvedencev prihaja, do sklepa, da ic v vsei indu-strljski kotlini 16 nedeljivih pasov, in sicer 10 čisto poljskih in 6 nemških, med njimi okraji Bytom, Katowice, GUvvice, Zabrz > in Krolevvska Huta. Na podlagi tega poročila naj načelniki zavezniških vlad določilo mejuo črto. Lloyd George je predlagal po italijanski delegaciji odobreno razmejitev, ki prisoja Nemčiji Industrijski trikotnik z izjemo malega dela na vzhodu Katow1c, dočim bi Poljaki dobili Kochlovvice, Šim-bark, nemške Czernowice s svojimi rudniki in cinkarnami. Ta po Lloyd Georgu predlagana razmejitvena črta se popolnoma ujema s prvotno črto Percival De Ma-riuis, ki prisoja Poljakom okrožji Rybnik in Pštiuo, ki sta zelo razsežaa, toda zelo produktivna, dočim bi dobili Nemci Bytom. Zabrze, Glivice, Tarnowice, Katowice te Kroie\vsko Huto, industrijska središča, M se dalo zelo lahko Izkoriščati. Angleško Italijanski načrt proučujejo sedal francoski Izvedenci In ga predlože jutri dopoldne ministrskemu svetu. Briand bo nato odgovoril Llcyd Georgu še pred njegovim odhodom v London. Zdi se, da ta odgovor ne bo vseboval kratkomalo sprejetja, ker je od glasov, ki so bili oddani v industrijskem ozemlju, glasovalo za Nemce okrog 280 tisoč, a za Poljake okolo 260 tisoč. Neznatna večina v prid Nemčije nikakor ne nnve upravičevati popolne ali skoro popolne priključitve industrijskega ozemlja Nemčiji. GORNJEŠLEZSKO VPRAŠANJE PREPUŠČENO ZVEZI NARODOV. Pariz, 12. avg. Vrhovni svet je sprejel nastopno odločbo: Vrhovni svet sklent, preden se odloči glede razmejitve med Nemčijo in Poijsko v Gornii Šleziji, da v smislu člena XI § 2 pakta zveze narodov predloži težkoče, ki jih povzroča razmejitev, svetu zveza narodov, katerega naproša, naj mu sporoči svoje uaziranj e o razmejitveni črti, katere imajo ugotoviti zavezniške in pridružene države. Z ozirom na položaj v Gornji Šleziji sc naproša zveza narodov, naj smatra to zadevo za skrajno nujno. Ko je odpotoval Lloyd George, je vrhovni sivet obravnaval vprašanje voinib krivcev in sklenil, da pozove sodne oblasti različnih prizadetih držav, naj se obrnejo na sodne uradnike, ki so prisostvovali pogajanjem v Leipzigu, za predloge o postopanju. Vrhovni svet se bo v soboto bavil z vprašanjem sankcij. LLOYD GEORGE ODPOTOVAL. Pariz, 12. avg. Angleški ministrski predsednik I.!oyd George odpotuje jutri v London. TEORETIZIRANJE O RAZOROŽITVI. Washington, 12. avg. Povabilo razoro-žitvene in pacifistične konference je bilo doslej odposlano AnglHk Franciji, Japonski, Kitajski in Italiji. V smislu besedila povabila spored poganja ne bo omejen, vendar bo zavzemalo prvo mesto pogajanje o razorožitvi na morju. POŽAR NA ORIENTU. Washington, 12. avg. Po poročilih lz Angore je hedžaški kralj napovedal sveto vojno zoper Grke. Ali ste že naročili nKres?“ Cel letnik »Kresa« Vam pošlje upra« va (Ljubljana, Aleksandrova c. 5) zastooii če dobite 10 naročnikov po so K! Delavci, v Vaših domovih naj ne manjka ta krasni, ilustrirani mesečniki Stev. 182, NAPREJ* Sira a 'J, PoHlKne ftill. + Pogaiaisia večine o skupnem delovnem programu. Delegati demokratske in radikalne stranke so se sporazumeli v tem, da je treba najprej v parlamentu rešiti tn-le Vprašanja: 1. budget. 2. zakon o_ samoupravi mest, 3. zakon o invalidih, 4 zakon o uradniški pragmatiki, 5. zakon o zavarovanju delavcev. 