štev. 52. V Ljubljani, v sredo 27. decembra 1916. Leto III. Razbita in od naših čet zavzeta pozicija na Monte Coston. Stran 694. TEDENSKE S^LIKE. štev. 52. Rajni cesar Franc Jožef z rajnim prestolonaslednikom Franc Ferdinandom na zadnjih vojaških manevrih. Podpisujte peto vojno posojilo! Srečno in veselo novo leto želi vsem naročnikom in čitateljem uredništvo in upravništvo. Ivan Lah: Bojanov sen. Božični film. Bojan je stopal poleg matere po blatni polzmrzli cesti ki je vodila mimo polj v daljavo, kjer se je svetilo nekaj luči »Tam je tabor «. Večerilo se je in po meglenem nebu se je tuintam pokazala kaka zvezda. C^fj Poleg njiju je stopal vojak s trdimi koraki Imel je velike škornje in puško na rami. Bojan je pogledal na mater in je videl, da je bleda in utrujena. Nosila je košek na rami in culo v rokah. Hodila je sklonjena, kakor da so jo uklonili dogodki zadnjih dni, odkar sta zapustila dom in sta morala nekam daleč v svet. Bojan je čutil, da je gladen. Toda komaj si je upal misliti na to, kajti vedel je, da tudi mati ni ničesar jedla. »Mati, kruha« — mu je ušlo nehote. Rad bi bil zadržal zadnjo besedo. »Dobiš ga v taboru«, je rekel vojak osorno, »stopaj sedaj!« Bojan je boječe pogledal na vojaka in stopil hitreje. Trda izvožena cesta je utrujala njegove ledene noge. »Potrpi, dragi moi«, mu je rekla mati, »v taboru imajo vsega dovolj.« In so stopali naprej. Luči v daljavi so se vedno bolj bližale. Nebo se je mračilo in zvezde so izginjale. »Kmalu bo božič'« je rekel vojak, »praznovali ga bodete med svojimi ljudmi.« Mati je vzdihnila. Spomnila se je moža, ki je bil nekje v vojski. Morebiti on ravno-tako hodi po tujih krajih in misli na dom. »Ko bi ga praznovali doma, bi bilo najlepše,« je rekla in je hitela dalje. Vojak je zakašljal in umolknil. Bojan je prijel mater za roko, da ne bi zaostal v tej pusti noči. Spomnil se je božiča. Pred-statvljal si je to tako, kakor so to pripovedovali. Božič se vozi sedaj še daleč nekje po snežnih severnih krajih, od vasi do vasi, od mesta do mesta, Od dežele do dežele. Njegov voz je zlat, z belimi konjiči in z zelenim drevesom. Tako se vozi naprej in obdaruje otroke. Nekega večera bo privozil po belih cestah preko gor in pride v naše kraje. Tako je bilo vsako leto, tako bo tudi letos. Hodili so dalje molče, dokler niso prišli d' vasi, kjer so videli nekaj temnih postav cesti. Iz hiš so se kazale slabotne luči. živili so skozi vas po poti na levo in ped njimi je zasijala jasna svetiljka. »To je tabor,« je dejal vojak. Bojan je prijel mater trše za rokf in z velikir koraki stopal poleg nje. Čutil je, da se neznanemu svetu, ki ga ni videl še niko' in nihče ne ve, kaj bo tam. Prišli so do elikih vrat. Vojak je spregovoril par be-ser s stražo, vrata so se odprla in stopili se v tabor. V žaru velikih svetilk so se pokazale v /graji velike barake; njih okna so bila razsvetljena in iz njih je prihajal šum množice. Nekoliko ljudi se je sprehajalo po taborišču. Ko so zagledali nova gosta, so se ustavili in so ju gledali. »Ali so tu tudi otroci?