Srajca srečnega človeka
Samostajiskcimi nčencu.
,^\rosil si me, naj ti napišem povest, povest samo zate, in to & prošnjo ti danes izpolnjujem. Samo nekaj te prosim: Ne W imcj tch vrstic savno v spomin na moža, ki te srčno Ijubi, ampak sprejmi jih tudi kot pouk od moža. ki mu jc pri srcu Ivoja bodočnost.
Bogat si, plemcnit. in Bog ti jc dal bistcr razum. Toda vcruj mi, mladenič. da nobena teh lastnosti življenja ne osreči — nc izboljSa. Srce sarno ti more dati sreče. Cc jc ohraniS plcmcnito in čisto kot doslcj. Saj jc rekel nckoč pcsnik. ki jc bil obenem globok mislec:
Le v meni je saniem veselja shidenec, Tu vedno mi 1ekel je vir;
rSlepota.' jaz znal niscni zanj. Ti   pa  zdaj  znaš  in  nikdar nc  pozabi.  Potem  se ti ne bo  treba v bolečinah in solzah vsled razočaranj v živijenju šele učiti globokc resnice, ki jo smehljaje ta povest uči:  srte,  ki ničesar ne želi  in  sc  ničesar nima bati, jc edino srcčno.
Sem li to povest Cital. ali mi jo jc kdo pravil, ali pa se mi je morda sanjala eno onih nod, ko tlafi človeka mdra m beži od njega spanec, pa hodi domišljija po najneznanejSih potih, tega ne vem veL.
Toliko je gotovo, da je živcl prcd davnim časom v srečni Arabiji kralj Bertold 1. Rekli so mu Veliki, — najbrž zato, ker je hil najabotnejSi izmed vseh vladarjev svoje rodovine. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo biti neprimerljiv in neprekosljiv lenuh, ki je izpolnjeval življenja dolžnosti večinoma široko iztegnjen s puSenjem haSiša. Sužnje so mu odganjale s pihalkami iz marabujovega perja sitnc muhe, i:i sužnji so opevali med do-nenjem tromb in piSčalk v blagoglasnem jeziku njegovi' državi- Vcličanstva čast:
Maka - kašii. Maka-kašii Sanlt-hl, Sanlc-fti Širivoi k6   kA...
Pa se je nekoč pripetilo. da je povzročil ta neprestani dokc tar niente ') pri Nj. Veličanstvu Cudovito bolezen. NihCe ie ni poznal in nje histva ni mogel raztolmačiti nobon domač zdravnik. Pa saj to ni bilo nič čudnega. Lenoba in brezdclnosl uniCita vsc. Stoječa voda se usmradi, nerabljeno žclezo zarjavi, lenuhu pa otopi razum, zastane srce in duša se mu izpridi.
Kcr jc bilo s kraljevim zdravjcm vedno slabSe, tiaslal je sploJen krič po zdravnikih. ln kar irumoma je vrelo raznih mazačev na dvor. da pn>-skiisijo na kralju svo|o umctnost.
Neki nemški zdravnik ponudi kroglic in izjavi, da izpostavi Nj. Veli-čanstvo zivljenje največji nevarnosti, te ne raztopi treh teh kroglie v bačvi vode in ne užije vode vsakih sedem let poi čajove žličke. Po njegovi sodbi je ta bolezen strašna migrena. 2> ki se na Nemškem loti vsakcga. ki noče delati.
Pa pridc mistcr Hall, promoviran v Oksfordu, in pove. da imcnujejo na AngleSkem to bolezen spI e cn.3,) Skott' jo Temzine meglc, in sinovi belega Albijona sc je navadno popolnoma iznebijo s tem. da si poSljejo kroglo v sencc.
Nek pariski zdravnik. ki si je žgal lase, jc menil. da bolezen ni nič drugcga kot nevarni ennuH). Zapisal jc Nj. Veličanstvu plcse in godbo.
Koncčno dojde še neki gališki zdravnik. mož obseznega znanja in izrednc vestnosti. Njegova presoja je mcnila, da je Nj. VcliCanstvo bolno na kronični lenobi, in da v svrho ozdravljenja ni nikakega drugega sredstva, kakor to. da ga vpreJejo v phtg in m» odganjajo mubc - meslo ?. mara-bujcvim pcrjem — s štirirni korobači. Po njcgovem mnenju so namreC najboljžc srcdslvo zopcr slrah pred delom — baline. ne pa nazori slarega grškega zdravnika Hipokrata.
