List 36. Gospodarske stvari. Predivstvo na Kranjskem. Spisal Piskar. l. Ko sem prvikrat šel na pot na prijazne Gorenske ravnine v Vodice, povabljen od si. odbora kmetijske družbe, so me obhajale različne misli o predmetu, katerega sem imel oživiti in razširiti, in o namenu, ki sem ga imel doseči in spolniti. To pa posebno zato, ker mi od ene strani niso bili ne zemlja, ne prebivalci in ne napredek v kmetijstvu toliko znani, da bi bil mogel o vsem tem kaj odločnega sklepati. Od druge strani mi je pa dobro znano, kako težko je pri nas, kjer ni v kmetijskih učilnicah izučenih in izkušenih kmetovalcev, kak kmetijsk predmet po čisto novem načinu v življenje izbuditi in vpeljati. Toda tukaj sem se kmalu prepričal, da so vse okoliščine boljše, kakor sem si mislil. Zemlja in podnebje sta večidel za vse kmetijske pridelke prav pripravna, in to je prva podlaga vsakega napredka. Drugič pa spet moram reči, da, kjer so kmetovalci tako marljivi kakor tukaj, in kjer deluje tako marljiv in za vse dobro vnet mož, kakor je prečastiti gosp. T. Kajdiž, župnik v Vodicah, ondi seže more marsikaj izpeljati. Zato bom poskusil v „Novicah" v kratkih črticah opisati izid svoje misije, namreč poskušnjo o zboljšanji predivstva. Godilnico za gojenje lanu v vodi napravili smo prvo na Kranjskem v Vesci v Vodiški županiji; druga je še osnovana, toda ne že dodelana, tudi v Vodicah. Godilnica v Vesci je 4 sežnje dolga, 4 sežnje široka in 4 čevlje globoka. Obsega toraj 16 štirjaških sežhjev prostora in gre vanjo 50—60 centov suhega lanu. Godilnica je po vseh štirih straneh z lesom obložena in zad s prstjo zabita, da vodo drži. Tla so z lesenimi dilami vložena, da se blato ne dela. Napravljena je tako, da se voda iz bližnjega potočiča lahko v godilnico pelje, spodej pa je naprava taka, da se voda lahko izpusti, kedar je potreba, da se lan lahko na suhem vlaga in izlaga, kedar je goden. Pazno oko bi sicer marsikaj pogrešalo, kar se lepote tiče, toda za prvo poskušnjo moramo zadovoljni biti, da se je toliko dalo napraviti, dokler kmetovalci nimajo še dobička. Taka godilnica, kakoršna je ta in toliko velika, se sme računati, da stane po okoliščinah 80 do 100 gold. Se ve, da ta manj stane, ker je nekoliko bolj po domače napravljena, toda za praktično rabo je ravno tako dobra, kakor lično ali elegantno narejena. Lami smo vložili prvokrat v godilnico okoli 48 centov zelenih, na zraku suhih stebel, in okoli 6 centov stebel, ki so se 8 dni poprej na rosi godila, — vse iz izvirnega semena Ruskega lami — ter smo godilnico napolnili z vodo iz bližnjega potočiča, ki izvira kake pol ure nad godilnico iz malih izvirkov in teče skoz močvirnate travnike vedno po solncu, tako, da se že poprej omehča in sogreje, predno pride do godilnice. Voda je sploh čista, in kakor se vidi, precej prosta že-leznatih delov in soli, ki so lami škodljive. ojenje je šlo precej dobro in redno. Lan, kteri se je poprej na rosi 8 dni godil, je bil v vodi v 7 dneh goden. Prvi lan pa, koji se je čisto surov in samo na zraku suh djal v godilnico, bil je goden v 11 dneh. Znamenja pravega in rednega gojenja so: Voda