6. Zakon za poljedelce in druge. + Radlkalska stranka v Sloveniji, Dr. Niko Ž up a nič ie pred dnevi napovedoval v »Slov. Narodu« ustanovitev radikalske stranke v Sloveniji. Sedaj črtamo v »Samoupravi«, telegram, ki so ga poslali slovenski radikalci svojemu strankarskemu šefu Pašiču. Podpisan }e okrajni odbor radikalne stranke za Kočevje, predsednik dr, šajovič, podpredsednik Benčina. d- Občinske volitve v italijanskih anektiranih ozemljih se bodo vršile v teku prvih šest mesecev po različnih krajevni« potrebah. Odposlanci generalnih civilnih komisarjev in zastopniki Trenta, Gorice, Trsta in Poreča se sestanejo v tej zadevi prihodnji teden. + Kaj nameravajo Italijani? Italijanske čete so zasedle mesto Sotpa, ki leži blizu Smirne v Mali Aziji. Obenem so Italijani zapovedali prebivalcem maloazijskih mest Askenl, Geranta in Donati, naj Jih izpraznijo. + Med komunisti in fašisti v Italiji le prišlo ponovno do težkih krvavih dogodkov. Spopadi so se vršili v Florenci, Piacenzi, Parmi, Cremoni, Spoletl in Rovinj«. -h Italijanski fašisti se cepijo. Skupina, ki pripada poslancu Gran-disu je nezadovoljna z Mussolinijem, ki je sklenil z italijanskimi sodntgi Premirje. To premirje mu ravno oči- tajo in se ga nočejo držati. Faktično poročajo zadnje vesti o ponovnih hudih spopadih ne samo s komunisti. temveč tudi s socialisti. Mussolini pa ima navzlic vsemu veliko skupino fašistov za sabo. + Pod katerimi pogoji so evropske velesile pripravljene, da pomorejo gladu-jočl Rusiji? »Novoje Vremnja« odgovarja na to vprašanje sledeče: V Londonu se sestane posebno »ruska« konferenca, Id se je udeležita tudi Ljenln In Krasta. Pogoji velesil so naslednji: upostava parlamentarizma, izvolitev narodnih predstavnikov; priznanje predrevoluclonarnih dolgov; velesile jamčiio glavnim vodjem ruske revolucije, da ne bodo kaznovani, toda razen Ljentaa in Krasina morajo vsi zapustiti Rusijo. Za slučaj, da Rušila sprejme te pogoje, dobi takoj potrebno pomoč In fmaticielnih sredstev. — Ravno kakor je Judež prodal Kristusa za, 30 srebrnikov, prodaja danes zapadni kapitalizem človeštvo. ■f* Nove socialne komplikacije ua Angleškem? Angleška železničarska organizacija namerava proglasiti splošno stavko, ki bi se imela pričeti že jutri. Vzrok tej stavki je vlada, ki je odredila, da se železničarjem znižajo plače. _____ •j- Japonska le brez teženj. Iz Tokia poročajo od 9. t. m.: Ministrski predsednik je v svoji izjavi pozval japonsko ljudstvo, naj z ozirom na wash!ngtonsko konferenco nastopa mirno In dostojno, naj zasleduie dogodke z vso pazljivostjo in naj se vzdržuje vseh šovinističnih manifestacij. Ministrski predsednik je ponovno poudarjal, da nima Japonska nlkaklh teženj v Sibiriji in da to deželo izprazni člmprej mogoče. Pri izvršitvi tega načrta so lo ovirale zadnje j ispremembe sibirskih razmer. Dnevna kronika. Župansko vprašanje v Ljubljani. [»Jugoslavija« je dementirala vest, da bi bil poslanec Deržič poslan od vodstva NSS k ministru za notranje zadeve, da poizve vzroke o nepo-trditvi g. Peska županom. —- »Slov. Narod« izve. da je NSS sklenila pri zopetnih županskih volitvah ponovno za župana kandidirati g. Peska. »Nairod« pravi, da bi v slučaju, da bi bil g. Pesek iznova izvoljen županom. vlada razpustila občinski odbor in imenovala za Ljubljano vladnega komisarja, potem pa razpisala nove občinskp volitve no novem občinskem volilnem redu. ki bo v parlamentu sprejet še to jesen. Nadomestne volitve za komuni-siične občinske mandate v Ljubljani ss bodo baie vršile dne 20. septembra t. 1. Klerikalci in narodni socija-listi že sedaj lazijo okrog komunističnih volileev. da bi glasovali zanje, in ne za sncijaliste. Lahek odgovor. Liga narodov je zahtevala od naše države, naj poroča, katere ukrepe ie Izvedla v pomoč ruskim beguncem. Naše zunanje ministrstvo bo v sporazumu s komisijo za pomoč