Poitnina plačana v gotovini LJUBLJANA, ONS IS. JUNIJA t9$6. LETO 48. - Stev. U. T>OMO£JU ■ — • ——---——_—-———■■■■■................- •-—" ——^— - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane 3B Din za celo leto, za inozemstvo 6!) Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon Poživimo ogenj ljubezni Povdartnio koj v začetku: Ni namen avta rističnega kongresa, zbobnati nekaj tiaočev judi v Ljubljano, da bi samo videli nekaj na-idnih now, nekaj gorečih bakeij, morebiti »rezkončno, dolge ure trajajočo sklepno pro-(esijo, morebiti tudi, da bi pri nekaterih zborovanjih kričali: >Živijo! Bravo! Tako je!« in podobno potein bi ae pa vrnili domov s kratko ppazko: »Lepo je bilo. Kaj takega nismo pričakovali. Take lepote ne bomo več. videli:c Namen shoda v čast sv. Ue&njemu Telesu v Ljubljani je vse drugačen. Med vernike naše Jugoslavije hoče vreči bakljo ljubezni. To ljubezen l«Xie utrditi, vkoreniniti, jo ohraniti, da trajala, gorela in svetila še poznim ro* ovom. V čem pa obstoji ljubezen do presv. Heš-lijega Telesa? Povedati moram, da je pojem te ljubezni o k a j širši, kakor si ga navadno pred-tiivljaino. Mnogi mislijo, da obstoji naša Iju-e/.en do sv. Rešnjega Telesa v tem, da se red Najsvetejšim spodobno obnašamo, da se imamo ob vstopu v rerkev i« ob obhodu pri-fmerno pokloniti, da se grede mimo. Cerkve odkrijemo, da prihajamo redno ob nedeljah k (sv. maši. pogostokrat k sv. obhajilu, morebiti jšo, da se udeležujemo ure molitve, da se v [obilnem številu udeležimo vsakoletne procesije sv. Rešnjega Telesa. Ne boni rekel, da bi ljubezen do presv. ■ Zakramenta res vsega tega ne obsegala. Ampak so ja samo del te ljubezni. Ljubezen do presv. Zakramenta hodi še bolj Stroka pota. Ta ljubezen objemlje in oklepa najprej domačo župnijo. Kaj je domača župnija? Nič drugega ,kakor velika družina s v e -tegu Kešujega Telesa pod duhovnim vodstvom dušnega pastirja. Kar je v političnem oziru za te domača hiša, domača vas, občina, okraj, banovina iu država, to je v verskem oziru za iste ljudi domača hiša, domača župnija, dekanija, škofija sv. ka-tol. Cerkev. Država hoče napraviti iz tebe clo-brega državljana, Cerkev še več: dobrega državljana in dobrega vernika, dobrega človeka in dobrega katoličana. Navadno je lako: dober vernik — dober katoličan — dober državljan; mlačen vernik in katoličan bo tudi malovreden državljan. Ponos in ljubezen do domače župnije zahtevala, da smo svoji župniji v duhovnem vodstvu vdani, pokorni in poslušni, prav tako, da skrbimo za dober sloves svoje župnije, da nam'je pri srcu procvit in krepak razvoj verskega življenja v župniji. ..Z župnijo v tešiti zvezi je zbirališče vernikov, za verske vaje in pobožnosti, ž u p n a cerkev. Upam, da ue bo zamere, Ce po-vem, da ljubezen vernikov do župne cerkve marsikje pojema, ugaša, komaj še živi. O tem priča, dopoldanski in marsikje še bolj popoldanski obi»U nedeljske »lužbe božje, tudi prejem »v. zakramentov, tudi pota do cerkve, tudi bližnja okolica cerkve, tudi farno pokopališče. Pa tudi tof.ba, da je marsikje težko, težko vzdrževati lepoto cerkve na dostojni višini in svetosti kraja primerno. Pravijo, da je kriza; še več pa je: zavednosti ni, ponosa ni, ljubezni ni. V letošnjih »ŠmarnicalK berem opazko, če ni morda vzrok tem težavam to, da pojema ljubezen do zakramentalnega Jezusa, in če bi bilo to vzrok, naj jo skušamo letos na-uovo vžgati. Ali verjamete, da je kar težka la beseda. Komaj ji človek more verjeti. Izgubil sfe je pa zelo namen in pomen farne cerkve. Ponekod jo imajo, kakor za podružnico farne vasi. Zmota, pa še kakšna i Farna cerkev je la« vae župnije, središče in srce njenega duhovnega Življenja. Drugod kažejo večjo skrb za nežupne, recimo kar naravnost za nekatere božjepotne, tudi za samostanske cerkve, češ, tja bomo dajali, za tiste cerkve bomo skrbeli, kjer se . več moli za nas. Aii res v župni cerkvi nihče ne moli za žup-1 jane ? AJi ni marsikje" popolnoma, z a b. r i s a u namen in pomen farne maše? Kaj je to, farna maša. To ni maša radi tega, ker se župljani pri njej zbirajo k skupiti službi božji, ampak radi tega, ker mora vsak župnik vsako nedeljo in vsak zapovedan, praznik opraviti sv. mašo za dobrobit vseh župljanov, živih in mrtvih. Ali se. nas tudi na polju pobožnosti drži naša bolezen, ki pravi, da to ni nič vredno, kar je domače. Vidite, to je, kar moramo letoa prav posebno pribiti in priviti: Ljubezen do Jezusa v najsv. Zakramentu gre vedno vštric z ljubeznijo do domače župnije in do domače iupue cerkve. Kako detajo? Ponovno smo že opozarjali v našem listu na lo, kako nas na vseh koncih to krajih izrablja tuji kapital. Da .to niso samo prazne besede, smo pod zgorajšnjiin naslovom pred kratkim s številkami in z dejstvi pokazali, kaj počno veliki karteli, zlasti sladkorni, ki do krvi izžema kmeta najprej kot pridelovalca sladkorne pese, nato pa še enkrat kot kupo-valca sladkorja. Da to vprašanje za enkrat izčrpamo, se ozrimo danes še na ogromne dobičke, ki jih dela pri nas tuji kapital in .jih potem seveda izvaža domov, zaradi česar je popolnoma, oa-ravno, da mi vkljub ogromnim naraviim bogastvom, ki jih vsebuje naša zemlja, ne moremo priti na zeleno vejo in padamo v vedno večjo bedo. Prav na kratko in na splošno lahko rečemo, da imajo pri nas skoraj vsa največja naravna bogastva v rokah tujci. Največji premogovniki naše države leže v Trbovljah in njih okolici. Njih lastniki so bili do prevrata dunajski in francoski kapitalisti, največ Zidje. Ob prevratu so prišli potem za nekaj mesecev v slovenske roke, a naši »nesebični« in od sile »napredni«: ter »nacionalni« mogočneži, ki so si znali žo tedaj prilastiti vso besedo pri stvareh, kjer se je dalo dobro zaslužiti, so delnice Trboveljske premogokopne družbe prodali zopet nazaj dunajsko-židovskim bankam, pri čemer so »zaslužili« ogromne milijone. O tem se je pri nas že ponovno iu obširno ter podrobno pisalo. Vsa Slovenija pozna dotične »nacionalne« junake, vsi vemo, kaj in kako so delaii, toda nihče jih nikoli ni poklical na odgovornost. Obratno, še danes sede povsod na prvih mestih in vse se jim globoko odkriva. Kakor naš trboveljski premog, tako izko- riščajo tujci tudi vsa oetala mašit največja para vna bogastva. Tako em nahaja v Boru v Srbiji eden največjih rudnikov bakra na »vetu, ki ga izkorišča leta 1904 ustanovljena druiba »Compagnie francaise des mineš de Bor« s sedežem v Parizu. Naši največji rudniki zlata se nahajajo v dolini reke Pek, ki jih izkorišča leta.1933 ustanovljena francoska družba »Coin-pagnie industrielle du Platine« iz' Pariza. Ogromni so dalje rudniki srebra iu cinka v Trepči pri Kosovski Mitrovici. V rokah jih imajo Angleži, kakor so Angleži na pr. tudi lastniki naših velikih svinčenih rudnikov v Mežiški dolini. In tako hi lahko naštevali še naprej in kar po vrsti, pri čemer bi videli, da sedi prav povsod, kjer je bogastvo — tujec. Slično je z ostalo industrijo. Lastniki skoraj vse velike tekstilne industrije na Gorenjskem iu v Mariboru so češki, poljski in nemški kapitalisti. Lastnik velike jeseniške železarne na Jesenicah in velike tovarne za emaj-lirano posodo je poljski Nemec Westen, za časa Kramerjevega ministrovanja so vkljub vsem protestom na »težaj odprli vrata Bati, ki ima danes največjo tovarno za čevlje v naši državi. Lastniki skoraj vseh cementnih tova-ren so Italijani in Trboveljska premogokopna družba. Tudi tu bi lahko naštevali še naprej, pri čemer bi videli, da je ravno največja iu najvažnejša industrija skoraj vsa v tujih rokah. Poudarili smo že večkrat, da nismo proti dohodu tujega kapitala v našo državo, kajti spričo naše revščine mi tuji kapital naravnost krvavo potrebujemo. Toda nikdar in nikoli se ne bomo mogli sprijazniti z dej-slvom, da bi nam ta kapital pil kri. Res je, če naloži tuji kapitalist pri nas svoj denar, hoče zato tudi svojo obresti Nihčo mu jih ne bo kratil, toda RAZGLED PO SVETU Za temelje človeškega prava ■ Irski predsednik je stopil pred Zvezo narodov s pomembnim predlogom. Ako ga bo sprejela in uz&Uouila. bo to morda njen največji uspeh. Predlagaj je. naj bi članice Zveze določile in proglasile gotova temeljna človeška prava, izvirajoča iz vsem skupnega na- j ravnega prava, ki morajo biti' vsaki članici Zveze sveta in nedotakljiva. Med ta prava j spada tudi svoboda vere itf vzgoje. Država, j ki bi teh temeljnih pravic ne priznala, ali jih celo teptala, bi se siiiatrala kot barbarska in i kot taka bi kajpada ne mogla biti članica Zveze. Očividteo je ta zamisel pognala iz dejstva, da danefc sed® v >Zvezi narodov« dve državi, za katere na ton temelju ne bi bilo mesta v Zvezi. To ste boljševiška Rusija ia njena posestriina Mehika. Obe teptate naj. temeljnejša človeška prava, svobodo vesti, vere in vzgoje. Vprašanje je samo, če imajo odposlanci > Ž veze narodov« še toliko čuta in smisla za take vrednote, da bi se zanje zavzeli. med obrestmi in ohreatmi je razlika. Nikoli se ne bomo sprijaznili s dejstvom, da bi tuji kapitalist s sramotno nizkimi mezdami imbljal naSe delavstvo in z visokimi eenami »vojih izdelkov vse ljudstvo, zlasti ie kmetišk«, samo zato, da bo od pri nas naloženega kapitala lahko vlekel trikrat, petkrat, da, celo desetkrat večje obresti nego pa. če. bi naložil dotičoi denar donsa v kako banko. Kar poglejmo nekaj številk, ki so jih ta podjetja sama pri/rasla in objavila: Borsfci bakreni rudnik dela z glavnico 10 milijonov frankov, a od leta 1931 izdanih obligacij je v obtoku še za 30 milijonov, tako, da ne znaša ves kapital niti 41 milijonov frankov. In pri iem kapitalu je znašal izkazani časti dobiček za leto 1933 —nad 21 milijonov, ian i pa celo 22 nrHijonov frankov, s čemer se je obrestoval vloženi kapital z več kot 50%, obrestmi. Za delnico, ki se glasi na 100 frankov, so dobili njih lastniki že predlanskim po 127—130 frankov samih obresti, torej v enem Ktfiiem letu presej več nego jfe delnica »ploh stala. Seveda je pa ta bilanca samo za javnost, kajti v resnici so dobičiri še neprimerno večji, kajti ogromni milijoni so šli še v razne fonde, za odpise itd. Odpisane so že skoraj vee investicije, v rezervnem fondu imajo 36 milijonov, 60 milijonov v raznih drugih fondih itd. Veliki rudniki za cink in za srebro v Trepet obstojajo itele par let in je tam vse šele v nastajanju. V prava razmah bo prišlo podjetje komaj v kakih 5—10 letih. Povsod na svetu delajo taka podjetja prva leta celo z veliko izgubo, ker je treba milijonskih investicij, preden se pravo dobičkaiosno delo more začeti. Vendar izkazujejo Trepče že sedaj in samo za pol leta skoraj 100.000 an^e-" škili funtov, ali nad 20,000.000 Din brutto dobička, a že za leto 1933/34 so bile delničarjem izplačane 12% divideaide, dočim znaša običajna obrestna mera doma na Angleškem komaj — 2%. Ce so že začetni dobički tako ogromni, iii čudno, če vrednost delnic od meseca do me-86P8 mir aSča, dnevna mezda navadnega delavca pri tem podjetju pa znaša 10—12 Din. Glavnica rudnika za zlato ob Peku znaša 4 milijone frankov. Družba je bila ustanovljena šele leta 1933, a že drugo leto je imela čistega dobička nad 800.000 frankov, ki se bo pa v prihodnjih letih še silno dvigal. Trboveljska premogokopna družba dela z glavnico 200 milijonov dinarjev in je za leto 1929 sama izkazala nad 45,000.000 Din čistega dobička. Velik del ogromnih investicij je odpisanih, a krko se godi tanio&njim rudarjem, vemo vsi. Tudi Bata dela pri nas šele par let. Glavnica tega podjetja znaša 5 milijonov dinarjev, toda za lansko leto že izkazuje nad 3,000.000 D« čisitega dobička. Naj bo dovolj! Navedli »mo te številke zalo, da nam ne bo kdo očital, da v svojih gospodarskih člankih, v katerih skušamo odkrivati vznike in vire naše gospodarske bede in stiske, samo tja v en dan postavljamo trditve, a 6t> bi nas kdo prijel za dokaze, bi morali umolkniti. Da, tuji kapital je ena izmed strašnih pijavk, Id pije kri našega naroda, zlasti pa Se fcnietišksga ljudstva. Kako zelo močan je ta tuji kapital pri nas, naui dokazuje dejstvo, da