se začne počasi peniti in nekoliko zopern duh dajati. Stebla postajajo čedalje bolj krhka, in če se lik iz stebla potegne, se mora popolnoma in rad odločiti in ne sme nič drobnih nitek na steblu ostati. Posebno znamenje, da je lan goden, je toraj: steblo se nekoliko nad korenino odlomi in lakno iz stebla potegne; če se lakno lepo in rado d& noter do konca iz stebla potegniti in se ne trga in ne prijemlje stebla; če se steblo potem s prsti nekoliko pogladi, da se ves lik odpravi in se potem steblo poskuša prelomiti in če krhko pokne in se na prelomu nič drobnih nitik, kakor paj-čevina, ne drži, takrat je lan goden. — Ce se pa lakno na steblo še prijemlje in nerado doli gre, če steblo pri prelomu ne pokne, ampak se ovije in če se pri prelomu drobne nitke stebla držč, onda lan še n i goden. Dokler se pri prelomu drobne nitke, kakor pajčevina vidijo, katere se pri nekolikem poglajenji z dvema prstoma niso od stebla ločile, tako dolgo lan ni goden in pri takem negodnem steblu se tudi od suhega nikakor ne d& pezdirje in leseni deli ločiti od lakna. Debeleja in močnejša stebla so prej godna kakor bolj drobna in slaba, vendar pa se mora počakati, da so tudi ta godna, in se ni treba bati, da bi se prva pregodila, predno so poslednja godna. To veljd pa le od popolnoma zdravih stebel, kajti če so stebla že poprej pri rašči bolna, rujava, in kakor pravimo, zami-žana, se lan tudi enako ne godi in taka stebla je potreba, že poprej odločiti. Poskušali smo tudi lan goditi v kadčh na prostem, pa ta skušnja nam ni dobro izpadla. Lan se je v naše začudenje veliko bolj počasi godil, ko v godil- niči. Misliti bi se dalo, da se lan v kadeh poprej zgodi, kakor v godilnici, kjer se voda od solnca lože segreje, skušnja kaže, da temu ni tako. Tudi se lan v kadčh ne godi tako enako, kakor v godilnici. Posebno se mora paziti na to, da na lan v godilnici nič blata ali blatnaste vode ne pride, ker to lanu silno škoduje. Tega smo se po naključji prepričali, ker nam je pri neki plohi na enem voglu nekoliko blatne vode na lan prišlo in nekaj snopov lami zablatilo. Ko smo potem lan iz godilnice vzeli in ko je bil suh , je bil sicer trden in lakno Čvrsto ko svila, samo kar je bilo zablatenih snopov, ondi se je lakno trgalo, ko da bi bilo iz papirja. Ne vem, kako bi bilo po tem takem blatno gojenje priporočati. Podoba je, da se lan v blatu veliko poprej zgodi, ko v vodi, in da se kmalu pregodi. ------ 288 ----- List 38. Gospodarske stvari. Predivstvo na Kranjskem. Spisal Piskar. (Dalje.) Letos je bilo naročenega Ruskega lančnega semena v Vodice okoli 30 mernikov. Poglejmo, kako se je pridelek obnašal, koliko je prirastlo lanu in se izdelalo prediva, koliko je bilo semena itd., da vidimo, pri čem Brno. Tukaj naj ne govori gole ideje, marveč številke. Na njivi 476 štirjaških sežnjev, to je, nekoliko čez četrt orala veliki, bilo je vsejanega 1 vagan ali 2 mernika semena. Prirastlo je na tem prostoru 1140 funtov zelenih, na zraku suhih, omlatenih stebel. Iz teh stebel i"e bilo potem 852 funtov v vodi godnega in suhega anii. Pri izdelovanji prediva se je napravilo iz 10(3 