Kar so zdravniki zapisali, se jc izvršilo, razven tcga sevoda. kar sta svetovala angleški in gališki zdravnik. Njiju mnenjt* jeNj. Vcličanstvo blago-volilo zavre(i. Prvo se mu je zdclo namreč vcndarle malo prchudo, drugo pa prenerodno.
') Sladka brezdelnost. — 2) Mučen glavobol. — 3) Nadfežna otoinost. — *) Dolgčas.
—    60    —                                                        1
In naposled so se jele napravljati za kraljevo zdravje še javne molitve. I Po navadi one dežele so si prej obrili možki di-sno. ženske levo obrv. j Je pač mcnda splošna napaka kristjanov in paganov ta, da se spomnijo Boga I šele takrat. ko jih Ijudje zapusto in ne morejo več pomagati.
Dalje se je objavil tudi razglas, da dobi službo kraljevega namestnika tisti — bodisi možak ali ženska — ki prinese zdravilo primerno neznani kraljcvi bolezni. A ni bilo nikogar. Dvorni služabniki in uradniki, ki imajo v takih nezgodah navadno dober nos, so jcli zapuščati predsobo umirajočega Berlolda 1. in se zbirali v sobi naslednika Bertolda II.
Vse upanje se je bilo že razprSilo, kar se pokaže — kot bi bil padel x ncba — majhen možiček v mestu. Jahal je osla brcz uhljev. A btl jc ta osel hitrejši kot Alborak. Mohamedova kobila. V vreči je imel možiček talmud ') in v rokah jc držal dcžnik iz rudeče volne. Varovai ga jc pekočih solnčnih žarkov.
Pred glavnimi vrati palače tujec razjczdi, povc straži, da je židovski zdravnik in se ponudi, da ozdravi kralja. Naglo prihit<5 državni velikaži, čijih pleSaste glave so bile izdaleč podobne kupu belih buč. in spodobno sprejmb pomočnika v sili. Za tremi stražaji in v spremstvu vseh vclikašev stopi mali žid v kraljfvo spalnico. Vsepovsod je bilo mračno. Na vzvišenem, z dragimi perzijskiini preprogami pokritem prostoru je stala postelja iz clenovine, iz zlata in iz slonove kosti. nad njo se je pa rdečilo nebo iz tirskepa škrlata.
Tu je počival na melikih blazinah uniirajoči kralj Bertold I. Stokal je in težko dihal. da je zdrhtavala alabastrova svetilka, ki je motno razsvet-Ijevala sobo. Na glavi jc imel svilcno ponočno kapo, in povrh Se krono, kot je zahteval hišni red. Radi rumenice napihnjenih lic je bila od daleč podobna kraljeva glava kronani buči. KaJmirska odeja jc pokrivala zatcklo bolnikovo tclo, in na najvisji točki Ircbuha je sedola najljuhša mačka Njega i Veličanstva. Pazljivo je gledala smrini boj velikega Bertolda 1. in zadovoljno je predla ...
Dlje časa kot navadno je držal zdravnik za kraljevo zilo in delal nad njim vsakovrstna čudna znamenja. Naposlcd vzame moCno šilasto orodje in zbode bolnika v glavo. A ta ni pokazal z najmanjiim zgibom, da kaj Cuti.
..Olava Vašega Veličanstva je popolnoma prazna!" reče žid.
Pa zabode orodjc v srce, a tudi zdaj nc zganc kralj niti z mazincem.
..Srce Vašega Vcličanstva je kamenito!" izjavi zdravnik.
Hkrati dene žid orodje prav lahno na želodcc, a Nj. kraljevo Veličanstvo začne rjoveti. da je šlo bolj skozi ušcsa ko glas najvtžjih pi^čali v orgljah. Podboji slonokoščene postelje zaino pokati. prestrašeni stražniki izpuste iz rok orožje, strežaji popadajo na kolcna, se dotikajo s čelotn tal In vzklikajo: ,.AIlah je velik!" Mačka Nj. Veličanstva zbeži z zavihanim rcpom, a velikaši države začutijo, kako se jim ježe neznantni ostanki las, ki so jim krasili teme. Le žid sam ostane miren.
') talmud = tidovsko sv. pismo.
..Nj. Veličansivo jc mnogo delalo z želodcem!" rcče.               ^^^^^^
..Modrost sama govori iz tvojih ust". jekne vcliki vezir.
Zdravnik sc zatopi v knjigo. V nji so bila z najživahnejsimi barvami nasfikana znamenja živalskega kroga. Delal je in delal po nji čudne krožnice in pisal nerazločljive črke. Ko se naveliča. izjavi, da mora Nj. Veličanstvo brez pomoči umreti, če ne dene nase srajce srečnega človeka — a še predno preide zadnji krajec v polno luno.