je samo pri delniških družbah soudeležen skoraj s trema milijardami dinarjev in da so skoraj prav vsa večja podjetja v naši državi v tujih rokah. Namesto da bi nam ta kapital za primerne krščanske obresti pomagal voditi naše gospodarstvo. pa z nizkimi niezda- 2' katoliška cerkev s Kasno. O vzgoji uiladine so izdali skupno pastirsko pismo litvanski škofje. Povod poslanice je dal načrt šolskega zakona, ki ga pripravlja vlada v Litvi. Cerkev ve, kaj je mladina, zato je za njo budno na straži po vsem svetu. — .Severnoameriški katoličani odločno zahtevajo od svoje vlade, da posreduje pri mehiških krvoiokih radi strašnega preganjanja katoliške Cerkve. ITALIJA s Mussolini je še vedno bojevit Oni dan se je Mussolini z vodnim letalom odpeljal na otok Sardinijo, kjer je prisostvoval v mestu Cagliari vkrcavanju divizije.Sabaudia, ki odhaja v Eritrejo. PŠfnik »Mirano«, ki je hotel pravkar odpluti s svojim tovorom, je odložil svoje potovanje vh dva dni, da lahko Mussolini pregleda vse vojaštvo in njegovo opremo. Ob mimohodu cele divizije pred Mussolini jeni se je Mussolini obrnil nalo k vojakom iij jih navduševal s temi bojevitimi , besedami: Mi imamo velike naloge pred seboj, ki jih bomo sami brezobzirno izvršili. Zato se pri tem delu ne bomo prav nič menili za to, kaj se o naših namenih govori onstran naših meja. Samo mi sanji lahko opravljamo svoje stvari tako, kakor se nam to zdi potrebno. Samo mi in mi bomo uredili vse tako in se ne bomo nič ozirali ua svetovno mnenje. Mi imamo pred seboj svete naloge in vemo, da so naše dolžnosti v tem oziru svete. — Mussolini je končno izjavil, da se tudi vojne z Anglijo ne boji. GRŠKA r »Volitve« v nmr*dne skupščin« so imeli te dni v Grčiji. Vlad« javlja, da je zmagala i veliko večino. Pred volitvami »o pisali, da gre za obnovitev monarhije in da kdor glasuje za vlado, se izjavi za monarhijo. Menimo, da je bila obnovitev monarhije v Grčiji izvršeno dejstvo že takoj po ponesrečeni Venizeloeovi re- mi le uprupašča našega delavca, z visokimi cenami izdelkov izžemajo našega kmeta, a z uri-lijoni, ki jih odnašajo vsako leto v obliki divi-dend iz naše države, slabijo naš splošni gospodarski položaj. In vendar bi takemu postopanju brezdušnega tujega kapitala z lahkoto in hitro lahko napravili konec. * g vol tiri ji in da sb bile sedanje »svobodne« vo- ' litve samo plaSf, pod'katerim hoče monarhi- j stična vlada na »zakonit« način odstraniti v i Grčiji republiko. avstrija | s Ta iu ono ic Karotana. V Seleh so po- j žili v grob 32 letno Janco Užnik. V Kotmara • vesi je slavil srebrnomašniški jubilej domači župnik g. Konrad Menlej. — Lavina je zasula dne 25. majnika cesto čez Veliki Kiek; pet delavcev mrtvih. POLJSKA s Ukrajincev s»e bodo več preganjali?? Te j dni se je zglasilo pri poljskem notranjem ministru odposlanstvo Ukrajincev,, ki jih je v republiki iiad sedem milijonov. Ukrajince so Poljaki doslej zelo zapostavljali, tako na prosvetnem in jezikovnem kakor tudi na gospodarskem polju. Zdaj so Ukrajinci povedali ministru svoje težnje in baje našli zanje mnogo razumevanja. Tudi Slovenci iskreno želimo, da pride med Poljaki in Ukrajinci čimprej do popolnega prijateljstva, ki naj temelji pa vsestranski enakopravnosti. AMERIKA e Drobil. V Buenos Airesu v Argentini je umrl 50 letni Lovrenc Kralj od Sv. Križa pri Trstu. — Prav tam je podlegel operaciji 64 letni Josip Simčič iz Gornje Vrtojbe. — Iz So. Dakoie poroča slovenski kmet Klemesi Hiebanja, da krme za živino nima skoraj noben kmet vefi in tudi kupiti je ni mogode. Plasti peska so pokrile žitna polja. — V Bridgepor-tu Ohio je umri 58 letni Janez Smrekar iz Stične na Dolenjskem. V Pueblo Colo je odšla v večnost 66 letna Marija Snedec nekje ir. Bele Krajine. — V Moon Run Pa je preminul Frank Baloh iz Zgornjega Tuhinja. — V Oakland Cai je nenadoma umrl 47 letni Rudolf Kranjo BANKA BARUCH ii, »e &ss&er, Parts Oflpramita denar v lugoslAvlio najhitreje io po najboljšem dnevnem kanu. Vrši vse bančne post« najkutantneje Piiiioi uradi v Belgiji, Franciji, HotandlJI In Lukaem-burgu »prejemajo pt»S!le aa aa5e čekovna račun«. nulM K* MU-M Bmi»IIw. IRtiaill«, !f„ ufl-M r«lt«.JNM* DUA: K« HM-M M, Hlsut. mflg^nDM: K« Ml l*J«sk«w|. Na tahlevo pošljemo brezplačno naše ček. nakasnic« ^fflkfišašmm ikčskS mm „No saj veš, s sv. Elijem se ni zcs Šaliti. Kako vendar blešči sonce i" „Saj to ni sence, to je moje perilo i" „Ali je to mogoče — kako je samo postalo tako belo!" „Odkar uporabljam za pranje Schicht-ovo terpentinovo milo, je vedno tako. Tudi najtrdovratnejša nesnaga se razkroji v obilni Eeni tega izvrstnega mila, atero tako prijetno diši po mladem smrekovem gozdu I" SCHIČHT TERPENTINOVO MILO . . . in za namakanje Ženska hvala Ir, Bučke na Dolenjskem. — Tam je zapustil •olzno dolino tudi Miha Nogomer iz Like na Hrvatskem. — V Jolietu III. je do smrti povozil neki avtomobilist 43 letnega Antona Ze-leznika, doma nekje od Lilije. — V La Salle lil. je bil do smrti povožen 75 letni rojak Jožef Lisjak. — V Milwaukee je umrl 9. aprila 55 lotni John Mitič, ki je zapustil premoženje v znesku 16.536 dolarjev. Ljudski administrator Albert B. Houghton išče za pokojnim sorodnike, ki so menda v Smederevu v Jugoslaviji. Ako ne bodo našli zakonitih dedičev, pojde vsa zapuščina v ameriški državni šolski zaklad. abessnua s Abesinci u<* drže križem rok. Med egipt- sko, angleško in abesinsko vlado je bil v afriškem Kairu podpisan sporazum glede Tanske-u« jezera, ki daje egiptski in sudanski vladi pravico, da zgradita ob jezeru velikanske za-, jezilne in urejevalne naprave za namakanje Sudana in Egipta. Abesinska vlada je že prejela od egiptske vlade velikansko odškodnino; Id ji omogoča oboroževanje. Obenem pa je dobila s tem sporazumom abesinska vlada še zaščito Anglije. Sicer pa se Abesinija baje pogaja z Anglijo, da bi ta prevzela 25 letno varilstvo nad Abesinijo. Kadi lega italijansko časopisje naravnost besno napada Anglijo. drobne novice 250 milijonov kron posojila so dali Čehi ruskim sovjetom. Velika starka preniogarjcv (450.000 rudarjev) se obeta Ameriki. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je bil te dni v Kusiji, kjer so ga boljševiki slovesno sprejeli. Ker je laliteval uvedbo dveletne vojaške službe je bil na nekem shodu ranjen bivši francoski letalski minister Cot. Od 83 na 14S> milijard lir se je dvignil v dobi fašizma državni dolg Italije. 10 milijonov kilogramov rož (za parfum) bo dala Bolgariji letošnja trgatev. Naša uganka Naša uganka gre h koncu. Prihodnji teden bomo objavil zadnji drobec, ki ga bo treba z že objavljenimi sestuviti v primerno celoto. Kakor razvidimo iz dopisov, ki prihajajo uredništvu, vlada za uganko veliko zanimanje. Nekateri so rešitev že »iztuktalk, čeprav še niso vsi deli uganke objavljeni. To je znamenje, da rešitev uganke ne bo pretežka, čeprav je od kraja marsikomu upadal pogum. Žrebanje za nagrade bo še pred evhari-Btičnim kongresom. Želimo, da bi slepa sreča Izrežite in dobro spravite I | a,D | »režite in dobre spravite! Tl; str ze plačali naročnina sa ■»DOMOLJUBA«? I naklonila nagrade najpotrebnejšim. Kot smo I že objavili, bomo razdelili sledeče nagrade: 1 nagrada Din 1000.— 1 nagrada Din 500.— 1 nagrada Din 300.— 1 nagrada Din 200.— 10 nagrad ii Din 100.— Seveda, na eno bistveno stvar ne smemo pozabiti: Uprava »Domoljuba« bo točno ugo- tovila, kdo izmed tekmovalcev za nagrade ima celoletno naročnino za letošnje leto plačan«, kajti le tisti naši naročniki, ki so ta pogoj izpolnili, bodo imeli pravico do žrebanja. Sa je čas, da naročnino poravnate, ako tega še niste storili! Pohitite, da ne bo prepozno! Zato zopet, kot vsakokrat pri uganki, vprašamo svoje naročnike: Ali ste že plačal' naročnino za .»Domoljuba* ? T»knjo «ink»vcev prirejajo o binkoštih v nemški Harzi. Pličarji se s svojimi Milkami, pokritimi t belimi rutami, poslavijo v velik krof in »tekmujejo«. KAJ JE NOVEGA Kdo je AV gospnčje ok'-of dr Kramerja «1: m pfcruf »enatofje r'up!jt' Cujmo kaj pravi Karatf« ' j tJiiudta. ti se tidB v Merkurjevi tisk*»-iii. ksiior prsrjjt — nt s:~oši-:e zadrug* > Narod ujt prof' katere vodilni čiti* je pod-prwcrwbiiLLii «SaS g semsiof i v at pureij. pr,-et>?t;j€- ■ zadnje® ftasu z naivno C* magoecjo pisane čtanfce proti Jugosiov uat. eti-anki. Končno bi lc min din. državnikom. ki se is«at, svoj povsem zanesljiv recept m deSnrtivno Konsolidacijo Jugoslavija, »e bi Htojrl; zameriti. Ka: me moti. je- dejstvo, da stoje sa listom. katerih članstvo v JSS ^ tiaiK" še seprekliono. ki so deloma celo voditelji te stasake in se tej vlogi še niso it vb t odrekli, c tudi taki ki so baf kot od-ličnifa JNS vrtali edgovorer vpliv na vodstvo javnih poslov, odnosno so s pristankom - vee- mogočaM-« strank".' imeli visoke piAtAu* Ako ■namreč »Glas Karoda« tolče pc. bivši J5S »o j, obremenjuje z grehi, pozablja, kot rečeno. so molvjt- ki danek odločujejo o smeri lisa. dobro znane osebnosti, ki jih na** ljudstvo ptciit predvsem z vseh shodov in sestanke* bivše JHS fte vet- Ti možje, ki jih pkec omenjene« uvodnika v svoji kričeči kratkovidnosti neposredno dolži sel) mogočih političnih grehov, niso bili samo odlični čusrt! in odborniki biv«e JNS. marveč so po vrsti vsi zavaemali tudi tako visok* mesta v naši javni upravi da so bili tudi neposredni izvrševalci strankinih ukrepov. Sanje pade tedaj dvojna odgovornost. saj so delovali pri sprejemanja dottčsih ukrepov kot predstavniki stranke, ko! nosilci upravne oblasti pa si poten Se skrbeli da so se ti ukrepi po možnosti tudi mršili.« OSEBNE VESTI d Za eo^epa r«4an4,e.oiia, c spominu velikega bojevnika Bocsčsl zato naj vm skupine, ki jim je to količkaj BMjgsiee poSjejc na ta sestanek »roje isstop-Bike Prijatelji in častilci pok Bonača se ie f»ra-> j»asei»ej vabjjt. d K MalHnU rojstva Davorin« Jenka. Morda še ne res. da je našo drtavno himno i maSiaii etmiki jsrjfBari ____ ormszAn ptfmfe — Cena 1 atetoiiaau m 150 Xtm 28 Cta pošti 4S Dol 2 SMdmie » m» tO Pis- — Dob: se samo t mom^M kanc ummm t «!•••*« ia r >*« Wšra!ks«. A' >Bc®e pravde« skomponiral Slovenec — Davorin Jenko Le«oe brsio v Dvorjah. župnija Cer».ije pri Kranja — ak»ve«no proslavili stoletnico njegovega rojstva. iKojen je bil 10. no-vembra 1835J. Znan je predvsem po slededih akiadbah Naprej zastava slave. Blage« mu. Lipa zelenele je. Tiha luna. Molite-, rojakom in Boie pravde. d 8ua»Tsk« lastaT*. p-rsve<*no Kr.rtusu Kjraiio je na bmkoštni pc®edeijek slovesno l-iagosi<*ii Ijiiblisnskuu slnMTiijiiiiii g. J j. in>e-uškat dr. Gregor R;iJmac d .Slsi e«»ki prsiesMji >« it«r»i ab te dn: v Lpt.bljanL£vainte je biia tndi razprava v vj-rašanjii adsiorijenih m preagodaj upoko-jenifc profeeoijat, d Kmečki magaiia, Ljubljana Krekrn tr« K) ^nasproti Mestnega dotsa), V&< postre-še -s, lajšo^jštrn biagote in aajssajiaii eenaiui Akti hočete dobro kupiti in pritranrii denar, potem obiščite to trgovino. d Jie pešačile kelekevad! Ka baiKsiino kaior tudi v rasna mini-strstva prihajajo dcev-no od (. eriSa, ki mora vsebovati točka, d« arae v ^ iuuju sa^ moško ali samo ieMko toriHe a obveman učiteljem ali a^teljico na čela in s posebnim adravnikom. lekarno in prrfpisaao notranjo organiaactjo, rssdelitvite opran, itd. V prijavi ministru je treba nsve- st' fcraj MwriKa, ia* rtareštoe g jgpj^jt ia prorfctuas UstajiWe ^ prveatfivb'.' liporaUjiše ioihka poslopja, £m}& leVrv«*. «poracumnt- t Soisknai «wiu Miiustratvo Vliti nad ^ j tiini ddw«xje«, is prtko tacr/jmitj, a ■. breme prum&u&a u krtovutje. ia v SetoiiKifc, veljajo diac ■!nwfce ^ uradiufeopi Maknca is zaa: j^ž „ ^ a njih ^oi&b. » afeeaee m ufcatke pa pranj, 0 J obnašanju učesc-ev arede^h M m unjverz- Uteiifi fcrtdnjiK itrsiovnih a ^ j UuuJsit WA UikSi«- letojojt »iino v sv jj& k | • ■. --.o t ji ti je odobrile uj^. J strsh o. ',1 S f. iMiiittofi rl»4 i« l^uuuafi bfctt strt*^ ; sat«, da a;'.lac:iu«. | Bilnišk; k-jagit*. ki. m ic vrfai > č«s.. «i ^ | no nssj« 1 f^ris". a tiiiers-u-u ss^. sostvovnli pr^&ieoaK iFaniinaki -epcMi« Lebrun. 