funtov godnih in suhih stebel 20 do 24 funtov otrepa-nega prediva, kakor so bila namreč stebla boljša ali slabša in kakor se je bolj ali manj skrbno ravnalo pri izdelovanju. Po tej primeri bi se iz 1 mernika vsejanega semena pridelalo 85 funtov prediva. Semena se je pridelalo več ali manj. Na omenjeni njivi ne. morem povedati, koliko je prirastlo semena, ker še ob Času mojega odhoda ni bilo očiščeno, toda po drugih njivah je prirastlo semena precej različno : iz mernika poldrugi do poltretji mernik. V srednji primeri se mora toraj iz 1 mernika vsejanega semena 2 mernika pridelka računati. Toda omeniti moram, in vsi kmetovalci pravijo, da je bila letos sploh prav slaba letina za lan in da se je druga leta veliko boljše obnašal. To sem tudi jaz videl, ker domači lan je bil tukaj popolnoma slab, komaj po pedi visok, med tem, ko je bil Ruski vendar po 30 do 33 palcev velik; videl sem pa tudi Ruski lan od lanskega leta, koji je bil dosta lepši od letošnjega pridelka, in kakor so kmetje rekli, je pridelek od leta 1871. bil še lepši. Po takem smemo letošnji pridelek prav gotovo na srednjo mero vzeti in tudi trditi, da pridelek v tej srednji primeri ne bo nobenkrat slabši, marveč po gotovih pogojih boljši. Zraven moram pa še omeniti in posebno povdariti, da kmetovalci tukaj ne obdeljujejo zemlje tako, kakor bi morala biti obdelana za izvrsten pridelek. Posebno napačno je, da imajo tukaj v navadi tiste ozke, komaj po 2 do 3 čevlje široke kraje na njivah, z globokimi razori, da-»i zemlja ni tako močvirna, da bi se voda ne mogla odtekati, če bi bili kraji nekoliko širji. — To je samo predsodek in stara navada. Videl sem zemljo veliko bolj močvirno, ki je mokroto še teže skozi se puščala, z najmanj 1 seženj širokimi kraji, in rastlinstvo se je na njej dobro obnašalo in voda se je lahko odtekala. Lan ne more na takih ozkih krajih nikdar enakomerno rasti, ker po razorih, kjer je plitva zemlja, ostane majhen, med tem, ko po sredi, kjer je vsa rodovitna zemlja skup vržena in nakopičena, enako tur-šici ali krompirju, kedar ju osipamo, bahotno raste. To pa je velika napaka, ker dolga in kratka, debela in drobna stebla skup zmešana, se ne gode enako in tudi seme je različno, nekaj lepega in popolnega, nekaj pa drobnega in nedozorelega. Taki lan bi mogli potem pri ruvanjr in izdelovanji ločiti, toda to je silno zamudno delo in bi vzročilo veliko stroškov po nepotrebnem. Tudi je napačno, da se zemlja tukaj preplitvo orje in obdeluje, komaj 3 do 4 palce globoko. Taka zemlja, kakor je tukaj, bi se dala prav s pridom globoko obdelovati. Vsa okolica, kjer raste lan, ima nekaj tretjegornih, nekaj pa nasipnih tal. Nasip, izvzemši Savsko in Bistriško porečje, ima tukaj jako močno plast ilovnate zemlje, ki jej navadno puhlica pravijo. Ta bi bila, se v6 da, v ravninah in dolinah bolj močirna, toda tla so večidel vegasta, da se voda lahko odteka, in to ilovnato plast spremlja pogosto mlajši Savski nasip, in kjer je to v pravi primeri, se more taka zemlja med najboljše šteti. Da zemlja ni preveč močvirna, se iz tega vidi, ker travnikov precej pomanjkuje. Kar je pa