« je vprašala mati. »Ej, otrok mnogo,« je odgovoril nekdo. Med tem se je pojavil človek z uradno kapo na glavi. »Baraka, številka 3,< je rekel. »Pojdite z menoj,« je rekel človek ki je stopil iz temine. Vojak J9 izginil. Bojan je sledil z materjo človeku, ki je stopal pred njima. Obstali so pred dolgo barako, v kateri se je videlo skozi okna polno žensk in otrok. Vstopili so. Vrišč, ki je prej polnil barako, je mahoma utihnil. Vsi so se ozrli na nova gosta. »Tu je dvoje novih,« je rekel spremljevalec, ki je, obstal pri vratih. Od mize je vstala debela ženska. »Imamo samo eno postelj.« »Dovolj je za danes « je rekel človek, »jutri damo še drugo.« In je odšel. Bojan je sledil, držeč se matere za roko, debeli ženski. Od utrujenosti je komaj videl, da je baraka polna ljudi in da ju vsi gledajo z radovednimi očmi. »Tu je vaša postelja,« je rekla ženska in pokazala prazno posteljo, ki stala v sredi med drugimi. Mati je odložila culo in košek in je sedla na posteljo. »Lačna sva« je rekla in se ozirala po množici. »Danes je prepozno, jutri,« je rekla ženska in je izginila med množico. Bojan je sedel poleg matere in je utrujeno naslonil glavo na njene roke. »Ali ni vsaj kruha?« je vprašala mati. »Ni ga že nekoliko dni, te dni pride,« so odgovarjali okoli stoječi. Bojan je začutil prijetno toploto, še enkrat je pogledal po temnih, tujih obrazih — na to je izginilo vse. Zaspal je v sladkem spanju po dolgi utrujeni poti. Stev. 52. TEDENSKE SLIKE. stn 695. Pisalna miza rajnega cesarja v chonbrunnu. Poslednji uradni nastop našega cesarja kot nadvojvoda v Brašovu. Pozdrav župana. Spredaj grško-katoliški in evangelski duhovniki. Nemški prestolonaslednik i. general Friderik Viljem. Člani nemškv vladarskih Mati se je sklonila nad njim , jg tiho zaplakala. Med šumom in krikom nnožice je zaspala tudi ona. Bojan je naenkrat zasanjal in z^ledal pred seboj zeleno božično drevo, tako,'-akor ga je pred letom videl v šoli, ko ga jemala postaviti njegova učiteljica. Toda ono d>vo je bilo polno darov, bliščalo se je v sre^u in zlatu, da je bilo podobno, kakor da e prišlo iz nebes: to drevo pa je bilo prazni s širokimi vejami in okoli njega je ležala velika snežna poljana. Naenkrat se je v ozadju nekaj zganilo in skakljalo je naprej, kakor da se bližajo zajčki. Toda to niso bili zajčki, kajti počasi so se valjali oni kosi po snegu in predno je mogel Bojan pomisliti, kaj se godi so stali pred njm v celi vrsti sami štruklji. » Kaj je to ?« je vzkliknil Bojan in od veselja razprostl roke. »Mi smo štruklji,« je rekel eden izmed njih »prišli smo na božič!« »Na božič in od kod?« »Od doma.« »Od' doma' Kaj je pri nas že božič? Tako daleč? Midva z materjo sva se vozila tri dni.« »Res je, da je daleč, ampak mi smo prišli hitreje.« »A kdo vas spekel, čigavi ste?« »Spekla nas je gospodinja. Mi se rodimo vedno za velike praznike otrokom na veselje. S prazniki vred izginemo. Ali ti nismo všeč?« Bojan se je nasmejal. Štruklji so stali v vrsti, debeli, okrogli, zaprašeni od moke, izdod kožuščkov se jim je cedil sam med, po sredi so jim stali ocvebi, kakor gumbi in na vrhu so imeli dvoje črnih izbuljenih oči. Kakor na povelje so štruklji zaplesali, poskočili in obviseli na drevesovih vejicah, kakor da so se nataknili na kaveljce. Komaj so mirno viseli, se je zaprašilo znova po poljani in v veselem plesu so se prikotalili proti drevescu rogljiči, žemljice, makovke, krajčki, preste