6 akti^sait iniMnakih ».r.:s-.ra>r zakupniki hnuiitoar iz M dršai, k. upravljtji nad izi-iiijiir^ tatarjev hncnuiJi vi^ je moči drugi m poudaril »Boiiiiis. n euiioijbkib bank je. «a s sunci: : l;ibi tretaio prevjoaodtjo »n * aste?«*t vivateTju ter sudnosti oeaarja dmje veda«, ^asti i času kri«, na respsšac« pisialsa sredstva p. trebna aa&s. da efermasja saspaxji> rUpis Ijev.i Francoski hiianžai. n.tem kongresu poudaril, -da ja t-nioi v&iaci :>red]» goj za štedenje u verne*« MHaatij» Kongresa, ki je prečna v. jai taki> ifmaat moč. tasluiijc. da se af»aštesn|c ds» zopet dvigne zauBaajr titsate;^-. te: morejo le nova poHojila oesjarnii i«'»ao-:»» novib i' vkig tapet pufcvit. gFost»danitvo. d BeKtrščsa šarniea »Tc^d«- je žara dobra. Opozarjan«:- nt dainainji oc!a». d Več ko« tri test sc oa. leda t enem dne^n aroetii a Sodega Sipia. d S»t rf-CLBi občiu sKsr sreae za rijtlu mei se je vml te dm v Ljuošjst. T t .•rjui-zacija je v treh k:. .stnea naprarite za dvig tajsioga pr^site-zi i v poe zdigo g«^!r*i£.-ski razmer v asfcfc krap. d Cepljenje pre« stekioa vri; driarci Higijenriri zarod caelej v jKosSo.il. dri ši ' sie pol&li]uke v Ijnldjuii GiedahSfce al. SL 7. d Sa sredjik šehth fesif pesJ-f ah dr peščina s prihodnjim šolftim letom od S i» neda dalje in sirer obveeto. Vendar bo dijakom na pr-:«tp dano. di se ali nemščino ali ingleSCino. d Raastar« fcrTasskt^-a eneccika Meštrs vii-a so nedav&o slm-esst. otvorlli v nemškeo Berlinu. Pvikroviteljsin« je prevtel ministaK predsednik Gdrmg. ki se muči te daj 4 M* slaviji. d 750 000 Din pa«$}n n pbžil« trmasti je od.^vni« s^tsvt Dri. hip t*!*8 IjuivijADakoHHi giedaiisču si «scer nz »M gledališko^® d Okrog SO miHjc*«« mane Trste pe«'-»i»e smo imeli pretekle leto v Jugoslevif Ssjveč te tiv-aB redi DsMnka banori*. namreč 5 nikjaaov, sjei s5»di Ss vsk? teoo-vina s S milijoni nerataiae.. d 15.000 Dr« TrNtaw. i*J* »ka so odnesli netaaafa it trf5«n-iae LudvB« Riinika v Knžairžh pri Maribora. VINA Vsro mC\ centri»»» filtra*. v STOJŠ posodi «ajagoaa»l» iz domaČe politike d Pruski ministrski prwdsedB»k Goring aa j« na letovanju v našem Priinorju ogieaai tudi Boko Koiomko. lejavil j©: »Ta zemlja z njenimi izrednimi lepotami in z narodom, ka i iskrenostjo sprejema tujce, zasluži da jo vsak spozna in jaa bom le vesel, če bom mogel v tem pogled« storiti kar bo v mojih modeih.« d Odsek aa potrditev oziroma razveljavljanje poslanskih most jo odobril vee poslance, razen onih z Mačkove liste, ker je s te i iste predložil odseku samo en poslanec svoje pooblastilo. Isti odsek je Sklonil, da ostanejo Radičevi poslanci nepotrjeni, dokler ue pred-lože svojih pooblastil. d »Klub slovenskih poslancev«, ki je bil ustanovljen na sestanku poslancev v Ljubljani, je imel po prvi seji narodne skupščine sestanek. Predsedoval mu je poslanec Ivan Mohorič. V klubu je bilo oanovanih 5 sekcij, in sicer: personalna, goapodarsko^socialna, finančna, zakonodajna in zunanje-politična. d Tajništvo Jugoslovanske nacionalne stranke je zopet začelo delovati. Svojih prostorov nima več v skupščini, temveč v hlSl g. Nikole Uzunoviča v Beigradu. d 0 bivšem parlamentu piše »Jutro« (dne 2. junija): »V parlamentarnih državah večinska stranka postavlja vlado in je za njo odgovorna. V naši državi jo parlament brez vpliva na sestavo vlade in ministri po naši ustavi parlamentu gploh niso odgovorni. Kdor te površno pozna naš najnovejši razvoj, ve, da so vlade, ki so prihajale v zadnjih letih na upravo države, imele in to dostikrat v najvažnejših resorih ministre, ki niso biti iz vrst JNS, in ve tudi to, da je narodna skup-Ičina ponovno izglasovala odredbe, ki jih po večini ni odobravala, ker mora svojo zakonodajno oblast sicer ne formalno, pač pa dejansko deliti z vlado, ki je neodvisna od zaupanja ali nezaupanja poslancev in senatorjev.« d »Glas naroda« se huduje nad Jugoslov. nacionalno stranko in našteva, kaj vse je ta stranka slabega storila. Prav, da se pove, kar se va Pripomniti pa bi bilo treba, kateri gospodje so prav do zadnjega vedrili in oblačili Jugoslov. nac. stranico? Gotovi znaki potrjujejo resuičnusi pregovora: Volk dia ko menja, nikoli pa svojih navad. d Kdo je s» »Glasom naroila«. Oni petek je bil v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani izredni občnd zbor zadrege »Narodna pro-sveta, ki mlaja »Glas naroda«, Predsedoval je poslovodeči podnačeinik Ivan Beržič, železniški uradnik v Ljubljani. Občnemu zboru je priaoetoval tudi minister s« socialno politiko dr. Marušič. Izbrano je bilo novo načel-etvo, v katere® bo: Josip J. Kavčič, trgov«'.', v Ljubljani, kot nafeliiik; Ivan Deržič, načelnik dire&eije. železnic v Ljubljani, kot podnačeinik; dr. Srečko Goljar, odvetnik v Ljubljani, kot tajuik; Karel Urbaačič, poštni uradnik v. p. v Ljubljani, kot blagajnik; odtor-niki so: Tine Jaanhar krnet v Zejah pri Medvodah, Danilo Saplja, ravnatelj v Ljubljani, inž. Josip Zupančič, narodni poslanec v Ljubljani, dr. Josip Režek, narodni poslanec v Novem mestu, dr. Ivo Rosina, odvetnik v Mariboru, Evgen Lovšin, ravnatelj v Ljubljana, F ran jo Vitavsky, zasebni uradnik v Celju. V nadzorstvu so: Ivan Grad, župan iz Beriče* vega pri Ljubljani, Ivan Pucelj, senator iz Vejikik LaM. Jsraei Stante, odvetnik v Celju, Ernest Krulaj, bonski svetnik v Sevndcd, dr. Milan Perko, zobozdravnik v Meetah pri Ljubljani, dr. Pran Klar, zdravnik v Dolnji Lendavi, in dr. Švigelj Anton at., odvetnik v Ljubljani d Glas ponižanih. »Rili smo med tistimi, ki so s svojim delom mnogo pripomogli, da je padla moč JNS in režim, ki se je na stranko opiral, piše »Prelom«. Storili amo to zato, da bi prišlo kaj boljšega na mesto prejšnjega. Za slabše, pa tudi za enako se nismo potegovala.« Nato meni list, da bi bilo treba najprej rešiti gospodarska in socialna vprašanja. V Skupščini ni ne Jugoslovanskega narodnega gibanja »Zbor«, ne Na rodite stranke, ne socialistov in tudi ne »družne opozicije. Danes »a sicer začenja novo poglavje v jugoslovanski zgodovini, nikakor pa še ne nova doba t no-v'n duhom. Stare strasti, atare metode še vedno prevladujejo. Nato zahteva liet močno vlado sposobnih, odločnih, -pogumnih in do skrajnosti poštenih ljudi. Š polovičarstvom ne bomo dosegli ničesar. NAROČITE »SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. nesreče d Pešar Je izbruhnil w gospodarskem poslopja posesetni&a Jakoba fipraha v Laneovi vasi pri Ptuju. Zgorelo je tudi" stanovajako poslopje. d Gospodarsko ptMitefte je enlMI ogenj poaostnici Mariji Janj v Selnici ob Dravi. d Ker ja udarila »trota, se je vžgala hiša posestaice Ane VrhovSok v Cigoncih pri Slov. Bistrici. Vee je zgorelo. d Huda toča Je aj$ila vinograde v Hrvatskem Zagorju. d Kača je pičila 41 letnega hlapca Pietot-nika Antona iz Proeivnika pri Vranskem. d Pri trganju Snuuraie je padel * visoke skale na Kupljeniku pri Bledu 14 letni tesarjev sin Stanko Habjaa. Deč«k je v bolnišnici podlegel poškodbam. d Savinja je naplavila pri Laškem trupio Jožefa, rojenega vSt. Vidu pri Planini. Pil je zapotean pri ureditvi imenovane reke in jc 24. maja padel v vodo. d Zemlja s® je sa&sla trgati. V kamnolomu v Svibniku pri Črnomlju Je podkopaval t drugimi delavci debelo pSast zemlje in kamenja m) letni delavec Jože Špeh. Bil je v delo tako zamišljen, da ni opazit, kako se je začela močno spodkopana zemlja zgoraj trgati in usedati. Neki drugi delavec, ki je to opazil, je opozoril Speha na nevarnost, toda ni še dobro izgovoril, že se je vsa težka masa zemlje in kamenja utrgnla, ta preden je mogel ftpeh, ki je v zadnjem hipu tudi opazil nevarnost,odskočiti, ga je plaz že zasul. Delavci no ga hitra začeli odkopavati in ko so ga odkopali j® 9peh bolestno ječal. Teža plazu mu je zlomila obe nogi. Pripeljali so ga v bolni&w«o usmiljenih -bratov v Kandijo. d Avtobus js povesil So smrti 81 letnega Ivana Žmajdeka v Zagrebu. d r®si8srečenci. Z sove' stavbe je padel in se hudo poškodoval «5 letni posestnik Ja kob Rsstsjc na Bregu prt Ptuju. — Pri lahko-atletoklh tekmah v LJubljani si je 18 letni dijak Milan Sušteršič zlomil roko, 18 letni Sfetonar Orglč iz Maribora pa nogo. — Konji so se splašili 58 letnemu Blažu Sirniku ii Spod. Kadvanja pri Mariboru. Mož je pade' pod voz in dobjl hude poškodbe. — Na sprehodu je padel in si zlomil nogo Alojzij Košir, sin Žagarja v Slov. Konjicah. — Avtomobil ja povozil 52 letnega upokojenega profesorja Jos. Bervarja v Mariboru. Ponesrečenec ima zlomljeni obe nogi. — Iz Cerknice so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 2 letno posest, hčerko Marijo Kramarjevo, ki jo je bratec zabodel s škarjami v oko. — Iz bližnje Smarate pri Ložu pa je prišel v bolnišnico 61 letni delavec Franc Sterle, ki mu je med delom odietel v desno oko velik kamen in mu občutno ranil oko. — Po nesreči si je prerezal žile na roki 24 letni šofer Josip Prešeru z Viča. — Stre-šku Rudolfu, delavcu iz Zagrada pri Celju je padel velik kamen na roko in mu zmečkal dva prsta. — Pri padcu pod avtomobil na ljubljanski ulici si je zlomil nogo 60 letni podobar Dragotin Hrovat iz Domžal. — Ko ga je podrl osebni avto, ki je zlomil obe nosji in dobil hude notranje poškodbe 6 letni delavčev sin Ivan Zabukovec iz Sela pri Šmarju pod Ljubljano. NOV! GROBOVI d Kadar mrtvim klenim, takrat je posc.tr grenka. — V češkem Plznu je umri Vaclav Huci, polkovnik v pok. —V avstrij. Gradcu je odšel v večnost znani slovenski hmeljarski trgovec Fran Oset. — Na Ve!. Bukovci pri Slov. Bistrici so položili v grob upokojenega župnika g. Josipa Volka. — V Dragi pri Višnji gori je zapustil ta svet 75 letni Skufca Janez, trgovec in cerkveni ključar. — V Ljubljani ao umrli: Jožica Črnivec, Hugon Praun-seis, kapetan i. razreda Stanko Tutk, soproga poštn. zvaničnika Ana Rauch roj. Bnbič, dramski igralec Rado Zeleznik in čevljarski mojster Luka Kalau. — Naj počivajo v miru! RAZNO d Za roBiaaje aa Sv. Goro pri Gorici se prijavite do 25. junija na naslov: List »Po božjem. svetil«, Ljubljana. Šentpeter-ska vojašnica, d Konvikt za srednješolke pri uršulinkah v Ljubljani. Uršulinke v Ljubljani imajo konvikt za srednješolke. Sprejemajo gojenke, ki posečajo ur-šulineko realno gimnazijo in meščansko šok). — Učenke, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, morajo do 22. junija ravnateljstvu dostaviti s 5 Din koikovano prošnjo za sprejemni izpit, kateri naj prilože Šolski izkaz in krstni list. Po določbi sred nješolskega zakona sc smejo sprejeti v 1. gimnazijski razred le učenke od 10. do 13. leta. Vpisovanj« je 21. m 22. junija. Sprejemni izpit se bo vršil 24, in če treba, tudi 25. junija. V konvikt se sprejemajo tudi deklice, ki posečajo državne gimnazije. Oskrbnina znaša 500 Din mesečno. Novi evharistični križi Boh. Bistrica je postavila kri f na »Ajdovskem gradcu«. Kot sklep dvodnevne evharistične prireditve je sledil blagoslov križa, Oib velikanski udeležbi ljudstva. Podolnici pri Horjulu. Na binkostni ponedeljei j« blagoslovil evhar. križ naš gospod župnik ob veliki udeležbi vernikov. Loke v Tuhinju. Ofo zastopstvu 5 župnij je g. župnik I. Opek« blagoslovil evhar. križ. Les z« križ sta darovala Al. Breznik in J. Berlec, deJo p« ata izvršila mizar Iv. Burja in pos. A. Breznik. Sp. Sliraic« je poleg drugih križev V kop#nj«ki fari postavila še svojega, ki je visok 21 m. Blagoslov križi je bil nadvse lep. Sv, Jošt nad Kranjem um 18 metrov visok križ, ki kraljuje nad Gorenjsko. N* binkoštno n«Mjo zvečer ao jja slovesno blagosloviti. Prtaerje. Župnija je za pripravo na kongres imel« ao&to procesijo k »v. Jožetu. r Stran 314 >DOMOLJUB<. d«e 13. junija 1986 ____u II. EVHARISTIČNI KONGRES Z Brezij v Dne 2S. junija »« vrSi slovesni prenos milostne podob« Mater« božje i Brezi) v Ljubljano. Naša Ljuba Gospa vedne pomofi z Brezi) je pokroviteljica evharističnega kongresa v Ljubljani. Ker se milostne podobe Te redko prenašajo v drug krni, bo ta pot milostne podobe v resnici nekaj izrednega in zgodovinskega. N» Brerjah bo pred pričami milostna podoba deiana v poseben, bogato izdelan okvir in zapečatena. in