tretjegornih tal, prevlada večidel drob&n peščene c, ki bi v ravninah in dolinah tudi ne spuščal vode skoz se, toda ta svet je, kakor navadno, zel6 valovit in zemlja obstoji tukaj iz mnogo kremenine, ki se lože obdeluje in tudi lože osuši, ko sama ilovica. V krajih, kjer prevlada Savski in Bistriški nasip, tako imenovana prodnata zemlja, se pa lan ne ponaša dobro, ker taka tla ne drž6 mokrote, lan pa zahteva bolj močvirno zemljo. V celi okolici tukaj, kjer je zemlja in podnebje za lan ugodno, so sejali v prejšnjih časih mnogo lami; sploh se računi, da vsako leto okoli 1200 mernikov semena, in so pridelali na leto okoli 6 do 700 centov prediva, kajti iz domačega blaga se je pridelalo iz mernika semena v dobrih letih 50 do 60 funtov prediva. Zdaj je pridelovanje iz znanih vzrokov dosto manjše. Toda vsi kmetovalci pravijo, da, če bi Ruski lan se tako dobro obnašal, kot se zdaj vidi, in da bi stvar tudi v druzih ozirih napredovala, bi sejali še enkrat toliko semena, kot so ga nekdaj. Vzemimo le dobro polovico več, imamo 1800 do 2000 mernikov. Če bi po- tem pridelek merili po letošnjih skušnjah, bi pridelali iz 2000 mernikov semena blizo 1700 centov prediva in okoli 4000 mernikov semena. Toda še enkrat moram povdariti to, da ta pridelek bi se dobil pri sedanjem slabem obdelovanju zemlje. Če pa bi se enkrat predivstvo bolj povzdignilo in razširilo , in bi se kmetovalci podučili in prepričali, da umniše in boljše obdelovanje zemlje daje tudi boljši pridelek, bila bi stvar koj vsa še drugačna. In tega se smemo nadjati, ker je tukaj mnogo marljivih in uka-željnih kmetovalcev, od katerih smemo pričakovati, da se poprimejo tega, kar jih skušnje druzih dežel učijo. (Dalje prihodnjič.) —- 304 ----- List 39. Gospodarske stvari. Predivstvo na Kranjskem. Spisal Piskar. (Dalje.) Ozrimo se zdaj nekoliko v druge dežele; poglejmo, kak osen pridelek imajo drugod, in primerjajmo potem naš pridelek z unim. Vzemimo primere na Angleškem, v Belgiji, na Nemškem in na Ceskem. To pa nekaj za to, da vidimo, koliko smo še mi za unimi, in koliko so si dežele med seboj različne, nekaj pa zato, da vidimo, kako drugod stroške računajo. A, Angleško. *) Na Angleškem in posebno na Irskem, kjer so po nevtrudni marljivosti in vstrajnosti v predivstvu za Bel-gijanci najdalje dospeli, in so si po posnemanji Belgijske metode vredili lastni način pridelovanja prediva, imajo sledeče pridelke, kakor nam pripoveduje Mr. Charlev v okolici Belfast. Prostor: 5y2 Irskih akrov (acres), blizo 89/10 Angleških akrov (acres). funtov šterlingov šilingov Najemščina in davki.....19 — Oranje zemlje in priprava ... 13 — Seme..........11 — Pletva, ruvanje, gojenje itd. . . 15 o Izdelovanje na strojih.....14 10 Skupni stroški . 72 15 Prodalo se je: funtov šterl. šilingov pene. 32 centov 10 funtov za . 10 17 9 342 „ 22 „ za .109 5 — znese .120 3 9 Vsega dobička, če stroške odračunimo, pride 47 funtov šterlingov, 8 šilingov, 8 pene. To pride na aker (aere) 5 funtov šterl., 6 šil. in 7 pene. To je srednji pridelek na Irskem. *) 1 aere = 160 Q ruth — 0-7031 Avstrij. orala. 1 quarter zzl 8 bushels — 8 galons — 4*7278 Avstr. vaganov. 