ILETEoEBKE SEPTEMBER 1978 — ŠT. 9 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XIX Za nami je 92 lel obstoja naše tovarne 9- september je naš praznik. Na ta dan v naši tovarni vsako leto izobesimo zastave, delavci občutimo rezultate dela prvega polletja, podeljene so jubilejne nagrade. Tradicionalno proslavo pa sestavlja svečano zasedanje delavskega sveta, na katerega povabimo tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij naše občine. Predsednik v svojem govoru spregovori o doseženih uspehih in nalogah, ki nas čakajo. Tov. Vinko Keržan, predsednik delavskega sveta, je na letošnjem svečanem zasedanju povedal: Spoštovane tovarišice, tovariši, iubilantje, dragi gostje! Letošnjo 92. obletnico delova-nia Predilnice Litija lahko pra-Znujemo kot predvečer ponov-ne’ doslej največje delovne zrna-ge v Zgodovini kolektiva, saj stno v teku dokončanja več kot . milijardne investicije. Zato Praznovanje toliko svečanej- ^dsednik delavskega sveta, Keržan je dejal... . Preteklem letu, do današ-koSa Praznovanja, smo že krep-j- Zakoračili v realizacijo sprc-kat ‘ • srcdnjeročnih ciljev, na jatE'11 moramo samo še vztra-si ln poiskati nujne rešitve, bQer srednjeročni program ne De ZaLljučen, kot je potrebno. Pr0Ena sredstva za realizacijo s krama so že zagotovljena ratu°^am'1 v višini več kot 2/3, ?,bEE’no Pa> da bomo uspeli n0 . denar še za slabo tretji-nj^ 1,1 °b prihodnjem praznova-Pa naš.eSa praznika — drugače ,o do konca leta 1979 — Zakv~° Predali v obratovanje Zacijgeno delo naše moderni- Po!h'!!enorna ne bom ponavljal sniče‘*°v in informacij iz ure-na Vanja srednjeročnega pla-SeZnaniE‘e vsl' Prisotni gotovo nieSpx . z objavami v našem (lan- >}l^u »Litijski predilec«, kolektiva pa še s tedenski- mi informacijami, potem na zborih kolektiva, zborih samoupravnih delovnih skupin in preko samoupravnih organov. Največja pridobitev bo vsekakor odprava štiriizmenskega dela, ki nam zaradi neprilagodljivosti povzroča mnogo fluktuacije delovne sile, s tem potrebo po uvajanju vedno novih delavcev v delo in tako izpadu ustrezne proizvodnje. Z novo tehnologijo, organizacijo dela, odpravljanjem ozkih grl, kar pogojuje še ostale zahteve, pa bomo pri nepo-večanem številu zaposlenih (opozoril bi na pomanjkanje delovne sile!) utegnili proizvesti 8.650 ton enojne preje boljšega asor-timana, in s tem boljšega finančnega uspeha. Tako si bomo za določeno obdobje izboljšali pogoje dela in sprostili kolektiv Živčnosti ob manj izgubljenih nedeljah za osebno sprostitev in rekreacijo. Obdobje zadnjega leta je bilo tudi čas pospešenega dograjevanja našega družbeno-ekonom-skega in političnega sistema, čas usklajevanja vseh samoupravnih splošnih aktov z ZZD ter Z njim pogojenimi novimi zakonskimi zahtevki. To je zahtevalo intenzivno vključitev v izdelavo novih ali popravljenih samoupravnih aktov tudi našega kolektiva, še posebno odgovorno delo komisije za uresničevanje ZZD in tistih skupin oz. posameznikov, ki so bili zadolženi za pripravo novih rešitev. Delo smo skoraj v celoti opravili, pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil družbeni pravobranilec samo- Člani delavskega sveta upravljanja, pa bomo na njegovo pobudo programsko odpravili do predvidenega roka v tem letu. Zavedamo se pomanjkljivosti, ki se še lahko pojavijo, predvsem pri ugotavljanju meril za neposredno osebno nagraje- vanje, ker je to usklajevalni proces daljšega obdobja. Objektivno danost je največkrat težko uskladiti z načelnimi zakonskimi rešitvami, oz. zahtevki. Posebna delovna skupina Komisije za uresničevanje ZZD mora do konca tekočega leta pripraviti tudi obširno analizo o možnosti prehoda naše enovite DO v OZD. Vključila naj bi nove pogoje, ki se bodo porajali ob zaključenih investicijskih (Nadaljevanje na 2. strani) Za njimi je dvajset let dela v naši tovarni Za nami je 92 lei obstala naše tovarne Člani delovne organizacije, ki so že dvajseto leto pri nas, so prejeti posebne nagrade — ročne ure. (Nadaljevanje s 1. strani) delih. Zahteve za delo komisije so zelo težke, ker bo morala biti nezmotljiva, da zaradi napačnih ugotovitev kolektiv, in Z njim Urša družbena skupnost kasneje ne bi imela nepredvidenih težav. Ni naš namen trmoglaviti! Vendar so pretekle analize pokazale, da je od proizvodnje težko oddvojiti odgovarjajočo celoto, ki bi poslovala rentabilno in v smislu ZZD. Končno bo naša Predilnica še vedno ostala samo velika solo predilnica! Sestavni del življenja v podjetju so tudi naše osnovne enote družbenopolitičnega dela kot je ZK, ZS in ZSM. Tudi za njih je bilo preteklo leto zahtevno. Prve zaradi priprav na republiški in zvezni Kongres ZK, druge organizacije pa zaradi priprav na predstoječi 9. kongres ZSS. Aktivno sodelovanje v predkongresnih razpravah je bilo, oz. je toliko zahtevnejše, ker z izidom ZZD, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, sistema samouprav, planiranja od tov. Kardelja in drugih zakonov, stopamo na pot, ki jo bo šele življenje potrdilo ali korigiralo. Vsako oranje ledine pa je težko, zahtevno odgovorno in dolgotrajno. Poleg stabilizacijskega programa, sprejetem na DS, za drugo polletje letošnjega leta, ter smernic in nalog pripravi, sprejemu in uresničevanju plana za leto 1979, ki vsebujeta najpomembnejše naloge in misli za naše uspešnejše bodoče delo, bi rad ponovno poudaril še nekaj elementov potrebnih kot spremljajoči del uspešnega zaključevanja investicijskih del in novih nalog. Vse spremembe imajo dinamičen značaj, kar pomeni, da porajajo v medsebojni povezanosti nove kvalitete in nove spremembe. Tako bodo naše zaključene tekoče investicije porajale ali zahtevale nove pobude. Izboljšave so postale stalen proces, in preiti morajo v našo miselnost ter delovne navade. Tehnični napredek pa nujno spremlja tudi razvoj organizacije dela, ker sta to dva vida istega trenda na področju človeških prizadevanj. Znanost in tehnika napredujeta s tako hitrimi koraki, da jim je izredno težko slediti. Zato bomo ostali konkurenčni le, če bo naša vsakdanja skrb, kako med sodobno tehnologijo izbrati najboljšo, in se z njo pravočasno opremiti. Vsako investicijsko naložbo ali drugo poslovno odločitev pa mora — razumljivo —• pokrivati povpraševanje na trgu, oz. zagotovljeno tržišče. Ne samo z znanstveno analizo, temveč tudi z izredno mero posluha za prihodnje smeri gospodarskega in družbenega razvoja ter potreb tržišča, lahko pričakujemo uspešno poslovno politiko. Zato je toliko pomembnejša načrtna skrb za dovolj strokovne kadre, za pravilno kadrovsko politiko. Tako bi morali tudi v bodoče odvajati velika denarna sredstva za akumulacijo, tekoče izobraževati delavca ob delu, da bo znal upravljati z novo tehnologijo, ker postane delavec iz pretežno fizičnega, vedno bolj umski delavec. Da bi poleg tolikih vlaganj stalno dvigali tudi naš življenjski in družbeni standard, skrbeli za boljšo delavčevo materialno in socialno varnost, pa bomo morali postati visoko produktivni, konkurenčni, tudi zunanjemu trgu. To pa moremo doseči le ob sodobni tehnologiji in izobraževanju, pravilni strokovni zasedenosti delovnih mest, pravilnem stimulativnem nagrajevanju posameznikov in delovnih skupin, podpiranju inovativne in kreativne dejavnosti v kolektivu, ter uspešno pritegnitvijo vsakogar zaposlenega v procesu načrtnega dela organizacije. Tako moramo s politiko kadrovanja najti ustrezno delo za ustreznega človeka, ker se v vsakem človeku skrivajo določene ustvarjalne lastnosti, če bodo izkoriščene na pravem mestu, bodo dajale najboljše rezultate. Z razširitvijo samoupravljanja pa želimo povečati organizacijsko učinkovitost, izboljšati medsebojno komuniciranje, s tem razširiti krog angažiranosti, kar mora biti zadosten motivacijski faktor za pristnejšo in poglobljeno sodelovanje pri doseganju skupnih, in vzporedno z njimi individualnih ciljev. Menim, da le neposredno sodelovanje in soodločanje, ki rezultira v boljših ali slabših poslovnih rezultatih, more vzbuditi v človeku zavestno in odgovorno zavzetost. Tako človek tudi ne ostaja podaljšan avtomat avtomatiziranega dela, temveč postane ob proizvajalcu tudi upravljalec, dinamičen element proizvodno-gospodarskega procesa, in aktiven član socialistične družbe. Taka kolektivnost nujno pogojuje večjo iniciativnost pri delu. Občutek enakovrednosti v kolektivu pa zagnano neposrednost, večjo delavnost in funkcionalnost. Z osvoboditvijo človeka namreč razumemo neposredno vključitev delavca v vse pomembne odločitve v delovni organizaciji, kot tudi celotnem družbenem življenju. Pri tem igra izredno pomembno vlogo tudi dobro vpeljan informativni sistem, ki bo delavca tekoče seznanjal z vso problematiko in možnimi rešitvami teh problemov. Delovna organizacija mora postati sestavni del vsakodnevne skrbi slehernega delavca, ker bo njemu, in posredno širši družbeni skupnosti dajalo toliko, kolikor bo on — samoupravno združen — v ubranem kolektiv nudil njej. Vživeti se moramo v prepričanje — in vsi zakoni so nam v pomoč — da bomo vedno pogosteje slišali besede; to je naše, zato je naša skupna skrb, ne, to je moje in to je tvoje; kvečjemu, to je moje delo in to tvoje delo, ki ga moramo opraviti za uspešno, svobodno združeno delo. Doseči optimalno soglasje pri postavljanju organizacijskih in delovnih ciljev pri članstvu delovnega kolektiva, to je garancija našega uspeha in pravilno zastavljene poti. Ravno tako mora naše delo postati sestavni del življenja v krajevni skupnosti, aktivni soudeleženec — preko voljenih delegatov — v delu SIS in vseh zborov občinske skupščine, ker ugotavljamo, da je še pomanjkljivo. Vse to bogati naše gospodarsko, kulturno, duhovno in družbeno življenje, razširja poligon telesno kulturnega udejstvovanja, razrešuje probleme socialnega skrbstva, otroškega varstva in drugo. Mirno in varno življenje pa si moremo za- gotoviti s pravilnim razumevanjem in aktivnim sodelovanjettt v procesu družbene samozaščit Smo elementi družbe, in M vsklajeno delo teh elementov mora roditi naš vedno lepš\ jutrišnji dan. Slabo in dobro sl krojimo sami, v tem je rešitev vseh nastalih problemov. če bi sledili rasti našega podjetja skozi desetletja, bi lahko sleherni, ki je tu preživel večlf del svoje delovne aktivnost'U trdil, da je v njem vloženo tud1 več ali manj njegovega mintj" lega dela. Tako mu bo Predaniča ostala nepozaben spornP1 vseh lastnih odpovedi za njen0 rast, in tudi prijeten spornP* veselja ob zmagah. Ostala b° objekt njihovih naložb, kjer s° se obresti obrestovale, ki s° Nekaj spodbudnih besed je povedal še predsednik skupščine obč*11 Litija, tov. Jože Drnovšek Pogojevale rasti njihovega življenjskega standarda, kot tudi družbenega standarda največjega dela prebivalstva občine Litija, ki so v njej dobili posredno svoj kos kruha z občinskimi odloki, danes pa v svobodni menjavi dela. Zato sem Se posebno počaščen, da morem ob današnji Priliki podeliti tistim delavkam °S- delavcem, ki ste preživeli dolgih 20 let pri delti v našem kolektivu, spominske ure za vaš vložen trud pri rasti delovne organizacije. Dvajset let pridnega dela je dolga, 20 let življenja pa kratka doba, zato dovolite, da vam v imenu DS izrazim našo zahvalo, in želim, da bi se skupaj z nami še preostala leta do upokojitve počutili materialno in socialno vedno čvrsteje in srečneje v mirnem življenju brez vojn. ®ragi naši upokojenci! . Nekaj spodbudnih besed Je povedal še predsednik skupščine občine Litija, to-Variš Jože Drnovšek. Za tem so prejeli člani de-pvne organizacije, ki so že ^ajseto loto pri nas, poseb- ne nagrade — ročne ure. Ti