s spremnim p;sinom oddana redovnikoma. ki jo spremljat« v Ljubljano. Pot milostne podobe z Brezij v Ljubljano bo sledeča: Odhod z Brezij dne 28. junija ob 11 dopoldne. Sprevod i podobo se ustavi v sledečih župnijah in duhovnijah: Naklo, Kranj, Prcdoslje, Šenčur. Cerklje, Komenda, Me-ngeš, Trzin, Črnuče, Jezica, Sv. Kriitof. Ljubljanska stolnic«. Točen čas prihoda se priobči, vendar si Uhko prihod n« podlegi tefc podatkov po pos»meznih krajih te sami izračunate. Sprejemi v p&ssmeznih župnijah bodo kar moč kratki: Najprvo naj zbrano ljudstvo z duhovščino na čelu zapoje kitico Marijine pesmi, zatem se moli aii desetka rožneii:< venca ali molitev >Pod T\o;e varstvo pribežimo, o svet« Bo-žja Porodnica«, končno p« n»j spet vsi zapojo kitico M»rijin« pesmi, nakar slfeJi. odhod. Na poti ho podob« ostala vee čas na avtomobilu in bo na poearuezuili postajah samo n« «r,i strani vidiij. Glede tega bomo potrebno Sc ob-javili. Pot bo radi vmesnih sprejemov trajal« blizu pet ur. Pred ljubljansko stolnico sprejme milo4tno podobo stolaa duhovščina, ki prevzame tudi spremno pismo in pregleda pečate. Nato bodo podobo slovesno prenesli v stolnico. V Ljubljani bo nato milostna podoba ostala Cez noč v stolnici, na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj p« jo ljubljanska šolska mladina v svečanem sprevodu prenese na Stadion. Na Stadionu ostane podoba do uedeije zvečer, ko zopet nrejvliejo podobo v svetišče na Brezjah po sledeči poti: Stadion—Št. Vid nad Ljubljano— Preska—škofja Loka—Šmartin pri Kranju—Brezje. Pri znamenju r.z križišču se razvije »prevod z gorečimi svečami. Tudi pri povratku velja za vmesnz I sprejeme isto navodilo kot pri poli v Lhiblj-ino Navodlhs Dekanijski odbori — b:- ;->"»!) pred časoa srno opozorili na to, da bodo posamezne dekanije tvoril« v glavni kongresni procesiji zaključene skupine. Da bi te skupine ne bile preenolične in da bi čim bolje označevale stanovski, kulturni ia verski značaj svoje dekanijc, je nujno potrebno, d« se povsod osnujejo dekanijski odbori, ki bodo izvedli podrobno organizacijo dekanijske skupine. Dotlej se je odzvalo ie malo dekanij. Javite dekanijske odbore ali vsaj enega izmed odločilnih gospodov tudi Glav. prip. odboru, da «e bodo v Ljubljani vedeli na koga obračati. Župnijski prip. odbori nag povabijo vernike, da prisostvujejo programu radio-oddaj v nedeljo, IS. junija zanesljivo pripeljete vse razen onega, kar je prihranjeno z« i 2sdnjc dni, da ne zvene. Dovažajte po Dunajski ; cesti skozi glavni vhod na Stadion. Če kje niste dobili dovolj izkaznic za mitnico, prosimo, da sporočite. Zopet prosimo: prispevajte čim več materijah! Prenočevanje na kongresu. Opozarjamo vee one, ki se nameravajo udeležiti evharističnega kongresa in prenočevati v Ljubljani, da kongresni stanovanjski odsek ne more imeti v rezervi prenočišč za one. ki se glede prenočišča niso pravočasno prijavili. Stanovanjski odsek bo s 15. jun. razposlal vsem pnjavljencem stanovanjske nakaznice. Pomeje nakaznic ni mogoče več razpošiljati. — Brez stanovanjske nakaznice noben kongresni udeleženec .ne bo ime! dostop« v prenočišče. — Vsak kongresni udeleženec bo prenočišče plačal stanodajalcu, pri katerem bo prenočeval, Le oni, ki bodo spali na skupnih prenočiščih, plačajo enkrat » vs« tri ilai kongresa po 3 Din t smprej. Udeležencem iz Štajcrsh' sporočamo, da zaratli tehničnih ovir posebni vlaki zanj« niso dovoljeni. Zato bodo tudi oni morali potovati z rednimi ati pa z izrednimi vlaki, kjer bo treba plačali polovično voznino. Natančna navodila vam bodo dali vasi župni uradi. Hitite s priglaai! Nikar ne odlašajte do zadnjega dne! Doslej je prijavljenih 60 tisoč odraslih in 21 tisoč mladine. tt»»i» služIta za pariške bolnike. V baziliki presv. Srea Jezusovega (Sacre Coeurj ua Montmartru je kardinal Verdier imel sv. mašo, h kateri so v uosibiirah prinesli bolnike. v vsako hl*n »Domntiuha«' Marihi in mladina Marija bo pač najbolj vesela tisočev mladine, ki jo bo na evharističnem kongresu obkrožala. — Že v zgodnjih jutranjih urah na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija bo okoJi 20.000 parov mladih oči zrlo proti Ljubljani, kjer bo' na Stadionu mladina govorila svojo prisrčno besedo ljubezni božjemu Sinu. Točno ob 7 zjutraj bodo maturanti ljubljanskih srednjih šol dvignili milostno podobo v stolnici na posebne uo«ilnice ter jo ponesli preko Si rilarjeve ulice, Marijinega trga. Miklošičeve c., Masarykove ceste po TyrSevi cesti na Stadion. Na čelu sprevoda bodo nosili prapore vseh ljubljanskih mladincih verskih organizacij, okoli vsakega prapora pa bo zastopstvo 11 članov (članic) dotične organizacije. Praporom bodo slejlila učenke ljubljanskih osnovnih šol in dijakinje. Za milostno podobo pa bodo stopali učenci ljubljanskih osnovnih Sol in dijaki, V sprevodu bodo posamezne skupine označevali vsi šolski prapori iz Ljubljane. V sprevodu bodo svirale godbe, predvsem pa bo mladina s pobožno pesmijo spremljala podobo svoje nebeške Matere. Mladina ljubljanskih šol, ki bo korakala pred milostno podobo, se bo zbirala na Vodnikovem trgu. Oni, ki bodo korakali za podobo, bodo tvorili ipalir do Masarykove ceste. Mladina izven-Ijubljanskih šol bo lakoj po prihodu v Ljubljano razvrščena tako, 6» bo mogla videti svečani sprevod. Londonski gardui fiolkl korakajo k paradi pred kraljevsko palačo ob slovesnosti 70. kraljevega rojstnega dne O M O V i N I Cerkven« vesti (Stunga pri sv. Antonu) Kakor drugod emo tudi pri nas na topem, vidnem prostoru postavili evharističen križ ter ga v r.edeljo, 2. rožnika popoldne slovesno blagoslovili. Romarji in častilci ev. Antona, ki prihajajo na praznik 13. junija ali na naslednjo »shodno« nedeljo, ga bodo zatrli na prijaznem »Koščevem hribu«. — Letošnji romarski shod »v. Antona v Štangi bo posebno znamenit radi evharistične duhovne priprave. Na pobioMevilno udeležbo pri sv. Antonu v Btangil Smrt (Žalec) Umrla je 26. maja v celjski bolnišnici v 62. letu starosti p« štiritedenski mukepolni bolezni skrbna mali. pridna in blaga žena Kač Karolina, mali štirih nepreskrbljenih otrok. Kako je bila priljubljen«, je pričal njen pogreb. Za slovo ji je zapel cerkveni pevski zbor |>od vodstvom g. organi-tla aalostinke v cerkvi in ob grohu. Bo;.' ji daj večni mir! Nai počiva v miru! Priprava na kongres. (Cešnjiee nad Blagovico.) Vedno večje zanimanje zbujajo v moravški dekaniji evbnristični križi. Lepo ozaljšan, 13 m visok kriz so postavili tudi na Pišajuovici v (ari fvSnjice. G. župnik ga je blagoslovil 9. junija. kveni pevski zbor je zapel lepo pesem iKra-Ijcvo znamenje križ sloji«, nato pa »o bile še pete lilanije Srca Jezusovega. Za sklep so pevci zapeli »Povsod Boga«:. Smrt vzornega moža. (Druga pri Višnji gori) Nn binkošlno soboto je po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal g. fskulca Janez. Andrej-fcalov oče* iz Gornje Drage, v starosti 75 let. Zapušča žalujočo ženo in devet preskrbljenih otrok, ltil je znan kot ugleden posestnik in trgovec z deželnimi pridelki. Vsi sn ga spoštovali kot moža poštenjaka. Nad 40 let je bil ključar lame cerkve v Višnji gori in po«lružne cerkve v Dragi. Nad 35 let je bil občinski odbornik in svetovalec. V njegovo hišo se je stekalo vse katoliško časopisje, posebno pa je ljubil »Domoljuba« katerega naročnik je bil, kar je bil gospodar. V krščanskem duhu je vzgajal svoje otroke, katerim je bil ljubeč in skrben oče. Bodi mu žemljica lahkal Počivaj v miru, blaga duša! Vnem žalujočim naše iskreno sožalje! Gospod iupnik uam je umrl (Trata v Poljanski dolini) Žalostno je zapel veliki zvon v jutro zadnjega majnika. Farani smo sklonili svoje glave in žalost nam je legla na duše, saj nam je oznanjal, da nas je zapustil naš gospod župnik, duhovni svetnik Josip Brajee. Dne 1. majnika 1906 je prišel v našo župnijo in zadnjega majnika 19?5 nas je zapustil. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo je delal med nami. Prav letos v poslu je oskrbel sv misijon, ki je toliko pripomogel k dobremu verskemu življenju v naši lari. In kako vesel je bil gospod svetnik tega uspeha! 'ločno štiri tedne pred svojim pogrebom nam je, kakor da bi slutil, da zadnjikrat govori, navdušeno govoril o našem odrešenju ob evbarističneni križu. Ob svitu kresov in lufic je marsikomu izvabil solzo iz očesa, posebno tedaj, ko smo za njim prisegali zvestobo Zveličarju, Odrešeniku sveta. Tretjo ne'deljo v maju, ko smo imeli birmo pri nas, emo videli, kako je oslabel. Pa kljub temu je imel skrb še za vse. Na njegovi zadnji [Miti so ga spremljali številni, duhovni tovariši in vsa fara. Pa tudi od drugod ko prihiteli ljudje. Med mnogimi venci smo videli tudi venec Posojilnice in hranilnice, katero je on pomagal ustanoviti, in venec Prosvetnega društva, kuteremu je iigradil lep društveni dom na Trati. Veliko je delal rajni gospod za vso faro, veliko je tudi molit. Mi ga hočemo obraniti v hvaležnem spominu. Naj mu Bog povrne, kar nam je dobrega storil. Počivaj v miru, naš dobri gospod! Is dolenjskih Benetk (Kostanjevica) Primeren dan za evharistično prireditev je dan prvega sv. obhajila. Ob tej priliki so naši otroci napraviti prav lepo prireditev z bogatim sporedom. Otroci so svojo nalogo prav dobro izvedli. - Veliko opustošenja je napravila slana po vinogradih, a strošek za galico le ni odpadel. Vinogradniki vedo, da lo ni majhna stvar. Tukajšnja vinarska zadruga je svojim članom preskrbela galico za 75 par ceneje, kot jo imajo trgovci in še tako, da He plača šele jeseni z grozdjem. — Trava ni prav gosta. Je pa zato bolj okusna, ker je ni letos nič zalilo in oma/.alo. — Pred dobrim tednom se je dogodila žalostno-smešna avtomobilska nesreča. Kostanjeviški sirar Arh Tone je vozil s kolesom proti Šent Jerneju. Ravno sla se srečala dva avtomobila. On se je držal cestnega reda, pa kar naenkrat je začutil, da ne sedi več na kolesu. Kmalu je obležal na tleh, ko je 5». prej |>od njim zdrfal auto nekega trgovca iz Zagreba čez jarek in se prevrnil iia hrbet. Tone, telovadec, je primerno pametno padel na cesto in si le obleko raztrgal, kolo pa mu je skoro nepoškodovano obležalo v jarku. Auto pa je ko kak hrošč, Iii ga prevrneš na hrbet, na vso moč ropotal. O. Arh je odprl avto in potegnil iz njega lastnika in njegovo ženo, ki ju je oblivalo olje in bencin. Avto je bil znatno poškodovan. Igra (Sv. Gregor) Na splošno željo bo Mar. družba ponovila 16. junija predstavo ;Lurška pastirica«: ob 3 pojiol-dne. Igra je izredno primerna za Mar. družbe, po. sebno pa za šolsko mladine in Mar. vrtce. Mladina bo kar očarana ob prikazanju Marije Device in ob pogledu ria obilne božje krilatce angele. Zato iskreno vabimo vse sosedne Mar. družbe in Marijine vrtce naj ta dan napolnijo našo lepo dvorano. Raino (Št. Jurij pri Grosupljem) Na velikonočno soboto smo pokopali Okorna Janeza iz Cerovega. Rajni je bil naročnik »Domoljuba«, ključar Taborske (»družnict ter več Iel občinski in šolski odbornik. — Dne 5. maja smo pokopali Lojzeta Jamnika iz Rogatca. Bil je miren fant. Ponesrečil se je pri vožnji drv. Naj počivata v miru! Preostalim naše sožalje! — Dne 19. maja je bil blagoslovljen vhod skozi ledenico v županovo jamo. Blagoslovitev je izvršil g. dr. Fr. Kimo- Oustav Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) He./.ika j«' bila vesela t«-li besed, saj jc kar čutila. Dn. sam jo. /a ženske s«? baje ne briga, nien«l« še vedno čaka n« mladenko, ki jo jc ljubil že nekdaj.« Jože govori bolj z« m- in zadnje besede Rivika skoraj |»rcsliši ko deje: škod« /nnj, zakaj se ne poroči? Tak funt 'n tako dober, kakor presno muslo ter |jOšteu kukor sončni dan!« Tedaj Jože glasno izreče: »Menda čaka n« tebe?« 'Joie, nc šali se! Veni, «iu je med nninu vse končano, želim mu pn mnogo »reče, j«/ sem svojo zapravila z« vedno!« Ne omenjaj trgu! Ce «odrugi pozabili, 'po-'abi (u<|j tj I« j0 mjrj Jože. ».Ne morem drugače. Jerom jc zidal z« vasjo hišo na svoji parceli. Tujec je in mnofro zl«"ga nam jr storil, vendar živi v naši vasi, jaz pn ne smem! Ne smem ga srečati, kajti če bi n« j u kg, ki je res «!