1 cent — 112 funtov. 1 funt z= 5*81 Dunajskih funt. 1 funt šterling z: 20 šiling. 1 šiling ~ 12 pence. 1 funt sterling je nekoliko čez 10 gold. našega denarja. Po tej primeri bi prišlo blizo 80 gold. našega denarja na Avstrijski oral čistega dobička. Drugi primer nam pripoveduje Mr. Charley o pridelku na lastnih zemljiščih. To je pa še najboljši pridelek, ki se more pridobiti na Irskem, in vendar še ne doseže Belgijskega. Prostor: 1 aker 2 ruth. angl. Stroški: funt. Stri. šilingov pene. Oranje, globoko...... — 12 — Seme 2J/2 bušlja (bushels) . . 1 16 — Vlaka, pobiranje kamenja, sejanje in valjanje setve ... — 10 — Pletva......... — 6 3 Naprava biČja za vezanje . . — 7 — Ruvanje in vezanje..... — 16 5 Vožnja na dvorišče in smukanje glavic........ — 18 4 Vožnja k godilnici in vlaganje v godilnico ....... — 7 6 Izlaganje iz godilnice in spravljanje na belenje .... — 5 6 Razgrinjanje na belenje ... — 11 8 Vzdigovanje iz belenja ... — 5 10 Vožnja na prostor, kjer se v kopice zlaga, zlaganje in pokrivanje z slamo ..... — 8 1 Vožnja k izdelovalnici ... — 4 6. Izdelovanje prediva..... 3 1 10 Vožnja iz izdelovalnice in prodaja — 6 3 Zmletev glavic...... — 3 3 Privažanje itd. pri glavicah . . — 3 8 Najemščina in davki .... 2 5 — Vsi stroški . 13 9 T~ Prejemki: funtov šterl. šilingov pene. Prediva 64 funtov ... 2 1 — Prediva 864 funtov ... 24 10 — Odpadka 84 funtov . . — 4 10 Glavic 60 bushels za pičo 1 10 — Vsi dohodki . 28 5 10~ Nam ostane dobička 14 funtov šterl., 16 šilingov in 9 pene. ro takem pride čistega dobička na 1 aker 14 funtov šterl. in 13 šilingov. To bi dalo v Avstrijski vrednosti blizo 215 g Id. na en oral zemlje čistega dobička. To je do- biček, ki ga samo Angleži znajo iz zemlje pridobiti si. Le Belgijanci so jim v tem se spredaj. Tako je na Irskem. B. Belgija. *) Za predivstvo mnogozasluženi Rufin nam pripoveduje iz Belgije sledeči primer med mnozimi drugimi: Na prostor nekoliko čez en hektar velik, se je vse-jalo 4 hektolitre semena. Seme je bilo domače, lepo dozorelo. Lanu se je gnojilo z gnojnico, prednik mu je bil oves in pred ovsom detelja. Zemlja je ilovica s peskom zmešana. Pridelek je bil sledeči: Prejemki: Prediva 601 kilogramov po P/4 franka 10513/4 frankov Semena 10'/2 hektolitrov po 30 frankov 315 „ Skupaj . 1366% frankov Stroški: Semena 4 hektolitre po 40 frankov . 160 frankov 3kratno oranje in vlaka, na hektoliter 10 frankov....... 40 „ Pletva, ruvanje in gojenje, 40 ženskih in 10 moških dni; ženska po 3/4 frankov, moški po 1 !/2 fr. . 45 „ Belenje, 10 ženskih dni..... 1% „ Izdelovanje za 601 kilogr. po !/5 fr. . 120 V2 „ Drugi stroški......... 24 „ Skupaj . 397 frankov. Ce odračunamo zdaj stroške od prejemkov, nam ostane 9693/4 frankov. Ta primera bi dala v Avstrijski meri blizo 218 gol d. čistega dobička na en oral zemlje. Ta pridelek pa imajo v Belgiji ie za prav srednjo mero. 270 gold. do 300 gold. na Avstrijski oral je v Belgiji kaj prav navadnega. Kdaj bomo mi le za po-lovico za njimi? (Dal. prih.) ------ 312 ------ *) 1 hektar r= 1*7374 Avstrijski oral. 1 hektoliter = 1*6259 Dunajski vagan. 