ruskim beguncem izdelalo tozadevno poročilo. Ustanovitev novih obrtnih nsdzorni-štev. Do naredbi ministrstva za socialno politiko se ustaove v državi še tri nadzorovalne komisije dela in to v Sarajevem, Tuzli in Banjaluki. Komisarjem zagrebške bolniške blagajne je bil imenovan sodrug Viljem Buk-šeg. Bukšeg je sprejel to mesto z odobre-iijem krajevnega odbora stranke. Mesto Jc prevzel, da člmprej zopet dovede zavod v roke pravih delavskih zastopnikov. Dr. Matko Laglnja, bivši hrvaški ban In narodni poslanec, je v sredo praznoval svojo sedemdesetletnico. Viničarska šola. Ministrstvo za poljedelstvo ta vode ie sklenilo ustanoviti v državi strokovno vinarsko šolo, ki bo otvor-jena bržkone v Mostarju aili Mariboru. Poletne oprostitve šolskega obiska se uknelo in se bodo dovoljevale v izjemnih slučajih samo individualne oprostitve šloskega obiska Prepovedan list. Notranji minister ie' prepovedal za našo državo razpečovanje lista »Hnmoristische Blatter«, ker piše žaljivo proti naši državi im njenim Interesom. BrzovIakl dobe tretji razred. Minister fca promet je določil, da se na naših prodali dodajo brzovalakom še vozovi tretjega naizreda, da se na ta način poceni vož-tud] na brzovlakib, . Zakon o zaščiti javne varnosti »n reda v državi. »Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo« objavlja v št. 95. zakon o zaščiti javne Varnosti in reda v državi ,'sh, šTofi‘°ba6n'h ‘ra!lh- ^ »u™dmemi listu« št. 96 razpisuje finančno Okrajno ravnateljstvo V Ljubljani tobačne trafike v nastopnih' krajih: v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 12; v davčnem okraju Ljubljana okolica: v Sodinji vasi št. 16 in v Mateni Št. 31; na Prirnskovem št. 35 in 69 pri Kranju (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Rafolčah Št. 26 v brdskem davčnem okraju; v Dolenjih Ponikvah št. 4 v. trebanjskem davčnem okra- ju; v šalkl vasi št. 2 v kočevskem davčnem okraju; na Rakeku St. 48; v log. davč. okraju: v Dolenjem Logatcu Št 40, v Gorenji vasi št. 2, na Kalcu št. 2 ter na Uncu št 10 In 58 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko.) Uredba splošnega pregleda invalidov. ki je stonila v veljavo dne 21. julija*t. L. ie izšla v »Uradnem listu« štev. 96. Ljubljanski knvarnarR so z ozirom na neznasko povišanje najemnine lokalov in povišek davkov zvišali cene črni kavi na 4 K. beli na 5 K do vseh kavarnah enako. k. Mesne cene v Mariboru. Mestni magistrat v Mariboru ie določil naslednje mesne cene: Meso od prvovrstne živine nad 500 kg težke: prvi del 18 kron. zadnji del 20 kron, od živine pod 500 kg težke po 14 K (veljavno od 16. t. m.); telečje meso.: prvi del 10 kron. zadnji del 12 kron (veljavno od 22. t. m.). Izpretnemba vremena. Včeraj popoldne ie začelo nad Ljubljano in okolico deževati. V začetku je vmes padala tudi toča. Izgleda. da bo sušo vendarle zamenjala i zprememba vremena. Vročina v Bclgradu. V četrtek le bila v Belgradu največja vročina v tej sezoni. Belgrajski observatorij je zaznamoval danes ob 14. na solncu 64 stopinj C, v senci pa 42 stopinj C. Potres v Skopita. Iz Skoplja javljajo z dne 11. t m., da so tam sinoči trikrat čutili močne potresne sunke, ki so trajali po nekaj sekund. Zadnji sunek je bil najmočnejši In je povzročil nekaj nezuatne škode. Tragična smrt neznanca. Mož, približno 10 let star. brez vsakršnih listin in sredstev, se je včeraj okoli 10. ure dopoldne vrgel pod tovorni vlak v Hradeckega vasi blizu za-tvornice Gruberjevega kanala. Na desni roki ie tetoviran v obliki srca s črkami S S E z letnico 1883 (ali 1889, kar je nerazločno). Menda je bil nesrečnež