URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 2 Ljubljana, sreda 25. januarja 1984___________ Cena 70 dinarjev Leto XLI 120. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih januarju, februarju, marcu in aprilu 1984 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 31. decembra 1983, 31. januarja 1984, 29. februarja 1984 in 31. marca 1984. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 347/83/IB Ljubljana, dne 30. decembra 1983. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič L r. 121. Na podlagi šestega odstavka 20. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83) in v zvezi z odlokom o najvišjih cenah sladkorja (Uradni list SFRJ, št. 68/83), odlokom o hajvišjih prodajnih cenah za jedilno olje in izdelke iz olja (Uradni list SFRJ, št. 68/83) in odlokom o oblikovanju nadrobnih prodajnih cen za cigarete (Uradni bat SRJFJ, št. 68/83) izdaja Republiški komite za triišče In splošne gospodarske zadeve O D RK D BO o načinu in roku vplačila razlik v cenah sladkorja, olja in cigaret 1 1. Orgentzactje združenega dela In imetniki ebra- t°vs&nic iz 3. in 4. točke odloka o najvišjih cenah sladkorja (Uradni list SFRJ, št. 68/83), 3. in 4. točke odloka 0 aejvišjth prodajnih cenah za jedtine olje in izdelke olju (Uradni Itot SFRJ, St 68/8») ter 3. in 4. točke °dloka o oblikovanju nadrobnih prodajnih cen za ciga-*«te (Uradni list SFRJ, št. 68/83) vplačajo razlike v e**kh, nastale s povečanjem cen dadkerja, olja in ci-88ret na zalogi in ugotovljene s popisom zalog, v tri-^ssetih dneh od uveljavitve te odredbe na žiro račun *«voda SR Slovenije za rezerve, št 50101 -637-58020. 2. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-013/83 Ljubljana, dne 13. januarja 1984. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. 122. Na podlagi 173. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 1/80 in 33/80) in glede na določbe poglavja III. in točke 3.1. resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu (Uradni list SRS, št. 41/83) izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje ODREDBO o evidenci kazalcev iz planskih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1984 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti morajo kot obvezno prilogo istočasno s predložitvijo zaključnega računa za leto 1983 predložiti Službi družbenega knjigovodstva tudi podatke o razporejanju dohodka iz svojega planskega akta za leto 1984 v dveh. izvodih na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe. Služba družbenega knjigovodstva bo tako zbrane podatke tudi obdelala. 2. člen Podružnica Službe družbenega knjigovodstva opremi obrazce za računalniško obdelavo in posreduje en izvod Ižvršnemu svetu skupščine občine. Podružnice Službe družbenega knjigovodstva pošiljajo izpolnjene obrazce postopoma do končnega roka za oddajo obrazcev, ki je 15. marec 1984. V tem roku podružnica Službe družbenega knjigovodstva pošlje tudi poročilo o številu uporabnikov družbenih sredstev od vseh zavezanih, ki so obrazec izpolnili ter spišek tistih zavezancev, ki tega v predpisanem roku niso storili. 3. Ben Ta odredba zračne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. e St. 428-02/84-1 Ljubljana, dne 12. januarja 1984. Soglaša Republiški komite za družbeno planiranje Predsednik Milivoj Ssmar L r. Direktor Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje Živko Pregl L r. Obrazec P-84 Plan razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1984 S d. O < Sn; Elementi Oznaka ze AOP Znesek v letu 1983 realiziran Znesek v letu 1984 planiran Indeks (6 : 5) X 100 d N gs 1 2 3 4 5 6 7 i 072 Celotni prihodek 01 2 020 Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah 02 3 047 Doseženi dohodek 03 4 095 + 111 do 119 Akumulacija TOZD 04' 5 108 + Del čistega dohodka 109 + za osebne dohodke 110 in skupno porabo 05 6 192 Povprečno število Zaposlenih na podlagi delovnih ur 06 7 190 Povprečno uporabljena poslovna sredstva 07 8 Izvoz na konvertibilno tržišče Kontrolni seštevek 08 9 Indeks rasti fizične produktivnosti dela 1984/1983 09 10 072 : Celotni prihodek v 046 primerjavi s porabljenimi sredstvi (na 2 decimalki) 10 11 047 : Dohodek na zapo- 192 slenega 11 12 (095 + 111 Akumulacije v pri- do 119) : merjavi s povprečno 190 X 100 uporabljenimi poslovnimi sredstvi (na 2 dec.) 12 13 (020 4- 095 Sredstva za repro- + 111 do dukcijo v primerjavi 119) : s povprečno uporab- 190 X 100 Ijenimi poslovnimi sredstvi (na 2 decimalki) 13 14 (095 + 111 Delež akumulacije v do 119) : dohodku (v*/e na 1 047 X 100 decimalko) 14 15 Delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku (v •/« na 1 decimalko) 15 16 Povprečno izločena sredstva za reprodukcijo ▼ TOZD na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v letih 1980 do 1982 (na 2 dec.) 1 a__________________3________________4 5 8 7 17 Povprečno izločena sredstva za reprodukcijo v primerjalni podskupini dejavnosti na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v letih 1980 do 1982 (na 2 dec.) 18 Razporejena sred- stva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo v TOZD na delavca v 1 prvih devetih mesecih leta 1983 Razporejena sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo v primerjalni podskupini dejavnosti na delavca v prvih devetih mesecih leta 1983 * 1 2 Planirana razmerja v razporejanju čistega dohodka se usklajujejo glede na 3. člen dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1984 na ravni (obkrožite ustrezen odgovor): TOZD DO SOZD Dne ........................ 1984 Predsednik delavskega sveta Pečat, ki sprejema ............................... obračun SDK in datum Direktor s sprejema .........,................ NAVODILO: 1. Podatke v vrsticah pod zaporednimi številkami 01 do 08 izpolnjujejo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v materialni proizvodnji in izven materialne proizvodnje; podatke pod zaporednimi številkami od 09 do 19 pa izpolnjujejo samo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje. 2. Podatki v petem stolpcu za elemente pod za-, porednimi številkami 01, 02, 03, 04, 05, 05 In 07 se morajo ujemati' t ustreznimi podatki Iz obrazca Poslovni rezultati med letom — bilanca uspeha za leto 1983, oziroma ustreznim podatkom iz obrazca Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha za leto 1983. Podatek v petem stolpcu za element pod zaporedno številko 08, to je izvoz blaga dosežen s konvertibilnim prilivom, povečanim za izvozne stimulacije, se mora ujemati z zneskom, ki je osnova za izračun podatka iz obrazca DD Obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela pod zaporedno številko 37 »Delež izvoza, doseženega s konvertibilnim prilivom, povečanim za Izvozne stimulacije, v celotnem prihodku«. Podatki v šestem stolpcu se povzemajo iz planskega akta za leto 1984, ki ga je sprejel delavski svet in kd je usklajen z usmeritvami' resolucije ustrezne družbenopolitične skupnosti in Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu. 3. Podatki v petem stolpcu za elemente pod zaporednimi številkami 10 do 14 predstavljajo izvedene kazalce poslovanja in so izračunani iz ustreznih podatkov iz obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspbha za leto 1933 in iz obrazca Posebni podatki k poslovnemu rezultatu' med letom — bilanca uspeha za leto 1983. Podatek v petem stolpcu za element pod zaporedno številko 15 predstavlja izveden kazalec poslovanj a, ki se nahaja v obrazcu DD Obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela pod za- poredno številko 37. Podatek v šestem stolpcu se izračuna iz ustreznih planiranih kategorij za leto 1884. Podatek pod zaporedno številko 09 (indeks porasta fizične proizvodnosti dela) se vpiše v stolpec 7 v • skladu s 5. členom Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu in predstavlja kazalnik, ki ga delavci v temeljni organizaciji združenega dela opredelijo v svojih planskih in drugih samoupravnih splošnih aktih. ' 4. Metodologija za izračun podatkov pod zaporedno številko 16 in 17 Povprečno izločena sredstva za reprodukcijo na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v letih 1980—1982 z oznako za AOP je naslednja: (010 + 059 do .084) 2 R 80 + (020 + 095 + 111 do 119) 2 R 81 + (020 + 095 + 111 do 119) ZR 82 141 ZR~80 + 190 ZR 81 + 190 2 R 82 X 100 r Podatek pod zaporedno številko 17 je izračunan in objavljen kot sestavni del metodologije Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu. 5. Metodologija za izračun podatkov pod zaporedno številko 18 in 19: Razporejena sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela na delavca v prvih devetih mesecih leta 1383 z oznako AOP je naslednja: (108 + 109 + 110) : 192 Vir za izračun tega podatka je Periodični obračun za obdobje januar—september 1983. Podatek pod zaporedno številko 19 je izračunan in objavljen kot sestavni del metodologije Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu. 123. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 28/81)‘ izdaja Republiški komite za promet in zveze ODREDBO o dopolnitvi odredbe o prepovedi uporabe cestno železniških prehodov I V 8. točki pod 1. odredbe o prepovedi uporabe cestno-železniških prehodov (Uradni list SRS, št. 37/83) se pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem in dodajo nove tri točke: >*9. na železniški progi Zidani most—'Šentilj, v kilometru 597.690; 10. na železniški progi Ljubljana—Kamnik, v kilometru 4.435; 11. na železniški progi Ljubljana—Kamnik, v kilometru 8.207.« II Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-16/83 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Republiški komite za promet in zveze Predsednica Julka Zibert, dipl. soc. L e. 124. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in 'drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju m plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 39/83, 1/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 3. občina Celje: — v stolpcu 15 stopnja 1,74 nadomesti s stopnjo 0,74, — v stolpcu 18 stopnja 28,00 nadomesti s stopnjo 27,00. II. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 16. januarja 1984. Direktor , Republiške uprave za družbene prihodke , Tone Pengov. L r. 125. V skladu s 16. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije so delegati uporabnikov in izvajalcev v skupščini Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije na svojem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 20. decembra 1983 uskladili stališča in sprejeli SKLEP 1. Za leto 1984 znaša prispevna stopnja po 11. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana 0,04 °/e od dohodka ustvarjenega v letu 1983. 2. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati dan po objavi. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Alojz Jožef 1. r. VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA 126. Na podlagi 26. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Vodne skupnosti za območje Soče, 26. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče, Nova Gorica in 5. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVS Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, žt. 37/82) ter sklepa skupščine Vodne skupnosti za območje Soče z dne 23. decembra 1983 o združevanju sredstev od 1. januarja 1984 dalje, je skupščina Vodne skupnosti za območje Soče na skupnem zasedanju obeh zborov dne 23. decembra 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi tarif povračil za vodnogospodarske storitve za leto 1984 I Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del iz srednjeročnega plana razvoja vodnega gospodarstva za območje Soče, se na osnovi 26. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče, za obdobje 1981—1985 uskladijo tarife povračil za vodnogospodarske storitve za leto 1984, in sicer: 1. odstotek od dosežene davčne osnove 1,478 °/» 2. od količine proizvedene električne energije 0,0140 din/kWh 3. od količine uporabljene in izkoriščene vode 3,34 din/m3 4. od stopnje onesnažene vode 114,58 din/E 5. od količihe porabljene pitne vode 1,42 din/m3 6. odškodnina od količine odvzetega gramoza, peska in mivke 47,84 din/m3 7. odstotek od doseženega dohodka z obrtno dejavnostjo 1,478 »/e 8. odstotek od katastrskega dohodka 1,73 »/e II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 1303-15/92-83 Nova Gorica, dne 23. decembra 1983. Predsednik skupščine Renato Bizjak, dipl. oec. L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 127. Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82), 45. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 138. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) in 35/81), 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 77. člena statuta občane Siska (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81), 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sklenejo Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vlč-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) DOGOVOR o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana sa lete 1984 L OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA 1. člen Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah in mestu Ljubljana se za leto 1984 oblikujejo tako, da se dogovorjeni obseg sredstev splošne porabe v letu 1983 poveča nominalno za 18 odstotkov. Sredstva dogovorjene splošne porabe v letu 1984 znašajo 2.162,719.000 din. 2. člen Sredstva splošne porabe v letu 1984 so poleg dogovorjene porabe iz 1. člena tega dogovora vključeni prihodki doseženi od lastnih prihodkov, od turističnih taks, od taks na promet parklarjev in kopitarjev ter za namenska sredstva za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv. 3. člen Udeleženke ocenjujejo, da bodo dosegle prihodke splošne porabe v naslednjih zneskih: DPS Dogov. poraba občin Turi* *. takse Takse od par. In kop. Lastni prib. Sred.za inter.in Mag. rez. Skupaj prihodki 0«1 1 2 3 4 5 6 7 Bežigrad * 365.716 860 2.860 15.970 37.004 422.410 Center 379.125 8.000 3.400 11.000 27.697 429.222 Moste-Polje 376.529 12 8.635 12.360 — 397.536 Šiška 556.035 1.840 1.770 31.800 11.765 603.210 Vič-Rudnik 485.314 56 2.795 19.500 2.340 510.005 Skupaj 2,162.719 10.768 19.460 90.630 78.806 2,362.383 Mesto * 30.000 30.000 Skupaj 120.630 2,392883 4. člen Delež sredstev dogovorjene porabe posamezne občine se določi z izračunom na podlagi naslednjih petih meril: 1. število prebivalstva (relativna teža 40 •/»), 2. družbeni proizvod (relativna teža 35 0/o), 3. poVršma (relativna teža 15 “/o;, 4. število samoupravnih subjdlttov v gospodarstvu in negospodarstvu (relativna teža 5 0/o), 5. število zaposlenih (relativna teža 5 °/o). Z izračunom na podlagi zgornjih petih meril določeni splošni strukturni delež posamezne občine v globalnih sredstvih dogovorjene porabe v Ljubljani je naslednji: . - Ljubljana Bežigrad 17,21 »/e Ljubljana Center - 16,59 °/o Ljubljana Moste-Polje 18,89 °/o Ljubljana Šiška 23,73 %> Ljubljana Vič-Rudnik 23,78 °J» Skupaj 100,00 °/o Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega od- stavka je treba v letu 1984 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim strukturnim deležem v letu 1983. Izračun splošnega strukturnega deleža posamezne občine za leto 1984 je naslednji: Ljubljana Bežigrad 16,91 %> Ljubljana Center 17,53 °/o Ljubljana Moste-Polje 17,41 V« Ljubljana Šiška ^ 25,71 °/e Ljubljana Vič-Rudnik 22,44 •/• Skupaj 100,00 Vt 5. člen Na podlagi splošnega strukturnega deleža, določenega v 4. odstavku 4. člena tega dogovora, znašajo sredstva dogovorjene porabe za posamezne občine: Občina Delež Dogovor, poraba 000 din Ljubljana Bežigrad 16,91 365.716 Ljubljana Center 17,53 379.125 Ljubljana Moste-Polje 17,41 376.529 Ljubljana Šiška 25,71 556.035 Ljubljana Vič-Rudnik 22,44 485.314 Skupaj 100,00 2,162.719 6. člen Udeleženke ugotavljajo, da je za izvajanje pravic in dolžnosti mesta v proračun mesta za leto 1984 iz dogovorjene porabe občin potrebno združiti 612,144.000 din. Občine združujejo sredstva za skupne naloge mesta po splošnem strukturnem deležu po 2. odstavku 4. člena tega dogovora. Do postopne uveljavitve splošnega strukturnega deleža po 2. odstavku 4. člena tega dogovora je treba v letu 1984 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občihe iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v združevanju sredstev za skupne naloge mesta v letu 1983. Izračun deleža za združevanje sredstev za skupne naloge mesta v letu 198'i je naslednji: Občina Delež 000 din Ljubljana Bežigrad 16,80 102.840 Ljubljana Center 14,52 88.883 Ljubljana Moste-Polje 17,86 109.329 Ljubljana Šiška 29,97 183.460 Ljubljana Vič-Rudnik 20,85 127.632 Skupaj 100,00 612.144 7. člen V skladu z razporeditvijo sredstev dogovorjene porabe v 5. in 6. členu tega dogovora, znaša dogovorjena poraba v posamezni družbenopolitični skupnosti v Ljubljani: DPS Dogovor, porabe ooo din DcM Ljubljana Bežigrad 262.876 12,16 Ljubljana Center 290.242 13,42 Ljubljana Moste-Polje 267.200 12,35 Ljubljana Šiška 372.575 17,23 Ljubljana Vič-Rudnik 357.682 16,54 Mesto Ljubljana 612.144 28,30 Skupaj 2,162.719 100,00 8. člen • Če sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občin in mesta za leto 1984 ne bodo pritekala v predvideni višini in dinamiki, če bo prišlo do izpada prihodkov ali dodatnih sprememb predpisov s tega področja, da bo to vplivalo na obseg sredstev dogovorjene porabe, se sredstva dogovorjene porabe ob- čin in mesta Ljubljane zmanjšajo oziroma zvečajo sorazmerno z deležem določenim v 7. členu tega dogovora. Določba tega člena ne velja za zmanjševanje ali zviševanje sredstev splošne porabe, ki je posledica nedoseganja ali preseganja kalkulativnih prihodkov občin. 9. člen Za prenizko dosežene kalkulativne prihodke občin v letu 1982 bodo udeleženke v letu 1981 zagotavljale iz svoje dogovorjene porabe sredstva v viSini 9,306.000 din. Sredstva bodo udeleženke nakazovale na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane namensko za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv in sicer v deležih, določenih v 7. členu tega dogovora: DPS Delež 000 din Ljubljana Bežigrad 12,16 1.132 Ljubljana Center 13,42 1.249 Ljubljana Moste-Polje 12,35 1.149 . Ljubljana Šiška 17,23 1.603 Ljubljana Vič-Rudnik 16,54 1.539 Mesto Ljubljana 28,30 2.634 Skupaj 100,00 9.306 govorjene porabe te občine in jpaesta Ljubljane, bodo preostale občine ta izpad v višini dogovorjene porabe v Ljubljani pokrile z ustrezno preusmeritvijo dela sredstev,• ki jih skladno z določbami 11. člena tega dogovora izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane. IL ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE MESTA 13. člen V skladu z določbami 6. člena tega dogovora bodo občine sredstva, ki jih združujejo za skupne naloge mesta -zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirn.h prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks ha promet parklarjev ih kopitarjev ter lastnih prih‘odkov upravnih organov, skladno z mesečno reahzacijo navedenih prihodkov in sicer: Občina •/. 000 din Ljubljana Bežigrad 25,54 21,85 102.840 Ljubljana Center 88.883 Ljubljana Moste-Polje 29,04 109.329 Ljubljana Šiška 32,31 183.460 Ljubljana Vič-Rudnik 26,17 127.632 — 612.144 Na enak načih bodo udeleženke zagotovile Sredstva v višini 9,306.000 din tudi v letu 1985. 10. člen . Občine bodo prihodke od turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev plačevale na posebne račune skladno s prilivi. 11. člen Občine bodo sredstva za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv, izkazana v 3. členu tega dogovora, izločale na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane. Med letom bodo občine ta sredstva zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov; skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov in sicer: Občina V. ooo din Ljubljana Bežigrad 9,19 37.004 Ljubljana Center 6,81 27.697 Ljubljana Moste-Polje — — Ljubljana Šiška 2,07 11.765 Ljubljana Vič-Rudnik 0,48 2.340 Skupaj — 78.806 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih posamezna občina izloča na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane skladno s tem dogovorom določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovodstva V Ljubljani. ■ 12. člen V primeru, da prihodki posamezne občine v letu •1984 ne bodo pritekali v predvideni višini tako, da bo imelo to za posledico tudi zmanjšanje sredstev do- Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih posamezna občina združuje za skupne naloge mesta skladno s tem odlokom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 14. člen Udeleženke soglašajo, da združujejo prihodke, pobrane s taksami na promet parklarjev in kopitarjev na posebnem računu pri Skupščini mesta Ljubljane. 15. člen Udeleženci pooblaščajo Mestni komite za finance za opravljanje knjigovodskih del, Veterinarsko inšpekcijo pri Mestni upravi za inšpekcijske službe pa, da izvaja naloge skladno z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter navodilom o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS št. 2/78). 