in bige. Valili so se v celih vrstah, drug preko druzega in ko so prišli pod drevo so zaplesali, poskčili in obviseli. Napolnili so vse drevo do vrha, da je bilo komaj, za vse prostora. Zibali so se nekaj časa sem in tja in se zadevali drug ob druzega. Bojan jih je gledal in občudoval. Bil je tako srčno vesel, da ni vedel, kaj bi storil. Bavarski kralj Ludovik IH. Saški kralj Friderik Avgust, stric našega cesarja Karla, rodbin, ki so se udeležili pogreba cesarja Franca Jožefa na Dunaju. Toda med tem se je zazibalo zopet po snežni poljani in nekaj se je bližalo. Bilo je, kakor da se bliža ponosna bela caplja v svileni obleki. Ob kraju so skakljali mladiči, kakor ptički ki spremljajo lepo belo čapljo. »Kdo si ti?« je vprašal Bojan in se veselo zasmejal temu prizoru. »Jaz sem šartelj - potancelj in to je moje spremstvo,« je rekel šartelj in pokazal po--nosno na piškote, ki so se krekucovali okoli njega. Naenkrat so obstali in se postavili v vrsto okoli šartlja, kakor kraljevski spremljevalci. »Odkod ste prišli?« je vprašal Bojan. »Prišli smo iz našega mesta, kjer pre- damo,« je rekel šartelj s ponosom gospoda k'nerad govori z navadnimi ljudmi. Posta-vilse je na vzvišeno mesto pod drevesom, zgi"'il je okoli sebe zlato-rumeni z bliščečim Charles Ewans Highes, tekmec predsed. Zjedin. držav, kant^dat republikancev, ki so pri volitvah ostali v manjšini. sladkorjem plašč in t^ko obstal. Njegovo sladko-nežno spremstvo je posedlo okoli njega, kakor da je vsak trenotek pripravljeno na njegova povelja. Bojanu šartelj zaradi njegove visokosti ni tako ugajal, kakor ljubeznivi štruklji in njegova živahna družba. Zato je gledal po sneženi poljani, ali ne pride morebiti še kaj novega. In res se je razgrnila široka ' bela cesta in po njej je prihajalo dvoje mogočnih postav, kakor gospod in gospa. Spremljal ju je mnogoštevilen drobiž, kakor da imata mnogo otrok. Obstala sta poleg drevesa in se posadila vsak na eno stran, njiju drobiž pa v podnožje njiju nog. »Kaj je to?« je vprašal Bojan z veselim smehom. »To so gospod kolač in gospa potica,« je rekel štrukelj, ki je visel na veji »in okoli so njiju otroci; kolački in povitica. Lepa družina, kaj ?« »O lepa, lepa,« je vzkliknil Bojan in je gledal, kako si je gospa potica na široko razprostla svoja krila. Gospod kolač se je ponosno oziral na svojo družino, ki je polegla okoli drevesa: To so bili lepi otroci: Kolački so izgledali kakor princi in povitice kakor princese; na šartelj se skoraj niso o-zrli, pa tudi šartelj se je držal, kakor da jih ne pozna. Gospe potici so žarela lica same žlahtnosti in debelosti, pa tudi gospod kolač je samozavestno kazal svoj obsežni trebuh in vkljub mrazu se je zdelo, da mu pot curkoma teče po tolsth licih. »Koliko bogstva, koliko obilnosti,« je pomislil Bojan, ko je gledal to lepo družbo. Toda v daljavi se je prašilo in kadilo. Zopet se je nekaj bližalo mogočno, počasi. »Kaj je to ?« je vprašal Bojan. »Tu prihaja mati pogača in njen mož oča hlebec: spremljajo ju njiju otroci pogačice in hlebčki,« je rekel štrukelj. »Pogača je ona lepa velika bela, ki pozdravi človeka pri njegovem rojstvu, a črni hlebec je oni, ki ga spremlja pri njegovem delu skozi življenje. Zato se dobro ne razumeta, kajti pogača je sladka mlečna, iz najbolje pšenične moke, hlebec pa iz navadnega žita in ima polno črnega sorodstva tja do ovsenjaka. Le poglej, kako hodita vsak svojo pot, kakor da ne spadata skupaj.