berač. Zdravnik je konstatiral takojšnjo smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ponarejene lire. Opozarjamo, da je vse polno laških bankovcev ponarejenih. vsled česar naj bo vsak pri prejemanju laških lir previden. Rodni poštni promet z Madžarsko se otvorl s 1. septembrom. Sprejemali se bodo paketi do 20 kg. Zanimiv priroda) pojav. V Velikem br-du pri Makarski v Dalmaciji ie ovca vrgla dvojčke z dvema popolnoma razvitima trupoma, 8 nogami tu dvema repoma, dočim Imata sScupaj samo en popolnoma pravilno razvit vrat in eno popolnoma razvito glavo. Zanimivo je opazovati, lcak0 se je zavžita hrana delila na dva želodca, ko sta bila, kakor poroča »Život«, junca popolnoma dobro razvita. Ta redkost v prirodi bo shranjena v kakem našem prkod-nem muzeju. Vse o useke Pripravljalnega odbora za ženski kongres vabimo, da se zanesljiva udeleže seje v soboto dne 13. t, m. ob 3. popoldne v prostorih Splošnega slovenr (»koga ženskega društva na Rimski cesti. Kulturni vestnik. j Otvoritev umetnostne razstave bratov Kralj se vrši dne 14. t. m. ob 10. uri v Akademskem domu. Odprta bo nadalje vsak dan od 10.—14. ure Jn od 16.—19. ure. Ker bo trajala vsled pomanjkanja prostora le malo čaša, najj si jo vsak pravočasno ogleda. Književno - umetniški naieiaj. Umetniška oddelek ministrstva za prosveto razpisuje natečaj za najboljšo dramo, opero, povest, pesem in kiparski projekt javnega spomenika. Nagrada za dramo je 7000 D, za opero 10.000 D, za povest 2000 D, za lirsko pesnitev In za kiparski projekt. Tema: Spomenik »Neznatnemu vojaku« 10.000 dinarjev. Rok za vlaganje rokokoplsov, skladb hi modelov je do dne 1. septembra 1922. Podrobni pogoji tega natečaja so razvidni v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo, ozir. v »Službenih novtaah« štev. 168 z dne 30. Julija 1921. Gospodarstvo. Plačilni nalogi o neposrednih davkih. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah, ki je objavljen v »Uradnem listu« št. 90 ne nalaga davkoplačevalcem nikaklh večjih bremen, nasprotno vsebuje posebno glede dohodnine in plačarine izdatne olajšave. Obenem pa Izkuša s poenostavljenjem dosedanjih zakonitih določil kolikor mogoče pospešfiHl poslovanje davčnih oblastev, da se na ta način zopet doseže kuremtna odmena davkov, ki je jako v interesu finančne uprave, kakor davčnih zavezancev samih. Le Iz tega vidika je presojati določilo navedenega zakona, ki — odpravlja davčne plačilne silose. V nadomestilo plačilnih nalogov bodo prvih 15 dni) pričetkom vsakega koledarskega četrtletja (to je od 1. do 15. januarja, od 1. do 15. aprila, od 1, do 15. talija ta od 1. do 15. oktobra vsakega leta) pri davčnih uradih razgrnjeni na vpogled Izkazi za vse odmere, ki so se izvršile v pretečenem četrtletju. Razgrnitev se bo javtio razglasila po občinah i. t. d. na način, da bo vsak davčni zavezanec pravočasno obveščen, za katere davke so odmerjeni Izkazi razgrnjeni m komu davek še ni odmerjen, da sl prihrani pot v davčni urad. Vsak davčni zavezanec bo imel pravico vpogledati le njegovo osebo zadevajoče predplsne podatke, za druge oa le, če se izkaže z njihovim pooblastilom (ki je kolka prosta), da jih sme zastopati v davčnih zadevah, odnosno da sme v njihovem Imenu vpogledati odmer n) Izkaz, Komur bi ne bilo jasno, na kateri podstavi se mu je odmeril davek, lahko, kakor dosedaj, prosi s kolka prosto vlogo davčno oblastvo, naj mu priobči podrobno odmerao podlago. Z vložitvijo take vloge se prekine prizivni rok In prične ostril rok zopet teči še-le, čim se davčnemu zavezancu dostavi rešitev. Plačilni nalogi v dosedanji obliki so bodo tudi v bodoče vročevali onim davčnim zavezancem, katerim se bo prvič odmerila pridobnina, rentnina ali dohodnina. V tem smislu bodo postopala davčna oblastva pri davkih, ki se predpišejo za J. 1921 ta za poznejša leta. Komur davek za 1. 