so; Marija Blaj, Ema Blažič, Ma-lJa Ceglar, Terezija Donik, An-lca Erjavec, Olga Izlakar, Zora ^ azR, Ana Kralj, Marija Kraše-»e^- Rafaela Mele, Ana Merčon, j efa Mrzel, Frančiška Okorn, wanka Hauptman, Marija Povše, Uena Požun, Marija Rajncr, w8a Rančigaj, Pavla Razoršek, »arlana Remec, Ana Skubic, £n8ela Sladovič, Marija Smre-j L ^na Vehovec, Ana Vičič, > *** Voje, Marta Zpan, Alojzija j0?ančlč, Ljudmila Štempihar, j i Borštnar, Marjan Češek, ■ JZc Pavliha, Jakob Skubic, Škrabanja, Stane Tomšc. klavni del proslavljanja ^ ju vsekakor tradicional-srečanje naših upokojcn-Prične se s kratkim kul-rnim programom, temu pa - ecn pogostitev. Na samem u pa vse navzoče upo-nce pozdravi predsed-j. sindikata. V letošnjem ^ pravnem govoru je tova-Lojze Pavliha povedal: naši upokojenci! ietSet sn>° sc zbrali, da ob pri-Piit.etri srečanju obudimo spodiPa dolgoletno delo v Pre-*rexCl. Litija. Naša vsakoletna di^PjP ob tovarniškem praz-so postala že tradicionalna, Wn ^etk, koje: Po podelitvi nagrad se je pričel kulturni program, na katerem je nastopil moški pevski zbor Lipa iz Litije zato je prav, da ta navada ostane še naprej kot izraz hvaležnosti kolektiva Predilnice Litija za vaše delo. V Predilnici Litija je veliko število delavcev, ki dolgo in stalno delajo v delovni organizaciji. Zato imamo veliko upokojencev, s katerimi tudi po upokojitvi ohranjamo tesne stike. Upokojenci imajo regresirano letovanje v počitniških domovih in re- Gostc — naše upokojence — smo prisrčno sprejeli gresirano prehrano v predilniški menzi- Stik z vami pa ohranjamo tudi s tovarniškim glasilom in vsakoletnimi srečanji delavcev in upokojencev. Spominjajte se, da smo že večkrat organizirali ogled tovarne, posebno kadar smo dosegli nove delovne zmage, nabavili nove stroje in spremenili notranjo podobo obratov. V Predilnici Litija v letošnjem letu poteka največja investicija v zgodovini svojega obstoja. Zamenjali bomo večino starih strojev s sodobnimi in zgradili novo skladišče z mešalnico vlaken. To dokazuje, da tudi sedanji delavci vedno mislijo vnaprej, na prihodnje rodove, ki bodo prevzeli v roke upravljanje delovne organizacije in nadaljevali tradicije fabriških družin. Težko je pozabiti dolga leta v tovarni, posebno ko ste delali v veliko težjih razmerah, kakor so današnje. Sedanji rodovi na- daljujejo delo, ki ste ga začeli že vi, zato so delovni uspehi in delovne zmage sedanjih delavcev, skupen rezultat vašega minulega dela in sedanjih prizadevanj. Vedno imamo pred očmi skrb za človeka, dvig produktivnosti dela in dograjevanje samoupravljanja. Seveda ni mogoče v nekaj besedah povedati vsega, kar je bilo storjeno v kratkem času, odkar smo delavci prevzeli upravljanje tovarne v svoje roke. Napredek je viden iz dneva v dan, kljub težavam, ki jih ima v sedanjem času tudi naša delovna organizacija. Težave pa smo vedno znali premagati, tudi v hujših dneh in z večjim odrekanjem, zato smo prepričani, da bomo s prizadevanji vseh delavcev, prebrodili tudi sedanje. Vaši gostitelji na današnjem srečanju so člani delavskega (Nadaljevanje na 4. strani) Za nami je 92 let... (Nadaljevanje s 3. strani) sveta, sindikata in jubilanti z 20 let delovne dobe v tovarni. Želim, da se med njimi prijetneje počutite, in v razgovoru izmenjate pretekle in sedanje delovne in iivljenske izkušnje. Za kratek kulturni program smo na današnje srečanje povabili pevski zbor »Lipa« iz Litije, za zabavo pa ansambel »Glas« iz Litije. Želim vam prijetno počutje in zabavo v naši sredini kakor tudi, da se ponovno srečamo prihodnje leto, ko vam bomo pokazali obnovljeno tovarno. Za ples in zabavo je poskrbel ansambel »Glas« iz Litije O kulturnem programu, v katerem je sodeloval moški pevski zbor »Lipa« iz Litije, je kasneje napisal svoje vtise dirigent zbora, prof. Janez Žnidar: Po podelitvi nagrad se je pričel kulturni program, na katerem je nastopil moški pevski zbor »Lipa«. Na sporedu so bile pesmi priljubljenih avtorjev, kot so: Marjan Kozina, Rado Simoniti, Peter Jereb, Uroš Krek, Radovan Gobec ter veliki mojster operne ustvarjalnosti, Giuseppe Verdi. Vse pesmi je pevski zbor izvajal z vso resnostjo in čustvenostjo, in dobil vse priznanje od skoraj štiristotih. K temu so pripomogli novi pevci, ki se vključujejo v naše vrste. Zato naj velja geslo: »Človek, delo, kultura«, in naj se v bodoče uresničuje s tem, da so vrata pevskega zbora »Lipa« na stežaj odprta vsakomur, ki bi se želel vključiti ter prispevati, da bo »Lipa« zacvetela. Med izvajanjem programa je bila med množico poslušalcev čudovita tišina, pozornost, kar da vedeti, da je pevski zbor »Lipa« z izvajanjem programa dosegel stik s poslušalci, ki je bistvenega pomena za oboje — izvajalce in poslušalce. Posebnega aplavza so bili deležni solisti zbora: Tone, Mato in Karel. Da Tov. Pavle Ribič, naš upokojenec, je program popestril s svojim pridnim glasom 50 bile nekatere pesmi posebno efektne, pa je pripomogel s spremljavo na harmoniko solist-virtuoz, absolvent pedagoške akademije, Franci Zibert. Ta je, po mojem mnenju, litijski publiki še neznan, vendar bi lahko mnogo prispeval na glasbenem področju v Litiji. Zakaj v Litiji pravi, resnični glasbeniki ne najdejo pravega mesta? Organizatorjem gre vse priznanje za brezhiben program, za razumevanje človeka, delavca, za humanost, plemenitost, socialnost, ki je bila pogojena Z globoko čustvenostjo, ki je ganila mnogega navzočega v dno srca. Naj navedem samo nekaj izjav, ki sem jih slišal, ko sem šel od mize do mize med zlate mamice, častitljive može, med množice. Rekli so: 'Kurja polt mi je šla po telesu', itd. Sodim, da so bile izjave mnogih poslušalcev pristne, spontane, ljudske, brez primesi malomeščanstva. Kaj ni lepo biti med preprostimi ljudmi, kateri so željni duhovne hrane? Saj je moral pevski zbor »Lipa« na željo mnogih poslušalcev še dodatno zapeti nekaj ljudskih, narodno občutenih pesmi. In ina koncu hvala lepa, prisrčna hvala vsem članom Predilnice za to lepo doživetje. Drugim podjetjem v Litiji so lahko Z« vzor! Poslanstvo, ki ga je Predilnica izvršila za jubilejni dan, je bil za mnoge navzoče pretresljiv, ter bo ostal dolgo nepozaben! Po pogostitvi je za ples in zabavo poskrbel ansambel »Glas« iz Litije. V očeh vseh prisotnih upokojencev se je iskrilo zadovoljstvo. Ko so se razhajali/ je bilo slišati: »Drugo leto spet pridemo«! Na ta način smo se jim delno oddolžili za njihovo delo, ki so ga v svojem življenju prispevali naši delovni, organizaciji. Ne smemo pozabiti, da so naši uspehi tudi njihovo delo. M. M. Proslava 150 - letnice tekstilne industrije Slovenije Proslavo je pričel tov. Vinko Hafner, predsednik republiškega svet® Zveze sindikatov Slovenije V soboto, dne 16. septembra 1978, je bila v Ajdovščini osrednja proslava 150-letnice slovenske tekstilne industrije, v spomin na začetek obratovanja ajdovske »Cesarsko kraljeve privatno mehanične predilnice«, ki je bila prvi tekstilni industrijski obrat na Slovenskem. Proslava je bila zamišljena kot široka manifestacija in skup vse slovenske tekstilne industrije, in je bila poleg proslave 40-letnice velike tekstilne stavke leta 1936, največji zbor slovenskih tekstilcev po osvoboditvi. Vse tekstilne delovne organizacije so poslale svojo delegacijo, delegacijo Tekstine kot domačina in jubilanta, pa je sestavljal celoten kolektiv. V proslavo je bilo vključeno tudi srečanje borcev bivšega go- riškega vojnega področja, krojačev in šivilj iz partizanski delavnic. Kot goste so na proslavo P vabili tudi vodilne rcpublisk funkcionarje, predstavnike te stilcev iz vseh republik in P krajin, stare zaslužne tekstil0 ' direktorje vseh slovenskih te stilnih organizacij združene® dela, ter predstavnike iz dom® občine. Skupno je bilo okr0® 2500 delegatov in gostov. slave pa so se udeležili tudi Pr bivaki Ajdovščine ter štf okolice. h Slovesnosti Iso se začele ° 10.15 z odkritjem spomein ob 150-letnici slovenske tekstila industrije pred predilnico Te stine. jj Osrednja slovesnost je bila 11 uri na Titovem trgu. Prosla STRAN 5 jc pričel tovariš Vinko Hafner, Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Po govoru so jubilantu, Teksti-n'< podelili odlikovanje predsednika republike, domicilnemu odboru komande goriškega voj-nega področja pa listino o prevzemu pokroviteljstva Tekstine nad šiviljskimi in krojaškimi Partizanskimi delavnicami na Primorskem. Slovesnost se je nadaljevala z recitalom, literar-*\*nn utrinki s tekstilno tema-oko, in končala z nastopom pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Udeleženci proslave so se zadržali v Ajdovščini ves dan, saj je bilo še več prireditev; pol ure je igrala godba na pihala iz Prebolda, nato je na Titovem trgu nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Ob 16 uri je bila skupna modna revija slovenskih tekstilnih tovarn. V Domu kulture je bila odprta razstava izdelkov slovenskih tekstilnih tovarn, in razstava o dejavnosti partizanskih šiviljskih in krojaških delavnic na Primorskem. V večernih urah je na Titovem trgu igral za ples in razvedrilo, ansambel zabavne glasbe. M. že toliko let nismo opravljale dela v proizvodnih oddelkih, bi nas lahko pustili pri ročnem zbiranju cevk. Če bodo v današnjo zbiralnico cevk namestili stroje, bi nas preselili v bivšo stročnarno.« Zaman Angela — zbiralka cevk Zamanova je le nekaj mesecev delala v oddelku. Kmalu se je pokazalo, da ji bombažni in sintetični prah škodujeta, zato je bila premeščena v stročnarno, kjer je bila takrat najnižja koncentracija prahu. Statusa delovnega invalida zaenkrat še nima, toda je že v invalidskem postopku za ocenitev. Pred 9. kongresom ZS Slovenije in nalog v neproizvodnji, ponovno vključili v proizvodni proces. Opravljali naj bi dela, ki bi jih kljub svoji bolezni še vedno zmogli. Povprašali smo nekatere delavce, ki so bili premeščeni na lažja dela, kaj menijo o rešitvi tega problema. Obrč Milena — zbiralka cevk Z ukinitvijo stročnarne je bila premeščena za zbiralko cevk. Je delovni invalid III. kategorije. Delo našega sindikata V sredo, 23. 8., so se sestali člani konference in osnovna organizacija sindikata naše delovne organizacije na razširjeni seji, kamor so povabili tudi predsednika medobčin-skega sindikalnega sveta Lojzeta Meznariča, sekretarja občinskega sindikalnega sveta Lojzeta Kotarja, predsednika občinskega sindikalnega sveta Vojka Bizjaka, članico republiškega odbora ZSS Silvo Arsev, in člana nadzornega odbora Pavla Korpivmikarja. Glavna točka dnevnega reda Je bila; »Obravnava osnutka dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in osnutka statuta Zveze sindikatov Slovenije«. Tov. Kotar je tolmačil naloge • kongresa zveze sindikatov, ki ? v Mariboru dne 25. in 26. °ktobra 1978. ^ Kongres opozarja na probleme, Eh bomo morali reševati v nhodnjem obdobju. Dejal je, ■a J® čas med 8. in 9. kongresom raz -atov Slovenije značilen t^v°j samoupravljanja in pobeli n da ga ne bomo v te; 02 noč. Tendence gredo bil; j, ^eri- da bi delavce, ki so Pretn(.xPro*zvodnih del in nalog ceni na opravljanje del »Ne morete si misliti, kako rada bi šla za stroje. Delo v oddelku je tudi mnogo bolj zanimivo. Še danes ne vemo, kaj bo Z nami, ko bodo v ta prostor kjer zbiramo cevke namestili stroje. Najbolj pošteno bi bilo, da bi vse tiste delavke, ki smo bile v stročnarni, še vedno ostale pri tem delu.