« Res sta prišla pogača in hlebec do drevesa vsak po svoji poti in sta sedla vsak na svojo stran: pogačice so se posadile okoli matere — hlebčki so pa ponosno obdali očeta. V tem je zašumelo v daljavi zvonenje in žvenketanje s stoterimi odmevi. Bojanu se je zazdelo, da sliši glasove domačih zvonov, kakor so zvonili za velik praznik. Naenkrat se je zabliščalo in kakor da so se v daljavi pokazale domače bele snežne gore. Zazvonilo je in žvenketalo in po snežni poljani je drčal zlat voz, obdan od belih angel-cev, a na vozu se je vozil poprtnik in na njem je sedel sam Jezušček, kakor ga je videl Bojan preteklo leto v jaslicah. Strt 696. TEDENSKE SLIKE. 52 štev. Bojan je od presenečenja sklenil roke. »Kaj je to?« »To je poprtnik,« je rekel tiho štrukelj: »Ta prihaja med nas samo na božični čas, ko se Jezus rodi.« »Božič prihaja,« je zašumelo naokoli. Voz je pridrdral do drevesa. Angelci so zleteli v višave in izginil v zlati megli — poprtnik pa je obležal kakor z zarjo obdan pred drevesom. Vse je žarelo v čudoviti glo-riji in namesto snežene poljane je Bojan zagledal neštete množice, ki so sklanjale z glavami in stegovale roke proti bogatemu drevesu, kjer se je v nebeškem svitu bliščal kruh — nebeški dar. In v višavi se je začulo nebeško Jepo petje, Jezušček je stoječ sredi bogastva razprostrl dobrotljive ročice, kakor da hoče vsem deliti od božičnega drevesa . . . Nastal je hrum in šum v množici, kajti množica je bila lačna. Krik in pretep je zmotil nebeško pesem. Bojan se je prestrašil. Spomnil se je, da je tudi on lačen, in da ga bodo drugi odrinili. »Mati kruha!« je vzkliknil — vse je izginilo. Vsa baraka je spala v mirnem spanju. Culo se je dihanje utrujenih stark in otrok. Nihče ni slišal vzklika gladnega dečka. Edina mati se je prebudila in ga stisnila k svojim oslabljenim prsim. Nadaljevanje romana prihodnjič. Vsled želje z mnogih strani je izšel velezanimivi roman SPIJO NOV A USODA'- posebej kot knjiga. Broširana stane po knjigarnah in v našem upravništvu izvod 250 K; po pošti 20 v več; za naročnike „ T e d e n s k i!h Slik" pa stane s poštnino vred samo 2 K. Ta roman naj bi čital vsakdo. Naročite si ga, naročite ga pa tudi vojakom, da jim ga pošljemo. S tem jim napravite veliko veselje, ker dobre zanimive knjige je vsakdo vesel. Naročite takoj I Razne vesti. Cesar o Slovencih. Ko je bil cesar Karel dne 17. dec. v Trstu je rekel slovenskemu odvetniku dr. Jožefu Wilfanu slovensko: »Veseli Me, da vidim tu tudi zastopnike slovenskega naroda na Primorskem, ki se je v teh težkih časih z mnogimi dokazi požrtvovalnosti in domoljubnega čustva odlikoval.