1920 In prejšnja leta še ni predpisan, bo o predpisu obveščen s plačilnim nalogom v sedanji obliki. V zvezi z odpravo plačilnih nalogov so se preuredila tudi določila o prizivnem roku. Ta je določen pri davkih, katerih odmera se priobči davčnim zavezancem * s razgrnitvijo odmernega Izkaza; s 15 dnevi po preteku roka za vpogled. Ker bodo odmerni izkazi razgrnjeni na vpogled od 1.—15. prvega meseca v vsakem koledarskem četrtletju, bodo prizivni roki potekali 30. 1., 30. 4., 30. 7. ta 30. 10. vsakega leta. Za plačilne naloge, ki se dostavijo o predpisu davkov za prejšnja leta ali v drugih izjemnih primerih do konca septembra t. L, velja še dosedanji 30 dnevni prizivni rok; od 1. oktobra t. 1. dalje pa se skrči ta rok na 15 dni, ki se bode računi! od dneva, ki sledi vročitvi. Sedaj za Slovenijo uveljavljen način razgrnitve odmerjenih izkazov je bil v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že dosedaj običajen in se Je udomačil brez vsakih težav. Odmera kontingentirane prldobnlne ta dohodnine se je Izročila zopet v roke davčnim komisijam, v katere volijo polovico Kanov davčni zavezanci sami. — Regulacija Save. Ministrstvo za poljedelstvo pošlje strokovnjaško komisijo, da pregleda Savino strugo od Zagreba do Belgrada v svrbo regulacije. Na ta račun Je že odobren kredit 3 milijonov kron. Regulacija bi se tako Izvršila, da b) omogočala plovbo manjših ladij ta vlačHcev, kar bi bilo v času današnjih dragih železniških tarlfov veliko važnosti. — Češkoslovaška Iznajdba ▼ strojni Industriji. V Pragi se nahaja te dni Iznajditelj Albert Scifcz, čegar nova Iznajdba bo naravnost prevrgla veHk do! sedanje strojne tehnike, posebno * ozirom na stroje s Indirektnim pogonom. 8 to iznajdbo Izginejo razne transmisije. To novost se z lahkoto prenese na vsak stroj ter zviša potenco stroja za dve tretjini in zmanjša gonil, troške za 80 odstotkov. Iznajdba Je v vsakem oziru epohalna, ker tehnik ac stavi občinstvo pred veliko reklamo, temveč pred gola dejstva. Patent pride v nekolikih dnevih v promet. Iznajditelju je bilo že prej podanih več patentov za Iznajdbe v strojni industriji. — Majhni možlčkl, toda veHka ntač. Po uradni cenitvi cenijo škodo, ki so ta razne žuželke napravile letos češkoslovaškim šumam na miliardo In pol čK. Računajo s tem, da bo ta škoda še napasla. — V Bratislavi »o te dni otvorlli vzhodni sclem. — Nižje Novgorodskl sejtul, Ruska sovjetska vlada Je sklenila, da se zopet otvorijo znameniti Nižje Novgorodskl sejmi. Svobode« Dramatični odsek »Svoboda«, Vlč-Glince priredi v nedeljo, 14. avgusta veliko vrtno veselico na senčnatem vrtu restavracije »Amerika« s sodelovanjem tamburaš koga zbora. Spored: Godba, šaljiva pošta, šaljivi zverinjak in ples. Vstopnina 2 dinarja za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo odra in drugih potrebščin, se za obilno udeležbo priporoča odbor. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica v ponedeljek 15. avgusta ob vsakem vremenu. — Povodenj v Tridentu. Eisack ta Tinnebach so radi nevihte v gorah stopile čez bregove. Voda je odnesla s seboj veliko množine lesa. Klausen je preplavljen. Kakih 20 hiš je porušenih. Doslej se je vtepita pet ljudi. Govore pa, da je bilo še več človeških žrtev. Skoda v ttanebaškl dolini je zelo velika. Tridemtski guverner je prihitel z vojaštvom na pomoč, — Papež poživlja v pismu, ki ga objavlja »Osservatore Romano« razne vlade ta vernike, naj nemudoma priskočijo gladujočj Rusiji, na pomoč. — Romunska kraljeva dvojica obišče kot prva katoliška vladajoča dvojica po 1. 