« Avbelj Janez — zbiralec cevk »Delal sem v predpredilnici kot transporter predpreje. To delo mi je bilo všeč, in bi ga še rad opravljal, če bi imel zdrave noge. Če bom moral nazaj v oddelek predpredilnice, ne vem kaj bom delal, ker zame primernega sedečega dela v oddelku ni. Velik napor mi predstavlja že dolga pot, ki jo moram preho- »Mislim, da bi bilo najbolje, če bi vsakega delavca, ki ne more opravljati težjega dela, zaposlili v svojem oddelku. Vsak prav gotovo dobro pozna vsa dela, ki se opravljajo v oddelku in verjetno bi se našlo delo, ki bi bilo zanj najugodnejše. Z ukinitvijo stročnarne smo bite vse delavke prizadete. Ker diti vsak dan od doma do službe. Če se bom vozil s šol- skim avtobusom vsaj v eno smer, bo veliko lažje. Se vedno nimam priznane kategorije invalidnosti, čeprav je invalidski postopek že dlje časa v teku.« Ceglar Franc — sortirec in nakladalec cevk v predpredilnici »Sem invalid III. kategorije. Čeprav dobim razliko od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je zaslužek zelo slab. Zelo si želim, da bi lahko posluževal stroj, tako bi bil tudi osebni dohodek večji. Ne počutim se bolnega, zato bi rad posluževal stroj.« Jelnikar Joža — zavij alka kopsov »Kdor je res bolan, bi moral opravljati lažje delo. V sukal-nici je bilo odprto novo delo pomožne previjalke. Zdi se mi, da to delo ni lažje, ker zahteva veliko pripogibanja, in ni primerno za zaposlitev delavk z obolenji hrbtenice, ali delavk, ki se zaradi obolenj v trebušni votlini ne morejo pogosto sklanjati. Večkrat se mi je zdelo, da bi lažje posluževale avtomatski pre-vijalni stroj.« Svoje mnenje sta nam povedala tudi Borut Komotar, ki je mojster rezerve v predpredilnici in Pavliha Lojze, predsednik konference sindikata Predilnice Litija. »Večina bolnih delavk je premeščenih k rezervi,« je dejal Komotar. »Mislim, da bi lahko bolne delavce vključili v proizvodni proces s tem, da bi jih razbremenili norm, ali jim na kak drugi način olajšali delo za strojem. Ugotoviti bi bilo potrebno, kaj vse lahko bolni delavci kljub svoji bolezni še delajo. Če napiše zdravnik predlog, da mora delavka opravljati lažje delo, kot na primer čiščenje jlyerskih cevk, ti delavci največkrat nočejo opravljati nobenega drugega, tudi lažjega dela. Zdravnik bi moral dela, ki jih delavec še lahko opravlja bolje oziroma natančneje opredeliti, saj dobro pozna naš proizvodni proces.« Pavliha Lojze pa je dejal: »Problem lažjega dela je kompleksen in bi se zanj morali zavzeti ne samo vodje proizvodnega sektorja in strokovna služba delovne organizacije v sodelovanju z obratnim zdravnikom, ampak celotna delovna skupnost, družbeno politične organizacije in sindikalna organizacija. Še ko sem bil obrato-vodja v predilnici, smo se večkrat menili o tem, da bi v celem oddelku predilnice bombaža III. ali IV. zaposlili invalide in delavce z zmanjšano sposobnostjo za opravljanje dela. Delo naj ne bi bilo normirano, oziroma bi imeli samo okvirne norme. Delavke naj bi posluževale samo en stroj ali dva, če bolj zahtevnega dela ne bi zmogle. Organizirali naj bi tudi nabiranje cevk po oddelkih in izmenah. S tem bi razbremenili delo snemalk, ki so večkrat preobremenjene.« O osnutku pravilnika o delovnih razmerjih Po določilih zakona o združenem delu morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti in organizacije poslovnega združevanja prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb zakona o združenem delu, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve, t. j. do 12.12.1978. Po programu izvajanja določb zakona o združenem delu, ki ga je sprejel DS in zbori v naši delovni organizaciji, so roki za sprejem pravilnika o delovnih razmerjih in drugih pravilnikov, ki zadevajo delovna razmerja, določeni in sicer v času od 30.9. do 11.12.1978. Delovna skupina in komisija za sestavo osnutka pravilnika o delovnih razmerjih je v času od junija do sredine septembra pripravila dva osnutka pravilnika o delovnih razmerjih in bo njen dokončni osnutek dala okrog 18. 9. 1978 v obravnavo izvršilnemu odboru in delavskemu svetu in če bo osnutek oz. načrt sprejet, bo šel v širšo obravnavo takoj po 25. 9.1978. V Litijskem predilcu smo objavili nekatere sestavke že v času od februarja do junija t. L, ki zadevajo delovna razmerja, o samem osnutku pravilnika pa ni bilo pisano, ker ga takrat še nismo imeli. Govora pa je bilo o spremembah urejevanja delovnih razmerij, ki jih je prinesel novi zakon o delovnih razmerjih. Tako bo sedaj lažje obravnavati osnutek pravilnika, ko objavljamo nekatera poglavja, ki neposredno najbolj zanimajo delavec, tako o rednih dopustih, o plačanih odsotnostih (izrednih dopustih), disciplinski odgovornosti, dsiciplinskih ukrepih, odgovornosti za škodo, itd. Istočasno, ko bo obravnavan pravilnik o delovnih razmerjih, bomo obravnavali tudi pravilnik o varstvu pri delu, ki bo prinesel tudi nekatere spremembe. Osnutek pravilnika o delovnih razmerjih obsega sledeča poglavja: I. Splošne določbe II. Sklenitev delovnega razmerja, ki zajema pogoje za sklenitev, opredelitev razvida del in nalog, oglas, javni razpis, izbiro, poskusno delo, delovno razmerje za določen čas, pripravniki, razporejanje delavcev III. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki zajemajo uresničevanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, delovni čas, odmore počitke, dopuste, izobraževanje in štipendiranje IV. Posebno varstvo, varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbe za otroke, varstvo mladine, starejših delavcev in invalidnih oseb V. Disciplinska in odškodninska odgovornost delavcev, ki za- jema splošne določbe, kršitve delovnih obveznosti, disciplinski postopek, itd. VI. Odstranitev z dela (odstranitev od opravljanja določenih del in nalog in odstranitev iz delovne organizacije) VII. Odgovornost delavcev za povzročeno škodo VIII. Prenehanje delovnega razmerja IX. Varstvo pravice X. Posebne določbe XI. Začasno in občasno delo XII. Končne določbe. Glede na že objavljene sestavke v litijskem predilcu o delovnih razmerjih po novem zakonu, se v tem sestavku omejujemo na snov, ki obravnava dopuste, izredne dopuste, kršitve discipline in disciplinskih ukrepov ter odgovornosti za škodo. Po osnutku pravilnika o delovnih razmerjih ima delavec pravico izrabiti letni dopust ko mu preteče 6 mesecev nepretrganega dela, če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico tudi do dopusta in sicer krajšega sorazmerno času prebitem na delu. Letni dopust traja kot doslej najmanj 18 dni in največ 30 dni v posameznem koledarskem letu ,ne glede na to, če dela delavec poln delovni čas ali skrajšan delovni čas. Odmerjeni letni dopust delavcem, ki so stari najmanj 50 let in imajo: a) najmanj 33 let delovne dobe, se podaljša za 3 dni b) nad 33 let delovne dobe pa za 5 dni. Ne glede na starost pa se letni dopust podaljša za 5 dni delavcem, ki imajo priznano 60 % in višjo telesno okvaro. V vseh primerih, ko je delavec star 50 let in se mu dopust podaljša za 3 oz. 5 dni, mu ne more pripasti daljši dopust kot 35 dni. Npr. delavki z 32 let delovne dobe pripada 30 dni dopusta, če dela ponoči ji pripada še 2 dni dopusta, če ima dva šoloobvezna otroka ji pripada še dva dni, stara pa je 50 let, ji zato pripada še 3 dni dopusta, skupaj bi ji torej pripadalo 37 dni dopusta, vendar ji pripada glede na prej omenjeno določilo največ 35 dni dopusta. Dolžina dopusta je odvisna od delovnih pogojev, kot so teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela, telesna in duševna napetost pri delu, starosti, socialnih in zdravstvenih razmer, od delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo. Tako bi pripadalo po osnutku pravilnika: A) Letni dopust na delovno dobo: od 6 mes. do 2 let 18 dni nad 2 leti do 5 let 19 dni nad 5 let do 8 let 20 dni nad 8 let do 11 let 21 dni nad 11 let do 13 let 22 dni nad 13 let do 15 let 23 dni nad 15 let do 17 let 24 dni nad 17 let do 19 let 25 dni nad 19 let do 21 let 26 dni nad 21 let do 23 let 27 dni nad 23 let do 25 let 28 dni nad 25 let do 27 let 29 dni nad 27 let 30 dni b) Za delovne pogoje: 1. delavci v čistilnici odpadkov (pogoj, da delajo v tem oddelku najmanj 4 mesece v letu 1 dan 2. delavec na vvillovu (po- goj, da dela pri teh delih najmanj 4 mesece v letu) 2 dni 3. delavci, ki delajo v nočnih izmenah (nočno delo najmanj 4 mesece v letu v turnusu) 1 dan 4. ženske, ki delajo v nočnih izmenah (nočno delo najmanj 4 mesece v letu v turnusu) 2 dni C) Delovna mesta s posebnimi pooblastili, odgovornostjo in posebno duševno napetostjo 1. nad 5 do 10 let delovne dobe 2 dni 2. nad 10 do 15 let delovne dobe 3 dni 3. nad 15 let delovne dobe 4 dm D) Matere z otroki: 1. za vsakega otroka do zaključenega obveznega šolanja 1 dan Do tega dopusta so upraviči ni tudi očetje, če sami skrbijo za otroke (samohranilci, vdovci' razvezani, itd.) 2. samohranilke in samohranilci (vdove, nezakonske, ločene, razvezane), če same skrbijo za otroke, do zaključenega obveznega šolanja za 1 ali 2 otroka dodatno 1 dan za 3 otroke in več 2 dn1 ■ ra V.$ k Aši 3E; | 6 $ 8 l muf | |S -»j Vzhodna In zahodna stena novega skladišča in predmcšalnice vlakc|1 je »olpcšuna« z opečnimi zidaki, in toplotno izolirana Delo sindikata (Nadaljevanje s 5. strani) NOČNO DELO ZENA Sindikat se še vedno zavzema za dokončno ukinitev nočnega dela žena, vendar za sedaj to ni mogoče uresničiti. Korak naprej bo narejen, ko bo zaključena naša investicija, in bo ukinjeno štiriizmensko delo v predpredil- nici. Vprašanje nočnega dela žena pa bo ostalo še naprej na dnevnem redu. Trudili se bomo da končno tudi to težavo odpravimo, kot je to uspelo že pre-nekateri tekstilni tovarni. Člane OO sindikata čaka v naslednjem obdobju veliko nalog. Dosti truda bodo morali vložiti, da bodo te tudi uresničene. M. M., V. B. Delo v zbiralnici cevk E) Invalidi: delovni, vojni in mirnodobski vojaški invalidi, ki imajo priznano invalidnost zaradi telesne pkvare in tisti, ki so postali 'nvalidi zaradi vojnih dogodkov toed vojno ali po vojni: 30 % do 39 % 1 dan 40 % do 59 % 2 dni F) Udeleženci NOV: Nosilcem partizanske spome-nice 1941 in španskim borcem Pripada 30 delovnih dni dopusta ne glede na dobo zaposlitve, če so v rednem delovnem razmerju. Ostalim aktivnim udeležencem NOV se prizna za najmanj 12 ■Pesecev udeležbe še 2 delovna dneva dopusta, nato pa za vsakih 6 mesecev še po 1 dan. Delavcem, mlajšim od 18 let, letni dopust poveča še za , dni, ne more pa trajati več kot 30 dni. Delavec izrabi letni dopust Praviloma v nepretrganem tra-!anju. Izjemoma lahko delavec ,zrabi letni dopust največ v treh delih, pri čemer mora en del trajati najmanj 12 dni, v nasledkih primerih: h kadar potrebe delovnega Procesa tako zahtevajo (pomanjkanje delavcev v določenem obdobju leta, pomanjkanje suro-''■n, težave pri prodaji proizvodov, itd.), 2. delavcu s šoloobveznimi °troki je potrebno zagotoviti najmanj polovico letnega dopu-sta v šolskih počitnicah, če to zahteva, . 