Dvornikom sc jc zdelo to sredstvo popolnoma preprosto. in trumoma so zapuščali sobo prihodnjega Bertolda 11. Vračali so se v predsobo živega Bertolda I. Sodili so. da sc na njegovem čelu zopet utrjuje krona. Tudi vladarja samega je nada kar na novo poživila. ln tisti večer je mogel po-spraviti tri dornače zajce. enega purmana in 5e nekaj drugih malcnkosti. Tako vsaj je poročala posebna večerna izdaja ^Državncga glasila**. ki je prinesla vsak dan kot uvodni članek kraljevi jcdilni list.
Med tem je židovski zdravnik hrez posldva ostavil palačo in mesto, molil grcdč vrste iz Talmuda obrnjen proti gori Sinaj. s katere je upal ugle-dali obljubljenega Mesijo.
Še tisti večcr je sklical veliki vezir državni svet, ki naj bi dolofil. sme li srajca, ki jo bo oblcklo Nj. Veličanstvo. ostati umazana ali se mora oprali, mora li biti vezena ali sme biti iz gladkega blaga, naj bo li široko izrezana ali malo itd. Razprava je postala silno živalma: modri svetovavci so se skregali, psovali s tepci, in morda bi si bili skočili v liste ostanke las. kar so jih imcli. da ni prepiračev prekinil ncki star ministcr z vpra-^anjem, kdo )e pravzaprav orti srcčni mož, ki bi irnel dati srajco. radi katere se gospodje tako zelo razburjajo.
Na to vprašanje mahoma ves zbor utihnc. Začudeno se svetovavci spogledajo, in ne pregovorivši bosede, drug za drugim zapustč svetoval-nico. Nikdo ni pripisoval svoji srajci onih zmožnosli. ki naj bi povzročile tak čudovit učinek.
A veliki vczir je da! na javnem trgu oznanilo vsem srečnim Ijndeni po mestu, naj pridejo v paiačo. Toda nikogar ni bilo. Mesec je rastel in rastel, kakor da bi bil hotel gledati smrtni boj vladarjev v polnem blesku.
Slednjič razglase oznanilo po vseh mestih, trgih in vaseh celc države. Zaslonp. Veliki vezir je imcl izgubiti s kraljevo smrtjo tudi svojo čast in doslojanstvo. Zato se napravi sam, da osebno prcišče vso deželo in naide fudežno zdravilo. Pa zastonj je hodil po Arabiji od Rdečega morja do Perzijskega zaliva. brezvspešno raztegnil svoja preiskavanja noter gori do divjih gora arabske pužčavc. Srečnega človeka ni našel.
Britko razočaran naposlcd vcliki vczir neha s svojim iskanjem. Uomov grede sede nekega dne truden pod senčno palmo. Kar začne vclblod kihati, naznanjaje samum, veter, ki nevarno vleče včasih v puščavi. V daljavi zapazi veliki vezir, kako se bližajo ogromni oblaki prahu in sikajo kot ognjeni jeziki. Prestrašen sc zateče v jamo, katero je opazil na griču. Tu najde sivega pastirja, ki ga gostoljubno sprejme in mu ponudi dateljev in vodc.
—    62    —
,,Česa išCeS v tej puičavir" vpraša samotni pastir dostojanstvenika.
^Srečnejja človeka. katerega niscm mogel najti na dvoru in v giavnem mestu", odvrne vezir s trpkim nasmehom.
»Allah je velik!" reče sfarček resnobno. Pa položi roko na prsa in dostavi:
nLeopard v puJčavi ima, Cesar niraa glavar vcrnikov v svoji palači!"
nTi?!' zavpije veliki vezir zafiuden in vesei. nTi si zares sreCenr"
nAllah jc velik:" odgovori starček.
,,Kako moreš biti v ti luknji srcčen?"
,Kcr si ne želim ničesar drugega in ker se mi ni treba bati. da bi izgubil to, kar imam.
,lJa kjc imaš srečo?" vpraša vezir. Razumeti ni mogel globoke mo-drosti sfarčkovih besedi. ,lJa kjo imaJ srečo?"
,V sc bi samcm."
Zmajevaje pogleda vezir slarčka, poklekne predenj. ponudi mu vrcCo svetlih cekinov in ga prosi, naj mu da svojo srajco.
Smehljaje odpne starček obleko. narcjeno i? kože, ki mu jc pokrivala
prsa  in.....o   kakšno  nepričakovanci  presenečenje.  kakJno   grozovilo
razočaranje . . .
SreCni človek je bil — brez srajce! ^_                                                                           P. Lius Coloma.      PnredllJ. Korec.