«>-ber!« Sklonil« jc glavo in bolno zakašljala. Ni-česar ni skušala omiliti, ničesar olepšati, skromna in miru« je bila vsa vdan« v svojo usodo. Ko jo je Jože giedal pred seboj vso skru-šeno iu bedno, je bil sam pred njo zadregnjen. Zasmilila se mu jc. a ni ji inogel pomagati. Noj.rajši bi kar pobegnil )>red njeno bolestjo in nesrečo, ki jo je nenadoma zaslutil v njenem bolnem, trudnem srcu... Vlak pn je peljal enakomerno dalje in dalje ... Medtem ko sta se vozilu z vlakom Rezika in Jože, je stari Snop pijan taval jx> zameteni hosti, nosil v roki jermen in se zmedeno pogovarjal som s seboj. Nekaj časa je spet zelo popival,- a zadnji dan je postni žalosten, ko mu je nekdo vrgel, da se liči zdaj trudi zanj in ubija • p« beziiicali, kjer jo bo neredno življenje umorilo. Ugovarjal jc, <>e kregal in pestil, n (»tem je ,.še bolj pii, »lokler ni izbruhnil v krčevit jok, nakar je žganje koT zlival vase, dokler ni v njeni dozorel sklep. Kar i.epričaikovano se Je spomnil in že je hotel tudi sklep izvršiti. Zdaj jč litgal po b-c-s!; in se pogovarjal: »Obesim se, drugega pač nisem vreden in nisem. Prestar sem že in predolgo sem na svetu. Kar ne|>otreben sem že. Zdaj pa delani hčeri skrivi, tropi in muči se z« očeta, ki jo je paImil v gorje in nesrečo! Najbolje je, da končani, vsaj hčeri bo ustreženo, ker bo potem vsekakor laže živela. Ampak veja? Kje je prava vej«? Pravijo, da samomorilcem, posebno obe-šencem, sam vrag r««l pomaga. No, rogatcc, jx>-kaži mi dovolj močno vejo!« Zaprtiutalo je v zraku, da se je starec zdrznil, med vejuuii jc zuprhut«! črn krokar, z«-krakal in že je sneženi pla/. zdrknil tik mimo starčeve glave. Suop je zalneščul: »A ti si krokar, nesreča človeška! To pač ne pomeni nič dobrega! Dn, da, smrt, smrt! Treba je končati, kuj naj se še obotavljam?« Prispel jedo bukve, od katere mu jc najnižja odplazila klobuk. Pijanec jc obstal: »Vidiš no, sonia si me opozorila, ti boš prava! Kur takoj bom .končal! Jutri ali kasneje enkrat bo že kdo priš«*l mimo, sicer pa vseeno kdaj pride! Našel me bo lir odrezal, tedaj bom že trd kukor kamen! Hitel Ivo v vas povedal, da starega Snopu ni več med živimi, ker se je pijan obesil. >Kakr.šno življenje, taka suirt!«, bo vsak dejal in menda ne bo nihče pozabil pristaviti, da. sem se kaznoval sum, kur ni ču«l-iio, ker sem /a pfjačo prodal svojo liter. Za-, vlekli me bodo kakor živinče tje za jiokopali-šče, kjer inc zagrebo bre« cerkvenega blagoslova. Kmalu bo zrusla trava nad menoj, morda, morda še.jwcje, preden bo zvedela hči, k jo pravzaprav ležim, saj je že dlje časa ni bilo domov in drugi ne. vedo za naslov. Kmalu bom pozabljen, saj še sonce nikoli u« prisi.jc tje zn zid. vinske gorice bodo smeU« vee, stolni dekan, ob asistenci našega in grosupeljskega gospoda. Jamo si je vredno ogledati, slasti sedaj, ko je prehod izboljšan. — Dne 26. maja smo imeli materinsko proslavo. Naši šolarji so pod vodstvom učiteljstva krasno igrali »Pavelokovo piščalko«. Igro so na Vnebohod ponovili. Prav lepa hvala učiteljskemu zboru za ves trud. Razne novice (Metlika) Na praznik Vnebohod« smo tudi v naši župniji postavili evhariationi križ. Pri blagoslovitvi je bik) 1500 ljudi. — Dne 4. junija j« v Drašičih umrl priljubljeni posestnik Mik« Pečane, llil je dolga leta ključar pri podražili cerkvi v Drašičih. Za vratna bolezen ga je dolgo mučila. Uipal je do zadnjega. Komaj dober teden jc bil priklenjen na bolniško posteljo. Prejel je sv. zakramente in vdan v voljo božjo Sričakoval smrti. Njegov pogreb je bil priča, ako so ga vsi vaščani ljubili. Zapušča ženo in oeeta nepreskrbljenih otrok. — Naj počiva v mira! N»š9 melioracijska del* (Stari trg pri Ložu) Pretekli teden si je ogledala melioracijska dela komisija, ki jo je odredila banska uprava. Ta komisija, ki je obstojala iz treh strokovnjakov tehničnega oddelka banske uprave in dveh zastopnikov odbora za osuševanje, je imela nalogo ugotoviti, v koliko bi ta dela škodovala ljubljanskemu barju. Upamo, da so gospodje z lahkoto ugotovili, da ne morejo ta dela imeti niti najmanjšega učinka na barjanske povodnji. Pač pa so gospodje lahko ugotovili, e kako požrtvovalnostjo se tukajšnje prebivalstvo trudi, da si ohrani pest zemlje, ki mu jo je narava tako skopo odmerila. Lepe tisočake predstavlja vrednost prostovoljnega kuluka, k: so ga vložiti v ta dela. Upamo, da bo tudi oblast s podelitvijo podpore, ki je baje že odločena, omogočila, da se ta dela vsaj v glavnem izvrše. Pred kongresen: (Horjul) Prelepe so bile letošnje Binkošti. Nebo čisto m jasno, kakor ribije oko. Sonce je pripekalo in ogrevalo mrzlo zemljo. Tudi naša srca »o se ogreta. Blagoslovljeni so bili kar Štirje evharistični križi v naši dolini. V nedeljo popoldne je bil blagoslovljen na Lesnem brdu zvečer 4» na Ru-parjevem griču v Horjulu. V ponedeljek zvečer so i ga blagoslovili v Podoiniei in v Zaklancu. Pripravljajo ga menda Se na Vrzdeneu. — Za evharistični shod je veliko zanimanje. 0 s*. Telea« se bodo procesije udeležili tudi vsi listi v naroda! noši, k! bodo potem šli na kongres. Bog daj lepo vreme in dosti uspeha. Smrt vaornega ukiSk (Adlešičl) Na prvi petek v juniju je umrl v Pohretju lahke smrti in dobro pripravljen g. Jure Adlešič v 80. letu starosti. Rajni je bil več let vsako prvo nedeljo pri obhajilu. Sploh je živel tako lepo, da je bil vsem v zgled in od vseh spoštovan. Vi soko so ga cenili tudi pravoslavni sosedje. Pri vsem tem pa ni zanemarjal gospodarstva. Svojo kmetijo je precej zboljšal. Delal je po načelu: »Svoje čuvaj, drugo pusti v miru.t Drugemu it rad pomagal s delom, darom, svetom. Zato je bil tudi kljub starosti pri načelslvu posojilnice od njene ustanovitve. Bil' je pa tudi zabaven. Veliko je znal povedati, kako je bilo v Bosni ob okupaciji. Počivaj v miru, dragi Jure! Nova planinska pMtsjaaka (Gozd nad Kamnikom) Na Vnebohod je naš g. župnik blagoslovil na 902 111 visokem sedlu Črnivec novo hišo, last g. Rudolfa Pustoatemška. Lastnik hoče hišo urediti v okrepčevalnico za turiste in potnike. Imel be na razpolago tudi sobe za tujce. K napredku iskreno čestitamo! Srebrn jubilej (Hochheide na Porenju) V nedeljo, 2. junij« je proslavilo jugoslovansko katoliško društvo trt. Barbare jubilej 28 letnega obstoja. Pri sv. maši ob 7.80 je imelo društvo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši in cerkvenem govoru g. kaplana jansena je združil skupni zajuterk dru-štvenike v dvorani, kjer je domači g. župnik počastil jubilarje, ter ee jim zahvalil za njih zvestobo in vztrajnost v viharnih časih. Viharno preteklost ima društvo, to dokazuje dejstvo, da ima samo tri jubilarje, in aicer: Andrej Breznikar, Anton Knez in Jožef Brejer. Glavna proslava se je pričela popoldne s večernicami v cerkvi. Duhovni vodja durštva se je spominjal društva ter opominjal člane, na] skrbno čuvajo dragocene svetinje, ki so jih prinesli i« damovina. — Ob 1? se je vršilo slavnostno zborovanje, ki ga je vodil društveni predsednik Vabfč. Bili so navzoči: prelat Birken- leld, generalni konzul Pantič, bivši vodja društvu kaplan Heake, domača duhovščina, izseljenski ko-misar Samec, tovarnar Marič z gospe, zvezni pred- sednik Lindič, društva sv. Barbare ii Meerbekji in »Bratska ljubezen-: iz Hochheide, Roženvenska bratovščina pod vodstvom gospe Vidmar It. mnogo drugih, polen vsega članstva domačega društva. Po krasnem pozdravnem govoru, ki ga je govoril predsednik Vabič v slovenščini, prezes g. kaplan Ven-broks pa v nemščini, se je pričel razvijati obširni spored z glasbenimi in pevskimi točkami, govori in deklamacijami. G. generalni konzul PantiC je s svojim govorom poslušalce naravnost očaral. G. Lindič je v imenu zveze okrasil zastavo s krasnim srebrnim vencem. Predsednik društva »Bratska ljubezen« g. Koželj je opominjal k skupnemu delovanju vseh jugoslovanskih društev. V zaključnem govoru se je zahvalil predsednik a. Vabič vsem, ki so pripomogli olepšati proslavo. Proslava bo vsem ostala v trajnem spominu. A. Davčar: Tihožitje Zavetje mirno, tih kotiček, na planinah ga imam. Vesel prepevam kakor ptiček, dolgočasja ue poznam. Spomin nižin, njih bolečin izginil sredi je planin. Mladina zlata, nadobudna moj ponos je in radost. Nedolžna vsa in deloljubna pije blaženo modrost: med nami Bog in z nami Bog kdo srečen ni poleg otrok? Veseli stopamo v svetišče, naše sreče tajni vir. Ožarja božje nas žariSče, našim dušam trajni mir. Nebes skrivnost Js res sladkost ko Jsgnje božje naš je gost. Le eno prošnjo v snu nosim, eno željo 1« gojim: usliSi nas. Gospod, Te prosim sprejmi nas v nebeški Rimi Glej, sin planin želi dobrin si sredi rajskih le višin. Ijaje se gledale v dolino iu tudi name, na obe-šenjaka in njegov zapuščeni grob. Da, gorice, lepota bož.j«, te me ne pozabijo!« Ginjen postane, prične mahati z rokama okoli sebe ter «e tolči z njima po ramah navzkriž, da bi ee ogrel. Potem še nekoliko jx>stane in se oere okoli. Nikogar ni, sama snežna plan, a pred njim gozd. mrk, bel in smaragdno zelen, tih in skrivnosten. Počasi vrže jermen okoli veje, ga krepko zadrgne in napravi zanjtko z« svojo glavo. »Menda se ne bo odtrgalo? Tega ne marainl Če sem se odločil, hočem tudi dovršiti. Cemu oklevanje in javkauje na zadnjo uro?« f.e vtakne glavo v zanjko in se zaziblje, nekaj zamrmra, zagrgra in obvisi onesveščeti na veji. Starec visi komaj nekaj sekund, ko se grmovje za bukvo razgrne in se prikaže dobrodušni obraz kovača Martina. Mladenič hitro pristopi, in brž z nožem odreže jermen, da pijanec lopne na tla: »Ce si se malo potolkel, nič hudega, se boj vsaj jjreje spametovali Kar sam se pa vendar ne boš «wHl, ker sc ne smel! Nas bo že Bo« •«m potipal po pravici in sodil po zasluženjul Sreča, da sem prav danes stikal za novim to-pariSčero, sicer ue vem, če bi koga zaneslo semkaj, saj ni nič kaj preveč prijavno tu zunaj!« Stresel je oi>ešenca za rame: »Ej, Snop, tt večni pijanec, danes ti Se ni «OMla zadnja ur«, čeprav je že smrt segala po t«bi I« Starec odpre arči, mežika bi ee »eče namestiti. Maftiu s* ugrabi za vrstnik in ga postavi mm 8* »Stoj motovilo pijano, sicer se še prehladiš v snegu in pogineš kljub temu, da seim H preprečil samomorilno nakano!« Snop zakaSlja in zahriko: »Torej si me ti rešil? Tega bi pač nc pričakoval od tebe? Preje bi verjel, da me boš potegnil za noge in še malo zazibal, da bi bila smrt bolj gotova. Zares dober človek si! Ampak zdaj... ta aratiiot«!« »Saj ni treba plačati biriču, d« bi oznanil pred cerkvijo, kako sem vas našel! Za srojo čast boste mernda vendar znali držati jezik z.a zobmi! Jaz bom molčal,. molčite tudi vi in zadeva je pohabljena!« »Ja, viš ga fanta! Ti si res tak. da jih je treba iskati podnevi z kič. j o, pa jih malo najdeš! če boš molčal, ti bom še bolj hvaležen, saj veš, da bi me bolelo, če bi me kdo vprašal, kako sem visel na jermenu in si mi ga ti odrezal, da sem telebnil na tla, kakor zrela hruška!« V vejah je »pet prhutnil vran in Snop mu je zažiiga!: ».Sam vrag je to, sam vrag, verjemi Martin! fcltcal sem ga, naj mi pokaže pravo vejo in že mi je snel klobuk z glave! Zdaj bi bil že mrtev če bi ne bilo tebe!« še in še je govoril, mahal z rokama, se zahvaljeval kovaču, ga imenoval svojega rešitelja in najboljšega prijatelj« kakrSuih „ima svet. Martin ga ni več poslušal. Skupaj je še! z njim proti kovačnlci, ga povabil v svojo fcum-nato. ga okrepčal « požlrkom brinjevca in mu z žganjem zdrgnil vrat. d« ni iruel preveč pUš-mjg« ndeza. Snop mu je prepustil kot ne »oglen otrok. Ko se je starec nekoliko okreoil, je kovač ogrnil spet suknjo in ga spremil domov. Snop je vso jjot postajal, govoril in mahal £ rokama, a menda sam ni vedel, kaj je čvekal. Bil je paS ®ročen, da ee je »pet povrnil r življenje! Preden sta dospela do doma, sta ju dohitela Rezika in Bočkajev. Ko je kovač zagledal mladenko, je preble del, a ona je zardela. Ponudila imi je roko. Njen oče je bil takoj ve« iz sebe, kar vpil je: »Le stisni mu roko, hčerka! Če bi njega ae bilo, bi bil tvoj oče zdajle že mrlič!