3. iz drugih opravičljivih raz-°8ov na zahtevo delavca, o če-nier sklepajo delavci delovne onote, v kateri delavec dela. Pri sklepanju delovnega raz-*?erja z novimi delavci odbor za Polovna razmerja vztraja, da delavci pred nastopom dela izkoristijo letni dopust v prejšnji delovni organizaciji. D-jemoma odbor za delovna »zmerja skladno z zakonom ^klene, da lahko delavec del ■Vojega dopusta ali ves dopust ‘koristi v tej delovni organizacij če je delo tega delavca v elovni organizaciji tako nujno Potrebno, da mora čimprej pri-Cet> delati. let; 8ih Delavec izrabi letni dopust za e k oče koledarsko leto do konca oledarskega leta, če ga nastopi koncu leta, ga nepretrgano "daljuje v naslednjem koledarjem letu. 9as odsotnosti z dela, ki se 'znava v delovno dobo, se ne dbije od letnega dopusta. Cc delavec med trajanjem nega dopusta zboli ali v dru-1 Primerih, ko je delavcu pri-• ana začasna odsotnost z dela v,tPdi bolezni, se mu ta čas ne teje v letni dopust. , Delavec ima pravico do počit-D ob praznikih SFRJ in ob a ^kPikih SRS, ki so z zakonom ločeni kot dnevi, ko se ne Ia. kakor tudi ob tovarniškem Bazniku. n plaveč ima pravico do odsot-Ij^.1 z dela zaradi osebnih okornega dohodka Priznerih: ' °b sklenitvi zakonske 2 Zx’czc 2 dni °če ob rojstvu otroka 1 dan pravico nadomestila v naslednjih 3. ob smrti očeta, matere, moža, žene, tasta, tašče, otrok, bratov ali sester, očima, mačehe, pastorke ali pastorka, polbrata, polsestre, posvojitelja, posvojenca ter delavec, ki je oskrbel pogreb 3 dni 4. prostovoljni krvodajalci 1 dan 5. ob elementarnih nesrečah (požar, povodenj, potres), ki so delavca močno prizadele do 3 dni 6. v drugih primerih so- delovanja delavcev pri kulturnih, družbenopolitičnih, športnih ali posebnih zdravstvenih akcijah do 7 dni 7. pri vpoklicu k vojaškim vajam, ki trajajo nad 10 dni 1 dan 8. pri vpoklicu na celodnevne vojaške vaje, imajo delavci nočni delovni čas pred vajo oz. po vaji, plačan 9. pred odhodom na od- služitev ali doslužitev vojaškega roka 1 dan 10. za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, ki je v interesu delovne organizacije tudi nad 7 del. dni O vsakem posameznem primeru iz točk 5., 6. in 10. odloča odbor za delovna razmerja. V izjemnih primerih, ki niso našteti, lahko odobri izredni plačan dopust do 7 dni odbor za delovna razmerja po lastni presoji. Delavec lahko uveljavlja varstvo pravic na DS. V primerih, ko se zaradi nujnosti ne more prepustiti razsoja odboru za delovna razmerja, odobrava tako odsotnost glavni direktor oziroma namestnik na podlagi obrazložene prošnje delavca in mnenja neposrednega vodje oddelka odnosno sektorja. Poročati o tem pa je treba na naslednji seji odbora za delovna razmerja. Za odobravanje prej naštetih izrednih plačanih dopustov ni potrebno predlagati kakšnih dokazil, če so dejstva splošno znana organu, ki odobrava tak dopust, v primerih, ko ta dejstva niso poznana, pa mora delavec predložiti dokazila. Če se prizadeti, ki bi mu pripadal izredni plačan dopust po tč. 3, ni udeležil pogrebnih svečanosti (zaradi oddaljenosti, tujine) mu tak dopust ne pripada. V vseh primerih, razen strokovnega izobraževanja, sme izredni plačan dopust znašati v enem letu skupaj največ 7 dni. Če nastopi eden od primerov iz prejšnjih točk in je delavec na bolezenskem dopustu, mu izredni plačan dopust v času bolezenskega dopusta ne pripada. Delavcu lahko odbor za delovna razmerja odobri tudi odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka in sicer do 30 dni v koledarskem letu: 1. za udeležbo na prostovoljnih akcijah, razen mladinskih delovnih brigad, kjer je odsotnost plačana; 2. za nego in oskrbo družine, če delavec nima druge možnosti; 3. za strokovno pomoč pri drugih organizacijah, če le-te za to prosijo; 4. za primer ob elementarnih nesrečah na zasebnem posestvu, strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje v interesu delavca in drugi podobni primeri. Delavcu lahko odobri odbor za delovna razmerja odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka tudi v trajanju nad 30 dni v primerih: 1. kadar gre za strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje, ki je v interesu delavca; 2. kadar ima delavec poseben interes in tehtne razloge za tako odsotnost (odstranjevanje posledic elementarnih nesreč, gradnje hiše, ki je pogorela in podobno, kulturno oz. športno udejstvovanje in podobno). Odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka odobri: — 1 dan, največ trikrat v letu, vodja oddelka oz. sektorja — do 3 zaporednih dni, direktor sektorja — več kot 3 dni do 7 dni, glavni direktor oziroma njegov namestnik na pismeno obrazloženo prošnjo delavca in na podlagi mnenja neposrednega od-delkovodje, V novi predmešalnicl vlaken so v polnem teku gradbena, pleskarska, inštalacijska in montažna dela. Z medsebojnim sodelovanjem potekajo dela hitreje. Pri delih v višini je potrebno zagotoviti vame odre, za katere skrbijo delavci Gradmetala. — nad 7 dni do 1 meseca, odbor za delovna razmerja prav tako na pismeno obrazloženo prošnjo delavca in na podlagi mnenja direktorja sektorja. Za odsotnost z dela do 3 dni ni treba pismene prošnje prizadetega delavca, lahko pa nadrejeni vodja oddelka zahteva prošnjo oziroma ustrezen dokument, ki ga opravičuje do izostanka. Odsotnost z dela nad 30 dni do 1 leta se lahko odobri, če obiskuje prizadeti šolo ali če odide na delo v tujino v okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja, kolikor ta odsotnost ni vezana s strokovnim izpopolnjevanjem v korist delovne organizacije. Tako odsotnost odobrava delavski svet na obrazloženo prošnjo delavca. Pri odobravanju odsotnosti z dela brez nadomestila je treba imeti v vidu, da taka odsotnost ne moti proizvodnega procesa, poslovanje oziroma delo delovne organizacije. Pri dopustih je treba poudariti, da je nekaj razlik, ki jih obsega dosedanji sporazum o medsebojnih razmerjih. Tako delavec ni imel dopusta, če je imel manj kot 6 mesecev delovne dobe, na delovno dobo se je dopust povečal na tri leta, začetni pa je trajal od 6 mesecev do šest let. Pri izrednih dopustih se je dopust povečal za 1 dan pri sklenitvi zakonske zveze, ob smrti sorodnikov velja sedaj za vse 3 dni, tj. ožje sorodstvo. Odpade tudi določilo ko izredni dopust ni pripadal, če je bil delavec prost zaradi praznika, proste sobote in tedenskega počitka v primerih smrti svojcev. Novo je tudi, da pripada delavcu do 3 dni dopusta ob elementarnih nesrečah. Disciplinska odgovornost Delavec odgovarja za kršitve delovnih obveznosti disciplinsko in materialno. Kršitve so lažje ali hujše. Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju. Disciplinska odgovornost ostaja tudi, čeprav je bil preje izrečen zoper delavca kazenski ukrep oz. kazen za kaznivo dejanje. Lažje kršitve so zlasti takšne, ki nimajo hujših posledic, kot manjše zamude, slab in neprimeren odnos do dela, nepravočasna oddaja poročil in podatkov, itd. Hujše kršitve pa imajo večje posledice, lahko materialno in moralno škodo za delovno organizacijo, izdajanje poslovne, vojaške tajne, vinjenost pri delu, neopravičeni izostanki od dela. Obravnavala jih disciplinska komisija tako lažje kot tudi težje na predlog določene osebe oz. organa kot individualnega poslovodnega organa, direktorja sektorja, službe družbene kontrole. Zoper kršitelje se izreče disciplinski ukrep, kolikor niso posledice povsem neznatne ali da sploh ni dokazov za disciplinsko kršitev. Disciplinska komisija lahko izreče naslednje ukrepe: L opomin 2. javni opomin 3. razporeditev na drugo delo oz. k drugi nalogi, kjer se zahteva ista ali neposredno nižja strokovna izobrazba oz. z delom pridobljena delovna zmožnost, vendar največ za dobo 1 leta, 4. denarna kazen do 10 % enomesečne akontacije OD 5. prenehanje delovnega razmerja. Disciplinski ukrep denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja se lahko izreče pogojno, tako da se odloži njuna izvršitev za določen čas, ki pa ne sme biti daljši od enega leta, računano od pravnomočnosti oz. dokončnostvi izrečnega ukrepa s pogojem, da se ukrepa ne bosta izvršila, če delavec v tem času ne bo huje kršil delovne obveznosti. Ukrepa opomin in javni opomin se lahko izrečeta za lažje oz. hujše kršitve. Ukrep razporeditve na drugo delo pa ,se izreče proti kršitelju, da se prepreči, da bi opravljal delo, pri katerem je zagrešil disciplinsko O osnutku pravilnika o delovnih razmerjih (Nadaljevanje s 7. strani) kršitev. Denarna kazen se pa izreče le v primerih, ki jih določa zakon oz. pravilnik, če so ogrožena življenja delavcev ali njihova varnost ali če gre za materialne dobrine večje vrednosti in jih mora točno navajati pravilnik. Prenehanje delovnega razmerja se lahko izreče samo za kršitve, ki jih določa podrobneje pravilnik in če so povzročile motnje v opravljanju nalog, povzročile materialne in moralne posledice z adelovno organizacijo, če se ponavljajo kršitve in podobno. Odgovornost delavcev za škodo O škodi, za katero odgovarja delavec, je bilo že govora v na- ših sestavkih, zato samo poudarjamo nekatera določila in posebnosti. Delavec, ki namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči delovni organizaciji škodo, jo mora povrniti. Delavec odgovarja tudi za vsak prekoračen izmet v proizvodnji, če se v postopku ugotavljanja za odgovornost za povzročeno škodo ugotovi, da jo je delavec povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Predpostavljeni vodja, ki ugotovi, ali kako drugače zve, da je delavec povzročil škodo, mora o tem nemudoma obvestiti predsednika komisije za oceno škode, še prej pa zavarovati kraj nastanka škode in predmet škode, do prihoda komisije za oceno škode tako, da se vsi dokazi ohranijo. Škodo lahko oceni tudi disciplinska komisija. Pri odločanju in odmeri odškodnine ali o njenem morebitnem zmanjšanju ali celo opustitvi odškodninskega zahtevka upošteva disciplinska ikomiisija zlasti stopnjo krivde, s katero je bila škoda povzročena, okoliščine v katerih je bila škoda storjena in še druge stvari. Potem šele izda ustrezen sklep o plačilu odškodnine. Kolikor je povzročitelj voljan plačati odškodnino, se lahko z njim komisija pomeni tudi o obročnem odplačevanju in se sklene dogovor, kolikor pa delavec odkloni plačilo odškodnine, predlaga delovna organizacija uveljavljanje odškodninskega zahtevaka pred sodiščem združenega dela. če delavec utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom ima pravico zahtevati od delovne organizacije odškodnino, kolikor ni kriv sam. Za škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom, komu drugemu je odgovorna delovna organizacija. Oškodovanec pa lahko zahteva odškodnino neposredno od delavca, če jo je ta povzročil s kaznivim dejanjem. Delovna organizacija pa lahko zahteva povrnitev škode, ki jo jc plačala komu drugemu, od delavca, če jo je ta povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. K prednjim izvajanjem pripominjamo, da so navedeni le osnutki ureditve nekaterih delovnih razmerjih, ki jih je pripravila komisija in da bo lahko na obravnavi na izvršilnem odboru in delavskem svetu prišlo do kakšnih sprememb v predlogih. Te bomo objavili v informacijah. Pripombe pa bodo lahko dali delavci na zborih, lahko pa tudi pred zbori pismeno kadrovskemu oddelku v roku, ki bo še objavljen. Zaželjeni bodo vsi koristni predlogi. A. A. Izostajanje zaradi bolezni OD 1. 1. 1978 DO 30. 6. 1978 Zaradi nesreč na delu in izven dela, porodniškega dopusta in nege ožjega družinskega člana je v Predilnici dosti izostankov. Tabela 1 - Prikaz izgubi jenih delovnih dni po grupah obolenj in prikaz izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč na delu, porodniškega dopusta in nege ožjega družinskega člana za obdobje od 1.1.1978 do 30.6.1978 OBDOBJE 1.1.78-31 .3.78 1.4.78-30.6.78 SKUPAJ grupa bolezni zam.dni % zam.dni % zam.dni % 1. b. gibalnega aparata 1073,8 19,0 1103,7 21,6 2177,5 20,1 2. b. dihalnega aparata 1506,3 26,6 626 12,2 2132,3 19,7 3. b. sečil in spolnih organov 416 7,4 627 12,2 1043 9,6 4. b. prebavil 424 7,5 394 7,6 818 7,6 5. nesreče izven dela 424,3 7,5 370 7,2 794,3 7,7 6. komplikacije nosečnosti 302,8 5,4 313 6,1 615,8 5,7 7. b. čivcev in čutil 298,4 5,3 310,1 6,0 608,5 5,6 8. b. obtočil 168,9 3,0 378 7,3 546,9 5,1 9. neopredeljena stanja b. 234 4,1 280 5,4 514 4,3 10. duševne bolezni 264 4,7 238,3 4,6 502,3 4,6 11 . ponovni pregled pri special. 