1870. rimskega papeža. Če bo jima papež kaj lepega povedal o preganjanju in teptanju proletarskih množic v Runmnijil?, — Spomenik Masaryku. V nedeljo 7« t. m. so slavnostno odkrili v Olomucu spomenik prvemu predsedniku češkoslovašk* republike ta znanstveniku dr. T. G. Ma« saryku. Popisi. Po svetu. — V Trstu trajajo nemiri dalje. Komunistični ljudski ardlti so kot maščevalen akt za nekega ubitega komunista naskoč'11 fašistovska sedeža pri Sv. Jakobu ta Sv. Vidu in ju popolnoma uničili, V zameno so fašisti napadli komunistični sedež v Skednju. Pri tern je prišlo do spopadov z karabinjerji, ki so več fašistov smrtno ranili, Tržaška fašistovska zveza napoveduje komunistom še za nadaljo neizprosen boj. Celjske novice. Hišnim posestnikom i rase greben! Odkar je izšla nova stanovanjska naredba, so postali nekateri hišni posestniki nestrpni. — V svojem »Haas« besitzervereinu« so baje sklenili pet do šest kratno povišanje najemnine iz leta 1914. Stranke, ki diktata samovoljnega povišanja najemnine ne priznajo. Jih go« spoda enostavno ozmerja s smrkavci hi ušivcl. Neki gospod Iz Primorske, ki diši po narodnem socializmu, je postal v Celju gostilničar in ldšnl posestnik, In sedaj preganja stranko - obrtnika iz hiše, češ, da prostore sam rabi. Da dokaže, da res prostore potrebuje, sl je kupil par vozov brc* konjev, ki jih hoče postaviti v delavnico obrtnika. Lep komunalen program Ima ta narodni socialecl — Neka gospa, ki ima tri hiše v Celjoi fn okolici, je v hiši štev, 6 na Glavnem trgu zaračunala strankam vsaki po 50 kron, petim po številu za odvoz gnojnice, za dimnikarja mesečno. Stranke so se tem« brezmejnemu Izkoriščanju uprle in bodo počakale odločitev glede odmere teh stroškov v zntislu člen* 11 stanov, naredbe. — Iz zanesljivih virov se sliši, da bi gospod Loger, vodja policije v Celju rad demontiral zadnje vesti, pa se Je Izrazil, ma o&tja, no morem, ker i« vse res, kar ie »Naprej« p*sal. Pekel pri Poljčanah. V »Jugoslaviji« od 3. t. m. se Je neki Ne-Se-Sar zagnal % naš občinski odbor, češ da podpira korupcijo, ker je vzel v službo tajnika Oprav« ša, katerega nar. socialcl vsled tega, ker ni njihov pristaš, proglašajo za nemčurja. Seveda v prejšnjih časih je pa bil zaai« dober, čeprav ga hočejo sedaj vreči na cesto. Kdo drugi pa je vcepljal ljudem nemčurski šovinizem v srca, kakor ravno vi, k! ste celo Rossegerjeve šole podpirali?! Dopisnik »Jugoslavije« naj nikar no uganja pogretih budal osti o pekel sk ih »komunistih« In »prevratnih elementih«! — Pometajte pred svojim pragom, gospodje od NSS! Poslano.* Pisca članka v »Napreju« z dna 27. julija t. 1. pod naslovom »Korupcija pri južni železnici« prosim in poživljam, cla tni imenuje svoje polno ime, ker mu hočem sodnijsko dokazati. da je javnosti natrosil laž in neresnico. Mate) Šemč, nadsprevodnik juž. žel. kot pregled. • Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmislu tisk. zakona. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani javlja vsem svojim članicam in članom, da je danes, dne 12. avgusta preminul njen dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod OTON SEYDL zobni tehnik v Ljubljani. Pogreb bode jutri, v nedeljo dne 14. t m. iz hiše žalosti v Stritarjevi ulici št. 7. Bodi ohranjen dragemu pokojniku blag spomin. Ljubljana, 13. avgusta 1921. Ravnateljstvo. Načelstvo. Stran 4. NAPREJ. Stev. 182. Priporna s@ tvrdka Večletna g a s* a k e e | a, 8 T3aa^ee^^waiJBggtjfc3^?