« Jože jih je pozdravil in hitel dalje, saj se mu je že mudilo in komaj je čakal, da pride domov in k svoji izvoljemki. Martin ju je spremil do doma. Povabila sta ga v hišo. Sele zdaj je mladenič natančneje pogledal svojo nekdanjo ljubljenko. Srce ga je zabolelo, ko jo je videl prsd seboj vso otožno in bedno ■bolno in trudno življenj®. »Martin! Ne sodi me napačno! Enkrat ««1 grešila in nikoli več, mu je šepnila, ko je odhajal v noč. In nori se je v ne4»o Niti ene zvetzde ni bilo nikjer in bilo mu je, d« sam tav« nek j« brez upanja in pričakovanj« ter se grudi v prepad strahotne neizmernosti in bolesti. »Bočkajev se je vrnil in prinesel denarja kot počka! Služil je pri neki »mešani grofici, K.i se j« vanj zaljubila!« so jo pogruiitaH va-Sčani, lovili besede bi sklepali, DnijfJ, ki niso mnogo več vedeli, so trdili, da je denar zaslužil, d« pri tem nI bilo vse v rodhk Natančnega ni nihče ved«! /Slev. 24 >DOMOLJUB«, one 18. JunAja 1931». Stran »iV B—ski: Oh dvajsetletnici - svetovne morije (Nadaljevanje) Hazefl n« polju, smo imeli skoraj vsak d?..] oprav«* okrog niše iti gospodarskih poslopij. Spominjam se, da sva neko deževno popoldne naredila z gospodarjem novo lestvo, ob drugih prilHrafe tem mazal vozove in drodje, nasajal sekire i« nio-trke, sekal vejevje, žagal drva, čuval mladiče pred hudo svinjo, kopal na potoku konje, pral kočijo itd. Zelo važno opravilo v Pšcnicnojem j« bilo izdelovanje takozvanega »kirpiča«. Velik kos dvorišča smo zagrnili precej na debelo s slamo, nato smo navozili na njo svežega govejega gnoja. Za-jahali smo konje in šlo je naokrog, dokler ui bik slama s kravjeki popolnoma zmešana. S primernimi lopatami smo mešanico zgladili, da je imela visokost zidne opeke. Za nekaj dni smo začeli rezati opeki podobne kose in jih previdno prenašali na sušilni prostor. Ce je biki vreme, so »kirpiči« v enem rneiccu postali trdi, kakor šota z Ljubljanskega barja. Tedaj smo »kirpiče zložili v drvarnico kot drva. V berdianekem okraju je malo drv, zato ljudje največ krnijo, zlasti pozimi s slamo, za katero imajo peii svoje vrste in "kirpiči«. Ce peč oziroma štedilnik dobro vleče, že gre. Ako pa peč nagaja, ie zrak v sobi zelo slab, ker v takem slučaju prejasno oznanja, odkod je »kjrpič« doma. Pri nemškem kmetu Petersu v PSeničnojem nisem opravljal samo običajnih hlapčevskih dol, ampak me ie uporabil tudi za druge prilike. Nekoč je umrla v sosedovi hiši stara ženska in po krajevnem običaju sta moraia oba soseda izkopati jamo. Moj gospodar je na pokopališče poslal mojo malenkost, drugi sosed pa svojega ruskega hlapca. Pa sva lepo izkopala jamo in sicer jki dogovoru on dopoldne zgornji, jaz popoldne pa &jx>dnji del. S kakšnimi občutki in s kakšno bujno domišljijo sem opravljal in opravil tisti dan službo grobarja, naj si vsak sam predstavlja V vasi je bil tudi zapor. Ce »t je kdo domačih ali tujih pregrešil, so ga kmetje kratko maki zgrabili in dfali pod ključ, dokler ni prišel ponj občinski policaj in Bogdanovke, kjer je bil sedež županstva. Seveda ni bil zaprti prepuščen sam sebi, temveč so ga vaški kmetje oziroma njih namestniki site.HU vrstama noč in dan. Tako se je ■ Vse »ta pa vedela Jeranova, ki sta se smejala vačkim klepetuljam in se nista prav uič brigala za čenče, soj sta bila vesela, da dr je vse tako steklo. Milka se je pač samo veselila, ker je vedela, da bo Jože kmalu potrkal in jo zasmibil ter povedel pred oltar, kot svojo ljubljeno nevesto. Odkar s« jc vrnila Rezika domov, ni bilo Jerosma ve* n« spregled. Govorili so, da svojo hišo prodaja, da vedno bolj boleha na želodcu in ga skrbi, da ne bi obležal brez redne zdravniške pomoči. Reziika je morala loči, ko je prišla domov. Martin jo je slednji dan o4>iskal. Spočetka mu jc bilo neprijetno, ko je prišel, saj je tako nerad hodil po hišah. Toda tolažil se je, da je pri Snopovih domač, saj so si sosedje. Tudi je sktbel za lleziko, ki se mu je videla zelo »hiba. Mladenk« je bila vsa srečna, kadar ga je zagledala in veselo ga je pozdravila. Ko je prišel in sc smehljaje vsedel na atol, je resno spregovoril: »Gotovo boš kaj potrebovala. Že sein naročil stari Špeli, d« ti bo postregla. Zavoljo stroškov ti ni treba skrbeti! Privošči si, kar »i želiš! Vem, du si skromna, toda kar mora biti, pat mora biti! Plačal bom že, nič'ni sknbi! še 0 tvornice sem nekaj denarja prinesel, čeprav sem popival, gaj sem sicer zelo bedno 'živel; Tudi travnik v »Mačjem« sem dobro prodal in je denar v hranilnici. Ni ti treba trpeti pomanjkanja! Da pa pride Spela je par prav, saj veš da z očetom nič ni!« ■ •■■■ da z menoj ni nič? Ti fant, kaj si mi dtanež vreči v ofcraz?« je vzrojil' -Snop, fcj je Mel v temnem kota s pipo v ustih >'o k® ie m!udarni/ jje]e 7Xlai opazil. zgodilo, da so nekoč trije ruski vojaki vpofcH-cauci vdrli v našo vaško prodajalni«), a »o jih zaloMi ln odpeljali v »fcataksko«, kjer so ostali 4rez noč, la glej, doMčni večer sem tudi jaz kot zastopnik Petersove hiše »držal« nekaj ur stražo. Orožja mi niso dali nobenega. Z debelo palico v ro!:i sem hct:l pred zaklenjenimi vrati .ponosno gor in dol. Učitelju, čeprav čuva »razbojnike«, se pač palica bolj prilega kot »bridka sablja«. lo še na nekaj sem bil ponosen tisti večer: Jaz, ujetnik sem stražil Ruse i« ne oni mene. Sicer pa, ali ne strahujejo ogromno rastjo državo do današnjega dne v prvi vrsti dTugorodci? In ali ni povojna moda, da ima iuiec neredko več besede kot domačin, si osvojila tudi dru^e države? Vas Pšeničnoje je imela svojo šolo in svojega učitelja, ki sem ga tudi stx>znal osebno. Bil je Nemec, dočim se je štela učiteljica na šoli za zagrizeno Rusinjo. Učitelj je dobil za svoje delo letnih 700 rabljev v denarju, po 40 pudov (1 pud je 40 funtov) ječmena, rži in pšenice ter kuriva, kolikor ga je rabil. Poleg tega so mu dali v užitek velik travnik in IX desetine polja za krompir itd. Učitelj je ime! dve hčeri, ki sta se bližali drugemu križu. Opravljali ata poleg hišnih, tudi vsa hlevska dela. Učiteljica-RiiEitiia je bila poročena, veodar začasna vdova — ali po rusko soldalka, ker je od-Sel nje?! mož, ki je bit »fslšer« (za sik) zdravnik), na ironto. Rusko učiteljico so nastavili šele med vxijno, prej so službovale v Pženičnojem samo uči. teljice nemške narodnosti. Moj gospodar mi je dejal, da je posiala pristojna oblast zagrizeno rusko vzgojiteljico v ta kraj zato, da bi v Pšeničnojem, ki je popolnoma nemška vas, imela pod nadzorstvom »nezanesljive Nemce«. Ubcw» ruska učiteljska para! Tako vzvitel je tvoj poldic in vendar, za kaj vse so te že uporabili na tem pokvarjenem svetu! Dne 13. maja 1016 »o m ljudski šoli v Pšeničnojem zaključili šolsko leto. Otroci so prinesli v šcio cvetja in zelenja in so z venci okinčali učilnico. K javni končni preizkušnji ie prišlo tisti dan zelo mnogo staršev. Učitelj in učiteljica sta vpričo roditeljev izpraševala učence v raznih predmetih. Iz te>le iztopivši $o dobili atestate (izpustnice), dočim niso prejeli drugi nobenega izpričevala, Tisti, ki so dokončali šolo, so prinesli učiteljstvu tudi primerna darila, kakor sveSnike, vaze in dTugo lepo-tičje, učitelj pa je dal skoraj vsakemu v spomin mak) evangelisko knjigo. Tudi moj gospodar ie imel par odrašenih de-■ klet. Cez leden sta opravljali vsa najnižja dela pri Martin se ni kaj razburil, »orno nasmehnil se je: »1, vas še videl nisem! Seveda ni z vami nk', saj sami (»ravite, da ne daste za sebe niti počene pare!« »No, no, no! Nazadnje imaš pač prav, kar jio svoje uredita!« ga je starec potolažil in takoj poizabil, da je bil pravzaprav !e on užaljen. »Saj ne hom dolgo ležala, le zdaj sera tako trudaa in slaba,« se je branila Rezrka in se ljubeče ozirala v mladeniča. Kovač se je zagledal v njeno bledo izsušeno obličje. Nič ni bil žalosten, ne razburjen, tiho in mirno jo je oipasoval, ko ji je prijaz.no govoril zamišljen nekam globlje v svojo notranjost, zato so bile njegove besede šepetajoče in tople, ker so mu vrele iz srca: >0ba sva trpela in oba sva girešila! Tedaj, ko sem »poznal, kaj namerava troj oče, bi te moral takoj poročiti. Očeta bi že pregovoril, če ne drugače po i litrom'« Ozrl se je. starega Snopa ni bilo več v sobi. Počasi je nadaljeval: »Zdaj naj bo vse pozabljeno! V tegobnih urah razdvojenosti in obupa sem trpel in hotel, da bi "pozabil, da bi izbrisal in srca slednji spomin na te, pa vendar le nisem mogel. In ko som begal jki zakotnih krčmah velikega mesta, taval jki ozkih, temnih ulicah na-pojen z najslabšim žganjem, da bi vse zatrl, sem te povsod videl, med sijem svetilk, » senci hiš, v svoji skromni sobi, pri delu poleg strojev, povsod sem te sluSil [»»leg sebe. Tiho si se vračala vsa mila in lepa kakor prvi dan,' ko «em ti razodel svojo ljubezen, In vedel;sem, da te ljubim kakor prvi dan. da te nikoli nisem nehal ljubiti. Zaman nem skušal meslepiti (wmevga sebe! T veze i sem »1 hiši « zakrpam obleki. Drogafc m je bilo m deljah. Naj tudi o tem povem kaj več. Vas Pšeničnoje leži ob lepi cesti, ob tej so tudi vse hiše, druga od druge do 50 m oddaljene. Tako ie s*»se»ka dolga več kot 2 km. Na koncu in še nekaj dalje vasi imajo vaščaai, ki so menoniti {nek« protesta-.itaka ločina) svojo moKhrico. Pri nas gre večina do župne cerkve peš, četudi je včasih do hiše božje po več ur. Ne tako pri menonitih v Pšeničnojem. Tam ima vsak kmet lepo kočijo, ki jo napreže, če ne prej ne slej, pa gotovo vsako nedeljo. Kdor ni resno bolan ali nujno in res neodložljivo zadržan, mora v nedeljo brezpogojno v cerkev. Tudi moj gospodar je bil v tem pogledu zelo natančen. Kakor vsi drugi, 90 tudi Petersovi vsak Gospodov dan redno ob 9. zapregli kočijo in se odpeljali v moliinico. In kako so bili vsi oblečeni! Mama in dekleta v modernih svilenih oblekah, obute v gosposke čeveljčke in s klobukom na glavi. Vsi »dedci« pa so se postavljali s »halbcelindri«. Ko sem stopil na balkon menonitske molilnice, se mi je zdelo, da sem v gledališču, a ne v božjem hramu. Menoniti izberejo duhovnika izmed sebe. V Pšeničnojem je le več let opravljal duSnopastireki službo preprost kmet. Ni ime! posehaih šol, a je bi! dobro načitau iu ne brez talenta. Ne bom razpravljal na tem mestu, če se je vse, kar je tisto nedeljo pridigal, ujemalo z verskimi resnicami, odroma s pravim tolmačenjem sv tega pisma. Vem pa, da je meuonitski duhovni voditelj v Pšemčaojaii tisto nedeljo četrto in peto božjo zapoved zelo lepo obravnaval. Kako krasno je govoril o ljubezni do očeta in matere in kako v srce segajc&e so bite njegove mirno karajoče besed« o nečistem grehu in njegovih posledicah. Fantom in dekletom, ki so se zvrstili v polkrogu okrog govornika, »o šle is®-sede do srca, zakij solzilo s? je marsikatero oko. Okrog štirideset odrašenih mladeničev in mladenk se je pripravljalo na sveti krst, ki ga prejema pri menonitih šele dorašena mladina. Klopi v iraSiknci so zasedle ženske, ki so imele pri sebi šoiske deklice, balkonske sedeže pa moški, ki so imeli poleg sebe tudi šolo-obiskujoče dečke. Duhovnik je po pridigi poklical vpričo cele cerkve na krst s« pripravljajoče drugega za drugim in jih izfrraševai krščanski nauk. Ko je bito Izpraševanje končano, je vsa cerkev zapela nekaj nemških cerkvenih pesmi, odmolila molitev za carja, in odpeljali smo se domov. Službe božje, kakor jo imamo mi, menoniti ne ptsznajo. Skoda, zakaj na splošno so videti po šteni. verni in pobožni ljudje. {Nadaljevanje.) še«|)etttje, da te več ne maram, stiskal pesti, se v srcu norčeval iz te.be, te naziva! ničvredoieo, a ničesar nisem opravil, saj sem obenem čutil, da mi srce krvavi vedno bolj in da se norčujem iz sebe in svojih čuvstev, ki so ee porajala vedno iiiovu in vedno svetlejša! Rezika! Najina ljubezen je bila bičana in bridko preizkušena. a j je vse to že za nama. Zdaj naj bo vse lepo' in dobro! Narediva križ Čez vse 111 pričniva novo življenje!