113 2,0 168 3,3 281 2,6 12. benigne novotvorbe 178 3,1 85 1,7 263 2,4 13. b.kože in podkožnega tkiva 120 2,1 75 1,5 195 1,8 14. nalezljive in parazitame b. 50 0,9 98,6 1,9 148,6 1,5 15. b.krvi in krvotvornih organov 51 0,9 57 i,i 108 1,0 16. tuberkuloza 34 0,6. 34 0,3 17. endokrene bolezni 27 0,5 27 0,2 SKUPAJ - bolezni 5658,5 100% 5150,7 100% 10809,2 100 % (6,2%) (5,7%) (5,8%) nesreča na delu - N 289,1 7,2 419 9,2 708,1 8,3 porodniški dopusti - NP 2990,8 74,6 3343,8 73,6 6334,6 74,1 nega družinskega člana - NS 728 18,2 779 17,2 1507 17,6 SKUPAJ - N+NP+NS 4007,9 100% 4541,8 100% 8549,7 100% SKUPAJ - B+N+NP+NS 9666,4 10,6 9692,5 10,4 19358,9 10,5 Iz tabele je razvidno, da je bilo zaradi bolezni v prvem polletju tega leta zamujenih 10.809,2 delavnih dni ali 5,9 %. Ugotovimo lahko, da je bila odsotnost zaradi bolezni v prvem tromesečju nekoliko višja (0,5 %) kot v drugem tromesečju. Po posameznih grupah obolenj izstopajo bolezni dihal, saj predstavljajo v obdobju od januarja do marca več kot 1/4 zamujenih delovnih dni zaradi bolezni. V drugem tromesečju pa so se obolenja dihal zmanjšala za več kot polovico. Izredno veliko je tudi pogostost pojavljanje obolenj gibalnega aparata. V prvem tromesečju je bilo zamujenih 1073,8 delovnih dni, v drugem tromesečju pa se je odsotnost še povečala in sicer 29,9 delovnih dni. Za obolenji gibalnega aparata oboleva povprečno mesečno okrog 30 do 35 delavcev. Večina je zaposlenih v oddelki!1 * * * * predilnice in sukalnice. Ta podatek je za nas zelo pomemben. Dobro vemo, da v tekstil' ni industriji ni priznanih poklicnih bolezni. To so vsa tista obolenja ki so pogojena z opravljanjem dela. Stoječe delo, prisiljeni položaj telesa, neprestano sklanjanje in stegovanje, neenakomerna obremenitev hrbtenice, so 4 tvorci, ki prav gotovo vplivajo na obolenja gibalnega aparata. Pogosto se pojavljajo tudi obolenja prebavil. V prvem trotne sečju je bilo zamujenih 424 delovnih dni ali 7,5%, v drugem trorn6' sečju pa nekoliko manj. Pri analizi smo opazili, da je večina teh delavcev zaposlenih v oddelku predilnice bombaža in sintetike. Bolezni sečil in splonih organov so se v drugem tromesečja precej povečale, saj je bilo zamujenih 211 delovni dni ali 4,8 % v# kot v prvem tromesečju. Samo zaradi bolezni je bilo v prvem polletju 5,9% zamujenih delovnih dni. Če upoštevamo nesreče na delu oz. na poti in iz delaje bilo zamujenih 6,3 % delovni dni; z upoštevanjem porodniške# dopusta in nege družinskega člana pa je bilo 10,5% zamujenih delovnih dni. Tabela 2 - Primerjava odsotnosti zaradi bolezni in nesreč na delu in na poti na delo, Iz dela za obdobje od 1.1.1978 do 30.6.197Š In od 1.1.1977 do 30.6.1977 OBDOBJE od 1.1.1978-30.6.1978 od 1.1.1977-30.6.1977 grupa bolezni zam . dni % zam. dni % 1 . b. gibalnega aparata 2177,5 20,1 2166 18,3 2. b. dihalnega aparata 2132,3 19,7 1499 12,7 3. b.sečil in spolnih organov 1043 9,6 1715 14,5 4. b. prebavil 818 7,6 784 6,6 5. nesreče izven dela 794,3 7,4 1391 11,7 6. komplikacije nosečnosti 615,8 5,7 841 7,1 7. b. živcev in čutil 608,5 5,6 593 5,0 8. b. obtočil 546,9 5,1 433 3,7 9. neopredeljena stanja b. 514 4,8 239 2,0 10. duševne bolezni 502,3 4,6 431 3,6 11. ponovni pregled pri special. 281 2,6 272 2,3 12. benigne novotvorbe 263 2,4 86 0,7 13. b.kožne in podkožnega tkiva 195 1,8 295 2,5 14. nalezljive in parazitarne b. 143,6 1,5 94 0,8 15. b.krvi in krvotvornih organov 108 1,0 111 0,9 16. tuberkuloza 34 0,3 23 0,2 17. endokrine bolezni 27 0,2 95 0,8 18. maligne novotvorbe - - 780 6,6 ^ SKUPAJ - bolezni 10809,2 (5,9) 100 % 11848 (6,5) 100 "Z" nesreče na delu 708,1 0,4 642 0,3 ^ SKUPAJ bolezni+nesreče na delu 11517,3 6,3 12490 6,8 ^ Tabela prikazuje primerjavo odsotnosti zaradi bolezni in nesreč na delu za prvo polletje letošnjega in lanskega leta. Ugotovimo iahko, da se je odsotnost v letošnjem letu zaradi bolezni zmanjšala za 0,6%. Z upoštevanjem nesreč na delu pa se je odsotnost zmanjšala za 0,5 %. Po posameznih grupah obolenj zelo izstopajo bolezni dihal, saj Je bilo v letošnjem polletju izgubljenih 633 delovnih dni več kot v istem obdobju lani. Bolezni dihal predstavlja skoraj 1/4 vseh zamujenih dni zaradi bolezni. Na sam vrh tabele so se v obeh primerjalnih obdobjih uvrstile bolezni gibalnega aparata. Sem prištevamo obolenja kosti, sklepov m vezivnega tkiva. Odsotnost je v letošnjem polletju v porastu. Bolezni sečil in spolnih organov so se letos zmanjšale za 672 delovnih dni ali 4,9%. Tudi nesreče izven dela je bilo občutno manj, saj je bilo v letošnjem šestmesečju zamujenih 597 delovnih dni manj kot v enakem obdobju lani. Ugotavljam, da je socialno stanje novosprejetih delavcev, predvsem delavcev iz drugih republik vedno bolj ogroženo. Ni dovolj, da delavcu omogočimo samo prosto delovno mesto in s tem mesečni zaslužek. Svetovna zdravstvena organizacija je podala definicijo zdravja, ki pravi, da je zdravje stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne samo odsotnost bolezni in izčrpanosti. Socialno blagostanje pa je stanje miru in varnosti, v kateri ima vsak človek brez razlike v rasi, veri, političnem prepričanju in spolu pravico do šolanja in dela, ki mu omogoča, da živi harmonično v zdravi okolici, ki mu daje sigurnost za primer bolezni, izčrpanosti in starosti. Vprašajmo se, do kam smo prišli v našem delovnem kolektivu? Kaj vse od tega lahko nudimo našim delavcem? Socialna delavka: Vera Bric - Gibanje porodniškega staleža v od 1.1.1978 do/30.6.1978 Predilnici Litija v obdobju skupina i II III IV SKUPAJ "icsec zam_ Št. zam. št. zam. št. zom. Št. dn: % del. del. dni % del. dni % % del. januar 130 2,3 5 240 2,5 15 461,7 5,6 22 132 1,7 7 963,7 3,0 49 96 2,1 4 346 3,9 18 411,1 5,4 21 79 1,1 4 932,1 3,1 47 nprj*1" 108 1,8 4 358 3,7 14 520 6,1 23 109 1,3 5 1095,0 3,2 46 moj 93,11,7 4 354,33,9 17 477,1 6,1 24 138 1,8 6 1062,5 3,4 55 92 1,5 5 443 4,5 19 523 6,1 22 141 1,8 6 1199 3,5 52 57 1,0 3 463 4,9 18 411,3 5,0 18 151 1,9 6 1082,3 3,2 45 skupaj 576.1 V,7 %?3 2204,3 §, 9 2804,2 8.7 IS 750 <6 #5 6334,6 Ker je PL pretežno ženski kolektiv, je bilo pričakovati, da bodo odsotnosti zaradi porodniškega dopusta predstavljale precejšnji delež Zamujenih delovnih dni (3,2 %). . Po posameznih skupinah lahko ugotovimo, da je največ porod-nic v III. skupini, 'kjer so pri analizi vključeni delavci zaposleni . Su'kalnici, vlagalnici, zbiralnici cevk in rezervi sukal-nice. Verjetno Je % napram drugim skupinam višji zato, ker je precej nosečih elavk na lažje delo premeščenih v zbiralnico cevk. Povprečno je bilo v tem obdobju mesečno 49 porodnic ali 4,1 % d vseh zaposlenih. Najmanj porodnic (povprečno mesečno) je v E skupini PP, čist. in rezerva PP. V tem oddelku pa so sicer ZaPoslanih večinoma moški. Če porodniškemu dopustu prištejemo še zamujene delovne dni aradi nege družinskega člana, lahko ugotovimo, da je bilo zamu-Jdnih 784,7 delovnih dni ali 4,1'%. Nesreče na naših cestah Prikaz povprečnega izostajanja z dela po vzrokih odsotnosti VZr°ki izost. zam.dni 1 -6/78 0 mes. 0 št. del. % 0 zam. žlezni 10015 1669,2 190 16,0 8,8 n®sreča na delu 708 118,0 11 0,9 10,7 nesreča ;Zven dela 794 132,3 14 1,2 9,5 °0rodniški dopust 6334 1055,7 49 4,1 21,5 nc&u dr. člana 1507 251,2 66 5,6 3,8 S| 28. 8. 1978 Slavko JOLIČ, jnartno, Zavrstnik la — prednica bombaža, rezerva 28. 8. 1978 Peter ŽIŽEK, Šmart » °* Završnik 1 — predilnica 0rnbaža, rezerva 728. 8. 1978 Danilo URBANIJA, Zagorje, Kisovec 111 — predil-lca sintetike 1. izmena V|28 29- 8. 1978 Mara RANISAVLJE 4C, Šmartno, Šmartno 15 -redilnica bombaža 1. izmena »3°- 8. 1978 Jožef POTISEK, jnartno, Lupinica 2 — čistil-tCa» 3. izmena Odšli: 7. 8. 1978 Majda ZADRAŽNIK, Primskovo, Gradišče 12 — pred-predilnica, rezerva — pismeni sporazum (odpoved delavca) 19. 8. 1978 Martin JERINA, Litija, Prvomajska 3 — predilnica bombaža 2. izmena — potek pogodbe za določen čas 26. 8. 1978 Emil LAPORNIK, Litija, Trg na Stavbah 14 — montaža strojev — odhod v JLA 26. 8. 1978 Janez CIRAR, Prežganje, Reka gozd 24 — sukalni-ca 1. izmena — odhod v JLA 17. 8. 1978 Marija PONIKVAR, Trbovlje, Nasipi 4 — sukalnica 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 8. 1978 Ivan BERČON, Litija, Rozmanov trg 14 — mehanična delavnica — pismeni sporazum (odpoved delavca) 30. 8. 1978 Milka LUŠINA, Dole, Gornje Jelenje 9 — čistilna kolona predpredilnice bombaža — pismeni sporazum (odpoved delavke) Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu avgustu 1978 15. 8. 1978 Dragica ČRČEK, čistilka strojev II pri čistilni koloni predpredilnice, premeščena na dela in naloge snemalka kopsov v predilnico bombaža 3. izmena 21. 8. 1978 Ivanka BUČAR, sne-mnlka konsov v predilnici sintetike 2. izmena, premeščena na dela in naloge čiščenje raztezal pri rezervi predilnice bombaža 4. 8. 1978 Janez REMEC, vodja izmene v predilnici, premeščen na dela in naloge mojster v predilnici bombaža rezerva 22. 8. 1978 Zdenka ROŽMAN, čistilka stroiev pri čistilni koloni predilnice bombaža, premeščena na dela in naloge snemalka kopsov v predilnico sintetike 2. izmena. M. Šraj Znetek požara na sukalnem stroju »ALLMAT« 30. 7. 1978 je ob 8.05 v oddelku sukalnice nastal zanetek požara na 5 sukalnem stroju »Allmat«. Pod strojem je gorel bombažni prah pomešan z ogljem. Požar je nastal 5 minut po zagonu stroja, t.j. po malici. Zanetek so delavci sukalnice, s pomočjo 3 ročnih gasilnih aparatov, pogasili. Ker je nastal požar po snemanju navitkov sukane preje, na sukani preji ni večje škode. Po analizi požarov je bil ugotovljen vzrok zanetka. Prednjo in zadnjo stran stikalnega stroja »Allmat« poganjata ločeno 2 elektromotorja. Dovodni vodniki k elektromotorju so zunaj za pogonskim kolesjem stroja. Na fotografiji je viden na ohišni prečni izrez do katerega se da s pomočjo regulirnega vijaka dvigniti elektromotor in s tem napeti jermen jermenice, ki poganja glavno gred desne strani stroja. Do zanetka je prišlo, ko je vzdrževalec strojev namestil nekoliko prekratek jermen na jer-menico, ki poganja gred desne strani stroja. Vzdrževalec je s pomočjo regulirnega vijaka dvignil elektromotor v skrajno zgornjo lego, ki je stisnil dovodni kabel preseka 10 mm2, ob rob ohišja stroja. Med obratovanjem je zaradi vibracije motorja nastal na vodniku kratek stik, ki je zaradi iskre povzročil zanetek. Ob kratkem stiku je 80 A varovalka na razdelilni tabli pregorela in izključila stroj iz obratovanja. . Javljalniki požara so pod stropom skladišč montirani v 2 linijah, ter zvočno in vizualno vezani na vratarnico Industrijsko montažno podjetje Ljubljana je v mesecu septembru namestilo javljalnike požara v zgradbi predmešalnice vlaken. . Delovna organizacija izpolnjuje tako vse pogoje za znižanje zavarovalne požarne premije. Delovna organizacija bo plačala za požarne prijavnike 350.000,00 dinarjev. Ta finančna sredstva so dobro naložena, ker bodo zaradi znižane požarne premije kaj kmalu povrnjena. Na obisku Navada je že, da vsako leto ob tovarniškem prazniku obiščemo naše upokojence, ki so v domu počitka Tišje. Med 168 oskrbovanci je le 11 naših upokojencev. Srečanje z njimi je vedno neko posebno doživetje. Zbrali smo se v direktorjevi pisarni. Hvale o dobrem počutju in oskrbi v domu ni bilo konec. Vsi, brez izjeme so zadovoljni. Pravijo, da je njihova domska skupnost, kamor so vključeni vsi oskrbovanci, kot velika družina. Vsak petek se zberejo v veliki jedilnici, kjer se pomenijo o vseh težavah in jih skušajo kar se da uspešno rešiti. Ne marajo, da se o težavah govori izven doma, kajti želijo jih razčistiti sami, z lastnimi močmi. Že nekaj let dom uspešno vodi direktor tov. Gusti Grošelj. Pripovedoval nam je o izboljšavah v domu, ki so jih dosegli v zadnjih letih. Izdelali in opremili so veliko bolniških sob in dnevnih prostorov, uredili so okolico doma, ki so jo popestrili z izdelki dveh likovnih kolonij, izdelali so lastni vodovod, adaptirali so celotni kompleks stavb, ki sodijo k domu, in opremljajo moderno pralnico, ki bo povsem zadostila njihovim potrebam. Spremenilo mu je zelo prijazno, še posebno skrben pa je naš tov. direktor. Okolica doma je lepo urejena, tako da se radi sprehodimo.