1 kilogram zz 1*7856 Dunajskega funta. List 40. Predivstvo na Kranjskem. Spisal Piskar. (Dalje.) C. Nemško* Poglejmo zdaj na Nemško, kaj imajo tam. Tukaj še niso tako daleč, kakor v Belgiji in na Irskem. Dr. Pabst nam popisuje iz Virtemberga med drugimi sledeči primer: Prostor 1 Virtemberškega orala (morgen), obdelovanje dobro, pridelek izvrsten. Stroški: a) Vprežno delo. Prvo preoranje strnišča..... 1 gold. — kr. Dva do trikrat prevleči..... — „ 45 „ Globoko oranje pred zimo .... 3 „ „ Pet do šestkrat prevleči spomladi . . 1 „ 30 „ Povaljati........... — „ 45 „ Povleči in povaljati po setvi . . . . — „ 24 „ Skupaj 6 gold. 44 kr. b) Gnojenje. Od gnojenja prejšnje leto bi se računalo letos za lan 100 centov gnoja živinskega.........15 gold. — kr. Oljnatih preš 400.......16 „ -i „ 10 simrov pepela........1 „ 20 „ Eaztrositi pepeli in preše.....— „ 12 „ Skupaj . 32 gold. 32 kr. c) Setev. 2 simra Rigajskega semena po 5 gld. 10 gold. — kr. 2 simra domačega prvo leto iz Rigajskega pridelanega semena po 2 l/q gld. 5 ,, — ,, Sejanje........... „ 6 „ Skupaj . 15 gold. 6 kr. d) Ročno delo do žetve (ruvanja). Dvakratna pletev........ 12 gold. — kr. Ruvanje........... 3 „ 20 „ Vezanje in stavljenje (2 moška pol dne) — ,, 68 „ 4 otroci pol dne........ — „ 24 „ Skupaj . 16 gold. 12 kr. e) Izdelovanje. Glavice osmukati od 24 centov stebel 3 gold. 36 kr. Vezanje v snope........ 1 „ 24 „ Vlaganje v godilnico...... — „ 36 „ Izlaganje in godilnice...... 1 „ — „ Belenje: razgrniti 5 žensk 1 dan . . 1 ,, 40 „ trikrat obrniti..... 2 „ — ,, povezati in spraviti ... — „ 40 „ (Ta dela stanejo na cent suhih stebel 27 kraje.) Trenje........... 8 „ 24 „ Otrepanje.......... 30 „ 48 „ Vezanje v zvezke....... 4 „ 12 „ Ti stroški skupaj . 122 gold. 54 kr. Prihodki: Iz 24 centov suhih stebel je bilo 336 funtov otrepanega prediva.........156 gold. 48 kr. 10 simrov semena po 2V2 gold. . . 25 „ — „ Tedaj prihodki skupaj . 181 gold. 48 kr. Tako ostane za dobiček itd. 58 gold. 94 kr. Ta primer bi dal na Avstrijski oral blizo 117 gld. dobička. Tak pridelek se računa na Virtemberškem med prav dobre. Tudi po drugih krajih, kakor v Pruski Sleziji, računajo dober pridelek na 120 gold. za Avstrijski oral. D. Cesko in Moravsko. Poglejmo le en primer, ki velja za bolj dobre na Moravske m. Prostor 1 Avstrijskega orala. Stroški: Oranje, vlaka, setev povaljati itd. skupaj......... 15 gold. — kr. Semena 4 vagane po 10 gold. ... 40 „ — „ Delalci za sejanje, pletev, ruvanje in spravilo......... 25 „ 80 ,, Gojenje in izdelovanje..... 37 „ 80 „ Skupaj . 118 gold. 60 kr. Prihodki: Prirastlo je 30 centov v vodi godnih in suhih stebel. Iz 30 centov stebel je bilo 630 fun tov otrepanega prediva po 30 kr. 189 gold. __ kr. semena 6 vaganov po 6 gold. 60 kr. 39 „ 60 Skupaj . 228 gold. 60 kr. Tukaj pride 110 gold. — kr. dobička na en oral. Sploh računajo na Ceskem in Moravskem v dobrih primerah po 110 gold. na oral dobička. Tukaj moram opomniti, da je samo pri Irskem primeru davek in najemščina računjena, pri drugih primerih pa ni nikjer. Če naredimo iz obeh zgoraj navedenih Irskih primerov srednjega in prav dobrega, sopet nekak srednji primer (blizo 160 gold. Avstr. vr. na oral), in če potem vse imenovane primere sostavimo, dobimo tale pregled dobička v posamesnih deželah na Avstrijskem oralu: V Belgiji.......218 gold. Na Irskem......160 „ Na Nemškem......117 „ Na Ceskem in Moravskem . 