« Mladenka ga je samo ljubeče gledala in molčala .In govoril ji je o svojih notranjih bojih, o mukah, ki jih je moral prestati, odkar jo je našel truduo in bolsio med mestno so-drg«, vso ponižano hi razžaljeno, trpečo in vdano. Pravil ji jc, kako ga je bolelo, ko s« je spomnil, da bi ji bil moral že zdavnaj od-pustiti, pa bi ne bila nikoli zašla 7 tako bedo. Razlagal ji je, kako jo je jiotem opravičeval sam pred seboj, ker je slutil, ds je morda ae-i dolžna med tisto svojadjo, ter »e samo pokori in trpi v blatu velikega mesta za svoj jrre.li, In potem ji je omenil, kako se je mučil v fabriki, kako se je strgal iz, njenega objema in zbežal nazaj v prirodo, prepriča«, da bo t« bliže nji, ki jo ljubi, čeprav je ne bo videl, saj k nji ni mogel in ui smel, ker se mu je preveč smilila. Zagotovil Ji je, da se je Šele v naravi pomiril in izvojeval F, mag o nad seboj tur spoznai, da ji je že zdavnaj odpiiirtil in 1» nikoli ai nehal ljubiti. Prijjovedoval je tako preprosto in iskren©, da so ji solze curkoma lile po dhrnj.n. Ko J« id opazil, se je ves zbegal iu jo prosil: »Ne piakaj duia moja! Menda nisi kaj hoda in te nisem užalil, saj »hi tako rogovMaSt in neokreten pred Ui si nežnost samirf« (Nadalievanie> (Nadaljevani*.) Ta nevarnost na Daljnjem vzhodu je uovjete vnovič približala Evropi, ki toliko let ni hotela ničesar slisali o boljševiški Rusiji. Ze spredaj smo povedali, da sta se sovjetska diplomata Litvinov in Krasin ža leta 1920 prizadevala navezati stike med sovjeti in evropskimi silami, toda uspela sta le v nekaterih severnih državah (na Danskem, na Švedskem i. dr.), dočim so jih druge države tedaj še krepko odklanjale. Velesilam je narekovalo to »tališče zlasti upanje na skorajšnji padec sovjetskega režima, s čemer bi se one tudi polastilo razpih neizčrpnih ruskih naravnih zakladov, a male države so sledile vzgledu in navodilom velikih. Toda sovjetom se je polagoma posrečilo ugnati vsa protirevolucionarna stremljenja, podpirana od evropskih velesil in tedaj tudi tem ni kazalo drugega kot izpre-meniti svojo politiko napram Rusiji, kajti njih gospodarski ustroji so le težko prenašali izločitev tako ogromnega ozemlja iz svetovnega gospodarstva. Spomladi leta 192!? je bil sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve, Cičerin, prvič povabljen na evropsko gospodarsko konferenco v Genovi, kjer je izjavil, da je sovjetska Rusija pripravljena sodelovati z vsemi državami pri reševanju praktičnih vprašanj. Ker se Rusija ni vdala glede plačila starih carskih dolgov, zaenkrat še ni prišlo do demokratski značaj svoje vladavina v mlalu ustav« Društa narodov na »meli biti »prejeti vajn. Sprejem « i £ loviti Francozi in proti temu jegl^ r; par manjših držav a Švico na čelu, k. so ob te, pn-Hki tudi jedko ožigosalo nemoraličaost evropske diplo- mBrezbož-nika:, v kateri »e niso sramovali niti najbolj proslaskih podlosti napram katoliškim svetinjam. Katoliška cerkev Med prvimi je bila fašistična Italija, ki je želela priti do stalnega vira za surovine v državi, ki ji ne konkurira v Sredozemskem morju, a sovjeti 3e niso branili zveze s fašizmom zato. da preprečijo v Evropi enotno protisovjetsko fronto. Izprva so prihajale ostale države le polagoma, čim je pa začela vedno močneje pritiskati gospodarska kriza na ves svet in so se začele spričo propadanja Društva narodov v Evropi oblikovati vnovič velike sovražne si politične fronte, so bile tudi vse velike države prisiljene ozirati se po Rusiji. Izprva se je vršilo to zbliževanje le v obliki trgovskih dogovorov, polagoma so pa sledili tem tudi politični, kajti Rusija je začela vnovič dobivati svojo nekdanjo svetovno veljavo. Mnogo je pa sovjetski diplomaciji tudi v Evropi škodovala revolucionarna propaganda III. internacionale. Spomladi leta 1924 sta priznali sovjete Italija in Anglija, še tisto jesen pa Francija. Sovjetom je to jako dobro došlo, kajti na eni strani jim je bilo nemogoče izvajati njih načrtno gospodarstvo brez izdftne pomoči kapitalističnih držav, a na drugi strani so si spričo grozečega spopada z Japonci morali zavarovati hrbet v Evropi. Tako je prišlo po letu 1930 do cele vrste političnih sporazumov in nenapadalnih paktov, ki jih je sklenil sovjetski komisar za zuiTanje zadeve s Poljsko, z baltskimi državami itd. Med najpomembnejše sovjetske zunanje politične uspehe je prištevati vsekakor njih priznanje od strani Združenih držav Amerike (1.18TS3), a najvažnejši dogodek v povojni evropski politični zgodovini je obnovitev nekdanje francosko - ruske zveze z ostjo proti Nemčiji (L 1934). Mala Antanta (razen Jugoslavije) je priznala sovjetsko Rusijo poleti 1. 1934. S tem se je uvrstila toliko let osamljena Rusija vnovič jako aktivno v evropski politični koncert, kjer utegne zavzemati vedno važnejše mesto. Ze po raznih fašizmih popolnoma otopelo vest kulturnih narodov očividno prav nič ne moti moralna kakovost predstaviteljev današnje Rusije. To se je pokazalo zlasti meseca septembra leta 1934, ko so kronali sovjeti svoje diplomatske uspehe s sprejetjem v Društvo narodov, čeprav bi glede na proti- od tedaj moli in se prizadeva le še za zedinjenje s pravoslavno cerkvijo, saj je jasno, da je izgubilo pravoslavje s povojnimi dogodki v Rusiji svojo edino močno notranjo in zunanjo oporo ter visi danes razbito v zraku. Ker daje najkrepkejši zunanji poudarek vsaki zunanji politiki oborožena sila, naj se končno na tem mestu dotaknemo še sovjetske »rdeče armade« Njene začetke smo že "črtali. Nastala js iz povečini mongolskih rdečih čet, ki jih je organiziral jeseni leta 1917 Trocki in izvedel z njimi boljševiški prevrat. Izprva je bila ta vojska osnovana po večini iz tujerodnih, zlasti mongolskih elementov na najbolj revolucionarna gesla, s katerimi so popolnoma razkrojili staro carsko armado, toda za časa državljanske vojne so morali v njej vedno bolj pooslrevati disciplino. Jako hitro so pomedli tudi t demagogijo, da so si čete same volile svoje častnike iz neukih delavcev, ker jo bila taka vojska vkljub najpožrtvovalnejšemu fanatizmu nesposobna tekmovati s strokovno vodenimi armadami proti-! revolucionarnih belih generalov, so že tekom državijan-' ske vojne poverili čisto vojaško vodstvo starim carskim generalom, doma pa vtaknili v zapore njih družine jn sorodstvo kot talce za zvestobo teh častnikov. Istočasno so seveda postavili k vsakemu častniku zanesljivega komunista, ki je ostro pazil na vsak korak častnikov in skrbel za vzdrževanje primernega političnega razpoloženja med četami. Pri najmanjšem sumljivem dejanju so te častnike in talce neusmiljeno morili, s čemer so si zavarovali zvestobo ostalih, S tem, z nepopisno požrtvovalnostjo čet in z naklonjenostjo Vmetiškega ljudstva so premagali vse nevarnosti iz dobe državljanske vojne Ctm je p« nastopil zopet mir, so lepo pospravili vsa svoja nekdanja protimilitaristična gesla in začeli pod vodstvom Trockega ustvarjati veliko redno rdečo armado, ki naj h, ne bila toliko branilka domovine, kakor »razredna bojevnica in meč diktature proletarijala < RAZNO Tudi icikosloTaiU u amiaistf k> »e opekli mditariztnu ia na ».lik«, shodu stranke t Pragi i" javili, da bodo podpint čeikoslovaško vo,»ko. |,B »e more nemški imperj,. ltzem premagati le , „a. ijem. Bolgarski radarji M gkleaili. da »« vraeio u delo, čeprav uuo dotert kar so zahtevali, temvej io bil« nasprotno nttnli celo znižane. Stavku ji trajala zelo dolgo. Poslovanje sociali«Ut«J strokovnih organizacij, lj so bile lun oblast*«,, ukinjene, je španska »li- g da ropet dovolila. Za industrijo in rudnik« ie dopusten le čisti S urnik. Ne samo čez m tedensko. tudi dnevno m sme trajati delavnik pr«-ko S ur. Ce te do dogovoru delavnik podaljša u »no uro, je treba U po-vilek plačati s 30 odstotki, četudi te ne dela skupno več kot 48 ur teden-ako. Kolektivna (skupna) p«, godb« v tovarni -Peiot. 0 skupni pogodbi nedat-no podpisani med predstavniki delavstva ia tovarno »Peko* v Tržiču, i»iSe 'Delavska Pravica", da vsebuje vse. kar je potrebno. da je v obratu rad us da tudi delavstvo sodeluj« v vprašanjih, ki ga zadevajo. Zvišanja piti ni bilo mogoče doseči, toda pojetje obljublja, di bo morebitne kričeče primere blagohotno obrat-navilo. Pobudo za skupno pogodbo jc dala Jugoslovanska strokovna m-za, kateri so «e pozne!« pridružile ostale strokovne organizacije Podjetje samo pri sklepanju pogodbe ni delalo težav. Tako so se vršila pobijanja v precei ugodnem ozračju. Za svojega zastopata prt Mednarodne«! niti' za delo js imenovala »v jetska vlada narodne^ komisarja za »ociaino politiko Markova Komunistično aačtk eeeklh plač je bilo v Rusiji kršeno sedaj tudi $!«' de plač nameščencev < državnih prodajalnah. N»-meščeuci bodo odslei p.s čani sorazmerno proda-mm količinam blag« Število nezaposlenih delavcev se ie v Belgili ai 15. marca do 15. maja Butalo za 42.000 na 1JM» Vzdrževanje Drf1'' narodov je doslei vehalo, kakor poroča nieKovo Ur nižtVb, okoli 6 i«1«®" dinarjev. Mednarodno raj' sodišče v Haag" pa J« imelo do konca voiue « danes po! milijarde škov. ,. Pogorele so velike « stllnice petrolej« v esrtiju v Romuniji- Kupujte pri tvrdkah. ki oglašaj© ¥ »Domoljubu"! Iz življenja novega strešnika Tomaža Mora Tomaž Mor Je bdi proglašen nedavno svetnikom. O nijem poroča znnni nem&ki pisatelj dr. Klug aied drugim tudi tole; Tomaž Mor, kancler angleške države, je bil vsak dan pri sv. maši. Nobeden, pa naj bi Ml še tako važen opravek, ga ni mogel odvrniti od tega sklepa. Najpreg moram služiti najvišjemu Gospodu, tako je imei navado reči, če mu je kdo hotel s kakim važnim kraljevim 'naročilom vzeti v jutranjih urah ta čas zbranosti in lastnega posvečenja.; Pogosto,m , je zgodile, da je sam stregel pri sv, maši in to; tudi potem, ko je postal lord-ikaueier angleškega imperija. ■ ■'.■'■■ j-.-f. Kako lep zgled je" v tem ozira Tomaž Mor »»sem našim katoliškim izobražencem. Mislimo: si, da bi imel pn nas ta ali oni visoki -drž. urad-1 nrk pogum- in Boga rta vdiurijeno pobožnoet,i rfn bi stregol pri nedeljski farni glavni maši, pobožno in preprosto, torej opravljati sibžbo, ki jo navadno opravljajo z večjimi ali manjšini razumevanjem šolski otroci ali v :ta- namen plačani cerkveniki: Ne vem,; pravi dr. KJug, če ne bi vtis takega živega zgleda bil večji od še tako dobre pridige. Na vsak naSn moramo, če hočemo doumeti kaj je storil Tomaž Mar, ki je kot lord-kan Plava j ven, ali pa te ustrelim !< Pomočnik je imel pred revolverjem tak »trah, da je hitro.pozabil na svojo »nesrečno ljubezen« in je takoj splave! na breg. Malo vrtnarstvo v Sviei. Se lete 1908 so imeli v Sviei 80.000 malih vrtov. Današnja vrtnarska rveza Šteje 13.000 članov. DruStva sklepajo s posamezniki in upravami meetnib zemljišč dolgoletne najemninske pogodbe za neobdelana zom Ijišča, ki jih potem odstopajo svojim članom, da jih obdelujejo po volji. Švicarska malovrtnarska zveza *i Je postavila za cilj preskrbeti vsakemu švicarskemu družinskemu poglavarju vsaj dva orala zemlje. N® plesu* jSšrašen ožms ima ta Senskaf Tako •e Je oblekla, da bi je ne mogel »poznati niti laBt-ni oče. i _ »Saj je že dolgo več ne pozna.