« Ko je končala, je z vedrm nasmehom pogledala po omizju, kot bi hotela reči: »Saj še nisem povedala vsega. Veliko bolje nam je, kot si mislite. Kajne, da se vse strinjate z mano.« »Nič hudega ni, samo svojega doma nimamo,« je še dodala Štrosova. Rozalija Brunček je ravno na dan našega obiska do- Sedijo: Ana Kralj, Marija Šular, Tončka Jelnikar, Tončka Dolinšek — stojijo: Ana Štros, Vera Bric, Rozalija Brunček, Gusti Grošelj, Lea Kappl pa se je tudi življenje v domu, ki je z dneva v dan za oskrbovance bolj zanimivo. Zaposluje jih delovna terapija. Delajo izdelke, ki krasijo stene v domu. Enkrat mesečno pa praznujejo rojstne dneve in jubileje oskrbovancev. Tov. Tončka Dolinšek, ki je v domu le nekaj mesecev, nam je pripovedovala: »V domu nam ni nikoli dolgčas, saj smo zaposleni ves dan. Vsak trenutek se nekaj dogaja, tako da o dolgočasju ni govora, čeprav smo že stari. Osebje v do- polnila 85. rojstni dan. Darovanega cvetja in manjše zakuske je bila zato še posebno vesela. Želela je, da jo za rojstni dan slikamo, da bo imela trajnejši spomin. V bolniški sobi so tri naše upokojenke. Zabukovčeva mama je še vedno dobre volje in rada povpraša, kaj je novega v Litiji. Tudi Novakova je vedno nasmejana in za vsako prijazno besedo neskončno hvaležna. Bregarjeva pa malo potarna o tem in onem, na koncu pa le pove, da je tudi v domu Posnetek za spomin na obisk. Sedijo: Fani Zabukovec, Mariina Bregar in Ana Novak lepo živeti, posebno če nate ne pozabijo domači in člani delovne organizacije, kjer si je prislužila svojo zasluženo pokojnino. Od vseh naših upokojencev je le en moški. Zupan Alberta smo zato obiskali na moškem oddelku. V lepo urejeni in čisti sobi je sedel sam pri oknu in si s cigareto krajšal čas. Videti je bilo, da nas je vesel, le kapljica v steklenici ni bila po njegovi volji. Včasih si želi popiti tudi kakšen kozarec vina, ki pa njegovi bolezni škoduje. »Lepo, da ste nas obiska- li. Želimo, da še večkrat pridete, saj smo bili tudi mi kovači današnjih lepših dni,« nam je v imenu vseh ob slovesu povedala Dolin-škova. Še se bomo vrnili. Vrnili se bomo za Novo leto in Albert Zupan vam vsem tudi takrat zaželeli čim več zdravja in veselja v domu, ki poleg dobre oskrbe in nege nudi tudi veliko mero domačnosti. Vera Bric Žepna knjiga Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov. ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni VVERTHEIMER: Kleopatra ^ kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu KONSALIK: V omami LSD roman o sužnjih mamil CAPOTE: Zajtrk pri Tiffanyl — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posno1 znani film KOŠIČEK: Ljubezen, spol- nost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoj6 Najcenejše teh knjig so P6 30.— din, večinoma se njihov'6 cene gibljejo med 40.— in 60/ dinarji, najobsežnejše pa so P6 90.— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cen1' ki bi jo take knjige imele 1 normalni trdo vezani izdaji. Adaptacijska gradbeno dela na rampi — Delavci TOZD Gradmetal Litija so s pomočjo vrtalnih strojev odstranili staro betonsko prevleko. Pred obratovanjem predmcšalnice vlaken bomo vsa transportna pota označili z vidno belo črto, da bo zagotovljen neoviran transport in varnost pešcev. fred betoniranjem rampe je bila na novo urejena kanalizacija, položne toplovodne cevi in druga instalacija za predmešalnlco vlaken 0 vsej dolžini transportne poti je odstranjen ozkotračni tir. Naši . Pokojenci in starejši delavci se še spominjajo časov, ko smo odvaja Po tiru vozičke, napolnjene s premogovimi odpadki s konji, in J*sneje z motorno vleko. Zadnji motorist je bil Vladimir Taufer. . motorno vleko smo premikali tudi vozičke z balami bombaža. , Pakupom elektrokare smo leta 1955 opustili transport po ozko-račnem tiru. DELAVSKA UNIVERZA LITIJA razpisuje v šolskem letu 1978/79 vpis v naslednje izobraževalne oblike: ŠOLSKE OBLIKE — ekonomska srednja šola — tehnična komercialna šola — tehnična prometna šola — tehnična strojna šola — delovodska elektro šola — delovodska gradbena šola — delovodska kovinarska šola — poslovodska trgovska šola — administrativna šola — poklicna elektro šola — poklicna kovinarska šola — poklicna šoferska šola PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE IN FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE ZA DELA V: — v gostinstvu — gradbeni stroki — za strojnike težke mehanizacije — za voznike viličarja RAZNI TEČAJI — strojepisni — začetni in nadaljevalni, tuji jeziki nemški in angleški — začetni in nadaljevalni, delo z žepnim računalnikom, varstvo pri delu, higienski minimum, kurjačev PRIJAVE OD 25. AVGUSTA DO 30. SEPTEMBRA 1978, INFORMACIJE NA UPRAVI DU, TELEFON 88-182 — OBČANOM PRIPOROČAMO OBISK KNJIŽNIC V LITIJI, ŠMARTNEM IN GABROVKI TER KINO-PREDSTAV V ŠMARTNEM. V V novo šolsko leto Sedaj bo šlo zares Prvega septembra so se znova odprla šolska vrata, in pričelo se je šolsko leto 1978/79. Spočiti so se učenci in učitelji vrnili na svoja delovna mesta, prvi da pridobivajo, drugi da dajo predpisano gradivo. Različne obraze sem videl ta dan pred šolo, kakor da se je na njih zrcalila njihova miselnost. Videl sem resne in brezskrbne, nasmejane in zaskrbljene, vse pa pripravljene, da se spoprimejo s težavami. Učenci od 2. do 8. Pomočnik komandirja postaje milice, Ciril Golouh, je povedal nekaj nasvetov staršem, in opozoril prvošolčke na nevarnosti, ki prežijo na cestah razreda so se zbrali okoli razrednikov, prejeli prva navodila. Šola je pričela svoje življenje po ustaljenem urniku, in že drugi šolski dan je življenje v njej teklo tako, kot da se julija in avgusta sploh ni ustavilo. Za naj mlaj še, učence prvih razredov, pa se je življenje s prvim šolskim dnem popolnoma spremenilo. Zapustili so varno zavetje doma in stopili v širšo družbeno skupnost. Starejši šolarji in tovarišice učiteljice so jih na prisrčni proslavi toplo sprejeli, jim zaželeli dobrodošlico in mnogo uspeha pri delu. Sprva nekateri preplašeni, so se ob poslušanju pesmic in recitacij vživeli, prav prisrčno pa so se razveselili malice. Upajmo, da jim bo prvi šolski dan ostal v prijetnem spominu. Z ravnateljem, tov. Jožetom Grošljem sem spregovoril nekaj besed o organizaciji pouka v novem šolskem letu. Novo šolo bodo obiskovali učenci dveh prvih, dveh drugih, dveh tretjih in enega četrtega razre- da ter vsi učenci šestega, sedmega in osmega razreda, staro šolo pa učenci dveh prvih, dveh drugih, dveh tretjih in dveh četrtih tet vsi učenci petih razredov-Zanimivo je to, da so nižji razredi številčno močnejši na stari šoli. Kadrovskih problemov ni. Razveseljivo je tudi to, da bodo letos vozili v šolo tudi učence iz Podšentjurja in Velikega vrha, ki so do sedaj, vsa lota, pešačili več kilometrov dnevno. To so zadnji učenci iz okolice, ki so imeli dolg0 pot v šolo. M. Visok krvni pritisk INadaljev. iz prejšnje številke) Krvni pritisk — kaj je to? Vsak ima svoj krvni pritisk, ‘9, je pritisk krvi na steno arterij — žil (utripalnic). Pri vsakem srčnem utripu doseže krvni pritisk majhen vrh, ki mu sledi, *° se srce spet razširi, majhen Padec. To se zgodi 60—80 krat v minuti. Krvni pritisk se spreminja od trenutka do trenutka. K° spimo ali ko smo mirni, je najnižji. Brž ko se razburimo ali delamo, poraste. Za vzdrževanje pravega pritiska v žilah je Potrebno redno delo črpalke — Srca. Srce poganja kri po telesu 1 določeno silo brez večje škode zase. Ko postanejo žile s stara-njenm trše in manj voljne ter se nekoliko zožijo, poraste v njih npor. Srce premaguje ta neko-'ko večji upor z večjim delom. Zaradi še ne v celoti dognanih vzrokov se pogosto zgodi, da se začnejo žile ožiti že v mladosti, Predvsem drobne žile (arteriole). Zmanjša se količina krvi, ki ‘ahko preteče skoznje. Proti nevarnosti, da bi tkiva odmrla za-radi pomanjkanja kisika, se samodejno poveča potisna sila srca, ki skuša premostiti oviro, “ride do zvišanja krvnega pri-bska; ta porast pa je trajen in VeIik ter je vzrok za bolezen. Proti kateri so danes uprte naše misli. Zvečan upor v žilah je 'zrok, da mora srce črpati z Xcdno večjo silo. Ob tem se srčna mišica postopno zdebeli. ^rce utegne premagati upor v ceveh do neke meje in le za določen čas. Pri tem se veča. “ravimo, da je razširjeno, čim 'cčja je ovira, tem večja sila je Potrebna za zadostno dovajanje pVi in kisika v tkiva in organe, ostopno pa začne srce pešati in K°nčno opeša. Naraščanje upora v žilah uteg-•m srce premagovati leta dolgo, da bi bolnik imel pri tem *mke motnje. Morda se včasih c koli k 0 zadiha pri večjih napo-'m Brž ko začnejo rezervne ,! e srca popuščati, začne upada-* tudi bolnikova zmogljivost za e‘o: zadiha se že pri majhnih t aPorih. Pa ne samo to! Ves čas tajanja visokega krvnega priti-ka se v žilah odigravajo bolela?^6 spremembe, ki bi jih oko imenovali obrabnostne in i° Posledica delovanja visokega nfVllega pritiska na notranjo d-st žilne stene. V žile se začno ^dlagati razni presnovki, pred-stSem apnenec, maščobe in hole-erol. Končni rezultat tega pro-jij,s9 je zmanjšanje prožnosti s mih sten, ki postanejo trše in v dodatno zožijo. Ko se nabere ^cja količina teh presnov kov, i. e8ne priti do popolne zama-, Ve. Tkiva, ki ne dobivajo več v Ib odmrejo. Če se to zgodi P n i Jenisk° važnem organu, so v s'edice zelo hude. Zapora žile j. srcu povzroči hudo okvaro, ki Ut Pravimo miokardni infarkt in r^Sue biti v hipu smrtna. Zapoje možganske žile se kaže z bo-^epsko sliko, ki ji pravimo sn° j nsk° kap. Zapora žile na ^dnji okončini je vzrok za stanek gangrene (odmrtje tkiv), ki nam je ne uspe pozdraviti z nobenim zdravilom in zahteva odstranitev (amputacijo) okončine. Malokdaj utegne telo popraviti vse posledice take zapore žile. Pogosto so posledice tako hude, da bolnik ostane trajni invalid. S sodobnim zdravljenjem pa zmoremo do neke mere in na nekaterih organih zmanjšati posledice zamašitve žil in nam danes uspe že znaten odstotek bolnikov vrniti v delovni proces, včasih celo na prejšnje delovno mesto. Kljub temu da more že zmerno zvišan krvni pritisk povzročiti hude okvare na srcu, ledvicah in možganih, je vendar res, da more trajati visok krvni pritisk včasih dolga leta brez hujše prizadetosti teh organov. To je velika izjema in zato ne kaže upoštevati teh redkih primerov pri naših načrtih zdravljenja bolnikov z visokim krvnim pritiskom. Kolikšen naj bo normalni krvni pritisk? Da ne bo prišlo do bolezni, ki so posledica krvnega pritiska. V prejšnjih desetletjih se je ukoreninila domneva, po kateri naj bi bila zgornja vrednost pritiska toliko nad 100, kolikor je bolnik star. Bolnik, star 70 let, naj bi imel zgornji pritisk 170. Preiskave zadnjih let pa so takšna gledanja ovrgle. Kaj pravzaprav povedo številke, s katerimi izražamo krvni pritisk? Krvni pritisk označimo z dvema vrednostma. Zgornji pritisk (sisto-lični) izmerimo v hipu, ko srce potisne kri v žile. Spodnji pritisk (diastolični) pove, s kolikšno silo kri pritiska na steno žil