« Da govori naš cesar slovensko o Slovencih toli milostno, je za naš narod velika čast. Požrtvovalna Kranjska. V oljčnih dneh je bilo nabranih 20.000 K. V tednu Rdečega križa je Ljubljana zbrala 44.000 K, s članarino in drugimi darovi skupaj nad 190.000 K. »Tagespost« piše: »To je prispevala kronovi-na, katere prebivalstvo je malone vseskozi nepremožno. Kranjska je zavzela s to svoto v vrsti kronovin drugo mesto. V darovnih dneh izkazuje Ljubljana nad četrt milijona kron. Na deželi se je nabralo po sedanjih računih najmanj 110.000 K. Ako prištejemo k navedenim svotam še različne zneske v druge vojne dobrodelne namene, za invalide, za v vojni oslepele, za vdove in sirote padlih vojakov itd., smemo reči, da je dala dežela Kranjska, nevštevši svot, ki so jih daro- vale dežela in občine, korporacije in zavodi, več nego milijon kron za vojnodobrodelne namene. Kranjci se niso izkazali le kot dobri patrioti na bojiščih, marveč tudi na delu za vojno skrbstvo. Cesar Franc Jožef L o cesarju Karlu. Predsednik ogrske akademije znanosti, tajni svetnik Albert pl. Berceviczy, je pri seji akademije povedal, da mu je rekel rajni cesar Franc Jožef I, pred nekaj meseci: »Prosim Vas, star mož sem in ne morem več dolgo živeti. A pomirite se, moj naslednik je vrl, izvrsten mlad mož. Vesel sem ga. Lahko se mu popolnoma zaupa.« Glavobol ima kot vzrok večinoma valovanje krvi in razburjenje živcev. Odpravi naj se ta vzrok in glavobol izgine po Fellerje-vem bolečine odpravljajočem, živce pomirja-jočem in dobro dišečem rastlinskem esenčnem fluidu z zn. „Elsa"-fluid, predvojne cene 12 steklenic franko 6 kron. Mnogokrat so zapiranja ali preobložitev želodca vzrok glavobola. V tem slučaju naj se vzame Fellerjeve milo odvajalne, želodec okrepčujoče Rhabar-bara- krogljice z zn. ,,Elsa"-krogljice. 6 škat-Ijic franko stane le 4 K 40 v. Stotisoč zahvalnih pisem. Od mnogih zdravnikov pripo-čeno. Oboje razpošilja lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg številka 241 (Hrvatsko). štev. 52 TEDENSKE SLIKE. stran 697. Največji železniški most pri Črni Vodi preko Donave v Rumuniji unicea. NaroČite se na list ..Tedenske Slike," ki je najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik! Razširjajte ga in pridobivajte mu :-: novih naročnikov. :-: Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, ie si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstani, dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Važna vprašanja! Kako ozdravi bolnik od tisočerih muk slabega živčevja in slabokrvnosti? Kako se temeljito odpravi in oblaži onemoglost, brezmočnost, medlost, nervozno razburjenje, razdražljivost, nevolja, živ-Ijenska nevolja, pozabljivost, potrtost, bojazen, vrtoglavost, bolečine v glavi in v udih, nervozno utripanje srca, srčne bolečine, nervozno obolenje želodca, črev in mehurja, brezspanje, hude sanje, nervozne bolečine. Kako se je mogoče ubraniti prezgodnji oslabelosti in shujšanju? Storite, kar vam svetuje mnogo izkušen zdravnik ter čitajte njegovo svetovno znano knjižico. Naslov knjigi je: „Kako postanem zdrav in jak?!" Brezplačuo in poštnine prosto pošlje to knjigo ter poskušnjo priznano nedosegljivega hranivega sredstva za živce ,,Nutrigen" vsakemu na zahtevo centrala Nutrigen - podjetja, Budimpešta VII, Kertesz-utca 50 105. Kdor hoče svojcem na bojišču s posebnim praktičnim darom storiti veliko veselje, naj naroči mojo poceni garnituro za bojišče obstoječo iz sledečih, za vsakega vojaka nepogrešljivih reči: 1 zapestna ura s kazalom iz radija, se ponoči sveti, dobro Anker - kolesje, s 3 letnim jamstvom, 1 vojaška žepna svetilka z baterijo, električna luč v