« Fardevi delavci. Ford se je prepričal, da mori enoltfco mehanično delo njegove nasut vljence In orinmvtls vnlllfn reformo. Nakupil je fiOOkm nolia. kjer bo prideloval saiije, zelenjavo in. krompir. Na ta način bo zaposlena v teku Štirih mesecev letno vsaka skupina delavcev v naravi, daleč pro<* od brnečih strojev. — Sprememba pri delu po.iienl boljši počitek kakor lenoba, pravi Ford. Nebeška mana. V Franciji, v mestu Meesac pri Bordoju, se je te dni r-godll izredno zanimiv priro-den pojav. Po. kratki plohi so bila vse ceste pokrite z majhni, osem do deset centimetrov dolgimi ribicami, ki so padale z dežjem. Na prometnih cestah so jih mnogo povozili avtomobili, veliko količino pa so Jih nabirali prebivalci, začudeni nad to nebeško mano. V hlitinj velikega templja mormoncev v Salt Lake Cicy, Olah, so leta 191? postavili krasen spomenik v počiist galebom, ker so državo Utah leta 1848 galebi rešili lakote. Tedaj so hotele kobilice uničiti .vsa: žitna polja; k sreči se je pa še pravočasno pojavilo na tianče galebov iz Salt Lake jezera, ki so vse kobilice uničili Ženske, ki kade, postanejo grde. Predsednik društva ameriških lepotičarjev je izjavil na nekem predavanju, da postanejo kadilke sčasoma zelo grde; njihove poteze na obrazu postanejo oglate in ostre, ustnice pa vedno bolj blede Ustnice se povesijo, oči pa Jim postanejo vedno bolj medle in kalne. — Ali bo to kaj pomagalo? Domovina ameriškega rifca je Južna Karolina, kjer so ga pričeli sejati leta 1698. Tedaj se je v mestu Charleston v svrho popravil« ustavila neka tovorna ladja z otoka Madagaskar, namenjen« v Anglijo. Kapitan dotične ladje je tedaj načelniku mesta podaril vrečo riža, katerega se je prvič za-eejslo v ameriško zemljo. Dandanes je karolinški ril priznan ko! najboljši. Na stiki odkritelja Amerike Krištofa Kolumba vidite, da ima Kolumb na svojem banderu vdelani črki F in Y. kar znači ime španskega kralja Ferdinanda in kraljice Ysabelle, ki sta Kolumbu finančno pomagala, da se je napotil proti novemu »vetu. Baeeda Vatikan je nastalo iz latinščine >Ager Vaticanu8< (Vatikansko polje), ležeče na desnem | bregu Tibere še za časa starih Rimljanov. Najmanjša eerkviea na »veto je kapelica sv. I Antena, nahajajoča se tri kilometre od Festine v ameriSki državi Iowa. Kadar se v cerkvici mašuj«, je lahko pri službi božji samo osem ljudi. od 13. junija si« 20. junij« 1935. Četrtek, 13. junija: 18 Plošče. 18.20 Slovenščina 18.40 Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19 Gdč. Štefka Korenčanova poje. 19.30 Prenos opere »Traviata« iz Prage. — Petek, 14. junija: 11 Šolska ura. 18 Plošče. 18,30 Radijski prenos svetovne katastrofe. 18.40 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19 Ne hodite v hribe brez prave opreme. 3 9.'50 nac. ura. 20 Odlomili iz priljubljenih oper. 21.30 Čns, poročila, vreme, spored. 22 Pojoča žaga. Sobota, 15. jun.: 18 Na dolo-j)U8t! 18.40 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19 Zun. politič. pregled. 19.30 Nac. uro. 20 Od Celja do Ljubljane. '21.30 Čas, poročila, spored. 22 Radijski orkester in plošče. — Neileija, 16. junija: 7.30 Važnost ovčjereje. 8 Čas, poročila. 8.15 Prenos iz tranč. cerkve. 8.45 Versko predavanje. 9 Idile iz narave. 11 Združeni mladinski tbort pra-pevaje pesmi, določene za službo božjo dne 29. ju-junija aa, Stadionu. Viues kratko predavani«' z navodili. 16 Plošče. 16.15 Ženska ura. 16,30 Mladinske pespv. 19.30 Nac. ura. 20 Čas, poročila, obvestil«. 20.15 Prenos iz Novega liiesla. 21,50 Cas, poročila, obvestila 22.10. Pisana šara pesmi, besed in godbe. — Ponedeljek, 17. juniija: 18 Otroški prijo^i, 18,20, Zdravniška ura. 18.40 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 16 Magistrov trio. 19.30 Nac. ura 20. Prenos opere iz belgrada. — Terek, 18; junija: 11 Šolska ura. 18 Striček Matiček. — 18.40 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura- 20 Ronny-jazz. 21 Radijski orkester. 21,30 Čas, poročila, vreme, spored. 22 Radijski orkester. — Sreda, 19. junija: 18 Plošče. 18.20 Pogovor s poslušalci. 18.40 Cns, poročila, vreme, spored, Obvestila. 19. Rog. 19.80 Nac. ura. 20 EvhariBtlčne pesmi, poje trnovski zbor. 20.50 Kmečki trio. 21.30 Čas, poročila, vreme, spored. 22 Radijekj orkester. DOBRO CTSVO k Vkuhuvanje (koiiserviranjc) sadja in zelenjave. Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice: »Sadje v gospodinjstvu', ki ga je priredil M. Humek, daje vsaki gospodinji in kuharici obilo važnih nasvetov in navodil, kako ji je ravnati s sadjem in zelenjavo pred vkuhavanjem, kako pripravi sadje ali zelenjavo za konserviranje, kako ji je ravnat) s posodo za vkuhavanje,, s steklenicami itd. V kiijigi dobi. navodila, kako pridelujemo rasne sadne mezge, marmelade*, sadni -ir -.adne sokove, brezalkoholne pijače. — Drugi del govori o koneerviranju zelenjave v kisu ali slanici, o konserviranju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zelenjadi ln sadja. Knjiga'obsega 100 strani besedila In nad 90 slik in več barvastih prilog ter stane nevezaila 24Dln; vezana 32 Din. — Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Knjigo toplo priporočamo vsem gos|K)dinjam, gospodinjskim po mččnicam in kuharicam. NAZNANILA n (jaleiijaaiki savod Marijonišče-Veržej sprejema mladeniče do 18. leta, ki se žele posvetiti duhovskeimi poklicu v Salezijanski družbi, pa radi starosti ne morejo več obiskovati) državne gimnazije. Oskrbovalnina se plačuje po dogovoru. Pridnim učencem se zniža kar najbolj mogoče. Po dovršenem petem razredu ffimnazije lahko vstopi učenec v novicijat in poleni odpade vsaka oskrbovalnina. V zavod se sprejemajo tudi drugi učenci, ki vsled k.-ikrSniu koli težav nočejo ali ne morejo študirat" v mestu. Kdor želi biti sprejet, naj »e oglasi do 15. avgusta. Naslov: Salezijanski zavod Marijaniščf-Veržej, p. Križovci pri LjuMmeru. Listnica uredništva Dopisi brez podpisa romajo brezpogojno v koš, pa če so še tako resnični in lepi. Toliko v vednost vsem, ki so zadnje čase take dopise pošiljali. Naznanila društvenih prireditev opremite vedno z društvenim žigom, da se moremo izogniti neljubim mistitikacijam. Vsem onim, ki v svojih dopisih dajejo duška nezadovoljstvu v gotovih stvareh, sporočamo, da imajo določbi* tiskovnega zakona in druge, temu slično Odredbe še vedno popolno veljavo. Popravek. V pesmi »Evharistični križ« (»Domoljub« št. '23, str. 30!) naj se pojiravi 14, vrsta tako, da sp glasi: Nekdaj je ta le« bil sramoten, «1«; slavo oznanja in čas' je prva domača žarnica zajamčene kakovosti, sveti odlično, nizka v oprti. Zahtevajte TBSLA-iaraice povsod! Glavo« zaloga: Urtlm, Mestjg?« HL Lsoda znamenitih vladarjev je bila po večini žalostna, ie malokaterim je bilo usojeno, da so v miru uživali sadove svojega stremljenja. Nhius, prvi despot Asirije, je umri zastrupljen po svoji ženi šemiramidi. — Cirus. ustanovitelj prve svetovne monarhije, je padel y bitki proti Tomidiri, kraljici Mtsageiov. ki mu je odsekala ghvo ia }o vrgla Has® ** moške in Ženske sfelefes, svila, fcrepplešini v vseh barvah kt-kor tudi svileni Bagtavni robei, nogavice bele, venčke, pa-folaca fi? druga darila u birmaDte kapite najboljše in naj-ceneiše v trgovini iarčola Koltaa, Orekerica-Medija Islake. (ako xa- v vedro krvi. češ: »Napij se je. ker si je bil 1 tujci!t — Aleksander Veliki se je vdal pijači iz __ grizenosti nad uporom svojih vojjčskov in nad smrtjo svojih najboljših prijateljev. Umri je za po-tledicami neke gostije v Babilonu. — Cezar je ptdsl pesi bodali zarotnikov. — Atila je umrl u kapjo v Rtiici, Pi, ječraifl, lurazi ii aii§ vr«t dobite najceneje v Ljubljani v lamih skladiščih, Tvrieva (Dunajaks) ewta M. 33 pri FBAN POGAČNIKU d. X O. Z. rtzsizdani noči. — Karla XII. je ustreli! njegov pribočnik. — Pira je ubil kamen neke tenske v Argu. — Karel V. je umrl v sovraštvu do ljudi in v blaznosti v samostanu, šaha Nadirja je garda razsekali kose. Napoleon je umrl v pregnanstvu na otafcu St . Helene itd itd. &9S1&A " '•to« obleke, fr«flr i kopala« pUftče - -JS— —---, —--p- ia niu vnit na- »ilaktMo sadi ujodao (državnim aradraškora tuji bb -obroke) Obta&laica ra Sleveaijo, Trrtava 29 (hfe CocpodaMke zveze). Sokoo za dntživeB* i«,. » hi ostale aanafaktoro nudimo sa prepisi hranilnih knjižic žlaaac Zatirat« . ShK^m jt sedaj na svetu. Važao i*, da žive Slovani v skupnosti v polovici Evrora ia skoraj polovici Azije. Nesloga je napravila iz Cio-vaoov sužnje. Samo sloga in enakopravnost slovaa-51? narodov moreta rešiti vseslovanstvo ia n vodni v davno bodočnost. lic bo kose ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajali mm p»s«|li« iz Mvti Zaupajte Vaš denar NcsH hrsiflnid ki izplačuje nove vloge, *|o-»"e P® L 1BJ neomejeso kr jih ob rs?* in je po 4—5 %. Vloge nsd Din 406,896 ®f» — Rezerve Din 14.0ee.0e0-— Bera&ki časepia. Pod imenom .jouroai de Me-iiUMM^ irisa,', v Parila časopis. b je namenjen berafe>n. Ure; s gi bivii nameščen« pr; nekem notarja ia uredništvo je v neki gostilni. Ti list je urejeraa tsko, kakor vs: drugi listi: ima uvcJne auiire is celo oglase. V uvodnih čiankih zahievi ureditev beraiiva po Bikih določenih načelih. Predvsem je treba odpravili 'jn-jzano tekmovanje i tem, da bi dobil vsa* berač svoj okoliš; če bi benčn izven teg* oko&a, naj bi ga sodilo posebno bera-ško sodišče.. List pravi, da beračev ni proglašati r.i lenuhe ali občeUvu škodljive ljudi. Pravi berač da ne bo nikoli kradei tli goijuial. .V,ed oglasi berei ukiue: »V majhnem metsu je na j>rodaj donosen prostor poteg dobro obiskovane cerkve. Povprečni dohoddk na dan znaša 25 Irankov.« Moli ogrlasnilc Vsaka drobna vrstna ali nje prostor velja it> aakrat Din 3. Naročniki „ Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske po treMčIne ali prodajajo svoje pridelke ali išiSejo poetov oziroma obrtniki pomočnikom «11 vajencev fn narobe. iaeifefl Mit m sprejme v Ljubljani. Sa-i'ov v upravi Di mo-ljuba pod štev 6480. ffiHBEt ** tf3s r1e'* niBpM jprejaaem. PavlIČ, Vič 29. gji« na Olševku 34, n!s» pošta Preddvor. 4 sadnim in zelenjsd-nim vrlom ter čebelnjakom se prodat Lt> lllie jet^re" in u vrinjo naprodaj. Josip Petkovšek, Ve-likeI.igojnap.Vrhn k». lepo pioegav-ske i»?aie z drijgia teletom predam. Poizve se v Skolji Loki, Kar;ovška ul. 3. iSTiS^: co vajeno vseh de! na polja in pri živini sprejme Kle mene, Zgor. SiSka itev 12 KM B [»'JiSiiVOSU lo™ seli poro- č ti de«o aH sitejšo vdovo i neko liko gotovine ab oe-praičiičaiaanii. Ponudbe na upravo Domolj. pod .jlrooii tajnoal" »ev 6817. Mit priMla prod« po najviiji dc-stni cent vsak knse-toralee, če jih oglašuje v malem oglasniku Do-moijsba. — Za stalne naročnike polovična oglaana pristojbina. — i>ia 2-50 ta vrstico. iiffstes bm es Din 15 - dobite samo v železnini Fr. Stugic«, Ljub' sna, Ooipcsvet-ska cesta 1. — Monopolna zaloga razitreljiv. nakup aturega železa in drugih kovin. hrastove, tridelne, v dobrem stanju poceni proda J. Mušič, Pšata U. 13. Čeiklje, Gorenj. r dobrsai stanju kupim Aston M*hte, Zagra Jec tt Orojapt.e. sobne in krušne, najcenejše naj-trpt-žnejSe in že nsd 40 let prBifkuJenc, ima Malao na »logi Anton Gregore, pečsrij«, Maii Mengeš 25. m cenena oblačila oaožko perilo itd. kupite cajbolje pri Preskerju. Sv. Petra eesU U. F v kriket« s,l" okrftjgivs*® pc-aevkoni, komoletsti, na keteri <•» tabUo redi 6 govedi i« do 15 prešičev, z vinagrad". se proda radi težke bo-lesni v drsžini ?a 60 do TO tisoi. Takoj jvotraba« g(4oviaa 20 do 25 tisoč, «a dr ligo se porakat. -Vef f«*e Matija Kotar. p. Ba;ka pri KrJkeai. ISlBra t»»tene«a za mapi« VM kmeikt de. la sprejme Izidor Florjan«. Drt vije it. 34. s *ifr.'J,"it'xU!oM"'V ie »rnuda generala V ehngtona, ki Je osvobodil Ameriko od AngleSv br*'niio*" " '' fr<,mMooS ,udi katoHSanftv ne ladaknd, (h, Peč^v, ffi P^P1««™ preklicujeat in oMalujem 1». žaljivke ia klevete, katere Sf.m izreki ^ Obalnem « ji »hvaljnjem, da je odstop!?.^ Prasčiška Slafaar. pd. Gwi«1čer,) l)0rfarj9. Ce rabite prvovrstno C>fplC5llcCi ZM«Ue S«r«4»Mie M«., »e obra .te na opekt«, »peka družba it.i l UMMjaal (Mitiošij,,, cesta št. 6) Oj>eka »e na zahtevo po ceni dosti?! na dom, tudi na di-žeto, z lastn ai avtom Zajton-nikl se sprejmejo. Naroči ia plača se atiko tuli v Liudski posojilnic; r Ljubljani. V Zdruieeia črzivak atu«i»kii je danes IS9375 odvetnikov ali zagovornikov Ivefcga pSemeni in iai zamorilch. Torej tt računa eaega bektkožnepi od-vetnika na vsakih 700 beickoicev in dhegi jima. skega na vsakih ^600 zamorcev. V teku prvik devetih meteeev !et» Ivi) je j,,^ Združenih državah ameriških 11(11 stavV srin|€ »e zop^t dobi kakor tudi pri tvrdki FStANC POOAC3KIK <1.to.r , Ljoblju, Tyri«v* Cesta 13 JAVNA SKLADIŠČA iB.lk.oi Neki iBgležki mekaaik je izumil elekiričro »Irei. no puiko, ki oddi 1500 strelov oa miuu:o. V ari r Nt« aa vnh^dti rabijo naenesto šip oknih progorae -»»le papir, ki ia 40 odsioikov i»(i (»vzroča prodiranje i«'r»v!joi!č«iiih žarkov v sojio. Na podlagi aaselaiške posiave iz leta j« fe vedno dovoljeno samo I5100i> tujcem iseliti k » Združene dišave. rk R E OWE "c E SE samo od