£afwgamK?a»5aras Peteline, t,.u irgras S^SmP3ESBSOSESSB^3WSSBfBa Sv, Petra nasitit, 7, Popravila isdlrtai fevartiii k m štvatnife strojev v vseh opren ah, materifag in izvršba pTed-y©|r*a, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Vcfiellia PFSiiClia ste m e, Igre, cEfe na drobno in debelo. ftjfelBa pactilai Ugodni plačimi se sprejemal© pogon M otroški vo- zički, šivalni in lažni Biroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F« B&flES., Ljubila;-a, Štiri trg 5!. 28. Sprojmo so v polno popravo, za emajliranje z ognjem in poniklanje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. if V*K S? SS6 Prevaza potnike v New-York redno * “ E *£S ai Sr4 tiS 3krat, v Južno-Ameriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. QI M () M K MFTFf Slav Ri zastopnik z & Slovenijo iJllikUti 1 JLv/j v Ljntljani, Kolcdvorska ulica 26. Odplov brzo parnika President VVllson ..... 18. septembra, „ postnega parnika Argentina.........................80. avgusta, » » » Belvedero ...... 22. oktobra. Bde}, ioloviii cMek. Hov itd. po znižanih cenah se prodaja pri I- TKP3I8, Maribor, Giaunl ti‘g k*. ?7. j Ruska književnost. Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od „Ceškojugoslovenske naklade*: J. HEREJK, Zagreb. Išlelo se •vi • V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš srčnoljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod OTON SEYDL, zobotehnik po daljšem bolehanju danes dne 12. t. m. ob 9. uri zjutraj mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeijo dne 14. t. m. ob 4. ari popoldne iz hiše žalosti Stritarjeva ulica 7 na pokopališče k sv. Križu. Bodi mu blag spomin. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1921. Žalujoči Ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ponudbe s pogoji na upravo „Napreja“ pod št. 24. {^ "— X 9 l * i* i*v * ii* i! ta i la Srk« slikarstvo o Š* LJublisna Aleksandrova tes!a 1, Jolel i p, k!« tuliva ulica i Več spretnih Unija slovenskih rudarjev v Zagorju razpisuje službo strokovnega tajnika. Pogoji za sprejem so: Imeti mora govorniški talent, poznati mora soeijalno zakonodajo, posebno zakon bratovskih skladnic zoper nezgode in bolniško zavarovanje. Prednost imajo oni, ki so že opravljali ali sedaj opravljajo kakšno tajniško službo pri strokovnih organizacijah. Prošnje je vlagati do 31. avgusta 1921. Nastop službo s 1. oktobrom t, 1. Plača po dogovoru. Načelstvo Unije slov. rudarjev v Zagorju. Potrebujemo Izveibaneea takoj sprejme v trajno delo z dobro plačo Simon Klimanek, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. za Bosno ali za Hrvaško z večletno prakso, ki bi bil v stanu po nalogu inženerja ludi samostalno delati. Plača in pogoji po dogovoru. — Pismene ponudbe na Bosansko rudarsko d. d. u Zagrebu, Mažuraničev trg 6-1. Večje veleposestvo v Jugoslaviji rabi: a) dobrega, izkušenega strojnega inženirja, b) izurjenega delovodjo strojne stroke, c) prvovrstnega stavbenega poiirja, d) prvovrstnega nadmlinarja. Ponudbe z navedbo plače in dnevom nastopa pod ,,Sreča“ naj se pošiljajo na upravo „Naprej-a“. ifl 111 vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke Fm NJO CERAR, v S lobu, pošla Bomžale pti Ljoisijani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo f pri tvrdki Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorei vedno na razpolago. -------- W Edina razprodaja vseh vrst specijtlnega *WB 1^9 Ufi H Za Ce^° kraljevino tvoril || |g|I|l|S nic: Stanz, Kindberg, Sem-I Sl Ilir IM mer*n£> Schothvien, Puch- l: Jak. Vehovec.