žepu, 1 samobrivni aparat, elegantno izdelan, s katerim se lahko dobro in hitro brije, 1 žepni vžigalnik za bojišče, ki da takoj ogenj ob vetru in dežju, ne potrebuje bencina, 1 patentiran napolnjen peresnik, piše vijoličasto, brez tinte, brez svinčnika, samo da se pomoči z vodo, 1 vojaški žepni nož iz Solingerjevega jekla z dvema rezaloma in 1 čepovlakom, 1 vojna denarnica s tremi predalčki in trdnim zaklepom. Te reči, posamezno nakupljene, bi stale 35 kron, le zavoljo velike zaloge prodajam to popolno garnituro, vse navedene reči skupaj samo za = 22 K. 60 v. = po povzetju (po vojni pošti denar vnaprej). M. KSnig, Dunaj, 11I/ZZ4, L6wBngas. 37a. Stran 698. TEDENSKE SLIKE. 52. šte\. Spretnega sprejme za dobro plačilo :: Zadružno tisharno v Kršhem.:: Krajevne razmere glede hrane, stanovanja in dr. jako ugodne. Kašelj — bolna pljuča! ,,Certosan," to izvrstno dišeče, od mnogo zdravnikov in bolnilTOV po vsem svetu hvaljeno, od profesorja dr. Ceele izdelano sredstvo za hranjenje pljuč ozdravi temeljito in hitro kašelj, težkoče pri dihanju, hripavost, zasluzenje, — razkuži pljučna vlakna, vapneni obstoječe tuberkelne bacile. S tem se ozdravi katar pljučnih vršičkov, odstranijo se razjedajoči znaki jetike (mrzlica, nočno potenje, oslabljenje, kašelj i. t. d.) odpravi se mučno trpljenje, pljučna bolezen se pripravi na pot boljšanja. — „Certosan'" povzroči tudi raztočo pezo in oja-čenje živčevja, je priporočljivo tedaj tudi pri redilni kuri. — Cena veliki originalni steklenici: 6 kron. Dobi se v lekarnah. Ako ne naročite si pri glavni zalogi: lekarna Jožef v. Torok, Budimpešta VI, = Kiraly-utca 12/105. = Tiskarskega vajenca sprejme pod zelo ugodnimi pogoji takoj Zadružna tiskarna Krško Starine (staro pohištvo, posodo, obleko, slike i. t. d.) in umetno zobovje kupuje in prodaja A. DERGANC, brivec in starinar, v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 10. Fpflzne vPBče kupuje vedno in vsaki množini ter plačuje najdražje trgov-ska firma: :- J. Kušlan v Kranju, Gorenjsko (Kranjsko). Istotam se kupujejo po najviš. dnevnih cenah suhe gobe. Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo org-ani ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam greni življenje. Tq zlo verigo moro biti pretrgono in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. Spisal sem po dolgoletnem proučavanju knjigo, v koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanj I Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarja izdatka. Toda pišite takoj! Ekspedlcija lekarne pri operi. Budimpešta Oddelek 499. 3E E LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Delniška glavnica 8,00Q.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. t^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. -— Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. - Sprejema vloge ha vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: duojset milijonov liron. 4 1/0/ brez vsakršnega 2/0 odbitka. Rezervni zaklad: nad 900.000 itron. Popolnoma varno naložen denar! 52. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 703. Selenburgova ulica T J^A^ (zraven trgovine Tičar) Antonija Sitar 100 litrov domače pijače! osvežuje in gasi žejo, vsali si more z malimi strošl