110 „ Samo ob sebi se razume, da so to le srednje cene, po katerih moremo po večem razvideti napredek te in une dežele. Pridelek in dobiček na sebi more po okoliščinah letos veči, in drugo leto manjši biti. Razmerno vendar smemo po teh vodilih in primerih računati. Zdaj , ko smo po večem pregledali, kolikošen dobiček daje predivstvo po drugih deželah, poskusimo se za našo deželo ustaviti površnji primer, iz ko-jega bomo razvideli, kolik dobiček bi dalo predivstvo pri nas. Za podlago vzemimo letošnje skušnje; obdelovanje vzemimo bolj dobro, stroške pa računajmo v srednji primeri, kakor je dandanes dnina. Na priliko: Prostor 1 Avstrijskega orala. Stroški: Oranje globoko jeseni, 1 par dobrih volov in 1 delavec l1/« dne; voli po 3 gold., delavec po 80 kr. . 5 gold. 70 kr. Oranje spomladi, 1 par volov in 1 delavec 1 dan....... 3 „ 80 „ Vlak, setev in valjanje, 2 vola in 2 delavca 1 dan ....... 4 „ 60 „ Gnoja vzemimo 20 voz po 20 centov za prejšnje leto , voz po 2 gold. je 40 gold. in računajmo polovico gnojne moči letos na lan ... 20 „ — „ Semena 4 vagane Ruskega po 3 2 gld. 48 „ — „ Pletev, 8 plevic po 60 kraje. ... 4 „ 80 „ Ruvanje, vezanje itd. 24 ženskih dni po 60 kraje......... 14 „ 40 „ Seme, to je, glavice omlatiti 4 delavci 1 dan po 80 kraje...... 3 „ 20 ,, Gojenje in izdelovanje prediva moramo računati zdaj, ko še nimamo predivoizdelovalnic, od funta otrepanega prediva po 10 kr. od 680 funtov..........68 „ — „ Vsi stroški znes6 . 172 gold. 50 kr. Dohodki: Na oralu priraste 34 centov v vodi godnega in suhega lami. Iz tega se dobi 680 funtov otrepanega prediva; računajmo ga, dokler nimamo predilnice doma, po 28 kraje., to znese..........190 gold. 40 kr. semena 8 vaganov po 6 gold. itd. . 48 „ — „ Znes6 vsi dohodki . 238 gold. 40 kr. Ce odračunamo stroške od dohodkov, nam ostane 65 gold. 90 kr. dobička na oral. ----- 320 ----- Če bi imeli domačo izdelovalnico , stali bi stroški izdelovanja k večemu po 6 kraje, na funt prediva, toraj bili bi stroški izdelovanja za celih 27 gold. manjši. Če bi te prišteli k dobičku, imeli bi 93 gld. 10 kr. dobička na oralu. - Iz tega razvidimo, da bi se mi mogli kmalu s Cehi meriti, posebno, ako prevdarimo, da so tukaj sploh stroški dosti visi računani, kot jih Čehi računajo. Naš pridelek je na oralu za 10 gold. više ko na Češkem, da-si smo mi predivo^po 2 kraje, funt (kar vožnina stane) niže računali, če bi mi stroške tako računali, kot jih Čehi računajo, in pridelek sopet tako kot oni, imeli bi 256 gold. 80 kr. dohodkov, 118 gold. 60 kr. pa stroškov, — po takem 138 gold. 20 kr. dobička na 1 oral. Iz tega razgleda toraj vidimo, da smo mi v stanu, v ugodnih razmerah cel6 cehe prekositi. Naše stališče je v tem oziru prav dobro. Nujmo toraj čvrsto in po gumno napredovati! (Dal. prih.) ------ 321 ------