16. *en V proračunu mesta se zagotavljajo sredstva za naslednje skupne naloge: Konto Namen Din 40 Sredstva za delo upravnih organov 389,331.200 41 Sredstva za posebne in druge na- mene za delo upravnih organov 52,053.800 42 Sredstva za SLO in družbeno sa- mozaščito 8,363 700 43 Sredstva za intervencije v gospo- darstvo in druge potrebe 19,422.000 •44 Sredstva prenešena drugim DPS in SIS 65,318.200 46 Sredstva za druge splošne .potrebe 95.870 600 47 Izločena sredstva rezerv ' 6421.436 48 Drugi odhodki 5,363 064 Skupaj 642,144.000" Za skupno dogovorjene naloge in obveznosti, Id jih sofinancira mesto skupno z občinami, bodo v okviru zgoraj navedenih sredstev v proračunu mesta zagotovljene naslednje višine sredstev: din — za program izgradnje cestnega omrežja 15,422-000 — za Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Skupnost za cene 21,451.700 — za Skupnost slovenskih občih 948.650 — za Skupnost občin ljubljanske regije 257.250 — za Radio glas Ljubljane 546.300 — za službo INDOK 933.800 — za Živalski vrt Ljubljana 6,623.000 — za Navje 560.000 — za Odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« 1,281.500 Skupaj 48,024.200 III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO DOGOVORJENE NALOGE 17. člen Občine se zavezujejo, da bodo za sprejete skupno dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljale naslednje višine sredstev: Namen Din 1. za Temeljno sodišče Ljubljana 208,903.0.00 2. za Temeljno javno tožilstvo Ljub- tiana 2»,872.069 3. za Sodišče združenega dela 14,793.000 4. za Družbenega pravobranilca samoupravljanja (brez občine Ljubljana Be- iigrad) 8,433.000 5. za program izgradnje cestnega omrežja na območju Ljubljane 117,520.000 6. za kritje negativne razlike v ceni ‘Dnevnika« 12,278.000 7. za Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Skupnost za cene 16,502.000 8. za Skupnost slovenskih občin 2,722.000 9. za Skupnost občin ljubljanske regije 695.000 10. za službo iNDOK 647 000 11. za Radio Glas Ljubljane 2,770.000 12. za Pot spominov in tovarištva 3,799000 13. za Muzej ljudske revolucije. 4,000.000 14. za Živalski vrt Ljubljana 6,620.000 15. Navje 1,400.000 16. za Odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« 900.000 17. za Zavod za spomeniško varstvo 629.000 18 za Mestni muzej Ljubljana 629.000 19. za Zgodovinski arhiv Ljubljana- 629.000 20. za ureditev prostorov Zgodovin-s^ega arhiva 2,000.000 Skupaj 435,741.000 18. člen Posamezne ljubljanske občine bodo za skupno Ogovorjene naloge in obveznosti iz 17. člena tega Ogovora zagotavljale sredstva v višini, ki ustreza nj'novemu splošnemu strukturnemu deležu, določe-nemu v 4. odstavku 4. člena tega dogovora. M. tiem Za sofinanciranje nalog in akcij, za katere se občine posebej dogovorijo v letu 1984, združujejo sredstva skladno s svojimi splošnimi strukturnimi deleži, določenimi v 4. odstavku 4. člena tega dogovora. 20. člen Mesto Ljubljana bo za skupno dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljalo sredstva v višini, ki jo odobrijo za proračun mesta ljubljanske občine, kar je izkazano v 16. členu tega dogovora. IV. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 21. člen Za financiranje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v Ljubljani bodo zagotavljale občine v letu 1984 sredstva v višini 139,733.000 din. 22. člen Za izračun relativnih deležev občin v financiranju krajevnih skupnosti v. Ljubljani se uporabljajo naslednja merila: 1. število prebivalstva (relativna teža SOV«), 2. število zaposlenih (relativna teža 20°/o), 3. število delegacij krajevnih skupnosti za skupščine SIS in DPS (retativna teža 40 %>), 4. površina (relativna teža 10 •/<>). Delež posamezne občine v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani je na podlagi zgornjih štirih meril naslednji: % Ljubljana Bežigrad 17,56 Ljubljana Center " 14,70 Ljubljana Moste-Polje 18,71 Ljubljana Šiška 22,28 Ljubljana Vič-Rudnik 26.75 Skupaj 100,0 Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka je treba v letu 1984 upoštevati učinek le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka ih njenim deležem v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani v letu 1983. Izračun deleža posamezne občine v financiranju splošne porabe v krajevnih skupnostih v Ljubljani v letu 1984 je naslednji: Občina Delež ooo din Ljubljana Bežigrad 20,24 28.282 Ljubljana Center 15,46 21.603 Ljubljana Moste-Polje 17,02 23.783 Ljubljana Šiška 22,88 31.970 Ljubljana Vič-Rudnik 24,40 34.095 Skupaj 100,00 139.733 V. KONČNE določbe 23. člen Posamezna udeleženka je dolžna v okviru sredstev oblikovanih po tem dogovoru skrbno preveriti predvidene odhodke proračuna za leto 1984 in se odločiti ali je posamezne vrste odhodkov in njihovo višino zadržati ali jo spremeniti, opustiti ali prenesti na ustreznejše področje financiranja. 24. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga v imenu udeleženk podpišejo njihovi pooblaščeni organi in začne- veljati osmi 'dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St, 400-5/83 128. Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83) so sprejele Skupščine občin Ljubljana Bežigrad dne 25. maja 1983, Ljubljana Center dne 26. maja 1983, Ljubljana Moete-Polje dne 24. maja 1983, Ljubljana šiška dne 31. maja 1983, Ljubljana Vič-Rudnik dne 25. maja 1983 in Skupščina mesta Ljubljane dne 2. junija 1983 (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) Z DRUŽBENI DOGOVOR o spremembah družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 1. člen ^ V družbenem dogovoru o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1933 (Uradni list SRS, it. 23/76) se prva točka 4. člena spremeni tako, da se glasi: 1. od neto zbranega prispevka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občine najprej izločijo del sredstev za sofinanciranje razvoja mestnega potniškega prometa, ki ima značaj kolektivnih komunalnih naprav primarnega pomena; o višini sredstev za ta namen se dogovorijo vsako leto posebej ob določanju vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi programa razvoja mestnega potniškega prometa. Od preostalega prispevka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa bodo občine združevale 50 Vo za uresničevanje tega družbenega dogovora. 2. člen Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi: »Ta družbeni dogovor se ugotavlja za leto 1983, 1984 in 1985.« 3. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga v imenu udeležencev družbenega dogovora podpišejo njihovi pooblaščeni orgapi in se objavi v Uradnem Usta SRS. Predsednik Skupščine občine . ' Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lnkcž L r. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 129. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni’ list SRS, št 11/80) ter 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naselju Dobrova 1. člen N a območju občine Ljubljana Bežigrad Spremenijo se: 1. Šlandrova ulica; del ulice" na odseku med severno vpadnico in Zasavsko cesto se preimenuje v Brnčičevo ulico. 2. Mlinska pot; se odcepi od Primožičeve poti južno od hiše Primožičeva pot št. 36, poteka mimo garažne hiše proti vzhodu ter med drugim in tretjim nizom stanovanjskih blokov proti jugovzhodu, kjer se slepo zaključi. 3. Dečkova ulica; se odcepi od novoimenovane Kranjčeve ulice vzhodno od križišča z Vojkovo ulico in poteka proti severovzhodu do Koželjeve ulice. Na noro »e imenujeta: 1. Ulica Metoda Mikuža; se odcepi od Vojkove ulice jugozahodno od hiše Vojkova ulica št. 58, poteka proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 2. Kranjčeva ulica ; se odcepi od Vojkove ulice v križišču z Dimičevo ulico in poteka proti jugovzhodu do projektirane nove Tomačevske ceste. 2. člen Na območju občine Ljubljana Center Spremenijo se: 1. Hrenova ulica; na odseku med Gornjim trgom in Karlovško cesto se ukine. 2. Vožarski pot; na odseku med Gornjim trgom in. Karlovško cesto se ukine. 3. Levstikova ulica; na odseku med Cesto VII. korpusa in Erjavčevo cesto se ukine. 3. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje Spremeni se: 1. Letališka cesta; se podaljša in poteka med zazidalnimi otoki MP 3/2 (Yulon) in MP 3/5 na severu ter MP 3/3 (Tovorna postaja Moste) in MP 3/6, kakor so sedaj označeni, na jugu do obračališča ob vzhodnem kraku predvidene avtoceste. Na novo se imenujejo: 1. Bratislavska cesta; se odcepi od Smartinske ceste in poteka proti jugovzhodu in jugozahodu do podaljšane Letališke ceste. 2. Leskoškova cesta; se odcepi od novoimenovane Bratislavske ceste, poteka proti vzhodu in jugu do podaljšane Letališke ceste. 3. Ulica Marje Boršnikove; se odcepi od Jarške ceste med hišama: Jarška cesta št. 14 in 16, poteka med stanovanjskimi stolpiči proti jugovzhodu in severovzhodu ter se slepo zaključi. 4. člen Na območju občine Ljubljana Šiška Spremenijo se: 1. Demšarjeva cesta; ukine se del med Prušnikovo ulico in Celovško cesto. 2. Ulica 15. maja; spremeni se potek ulice. Ulica se odcepi od Celovške ceste nasproti stanovanjskega bloka Prušnikova ulica št. 19, poteka v dveh krakih proti jugozahodu, ki se slepo zaključita. 3. Cesta v hrib; ukine se del med Prušnikovo ulico in Celovško cesto. 4. Ulici: Cesta za šolo in Ob izvirih; se preimenujeta v Šentviško ulico. Dela obeh ulic med Celovško cesto in Prušnikovo ulico se ukineta. 5. Čebelarska ulica; del ulice, vzhodno °d Regentove ulice se ukine. 6. Za krajem; spremeni se potek ulice. Ulica se odcepi od Regentove ulice in poteka proti vzhodu in severovzhodu do novoimenovane Korenčanove ulice. 7. Laznikova ulica; se ukine v celoti. 8. Slosarjeva ulica; spremeni se potek ulice. Ulica se odcepi od novoimenovane Korenčanove ulice za hišo Krovska ulica št. 7 in poteka proti severozahodu in jugozahodu do Vodnikove ceste. 9. Majorja Lavriča ulica; spremeni se Potek ulice. Ulica poteka od Celovške ceste ob severni strani zahodne obvoznice proti jugozahodu. 10. Kavadarska ulica; spremeni se potek Plice. Ulica poteka od Celovške ceste ob južni strani Vhodne obvoznice proti jugozahodu. Na novo se imenujeta: 1. Bravničarjeva ulica; se odcepi od <-tiovške ceste severno od hiše Celovška cesta št. 240 ^n poteka proti severovzhodu do Ceste Ljubljanske brigade. 2. Korenčanov* ulica; »e odcepi od Ce-^nvške ceste severno od hiše Dražgoška ulica št. 2 in Poteka proti jugozahodu preko Vodnikove ceste do Regentove ulice. 5. člen Na območju občine Ljubljana Vič-^udnik Spremenijo se: 1. Rožna dolina Cesta lla; na celotnem odseku od mostu čez Glinščico do Ceste na Brdo 86 Preimenuje v Rožna dolina CestalL 2. Tomažičeva ulica; del od mosta čez Gradaščico do Tbilisijske ulice se ukine. 3. Predjamska ulica; del med pokljukar-jevo ulico in Gabrščkovo ulico se preimenuje v Primorsko ulico. 4. Cesta na Brdo; del med Tržaško cesto in podaljšano Cesto II v Rožni dolini se ukine. 5. Pot čez Gmajno; del od hiše sedaj Pot čez gmajno št. 51 do Tržaške ceste se ukine. 6. Podsmreška cesta; del na odseku od hiše sedaj Podsmreška cesta št. 1 do ceste, ki povezuje Tržaško cesto s Cesto Dolomitskega odreda se ukine. 