v času, ko je srčna mišica ohlapna. Za merjenje krvnega pritiska uporabljamo aparat — sfigmo-manometre. Aparat sestavljajo: navpično stoječa steklena gra-duirana cevka, ki ima na dnu rezervoar z živim srebrom. Cevka je spojena z gumeno manšeto, ki jo pri meritvah pritiska ovijemo okrog nadlehti. S črpanjem zraka v manšeto iz gumene bučke pritisk v manšeti naraste in vzporedno zraste tudi višina živega srebra v stekleni cevki. Brž ko sta pritisk v manšeti in pritisk krvi v žili enaka, slišimo s slušalko v komolčnem zgibu zvok utripalnice. To je zgornja vrednost krvnega pritiska. Vrednost spodnjega pritiska pa zabeležimo, ko ob spuščanju iz manšete zvoka utripalnice več ne slišimo. Poleg navedene oblike merilnika krvnega pritiska uporabljamo še druge, od katerih se je za domačo rabo najbolje obnesla tista z manometrom v obliki ure (sfigmomanometer na anaeroid). Po obsežnih statističnih raziskavah so strokovnjaki prišli do zaključka, da je za odraslega človeka srednjih let najprimernejši krvni pritisk 120/80 mm Hg (milimetrov živega srebra — Hg — iz latinske besede Hydrargy-rum, kar pomeni živo srebro). Krvni pritisk navadno zdravniki imenujemo RR (po začetnicah priimka italijanskega zdravnika Riva Roccija). Idealen krvni pritisk naj bi bil nižji, okrog 110/75 mm Hg. škodljivi učinki sistoličnega krvnega pritiska se začno zanesljivo kazati, če je ta vrednost nad 140 mm Hg. Pri teh vrednostih je škodljivost sicer majhna. Čim višji je pritisk, tem hujše so posledice in pri vrednosti 180/100 so že velike. Visok krvni pritisk zanesljivo skrajša življenje ker pospeši nastanek bolezni srca, možganov in ledvic, ker pospešuje razvoj arterioskleroze žil teh organov. Škodljivo delovanje visokega krvnega pritiska na žile je še večje, če se mu pridružijo nekatere bolezni, bolezenska stanja ali razvade, ki jih imenujemo dejavnike tveganja (rizične faktorje). To so v prvi vrsti povečana količina maščob v krvi, kajenje, sladkorna bolezen, debelost, povečana količina sečne kisline v krvi. Število ljudi, ki zbolijo zaradi posledic visokega krvnega pritiska, je v tehnološko razviti družbi zastrašujoče. Zato ne preseneča, da se je razmahnil boj proti temu zlu. Svetovna zdravstvena organizacija daje boju proti tej bolezni tudi v letošnjem mednarodnem dnevu zdravja mesto, ki ji pripada. Temu cilju je posvečeno vse leto tudi pri nas. Letošnji prispevki skušajo izpopolniti po eno od vrzeli v poznavanju te bolezni. Najprej je statistično prikazano njeno stanje pri nas in v svetu. V naslednjih prispevkih so najprej nanizani za nastanek bolezni, zatem pa nujni ukrepi, da preprečimo njen nastop in še obveznosti za uspešno zdravljenje posameznika. Ker visok krvni pritisk ni enovita bolezen, smo se v prispevkih dotaknili tudi grobe razdelitve bolezni in prikazali vsa različna pota njenega zdravljenja. Marsikdaj je pomembno ugotoviti, ali gre za tako obliko bolezni, ki jo lahko ozdravimo z operacijo. Točne diagnostične opredelitve visokega krvnega pritiska so sicer zamudne in za bolnika določena obremenitev. Tudi drage so, vendar pri nekaterih bolnikih neogibne. Nadalje so prikazane tudi nekatere najpogostnejše posledice nezdravljenega ali zanemarjenega visokega krvnega pritiska. Sem spadajo zlasti možganska kap in bolezni ledvic. Poleg začetnega zdravljenja in vzdrževanja izboljšanja z rednim jemanjem zdravil je pomembna tudi rehabilitacija pri hujših posledicah hipertonije. Posebej je opisana dejavnost v zdravilišču Radenska v Radencih, ki prerašča v naš republiški rehabilitacijski center za kardiovaskularne bolnike. Posebno mesto med prispevki ima tudi opis zdravega načina življenja, ki je nujen in pomemben prispevek pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega pritiska. Bolnik mora namreč pri vseh postopkih zdravljenja sodelovati in velikokrat tudi smiselno spremeniti celoten način življenja. Na koncu — ne kot najmanj pomembno — je opisano sodelovanje »Lek«-a v jugoslovanski akciji proti hipertoniji, ki je zanimiv primer, kako bi lahko tudi farmacevtska industrija sodelovala v skupnih družbenih prizadevanjih za reševanje tega pomembnega zdravstvenega in socialnega vprašanja, saj zadeva in obvezuje zaradi svoje razsežnosti in zahtevnosti vso našo skupnost. V letošnji akciji za odkrivanje bolnikov z visokim krvnim pritiskom naš cilj ne bo dosežen, če ne bomo vsakemu odraslemu Slovencu vsaj enkrat izmerili krvnega pritiska, pri bolnih pa tolikokrat, kolikorkrat bo potrebno. Vzporedno s temi nalogami je naša dolžnost, da bolnike osveščamo o nujnosti zdravljenja bolezni že v tisti fazi, ko še nimajo težav. Samo tako bomo zagotovili uspeh zdravljenja in uresničili cilj: dolgo življenje v čim boljšem zdravstvenem stanju. Krog naših prizadevanj bo sklenjen šele, ko bomo v našo dejavnost zajeli slednjih tudi preprečevanje bolezni. Od tega smo pa žal še daleč. Vsak bolnik z visokim krvnim pritiskom bo mnogo storil za svoje zdravje, če bo skrbel za pravilno težo, če bo užival manj slano hrano in če ne bo kadil. Tako pripravljen bolnik bo kmalu dobil zanesljivega zaveznika v svojem zdravniku v ambulanti splošne medicine — v zdravniku, ki je sprejel nenehni boj proti visokemu krvnemu pritisku za svojo stalno obliko dela. Ker je najbolj ogrožena starostna skupina ljudi od 25.—50. leta, so naše besede s posebnim poudarkom namenjene prav tej skupini. Bistvena spoznanja so stara in jih je opisal že Valvasor takole: »Zakaj po navadi je človeško zdravje ob zmernem in pravem varčevanju ali pri skromnih zalogah in življenjskih potrebščinah mnogo boljše kakor ob potratnem obilju ali kakršnem koli pretiravanju«. (Valvasor V. J.: Slava Vojvodine Kranjske — LIH: Prebivalci Četrte petine ali Notranjske). dr. Boris Cibic Dopisujte v naše glasilo Ne prispevate veliko! A če prispevate, nikar »HERME-LIKO«! Varstvo — Izvajanje varstva pri delu je po družbenem dogovoru posebnega pomena v organizacijah združenega dela. Normativna dejavnost varstva pri delu je zajeta v samoupravnih sporazumih in samoupravnih aktih, ki morajo biti sprejeti še v tem letu. — Varstvo pri delu zajema pravno, socialno, zdravstveno in tehnično varstvo pri delu. Po zakonu o delovnih razmerjih je služba za varstvo pri delu dolžna nadzirati tudi izvajanje posameznih določil zakona o delovnih razmerjih, in o vseh nepravilnostih obveščati organe delavske kontrole. — V letu 1978 smo prejeli samoupravne sporazume o pravicah in obveznostih iz socialnega zavarovanja. Posamezna določila samoupravnega sporazuma Zdravstvene skupnosti občine Litija, urejajo zdravstveno zavarovanje in udeležbo zavarovancev pri koriščenju zdravstvenih storitev. Problematiko iz zdravstvenega zavarovanja podrobneje obravnava samoupravna skupnost za zdravstvo. V Predilnici Litija je bilo izvoljenih v SIS za zdravstvo 7 članov delovne organizacije, ki sodelujejo v samoupravnih organih zdravstvene skupnosti. — Kurativno in tudi preventivno zdravstveno varstvo za našo delovno organizacijo izvaja v sodelovanju s socialno, kadrovsko in varnostno službo obratne ambulante pod vodstvom obratnega zdravnika dr. Pavla Lebingerja. Ta dejavnost obsega: — zdravniški pregledi v ambulanti — zdravniški pregledi pred zaposlitvijo — preventivni zdravstveni pregledi — premeščanje nosečnic, oseb z zdravstvenimi okvarami na lažja delovna mesta — kompletiranje dokumentacije za invalidsko ocenitev — določanje opravil, delovnih mest za manj zmožne osebe — sodelovanje pri oceni ekoloških in higienskih pogojev v oddelkih in izvajanje ukrepov za sanacijo delovnih razmer — vodenje kartoteke izgubljenih dni odsotnosti z dela radi bolezni, nesreč na delu in izven dela, in statistična obdelava teh podatkov v sami delovni organizaciji — Delovne razmere Vrednotenje delovnih razmer opravlja služba za varstvo pri delu na podlagi meritev, ki se opravljajo v sami delovni organizaciji, ali jih opravljajo pooblaščeni strokovni zavodi za varstvo pri delu. Ugodne klimatske razmere so podane, kot so temperatura, relativna vlaga in gibanje zraka v letnem in zimskem razdobju v mejah dopustnosti in normativov. V delovni organizaciji so klimatske naprave urejene v predpredilnici bombaža, pred-predilnici sintetike, predilnici bombaža in sintetike, v prvem pri delu in drugem nadstropju predilnice. V sukalnici je predvidena rekonstrukcija obstoječih klima naprav. Tako se v predmešatai-ci vlaken klima naprave že montirajo. Zaradi finančnih sredstev, s katerimi ne razpolagamo, je potrebno narediti sanacijski program montaže ali rekonstruk cije obstoječih klima naprav. Izvajanje sanacijskega programa je skupni interes, ker brez ugodne klime ni kvalitetne preje, in tudi ne večje storilnosti. Zaprašenost Le na posameznih mestih količina bombažnega prahu dosega 2 mg’m’ zraka. Prah se odvaja preko ventilacijskih kanalov v prašne komore. Zajemanje prahu še ni zadovoljivo rešeno v predpredilnici, ker je večja zaprašenost dvorišča; sama lokacija izdelovalnice zabojev je v neposredni bližini klima naprav. Osvetljenost Osvetljenost oddelkov je zadovoljiva, saj se v predilnicah giblje med 300—500 luxi (LX). Zaradi neenakomernosti osvetljenosti se v posameznih oddelkih nameščajo dodatna svetlobna telesa. Elektro-obrat se trudi, da je direktna osvetlitev barvnih niti v predilnici sintetike stalna in sproti nameščajo pregorele žarnice na prstančnih strojih. V čistilnici odpadkov in skladišču preje so svetlobna telesa v pra-hutesni izvedbi. Osvetliti bo potrebno še drugo šotorno skladišče bombaža ob vodnem bazenu. Hrup Nivo hrupa presega dovoljeno mejo v predilnicah in sukalnici, saj dosega do 85 db. Hrup povečuje večje število strojev v oddelkih, konstrukcija zgradb in zastarelost posameznih strojev. Zaposleni uporabljajo kot zaščitno sredstvo proti hupu stekleno vato. Zgradbe V vseh proizvodnih oddelkih je toplotni pod (razen čistilnice odpadkov). Zgradbe so vzdrževane. Še večja ažurnost bo potrebna ob adaptacijah in premestitvah strojev, ker je zaradi manjših pomanjkljivosti največ poškodb. Obnovljene so bile fasade in strehe, z izjemo skladišča odpadkov (napušč), ki je potrebno trajnejše rešitve. Temperaturne razlike ob prehodih skuša služba vzdrževanja reševati z vetrolovi, pri katerih je veliko vzdrževalnih del. Zaradi povečanega obsega proizvodnje so vedno večji problemi v notranjem prevozu bremen s transportnimi vozili. Zaradi za-trpanosti z materiali ni zagotovljena zadostna širina transportnih poti. Po adaptaciji bomo morali označiti transportne poti. Industrijski tir bo potrebno zaradi dotrajanosti železniških pragov dn posameznih tirnic, obnoviti. Mehanizacija transporta Notranji transport je v večji meri mehaniziran. Transportni delavci so opravili izpit za voz- nike viličarjev. Zaradi večjega števila tovornjakov je na dvorišču velika gostota tovornega prometa in potrebna večja previdnost, saj se križajo pota transportnih vozil in pešcev. V posameznih oddelkih je izveden paletni sistem prevoza materialov s kontejnerji s pomočjo viličarjev. Težko delo vlačenja materialov s kljuko ali ročnimi »vozički - rudelčki« je odpadlo. Več poškodb je z ročnimi vozički, v katerih je naložena pred-preja. Vozički niso stabilni, in se radi prevrnejo. Mehanizirani transport bombažnih vlaken in odpadkov predstavlja večjo požarno nevarnost za nastanek požara. Služba vzdrževanja ima večjo zadolženost pri vzdrževanju in adaptaciji prašnih kanalov. Izvršuje se redno čiščenje teh kanalov. V čistilnici bombaža so nameščene stabilne požarne naprave na ogljikov dioksid. Delovne priprave in naprave Obdelovalne stroje vzdržujejo strokovne osebe. Posamezni stroji se nadomeščajo z novimi, sodobnejšimi. Večja nevarnost za poškodbe so stroji v mizarski delavnici. Vsi stroji imajo ustrezno zaščito. Naročen je novi rezkalni stroj. Upoštevajoč stopnjo nevarnosti za poškodbe, so pri vzdrževanju manjše poškodbe, kar je dokaz upoštevanje predpisov iz varstva pri delu. Posode pod pritiskom S prehodom kurjenja, oziroma ogrevanja oddelkov s kurilnim oljem, je odpadlo težaško delo kotlarjev. Večja odgovornost je pri nadzoru in vzdrževanju ko-tlovnih naprav. Vsi kotlarji imajo opravljen strokovni izpit za kurjače in preizkus znanja iz varstva pri delu. Butanska postaja Plinski štedilniki in vodni grelci se napajajo v menzi iz stabilne butanske postaje. Delo pri menjavi jeklenk bi odpadlo, če bi namestili stabilno posodo — kontejner. Posluževanje je varnejše, zagotovljena je stalnej-ša zaloga plina. Zgraditi tudi ni potrebno skladišča za jeklenke, ki sedaj niso primerno Skladiščene. Nadzor nad delovanjem butanske postaje izvaja strokovna oseba, ki sproti odpravlja nastale okvare na instalacijah butanske postaje. Dvigala 4 tovorna dvigala so stalno vzdrževana. V letu 1978 so bila temeljito obnovljena in ustrezajo določilom za izdajo obratovalnega dovoljenja, ki je poteklo. Vozniki dvigal dnevno izpolnjujejo poročila o usposobljenosti dvigal. Posamezne kršitve so še pri uporabi dvigal, ker je po pravilniku vsak prevoz oseb nedovoljen. Kompresorji in tlačne posode V delovni organizaciji imamo že 50 kompresorjev na stisnjen zrak, ki so sestavni del delovnih strojev. Zavod za varstvo pri delu SRS je v letu 1978 vse kompresorje in tlačne posode pregledal. Po zapisniku so bile odpravljene vse pomanjkljivosti. Električne inštalacije Električne inštalacije so varovane po sistemu ničenja. Z no- vogradnjo in adaptacijo predilnice sc kapacitete vedno večajo. Strokovna služba izvaja stalen nadzor na brezhibnostjo elektro-naprav. Vsak uporabnik, zlasti grelnih naprav, je dolžan (javiti vsako okvaro predpostavi j enim. Nedovoljena je uporaba kuhalnikov brez izolirnega podstavka, uporaba neustreznega kabla ali kuhalnika. Poostrene varnostne mere so potrebne v prehodnem zimskem obdobju pri uporabi grelnih teles (pečic). Pri vseh inštalacijskih delih na eloktronapravah sc moramo izogibati provizorijev, katere izvedba ni ustrezno izvedena, in sama zaščita pred napetostjo dotika, nezadovoljiva. Tekstilni stroji Sama zaščita strojev mora biti izvedena skladno s proizvodnim procesom. Posamezni izdelovalci strojev vedno izpopolnjujejo, skladno z varnostnimi predpisi, zaščito posameznih strojev, in so posamezne konstrukcije mikatailkov Hergeth ali prstančnih strojev izpopolnjene. Nezadostno so zavarovani trgal-ni stroji v čistilnici odpadkov, ki so tudi že iztrošeni. Ob nepazljivosti posluževalcev so ti stroji vir težjih delovnih poškodb. Zlasti jugoslovanski izdelovalci strojev še ne izpolnjujejo vseh pogojev ekonomike po večji produktivnosti. Premalo upoštevajo specifične slovenske razmere, ko ne moremo izbirati novih delavcev po zahtevah, k' jih vsiljujejo konstruktorji pre-dilnih strojev. Zaradi stezami?-večjega pripogibanja, je večja možnost mišičnih obolenj i° obolenj hrbtenice. To pomanjkljivost zmanjšujejo druge konstrukcijske izpopolnitve, saj pri novih strojih odpade šivanje vretcnskih trakov in ročna nastavitev voza in ločil-cev niti. Pri teh nastavitvah jc bilo tudi več delovnih poškodb. — Zapostavljanje invalidnih oseb in oseb z zdravstvenim' okvarami s strojnim čiščenjem cevk se tudi spreminja delo oseb z manjšo delovno sposobnostjo-Vsa dela se prenašajo v same proizvodne oddelke. Ob stalnem pomanjkanju čistilk, bo potrebno zvišati dohodek čistilk Prl ponovnem vrednotenju čiščenj sanitarnih prostorov. Izgleda, da se tudi pri nas odnos do del® spreminja, kar bo potrebno upoštevati. Več prizadevanj bo potrebno pri adaptaciji posameznih delovnih naprav in priprav-da bodo manj zmožne osebe glede na preostalo delovno sposobnost mogle opravljati koristno delo. Na tem področju bo zaže-lieno večje sodelovanje obratnega zdravnika. — Osebna varstvena sredstvo se nabavljajo na podlagi zahtevnosti del in nevarnosti za nastanek poškodb in obolenj pri Pf' sameznih delih. Potreben pa le nadzor, da se osebna varovalna sredstva tudi namensko uporabljajo. Zlasti pri delih v višin1-se mora izvajati dela pod P®', sobnim nadzorstvom ob uporab ustreznih varstvenih sredste''• Vse neuporabne, dotrajane les1' ve se marajo sproti odstranjevati. Nočno delo žena Sekretariat za delo SRS izdala delovnim organizacijam soglasje za nočno delo žena pod Pogoji: E da ima OZD zagotovljeno Posebno varstvo žena, mladine m invalidov po določilih zakona ° delovnih razmerjih; 2. da ima sanacijski program Postopne ukinitve nočnega dela zena; 3- da ima na nočni izmeni to-Pti obrok; organizirano varstvo otrok; 5- organiziran prevoz delavcev na delo; 6. zagotovljeno strokovno nadzorstvo med nočnim delom; Pri urejanju posebnega varstva žena in premeščanju na dnevne izmene sodelujemo z obratnim zdravnikom. Topla mali-Ca je zagotovljena na dopoldan-s*t in popoldanski izmeni, na npčni t. i. zgodnji jutranji izme-1,1 je zagotovljen poleg malice še brezplačni obrok toplega mleka. , 0 sanacijskem programu bo v etu 1979 ukinjena 4. izmena v Prcdpredilnioi in čistilnici. Varstvo okolja . Tudi naša delovna organizaci-,a mora upoštevati vse zakonske p[edpise iz področja varstva f^olja, in to glede varstva zra-ka, hrupnosti okolja, o onesna- ženju voda in okolja z odpadnimi snovmi, fekalijami itd. Pri izvajanju sanacijskega programa bo potrebno skupno sodelovanje z občinskimi organi. Izobraževanje iz varstva pri delu Izrednega pomena je uvajanje novo sprejetih delavcev za opravljanje posameznih del, ker izhajajo novo sprejeti delavci Lz različnega delovnega okolja. V prvem polletju je bilo sprejetih preko 50 novih delavcev. Vsaj polovica teh je iz drugih republik. Uvedba na delovno mesto, poznanje osnov tehnološkega procesa in varnosti na delu, je pogoj za pričetek dela. Uvajalni seminarji pridobljeno znanje še poglobijo. Več prizadevnosti bo potrebno pri praktičnem usposabljanju vseh odgovornih oseb. Na posameznih delovnih mestih se opravljajo preizkusi znanja iz varstva pri delu iz tehničnega in požarnega varstva. Pri samem poučevanju bo potrebno v večji meri uporabljati avdiovizuelna sredstva, diapozitive in filme iz varstva pri delu, kar drugod v večji meri že uporabljajo. Poškodbe pri delu v prvem polletju so obdelane v posebni prilogi. Iz podatkov je razvidno, da je uspešno varstvo pri delu predpogoj za dobro počutje pri izvajanju nalog v proizvodnji in okolju, v katerem živimo. F. L. arn Maver /VtAi °nalizaclja za naša razmera nslruktiven predlog, kako povečati storilnost. Nove knjige v knjižnici KNJIGE ZA OTROKE: — za cicibane Valjavec: Pastir Sedlak: Pesmice Albreht: Pri igri Albreht: Dobro jutro Vrščaj: Sedem cofov za 1. maj Raičkovič: Mlin na veter Hikmet: Sreča prismuknjene žene Novy: Ribiča v modtem zalivu — za pionirje Maurer: Čukec Milne: Hiša na Pujevem oglu Carroli: Aliče v ogledalu Pearce: Zaklad pri samotni roži — za mladince Guy: Prijateljici Lavrenev: Enainštirideseti Jakopin: 9 fantov in eno dekle Bruckner: Zlati faraon Smahelova: Velik križ KNJIGE ZA ODRASLE: — leposlovni in družbeni romani Zupan: Igra s hudičevim repom Paral: Njen poklic je žena Snoj: Jožef Zidar: Pasjansa — zgodovinski romani Graves: Jaz, Klavdij Jančar: Goljot — biografski romani Vuga: Erazem Predjamski I—III — pustolovski in kriminalni romani Uriš: Bes v gorah Capote: Hladnokrvno — fantastični roman Berlitz: Atlantida — novele Krvina: Rodila sem jih — spomini Mencinger: Moja hoja na Triglav — pesmi Pavlovski: Rdeči petelin in beli petelin POLJUDNOZNANSTVENA LITERATURA: — enciklopedije Heureka / ilustr. enciklopedija izumov — politika Korsch: Karl Marx Kardelj: Svobodno združeno delo — astronomija Avsec, Prosen: Astronomija — medicina Tekavčič: Kaj mora moški vedeti o sebi — umetnost Hofler: Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem — literarna teorija Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji Milovič: Petar II Petrovič — Njegoš — zemljepis in zgodovina Oglejmo si svet: S in SZ Evropa Zadnik: Zbirka zgodovinskih virov Turk: Dobrovoljci proti Avstriji Kermauner: Temeljni problemi primorske politične zgodovine McLeave: Prekleti umirajo težko Ugankarski kotiček AJAJA — otok čarovnice Kirke ANTIFRIZ — tekočina za avtomobilske hladilnike LARNACA — kraj na Cipru LAMAR — starejša filmska igralka OSP — vas pri Kopru PTA — egipčanski bog — stvarnik sveta LAHORE — glavno mesto Pakistana SOKAČ — hrvaška atletinja (Diana) PERISTIL — s stebri obdano dvorišče Nagradno križanko oddajte do 15. 10. 1978. Prvih pet reševalcev, ki bodo izžrebani, bomo nagradili s petdeset dinarji. KRIŽANKO ODDAL: IME IN PRIIMEK: . NASLOV — ODDELEK: ‘Ejski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzija tiv °VCC’ Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolek-a in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov. Nagradna križanka »Očakovih 200 let« TETA ČRKA ABECEDE cveil. enkA kisik. LUKA V IZRAELU TEMELJ SEU 3NEVA Josip Stri -TAtt. VEČA -V A, RAST GESLO tZANC iEVOLU. HRvAŠRA ATLET,- HM . (Dl AHA) KRAJE- VNI PRISLOV CLAL&E-Kjl IhJ -TtCVAL Policij. Akcija MAPAJ) iMe AM. f umske IGRALKE (BLVT) CL- MESTO LlHTEtiST GoRsz, VZH KRAJ MA Cipru ŠESTA GR RA ABECEDE TEH NIC . PoRLzC AZIJSKA 3RŽAVA PROSTOR. ZA PRO M Jo SADJA VELETOČ v AFR-izi Polotoka STRIC SRBc^- smuč. sv. TIZVAŠ&^LubVllc) REZA NEMČIJI ARAB CK I ŽREBEC. KAZALNI ZAIMEK AnTom IVAnC HESro V DALMACIJI DoLC,o£. mopsM ?AP/<7A VEČJA UTEZ‘n/A ENOTA ZwAlL ZA TO£fO& IME PEdONO VET ŽENE' XEd. A v n -henc.au OZMA^/f zA* CELJE osodo ZELI NAPAD tf.bo.e_ ILU- ST(U$LA LETNI ?OSEkC. G L. MESTO PAKISTANA OJotL CAC.OVN • tORtlE ZAMETI UMETNO VLADNO sestavil Jože VIZLAZjjj UJEVIC' tfuLTuC. METKI • iRuCtvo 2>a-IQAbie Stfo "bELO Sr. hlM •GftALtfA SVETN1- snA> UAmAKAL kiAPRAvA PREKOP IAESTO .V SR, DALMACIJI PESJE ZA ol)EJt Svetinov Po ma m JAPonsK ZRŽAV M UR ZvoR. QLas> KEMiTUU ZNAK ZA VATRlJ I OVAC NA VEZALUC -POCiTN. 2>om pl 902.1U /oj. 02,- VET.Z.MH£V testmA 9ALICA PALICA ?ftl ?LUQ. tTAUlAM opaA -vevl IME NOGOMETAŠ. 362-C-A ŽUŽELKA tf-i SOLEČE ?tčl ^Em»isk.| ZNAtf-ZA ŽVEPLO GOSTJA GRStf.A cfgtf.A 9imsva 3oqiwjA TEZ e S STE&KI OBDANO 2)V0R\ŠČE &MI75KI ZNAtf ZA vdlSK' ’ ZAČETEK. ABECEDE ?OLtSldA CVETICA Povelj STVO moAn A ■ 7Ž.IC.E :.P(LIT/1- 2il nicA MAS IZ A z A osCazl GoCA /vA K^RosVek UCANtfAi^ KJOGOKl l£LUtb Anhovo LETNI C A E, ■PoSEtfA ?OXlT/V-vo >v£#t DEL AT. ■JEbP-A ?CiSTAJA NJE L ETA LOK, to S »TEg. J ES EN- su.& Z TOD Polmer EGON CEVC CiEBu 1 ZAimeOL IAVCNi UUAbVIlL. Nikalnica ZELEZO 3 ESEbhJA META PESEM Simona J ENE. A eoipčAŠ Sia . H>oa Te Ločit A ZA AVTO. ■hlLADiL- 'itC. MLAbitJ- ^U.A tfN-JlCA SBEblŠČE lOOLbAviJ PovRCiN- NESLA- ■STfiOiCOV N JA V ZA lXVLO?A- Bukov TLoi> /A)E rd. pLMEUE lOZALdE (moOou) IME VASECJA ZlbcvSdl d e ALJ 5>oe,4- yen_ IZbELoV. OPANtf_ A/o v/ 4-ČCKA A5,EC£bf GftšM GRKA- KGrmLNA •žAf^LlNA 3ivsi se LEILTOft_ ANTON Kosmač OtfttAJ-AM. Ž. IME PAMELlA IZUMI TEL J MAMITA šesta cdizA ABECEtE UAloc Element ?o£e lenj£ H C. A M Soq,NjE ATENE VZdLlLL incozod Poleg z CAvEfJ EEU.su - alno&t Mol 1 (3 - bEN TOi/AdvA V fE" -LEZNIILIH VAS?d\ KOPC.U Atfisro- TEL. Z Av l “ TEVL način KOMJSUC TetlA Košar- KAŠKI KLU& TOV A (L n A Pl TAC V TEPČEK ?ET£C_ USTINOV I- GRIZA KATRAM V0Z13 A K TABomša EGifZCtol &v><\ 5 ČEKA 7ul6 URUGVAJ JUTA c~ZZA Vi Sora IC.6.ALVA KAB.TA-