7. Kozarska cesta; del od vzhodnega priključka zahodne obvoznice na avtocesto Ljubljana— Razdrto do priključka dosedanje Kozarske ceste na Tržaško cesto se ukine. 8. Kosovo polje I; ulica se preimenuje v celoti v Divjakovo ulico. 9. Kosovo polje II; ulica se preimenuje v celoti v Kosovo polje. 10. Gmajnice; del dosedanje ulice od Tržaške ceste pri hiši1 Tržaška cesta št. 401 do železniške proge Ljubljana—Postojna se ukine. Novi potek ulice: ulica se odcepi od Tržaške ceste med hišama: Tržaška cesta št. 297 in 299 ih poteka proti jugu preko železniške proge Ljubljana—Postojna nato zavije proti jugozahodu ob železniški progi Ljubljana—Postojna ter se priključi na že imenovano ulico Gmajnico. 11. Za progo; ulica se podaljša do spremenjenega poteka ulice Gmajnice. 12. Podvozna pot; del poti, ki poteka proti vzhodu, vzhodno od nove ceste se ukine, slepi krak, ki se odcepi proti jugu pa se preimenuje v Ramovševo ulico. 13. Cesta v Gorice; se odcepi od Tržaške ceste pod nadvozom avtoceste pri Dolgem mostu, poteka proti jugu in severovzhodu ter se pri tovarni Plutal priključi dosedanjemu poteku Ceste v Gorice. Del dosedanje ceste med Cesto dveh cesarjev in tovarno Plutal se s tem ukine. 14. Postojnska ulica; del med Kogojevo ulico in Gorkičevo ulico se ukine. Na novo se imenujejo: 1. Mrzelova ulica; se odcepi od ulice Ga-Ijevica med Velikim Galjevcem in hišo sedaj Galje-vica št. 244, poteka proti severozahodu in se slepo zaključi. 2. Ulica Bena Zupančiča; se odcepi od ulice Galjevica južno od novoimenovane Mrzelove ulice med hišama sedaj: Galjevica št. 244 in 246, poteka prot: severozahodu in se slepo zaključi. 3. Ulica Franca Nebca; se odcepi od ulice Galjevica južno od Velikega Galjevca, poteka proti jugovzhodu fn se slepo zaključi. 4. Šercer jeva ulica; se odcepi od ulice Galjevica južno od novoimenovane Ulice Franca Nebca, poteka vzporedno z njo proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 5. Soussenska ulica; (izg. Susenska ulica) se odcepi od ulice Galjevica južno od novoimenovane Sereerjeve ulice, poteka vzporedno z njo proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 6. Ulica Marka Šlajmerja; se odcepi od ulice Galjevica južno od novo imenovane Soussenske ulice, poteka vzporedno z njo proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 7. Golouhova ulica; se odcepi od ulice Ga-Ijevica južno od novoimenovane Ulice Marka Šlajmerja, poteka vzporedno z njo proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 8. Ulica Tomšičeve b r i g a d e ; prva ulica, ki se odcepi od Ceste XV. divizije, zahodno od ulice Galjevica ter poteka vzporedno z njo proti jugozahodu do potoka Veliki Galjevec. 9. Voduškova ulica; se odcepi v dveh krakih od Ceste XV. divizije zahodno od novoimenovane Ulice Tomšičeve brigade, ki se nato združita v eno ulico, ki poteka proti jugozahodu do potoka Veliki Galjevec. 10. Andričeva ulica; se odcepi od Ceste XVIII. divizije med hišama sedaj oštevilčeni Jurčkova pot št. 63 in-67 ter poteka proti severovzhodu. 11. U1 i c a I g a G r u d n a ; se odcepi od Viške ceste za železniško progo Ljubljana—Postojna ih poteka vzporedno s progo do garažnih hiš,- nato zavije proti severozahodu (del Ceste na Brdo) do Ceste na Brdo. 12. Ribičičeva ulica; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 200 in poteka proti •severozahodu ter v loku proti jugozahodu, kjer se slepo zaključi. 13. Ulica Lili Novy; se odcepi' od Tržaške ceste proti hiši Tržaška cesta št. 214 in poteka proti severozahodu do novoimenovane Ribičičeve ulice. 14. Hacetova ulica ; se odcepi od Tržaške ceste nasproti hiše Tržaška cesta št. 257 in poteka proti severozahodu do Vzgojnovarstvenega zavoda, kjer se slepo zaključi. 15. Ravni kova ulica; se odcepi od Tržaške ceste zahodno od novoimenovane Hacetove ulice in poteka proti severozahodu in jugozahodu ter se slepo zaključi. 16. Gorjupova ulica; se odcepi od Tržaške ceste nasproti hiše Tržaška cesta št. 299 in poteka proti severozahodu in severovzhodu ter se slepo zaključi (ulica je del ukinjene Kozarške ceste.). 17. Cesta na Ključ; se odcepi od Tržaške ceste nasproti hiše Tržaška cesta št. 337 in poteka v zavojih proti severu do Ceste Dolomitskega odreda (del ceste je del ukinjene Poti čez gmajno). 18. Slodnjakova ulica; se odcepi od Tržaške ceste zahodno od novoimenovane Ceste na Ključ, poteka proti severozahodu in ae slepo zaključi. 19. Ulica sester Malavailčevih ; se odcepi od Tržaške ceste zahodno od novoimenovane Slodnjakove ceste, poteka v dveh krakih proti severozahodu, ki se slei*) zaključi 20. Tiranova ulica; se odcepi od novoimenovane Ceste na Ključ in poteka proti severovzhodu do zahodne mestne obvoznice. (Ulica je del ukinjene Podsmreške ceste.) 21. Cesta B r i š k o - b e n e š k e g a odreda; se odcepi od novoimenovane Ceste na Ključ severno od hiše sedaj Pot čez gmajno št 51, poteka v loku proti severovzhodu in severozahoda in se priključi novoimenovani Tiranovi ulici. 22. Nagodetova ulica; se odcepi od novoimenovane Ceste na Ključ pri hiši sedaj Pot čez gmajno št. 61, poteka proti severovzhodu in se slepo zaključi 23. Svanova ulica; se odcepi južno od križišča novoimenovanih ulic: Cešte Briško-beneškega odreda -in Tiranove ulice, poteka proti jugozahodu in se slepo zaključi. 24. Simonitijeva ulica; se odcepi od novoimenovane Tiranove ulice vzhodno od novoimenovane Ceste na Ključ, poteka proti jugozahodu in se slepo zaključi 25. Ulica Jožeta Japlja; se odcepi od novoimenovane Ceste na Ključ severno od novoimenovane Tiranove ulice in poteka proti jugovzhodu do novoimenovane Tiranove ulice. 26. Setnikarjeva u 1 i c a ;. se odcepi od Ceste Dolomitskega odreda vzhodno od Lazarjeve ulice, poteka proti severovzhodu ter ob Gradaščici proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 27. P o t v b o r š t; se odcepi od Ceste Dolomitskega odreda med hišama Ceste Dolomitskega odreda št. 201 in'203, poteka proti jugozahodu in se slepo zaključi. 28. 2 e j e ; se odcepi od Poti čez gmajno vzhodno od hiše Pot čez gmajno št. 18, poteka proti jugozahodu in se slepo zaključi. 29. Nasperska pot; se odcepi od Poti čez gmajno, poteka ob meji naselja Podsmreka proti jugozahodu ter se priključi cesti, ki povezuje Tržaško cesto z naseljem Podsmreka. 30. Ulica Ivana Roba; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 213, poteka proti jugu in severovzhodu ter se slepo zaključi. 31. U l i c a Miroslava Turka; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 269, poteka proti jugu in se pred železniško progo Ljubljana—Postojna slepo zaključi. 32. Pirnatova ulica; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 337, poteka proti jugu do avtoceste Ljubljana—Razdrto, kjer. se slepo zaključi. 33. Mikuževa ulica; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 347, poteka proti jugovzhodu do ' avtoceste Ljubljana—Razdrto, kjer se slepo konča. 34. Ulica Vladimirja Trampuža; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 357, poteka proti jugovzhodu do avtoceste Ljubljana—Razdrto, kjer se slepo zaključi. 35. Cesta v Legarico; se odcepi od ulice Gmajnice v križišču z ulico Za progo in poteka proti jugovzhodu do Ceste v Gorice. 6. člen V naselju Dobrova na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se uvede ulični sistem. Na novo se imenujejo: 1. Polhovgrajska cesta; je nadaljevanje Ceste Dolomitskega odreda v naselju Dobrova. Ulica poteka od mosta čez Horjulščico zahodno od hiše sedaj Dobrova št. 1 proti severozahodu v smeri Polhovega Gradca do mosta čez Gradaščico, ki je meja z naseljem Šujico. 2. Horjulska cesta; ulica ae odcepi od novoimenovane Polhovgrajske ceste zahodno od hiSe sedaj Dobrova št. 3 in poteka proti zahodu in jugozahodu do meje z naseljem Brezje pri Dobrovi, ki j° predstavlja potok Brezenlca. 3. Ulfca Vladimirja Dolničarja; ulica se odcepi od novoimenovane Polhovgrajske ceste pri spomeniku NOB nasproti hiše sedaj Dobrova št. 14 in poteka proti jugozahodu do novoimenovane Horjulske ceste. 4. Stara cesta; ulica se odcepi od novoimenovane Ulice Vladimirja Dolničarja južno od hiše sedaj Dobrova št. 11 in poteka proti jugovzhodu, kjer se slepo konča pred križiščem novoimenovanih; Pol-hovgrajske ceste in Horjulske ceste. 5. Ulica , E m i 1 a Adamiča; ulica se odcepi od novoimenovane Ulice Vladimirja Dolničarja južno od hiše sedaj Dobrova št. 13 in poteka v zavojih proti zahodu in jugozahodu do cerkve, kjer se slepo zaključi. 6. Vrti; ulica se odcepi od novoimenovane Ulice Emila Adamiča pri hiši sedaj Dobrova št. 102 in Poteka proti jugozahodu proti novoimenovani Horjulski cesti ter se pred njo slepo konča. 7. Cesta dveh potokov; ulica se odcepi od novoimenovane ul.cj Emila Adamiča nasproti hiše sedaj Dobrova št. 50, poteka proti severozahodu in se slepo konča. 8. Dobrova; ulica se odcepi od novoimenovane Polhovgrajske ceste nasproti transformatorja, poteka vzhodno od hiše sedaj Dobrova št. 23 najprej proti jugozahodu, nato proti severovzhodu in zopet proti jugozahodu do novoimenovane ulice Erhila Adamiča. Enako se imenujeta tudi slepi ulici, ki se odcepita Proti severozahodu pri hišah sedaj Dobrova št. 27 in Dobrova št. 30. 9. Cesta 7. maja; ulica se odcepi- od novoimenovane ulice' Dobrova vzhodno od hiše sedaj Dob-rova št. 32,. poteka proti severozahodu, zavije za hišo sedaj Dobrova št. 37 proti .severu in se nadaljuje thimo nove šole zopet proti severozahodu do zname-11 j a ob križišču poti. 10. Pot na Gornje polje; ulica se odcepi °d novoimenovane ulice Dobrova zahodno od hiše sedaj Dobrova št. 32 in poteka proti severozahodu do hovoimenovane Ulice 7 maja. 11. D e v c e ; ulica se odcepi od novoimenovane Dlice 7. maja in poteka proti jugu, nato krožno proti severozahodu, jugozahodu in vzhodu. 12. N a ravni; ulica se prične za mostom čez Dradaščico v naselju Šujica in poteka proti jugu do vznožj a hriba, kjer se slepo konča. 13. Pot čez Horjul k o; ulica se odcepi od n°Xoimenovane Horjulske ceste pn hiši sedaj Dobova št. 76 (pri Vodometu) in poteka proti jugozahodu čez Horjulščico, nato proti jugovzhodu do vznožja “riba in nato ob hribu proti vzhodu. 14. Pot do Andrej čka; ulica se odcepi od ^uvohnenovane Horjulske ceste pri hiši sedaj Dob-r°va št. 208 in poteka proti jugu čez Horjulščico, nato zavije pod hribom proti vzhodu do »Andrejčka«. 15. Pri Muretu; ulica se odcepi od novo-hienovane Horjulske ceste za hišo sedaj Dobrova st- 7 84 (pri Zdešarju), in poteka v zavojih proti jugozahodu, zahodu in severu, ob hribu Pehar, kjer je ictnetija »Pri Muretu«. 7. člen Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spre-embe po tem odloku v seznamu vseh uradno ime-Vanih naselij, cest, ulic in trgov na območju me-. a Ljubljane, Celoten seznam naselij, cest, ulic in sov objavi Mestna geodetska uprava Ljubljana do maja vsako leto v Uradnem listu SRS. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-2/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983 Predsedni ca Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomije L r. 130. Na podlagi 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št.. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRŠ, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela 27. decembra 1983 in na 19. seji zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k združitvi Doma učencev Tabor, Vidovdanska 7 in Doma Majde Vrhovnik, Tabor 12 L člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k združitvi Doma učencev Tabor, Vidovdanska 7 in Doma Majde Vrhovnik, Tabor 12 v enovito vzgojnoizobra-ževalno organizacijo Dom učencev Tabor, Vidovdanska 7. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-9/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednica Skupščine mesta i Ljubljane' Tina Tomlje 1. r. 131. Na podlagi 80. člena zakona o naravni in kultur- , ni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 64. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina’ mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na 19. seji zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Arhitekturnega muzeja Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki so ga sprejeli delavci muzeja z referendumom dne 16. septembra 1983. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-3/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 132. Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 67. m 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na 19. seji zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela SKLEP e soglasju k statutu Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana, ki ga je sprejela skupščina Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 17. oktobra 1983. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-4/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 133. Na podlagi 66., 68. in 5. odstavka 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 20 in 22. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, k. 2/78, 35/8.1 in 2/82) in v skladu z določili zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bev.igrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska in Ljubljana Vič-Rudnik sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti) ustanovijo Mestno skupnost socialnega skrbstva Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna Skupnost) zaradi usklajevanja interesov in potreb socialnega skrbstva, zagotavljanja prelivanja sredstev med občinskimi skupnostmi mesta Ljubljane za naloge občinskih skupnosti in skupne naloge, usklajevanja razvoja socialno skrbstvenih dejavnosti in uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb občanov mesta Ljubljane. 2. Sen Mestna skupnost uresničuje in izvaja tiste naloge, za katere so se občinske skupnosti dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljana na podlagi ustave, zakona, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta ih drugih samoupravnih splošnih aktov. 3. Sen Mestna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, statutu mesta Ljubljane in tem sporazumu. Ime mestne skupnosti je: MESTNA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA LJUBLJANA, njen sedež je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24. Mestna skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri' pristojnem registrskem sodišču. 4. člen Na podlagi tega samoupravnega sporazuma sprejme mestna skupnost svoj statut, na katerega da soglasje Skupščina mesta Ljubljane. 5. člen Mestno, skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina. II. NALOGE MESTNE SKUPNOSTI 6. člen V mestni skupnosti delavci, delovni ljudje in občani po občinskih skupnostih: — usklajujejo razvoj socialno skrbstvene dejavnosti in določajo prioritetne naloge; — usklajujejo srednjeročne in letne plane občinskih skupnosti in te s planskimi akti Skupščine mesta Ljubljane; — oblikujejo in spremljajo uresničevanje skupno dogovorjene politike v mestni skupnosti ter skrbijo za njeno izvajanje: — usklajujejo kriterije in merila za pridobitev denarnih pomoči socialnega skrbstva; — usklajujejo elemente temeljev plana za izenačevanje razvoja socialnega skrbstva v občinah mesta Ljubljane, zlasti višino denarnih pomoči socialnega skrbstva; — usklajujejo programiranje gradenj socialnih zavodov na področju mesta Ljubljane; — sodelujejo in usklajujejo programe in druge naloge skupnega pomena v skupnosti socialnega varstva in preko nje v Skupščini mesta Ljubljane; — sodelujejo z organi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in družbenih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti; — izvajajo druge naloge, za katere se sporazumno dogovorijo občinske skupnosti. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MESTNE SKUPNOSTI 1. Skupščina 7. Hen Skupščina mestne skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščina mestne skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor Izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori uporabnikov občinskih skupnosti. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori izvajalcev občinskih skupnosti ter društva in organizacije združenega dela, katerih ustanovitelj je mestna skupnost 8. člen Skupščina ima 36 delegatskih mest Zbor uporabnikov ima 20 delegatskih mest. V zbor uporabnikov delegira vsak zbor uporabnikov skup-ičin občinskih skupnosti po 4 delegate. Zbor izvajalcev ima 16 delegatskih mest. V zbor izvajalcev delegira vsak zbor izvajalcev skupščin občinskih skupnosti po 2 delegata. Po 1 delegata delegirajo še: — Društvo slušno prizadetih Ljubljana, Samova 9, — Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, Jamova 5, — Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne, Ljubljana, Celovška 5, — Društvo za pomoč duševno prizadetim za mesto Ljubljana, Samova 9, — Varstveni delovni center za duševno prizadete občane, Ljubljana, Kržičeva 9, — Mladinsko sprejemališče za begavce Ljubljana, Jarška c. 36 Način delegiranja delegatov v skupščino mestne skupnosti določijo občinske skupnosti ter društva in organizacije združenega dela, katerih ustanovitelj ie mestna skupnost, v svojih samoupravnih splošnih aktih. 9. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in nJ"egovega namestnika,, oba zbora na skupni seji pa Predsednika skupščine in njegovega namestnika. Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov skupščine in njuna namestnika. ter Predsedniki in njihovi namestniki drugih organov uPorabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Člane organov skupščine mestne skupnosti .in sta!-delovnih teles voli skupščina me- tne skupnosti 2a štiri' leta. Pravice, dolžnosti in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov skupščine določa statut mestne skupnosti. 10. člen V skupščini delegati: —- spremljajo, usklajujejo in določajo politiko na P°dročj u socialnega skrbstva, — sprejemajo razvojne programe in načrte dela biestne skupnosti, — usklajujejo delo občinskih skupnosti, —■ usklajujejo pogoje svobodne menjave dela, — sprejemajo statut in druge samoupravne sploš-Be akte, — sprejemajo finančni načrt, zaključni in peri-^cne obračune mestne skupnosti, . sklepajo družbene dogovore in samoupravne ^razume ali k njim pristopajo, tega — opravljajo druge naloge, določene v 6. členu sporazuma. 11. člen , Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zoorov. Zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini 0k slcupni seji' obeh zborov, zadeve, o katerih odločata tih Z^ora skupščine enakopravno, in zadeve, o kate-odloča posamezni zbor samostojno, določa statut sthe skupnosti. Način dela skupščine in postopek sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev določa statut mestne skupnosti in poslovnik skupščine mestne skupnosti. 2. Organi skupščine mestne skupnosti 12. Sen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina mestne skupnosti organe uporabnikov in izvajalcev: — odbor za razvojne in splošne zadeve; — odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Za posamezna področja del in nalog lahko skupščina mestne skupnosti imenuje še druge stalne ali občasne organe oziroma delovna telesa. Skupščina ob ustanovitvi navedenih organov in delovnih teles določi tudi njihove pristojnosti. 13. člen Delovno področje organov skupščine mestne skupnosti ter njihove pravice in dolžnosti določa statut mestne skupnosti. 3. Odbor, za samoupravni nadzor 14. člen s Samoupravni nadzor nad uresničevanjem"- planskih usmeritev, pravic in obveznosti, ki izhajajo iz skupnih potreb in interesov občinskih skupnosti, oblikovanjem in porabo sredstev, izvajanjem planov, programov in nalog ter delem organov mestne skupnosti in strokovne službe, ki opravlja admi nistrativno-tehnična in druga opravila skupnega pomena, izvajajo uporabniki in izvajalci neposredno ali preko odbora samoupravnega nadzora. 16 člen Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov. Vsaka občinska skupnost delegira po enega člana odboru. 16. člen Člani odbora samoupravnega nadzora izvolijo predsednika in namestnika predsednika in sicer za dobo dveh let. Mandat članov traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v odbor več kot dvakrat zaporedoma. V odbor samoupravnega nadzora ne more biti izvoljen član delegacije, ki je delegiran oziroma izvoljen V organe skupščine mestne skupnosti. IV. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 17. člen Mestna skupnost na podlagi nalog, za katere so se občinske skupnosti dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljano, sprejema srednjeročne in letne programe, ki marajo biti usklajeni tudi s planom razvoja mesta Ljubljane in s splošnimi družbenimi potrebami. 18. člen Program mestne skupnosti vsebuje zlasti: — politiko in cilje razvoja socialno skrbstvene dejavnosti. — naloge, obveznosti in sredstva za izvajanje teh nalog in obveznosti, — naloge, ki jih prevzema mestna skupnost po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter potrebna sredstva zanje, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničevanje nalog. 19. člen Sredstva za uresničevanje nalog mestne skupnosti in njenih organov ter skupne strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za mestno skupnost, se oblikujejo z združevanjem sredstev občinskih skupnosti po določilu njihovih samoupravnih sporazumov o temeljih planov. V. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE MESTNE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI, Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI TER Z DRUŠTVI IN DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI 20. člen Mestna skupnost je soustanoviteljica Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljana. Skladno z dogovorjeno politiko in s samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v mestu Ljubljani, delavci, delovni ljudje in občani v Mestni skupnosti socialnega varstva Ljubljana s področja socialnega skrbstva oblikujejo in usklajujejo zlasti: — skupna izhodišča za programe zagotavljanja socialne varnosti in za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje teh programov; — obseg socialno skrbstvenih pravic; — pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno skrbstvenih pomoči; — prednostne naloge; — postopek za uvajanje novih socialno skrbstvenih pravic in — druga vprašanja skupnega pomena. 21. člen Pri svojem delu mestna skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi ter njihovimi organi, zlasti: — pri oblikovanju enotne politike socialnega skrbstva in standarda prejemnikov družbenih denarnih pomoči v mestu Ljubljani; — pri oblikovanju programa razvoja socialnega skrbstva; — z izmenjavo mnenj, stališč, informativnih, dokumentacijskih in drugih gradiv; — s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij na sejah organov mestne skupnosti in obratno; — z ustanavljanjem skupnih delovnih teles za preučevanje posameznih vprašanj in zadev, ki so skupnega pomena. 22. člen Mestna skupnost sodeluje z društvi in družbenimi organizacijami mesta Ljubljane, ki z izvrševanjem svoje' dejavnosti ali posameznih socialno skrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe ih interese po socialno skrbstvenih storitvah. VI. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA 23. člen Opravljanje strokovnih, administrativnih, in drugih pomožnih del si mestna skupnost zagotovi pri DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani, zagotovitev določenih opravil pa si mestna skupnost lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 24. člen Medsebojna razmerja med mestno skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe ureja samoupravni sporazum. VII. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE 25. člen Delo mestne skupnosti in njenih organov je javno Mestna skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in .popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju mestne skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju socialnega skrbstva v mestu Ljubljani, o porabi združenih sredstev ter tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje tega samoupravnega sporazuma, 26. člen Uporabnike in izvajalce obvešča mestna skupnost zlasti: — po delegatih v skupščini mestne skupnosti, — s pisnimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine, — z letnim poročilom o delu mestne skupnosti. VIII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi' Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana je sklenjen, 'ro ga sprejmejo skupščine občinskih skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane in z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije. 28. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ah dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsaka občinska skupnost, udeleženka tega sporazuma, in vsak zbor skupščine mestne skupnosti. 29. člen Z uveljavitvijo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 5/76). St. 010-1/83 Ljubljana, dne 30. junija 1983. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad Dušan Parazajda 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Center Roman Pušnjak 1. r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje Inka Gorečan L r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Siska Ivanka Kukovce 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik Marjan Kolovič L r. 134. Na p.™lagi 67. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana so uporabniki in izvajalci na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 17. oktobra 1983 sprejeli STATUT Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Mestno skupnost socialnega skrbstva Ljubljana (v bndaljnjem besedilu: mestna skupnost) so ustanovile s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, k-iubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: °bčinske skupnosti) kot samoupravno interesno skup-Uost uporabnikov in izvajalcev zaradi usklajevanja interesov in potreb po socialnem skrbstvu, zagotav-‘jartja prelivanja sredstev med občinskimi skupnostmi 'besta Ljubljane za naloge občinskih skupnosti in ^upne naloge, usklajevanja razvoja socialno skrbstvenih dejavnosti in uresničevanja drugih skupnih 'bteresov in potreb 2. člen Ta statut določa naloge mestne skupnosti, njeno 0rSanizacijo, organe mestne skupnosti, njihovo delov-bo področje, pooblastila in način uresničevanja njiho- funkcij, nadzorstvo ustanoviteljic mestne skupnost nad delom organov mestne skupnosti in skupne stro-°yne službe, osnove družbenoekonomskih odnosov, ^ačin obveščanja javnosti o delu mestne skupnosti r druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo in poslovanja mestne skupnosti in to v skladu z konom in samoupravnim -morazumom o ustano-ltvl mestne skupnosti. 3. člen Mestna skupnost je pravna oseba s pravicami,- Veznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, statutu mesta Ljubljane, samoupravnem sporazumu o njeni ustanovitvi in po tem statutu. Ime mestne skupnosti je: Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana. Sedež mestne skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24. Mestna skupnost ima svojo štampiljko okrogle oblike z nazivom: »Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana«. Mestna skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani. 4. člen Mestno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina. II. NALOGE MESTNE SKUPNOSTI - 5. člen Mestna skupnost uresničuje in izvaja tiste naloge, za katere so se občinske skupnosti dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljana. 6. člen V mestni skupnosti delavci, delovni ljudje in občani po občinskih skupnostih: — usklajujejo razvoj socialno skrbstvene dejavnosti in določajo prioritetne naloge; — usklajujejo srednjeročne in letne plane občinskih skupnosti in te s planskimi akti Skupščine mesta Ljubljane; — oblikujejo in spremljajo uresničevanje skupno dogovorjene politike v mestni skupnosti ter skrbijo za njeno izvajanje; 1— usklajujejo kriterije in merila za pridobitev denarnih pomoči socialnega skrbstva; — usklajujejo elemente temeljev plana za izenačevanje razvoja socialnega skrbstva v občinah mesta Ljubljane, zlasti višino denarnih pomoči socialnega skrbstva; — usklajujejo programiranje gradenj socialnih zavodov na področju mesta Ljubljane; — usklajujejo programe in druge naloge skupnega pomena v skupnosti socialnega varstva in preko nje v Skupščini mesta Ljubljane; — sodelujejo z organi drugih samoupravnih inte-' resnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in družbenih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti; — spremljajo in določajo usmeritve za opravljanje in uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in odločajo o temeljnih vprašanjih organiziranja teh nalog; — izvajajo druge naloge, za katere se sporazumno dogovorijo občinske skupnosti. i. člen Mestna skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina mestne skupnosti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne skupnosti, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti mestne skupnosti. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MESTNE SKUPNOSTI 8. člen Mestna skupnost je organizirana tako, da v organih upravljanja zagotavlja neposredno sodelovanje delavcev, delovnih ljudi in občanov kot delegatov uporabnikov in izvajalcev socialno skrbstvenih storitev občinskih skupnosti na področju mesta Ljubljane pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v mestni skupnosti in pri upravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 9. člen Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo naloge v mestni skupnosti preko delegatov občinskih skupnosti v skupščini in njenih organih ter v odboru za samoupravni nadzor. 1. Skupščina mestne skupnosti 10. člen Skupščina mestne skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščina mestne skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 11. člen Zbor uporabnikov skupščine mestne skupnosti sestavljajo delegati zborov uporabnikov skupščin občinskih skupnosti, zbor izvajalcev skupščine mestne skupnosti pa sestavljajo delegati zborov izvajalcev skupščin občihskih skupnosti ter društev in organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je mestna skupnost. 12. člen Skupščina ima 36 delegatskih mest. Zbor uporabnikov ima 20 delegatskih mest. V zbor uporabnikov delegira vsak zbor uporabnikov skupščin občinskih skupnosti po 4 delegate. Zbor izvajalcev ima 16 delegatskih mest. V zbor izvajalcev delegira vsak zbor izvajalcev skupščin občinskih skupnosti po 2 delegata. Po 1 delegata delegirajo še: — Društvo slušno prizadetih, Ljubljana, Samova 9, — Medobčinsko društvo slepih In slabovidnih, Ljubljana, Jamova 5, — Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne, Ljubljana, Celovška 5, — Društvo za pomoč duševno prizadetim za mesto Ljubljana, Samova 9, — Varstveno delovni center za duševno prizadete občane, Ljubljana, Kržičeva, — Mladinsko sprejemališče za begavce, Ljubljana, Jarška c. 36. Način delegiranja delegatov v skupščino mestne skupnosti določijo občinske skupnosti ter društva in organizacije združenega dela, katerih ustanovitelj je mestna skupnost, v svojih samoupravnih splošnih aktih. 13. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov skupščine in njuna namestnika ter predsedniki drugih organov uporabnikov in izvajalcev in njihovi namestniki so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 14. člen Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča zborov skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirali; — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine; — da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov mesta Ljubljane; — da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov; — da občinske skupnosti obveščajo o delu skupščine in njenih organov; — da predlagajo v obravnavo skupščini oziroma njenim organom vprašanja, ki zadevajo njihovo delo, izpopolnjevanje zakonov in drugih aktov v zvezi' s sprejetimi programi in sklepi skupščine; — da so izvoljeni v organe mestne skupnosti. Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, ki so predmet sporazumevanja ali odločanja v skupščini, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih delegacij v skladu s temeljnimi stališči skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirale kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi’ interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter skupščine občinskih skupnosti, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. 15. člen V skupščini mestne skupnosti se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo in odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — sporazumno v obeh zborih, — v posameznem zboru samostojno. 16. člen Na skupni seji obeh zborov odloča skupščina zlasti: — o izvolitvi aH razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika, — o izvolitvi ali razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev skupščine, — o imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog, — o imenovanju ali razrešitvi vodje DSSS, — o spremljanju in določanju usmeritev za opravljanje in uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o temeljnih vprašanj organiziranja teh nalog. n. člen Zbora skupščine mestne skupnosti enakopravno in sporazumno: — usklajujeta srednjeročne in letne plane občinskih skupnosti in te s planskimi akti Skupščine mesta Ljubljane; — sprejemata samoupravne splošne akte mestne skupnosti; — usklaj uj etat programe dela in razvoj dejavnosti socialnega skrbstva v mestu Ljubljani; — usklajujeta pogoje svobodne menjave dela; — sprejemata finančne programe in zaključne račune mestne skupnosti; — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume; — sprejemata poročilo o delu mestne skupnosti; — določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi; — zagotavljata uresničevanje drugih skupnih nalog, za katere se sporazumno dogovorijo občinske skupnosti. O zadevah iz prejšnjega odstavka se delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sporazumevajo in odločajo na ločenih sejah ali na skupni; seji. Ce zbora zasedata skupno, se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno. 18. člen V zboru uporabnikov skupščine mestne skupnosti se delegati sporazumevajo zlasti: — o predlogu elementov plana na področju socialnega skrbstva in o predlogu osnov in meril, po katerih zagotavljajo občinske skupnosti sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni' menjavi dela na mestni ravni, — o sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci' socialnoskrbstvenih storitev ki so skupnega pomena za vse uporabnike v Ljubljani; — o izvolitvi predsednika zbora in njegovega namestnika; — o ustanovitvi svojih delovnih teles; — o drugih zadevah, za katere je pristojen zbor Po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih. 19. člen V zboru izvajalcev skupščine mestne skupnosti' se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogih, ki zadevajo svobodno menjavo dela in urejajo družbenoekonomski položaj izvajalcev socialnoskrbstvenih storitev, — uresničevanju smotrne organizacije in delitve dela, — izvolitvi predsednika in namestnika predsednika zbora, — oblikovanju svojih delovnih teles, — drugih zadevah, bi sodijo v njegovo pristojnost. 20. člen Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o kateri odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov °beh zborov. Odločitve in *lepi, o katerih odločata oba zbora onakopravno, se sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela vgčana vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni *or samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora. 21. člen Ce soglasje med zboroma ni doseženo, se izvede Usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek vodi skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane. Člani skupne komisije izvolijo izmed sebe predsednika komisije. Komisija obravnava sporno vprašanje z namenom, da bi uskladila stališča in sestavila skupni predlog ter ga predložila zboroma v sprejem. Skupni predlog je sprejet, ko z njim soglaša večina komisije. Če v skupni komisiji ni' doseženo soglasje večine članov ali če tudi po usklajevanju po prekinitvi seje zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga komisije, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji pa se naloži, da usklajevalni postopek ponovi. 22. člen Ce tudi po ponovnem usklajevalnem postopku, skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, lahko Skupščina mesta Ljubljane na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. 23. člen Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik. 2. Predsednik skupščine, predsednika zborov in njihovi namestniki 24. člen Predsednik skupščine mestne skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja in zastopa mestno skupnost, — sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, — daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine, — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je mestna skupnost, — v skladu s tem statutom, odločitvami skupščine mestne skupnosti in odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter načrti in programi organizira in usklajuje strokovno pripravo, načrtovanje in izvrševanje obrambnih in samozaščitnih priprav, nalog, in aktivnosti za preprečevanje škodljivih pojavov in dejanj in za delo mestne skupnosti v primeru naravnih in drugih nesreč ter morebitnih izrednih ah vojnih razmer, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine mestne skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini mestne skupnosti. V primeru odsotnosti aH zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili namestnik predsednika skupščine • 25. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbore izvajalcev skupščine mestne skupnosti opravljata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, — dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov, — skrbita za izpolnjevanje sklepov, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine mestne skupnosti. 3. Odbor za samoupravni nadzor 26. člen. Samoupravni nadzor nad uresničevanjem planskih usmeritev, pravic in obveznosti, ki izhajajo iz skupnih potreb in interesov občinskih skupnosti, oblikovanjem in porabo sredstev, izvajanjem planov, programov in nalog ter delom organov mestne skupnosti in skupne strokovne službe, ki opravlja strokovna, admini-strativno-tehnična in druga opravfla skupnega pomena, izvajajo uporabniki in izvajalci neposredno in preko odbora samoupravnega nadzora. 27. člen Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov. Vsaka občinska skupnost delegira'po enega člana odbora. 28. člen Člani odbora samoupravnega nadzora izvolijo predsednika in namestnika predsednika in sicer za dobo dveh let. Mandat članov odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v odbor več kot dvakrat zaporedoma. ' V odbor samoupravnega nadzora ne more biti izvoljen član delegacije, ki je delegiran oziroma izvoljen v organe skupščine mestne skupnosti. 29. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti odbor zahteva od skupščine mestne skupnosti in njenih organov ter skupne strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo. Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, delovnih ljudi in občanov na območju mestne skupnosti, njihovih delegacij in delegatov občinskih skupnosti, prav tako pa tudi na predlog skupščine mestne skupnosti, njenih organov in delavca, ki zastopa skupno strokovno službo. Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, delovne ljudi in občane. O ugotovitvah poroča skupščini mestne skupnosti in skupščinam občinskih skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili. 30. čleri Delo odbora podrobneje ureja pravilnik o delu in nalogah odbora samoupravnega nadzora. IV. ORGANI SKUPŠČINE MESTNE SKUPNOSTI 31. člen Za Izpolnjevanje sklepov skupdtine, za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina mestne skupnosti organe uporabnikov in izvajalcev: — odbor za razvojne In splošne zadeve — odbor za svobodno menjavo dela — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Za posamezna področja del in nalog skupščina mestne skupnosti imenuje še druge stalne ali občasne •zgane oziroma delovna telesa. • 1. Odbor za razvojne in splagni znJeve 32. člen Otone odbora iz voh skupščina mestne skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 33. člen Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — spremlja razmere in razvoj na področju socialnega skrbstva v mestu Ljubljani ter s svojimi pobudami in predlogi seznanja skupščino; — pripravlja predloge programov razvoja ter drugih planskih aktov ter skrbi za njihovo izvajanje; — pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini mestne skupnosti; — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih akčov, sklepov in ukrepov, ki jih je sprejela skupščina mestne skupnosti, — sodeluje z ustreznimi organi Skupščine mesta Ljubljane, družbenopolitičnimi organizacijami, skupnostjo socialnega varstva, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami in društvi; — skrbi za samoupravno organiziranost, kadrovske zadeve ter obveščanje javnosti o dejavnosti mestne skupnosti. 2. Odbor za svobodno menjavo dela 34. člen Odbor za svobodno menjavo dela ima 9 članov. Člane odbora izvoli skupščina mestne skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega narhestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. ' 35. člen Občinske skupnosti so se dogovorile, da zaradi enotnega uresničevanja načel svobodne menjave dela odbor za svobodno menjavo dela: — usklajuje pogoje svobodne menjave dela; — pripravdja predloge za prispevno stopnjo ter usklajevanje'denarnih pomoči; — pripravlja predloge za prelivanje sredstev med občinskimi skupnostmi za naloge občinskih skupnosti in skupne naloge; — pripravlja predloge normativov in standardov za storitve, ki so predmet svobodne menjave dela; — pripravlja predloge meril za oblikovanje cen storitev oziroma povračil za opravljanje dejavnosti, ki so podlaga za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci; — oblikuje mnenja in predloge o usklajenosti predlaganih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, skrbi za njihovo uresničevanje ter o ugotovitvah poroča skupščini mestne skupnosti; — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine mestne skupnosti. S. CNSber za aptabo IJedske obrambo bi dratbe— samozaščite 36. člen Odbor za razvojne In splošne zadeve ima 9 tta- Skupščina mestne skupnosti za opravljanje dolo- nov- česiih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Predsednik odbora je predsednik skupščine mestne skupnosti, njegovi člani pa so predsednika zborov skupščine mestne skupnosti, predsednik odbora za razvojne in splošne zadeve, predsednik odbora za svobodno , menjavo dela in delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za področje socialnega skrbstva. 37. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot politično operativni in koordinacijski organ mastne skupnosti spremlja in ocenjuje obrambne in varnostne razmere, priprave in akn.. .vati in na tej podlagi v skladu z usmeritvami skupščine mestne skupnosti ter sprejetimi načrti in programi usmerja, usklajuje in koordinira obrambno zaščitne priprave in aktivnosti ter zagotavlja enotnost, pravočasnost in učinkovitost vsega obrambno zaščitnega delovanja v mestni skupnosti. Odbor skrbi za obrambo in samozaščitno usposabljanje in spodbuja uresničevanje interesov splošne ljudske obrambe in družbene '• samozaščite v mestni skupnosti. V primeru naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer in drugih nevarnosti v skladu z nastalimi razmerami odloča in sprejema, ukrepe za Preprečevanje odpravljanja ali obvladovanja teh nevarnosti in njihovih posledic ter kontinuiteto dela mestne skupnosti. V. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV v 38. člen Mestna skupnost na podlagi nalog, za katere so se občinske skupnosti dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljana, sprejema srednjeročne in letne programe, ki morajo biti usklajeni tudi s planom razvoja mesta Ljubljane in s splošnimi družbenimi 'potrebami. 39. člen Program mestne skupnosti vsebuje zlasti: — politiko in cilje razvoja socialno skrbstvene dejavnosti, — naloge, obveznosti in sredstva za izvajanje teh nalog in obveznosti, — naloge, ki jih prevzema mestna skupnost po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter Potrebna sredstva zanje, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe ža uresničevanje nalog. 40. člen Sredstva za uresničevanje nalog mestne skupnosti in njenih organov ter skupne strokovne službe, ki °Pravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za mestno skupnost, se oblikujejo z združevanjem sredstev občinskih skupnosti po določilu njihovih samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Vi. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE MESTNE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI. DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI TER Z DRUŠTVI IN DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI 41. člen Mestna skupnost je soustanoviteljica Mestne skup-n°sti socialnega varstva Ljubljana. Skladno z dogovorjeno politiko in s samoupravnim sporazumom o skupnih Izhodiščni za zagotavljanje socialne varnosti v mestu Ljubljani delavci, ue-lovni ljudje in občani v Mestni skupnosti socialnega varstva Ljubljana s področja socialnega skrbstva oblikujejo in usklajujejo zlasti: — skupna, izhodišča za programe zagotavljanja socialne varnosti in za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje teh programov; — obseg socialno skrbstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno skrbstvenih pomoči; — prednostne naloge; — postopek za uvajanje novih socialno skrbstvenih pravic in — druga vprašanja skupnega pomena. 42. člen Pri svojem delu mestna skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi ter njihovimi organi, zlasti: — pri oblikovanju enotne politike socialnega skrbstva in standarda prejemnikov družbenih denarnih pomoči v mestu Ljubljani; — pri oblikovanju programa razvoja socialnega skrbstva; — z izjemo mnenj, stališč, informativnih, dokumentacijskih in drugih gradiv; — s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij na sejah organov mestne skupnosti in obratno; — z ustanavljanjem skupnih delovnih teles za preučevanje posameznih vprašanj in zadev, ki so skupnega pomena. 43. člen Mestna skupnost sodeluje z društvi in družbenimi organizacijami mesta Ljubljane, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialno skrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po socialno skrbstvenih storitvah. VII. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA 44. člen Opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del si mestna skupnost zagotpvi pri DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: DSSS), zagotovitev določenih opravil pa si mestna skupnost lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. Medsebojna razmerja med mestno skupnostjo in DSSS ureja samoupravni sporazum. 45. člen K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina mestne skupnosti. 46. člen Delovno skupnost skupne strokovne službe vodi vodja DSSS, ki ga imenuje skupščina mestne skupnosti, ko dobi mnenje delavskega sveta DSSS. Vodja DSSS je imenovan za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. .47. fitets Imenovanje in razreševanje delavca s posebnimi pooblastila in odgovornostmi za področje socialnega skrbstva ureja statut DSSS. Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za področje socialnega skrbstva pomaga predsednikom skupščine in predsednikom drugih organov in teles občinskih in mestne skupnosti pri strokovni pripravi sej in pri uresničevanju sklepov ter organizira tajniške naloge za delovanje skupščine, zborov, organov ter delovnih teles mestne skupnosti. Je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta ter sklepnega računa mestne skupnosti, vm. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE 48. tien Delo mestne skupnosti in njenih organov je javno. Mestna skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju mestne skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju socialnega skrbstva v mestu Ljubljani, o porabi združenih sredstev kot tudi drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. , 49. člen Uporabnike in izvajalce obvešča mestna skupnost zlasti: — po delegatih v skupščini mestne skupnosti, — s pisnimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine mestne skupnosti, — z letnim poročilom o delu mestne skupnosti. IX. KONČNA DOLOČBA SC. člen Statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane in z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-1/83 Ljubljana, dne 17. oktobra 1983. Predsednik skupščine Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Jure Fakin L r. CELJE 135. Na podlagi statuta »Komunale Celje«, TOZD Javne naprave Celje in 35. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 2/77) ter družbenega dogovora o organizirani preskrbi prebivalstva s kmetijsko prehrambenimi proizvodi na Svetu občin celjskega območja je delavski svet TOZD Javne naprave Celje na 26. seji dne 25. februarja 1983 sprejel TKZNI RED za tržnico v Celju L SPLOSNE DOLOČBE L Oen Tržni red ureja organizacijo in promet s kmetij-sttiBii pridelki In drugimi proizvodi na drobne na tržnici v Celju, predvsem pravice in obveznosti up-ravljalca, lokacijo tržnice in skladišč, obratovalni čas, tržne površine in prodajna mesta, prodajo blaga, nadzor prodaje in kvalitete blaga, skladiščenje blaga, vzdrževanje reda in snage ter stojnine ih druge posebne storitve. 2. Oen Upravljalec tržnice v Celju je Komunala Celje, TOZD Javne naprave Celje, Teharska c. 46 (v na-naljnjem besedilu: upravljalec). Tržnica je organizirana kot posebna enota TOZD, ki opravlja naloge tržne uprave. 1. Sen Na tržnici se lahko poleg prometa na drobno s kmetijskimi pridelki opravlja tudi promet s cvetjem, gozdnimi sadeži, gobami, zdravilnimi zelišči in izdelki domače obrti tako, kakor določa ta tržni red. II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA 4. člen Upravljalec je upravičen in dolžan: 1. skrbeti, da je ureditev in poslovanje tržnice usklajeno z veljavnimi predpisi; 2. skrbeti za sodobno razširjeno reprodukcijo tržnice, ki bo zadovoljevala potrebe razvoja mesta Celja; 3. sklepati' pogodbe s koristniki tržnih površin družbenega in zasebnega sektorja po enotnih pogojih; 4. zaračunavati in pobirati pristojbine za komunalne storitve (stojnine in najemnine) ter posebne nekomunalne storitve (posojanje inventarja, uporaba skladišča, rezervacije ipd.) koristnikom tržnih površin: 5. sodelovati s kmetij sidrni proizvajalci zasebnega in družbenega sektorja, s pristojno občinsko komunalno skupnostjo ter drugimi organizacijami in skupnostmi zaradi organizirane oskrbe tržnice s kmetijskimi pridelki; 6. skrbeti za kvaliteto blaga in izločati iz prodaje blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena; 7. obveščati pristojne organe o gibanju cen in založenosti tržnice (statistika). 5. člen Pravice in obveznosti odgovornih oseb na tržnici: 1. vodja tržnice: — skrbi za izvajanje tržnega reda in drugih predpisov, ki se nanašajo na poslovanje tržnice; — opravlja druga dela, ki so y zvezi z organizacijo obratovanja tržnice; 2. nadzornik L: — opravlja nadzor nad kvaliteto blaga, merilnih naprav in cen; — izloča blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena; — skrbi za red hi čistočo na tržnih površinah; — razporeja prodajna mesta občasnim prodajalcem; — zaračunava m pobira tržne pristojbine peo-dajalcem, Id Mea vezani m mo—čno plačilo stoforine In najemnine; 3. nadzornik DL: — opravlja nadzor nad kvaliteto blaga, merilnih naprav in cen; — izloča blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena; — skrbi za rad in čistočo n* tržnih površinah; / — zaračunava in pobira tržne pristojbine prodajalcem, ki niso vezani na mesečno plačilo stojnine ia najemnine; — nadomešča odsotnega skladiščnika; — opravlja še druga dela po navodilih vodje tržnice. Podrobno razmejitev dri med ddavd na tržnici ureja poslovnik tržnice. ra. LOKACIJA TRŽNICE IN SKLADI9C 6. Sen Lokacija tržnice je na prostoru ob Linhartovi uL in Savinovi ulici v Celju. Skladišča in skladiščenje blaga je v upravnem poslopju tržnice in ob Linhartovi ulici. Tržnico sestavljajo pokrite in nepokrite tržne površine. 7. člen Za prodajo hitro pokvarljivih kmetijskih pridelkov (razen proizvodov živalskega izvora) v sezoni in za ozimnico lahko upravljalec tržnice organizira prodajna mesta in prodajo tudi zunaj tržnih površin. Za prodajna mesta izveh obstoječih tržnih površin si mora upravljalec tržnice pridobiti dovoljenje Pristojnega upravnega organa občine Celje. IV. OBRATOVALNI CAS TRŽNICE 8. cien Tržnica obratuje: a) v letnem času: — ob delavnikih — ob nedeljah b) v zimskem času: — ob delavnikih — ob nedeljah 9 10 od 6. do 18 ure od 6. do 11. ure od 7. do 13.' ure od 7. do 11. ure 9 Člen Obratovalni čas tržnice iz prejšnjega člena velja tudi za pogodbene prodajalce, ki imajo na tržnici' prodajna mesta. 10 člen Uporabnikom tržnih površin (prodajalcem) ni dovoljeno podaljševanje obratovalnega časa tržnice, določenega v 8. členu, brez pismenega dovoljenja uprav-tjalca tržnice. Upravljalec lahko v primerih hitro pokvarljivih kmetijskih pridelkov dovoli prodajo izven obratoval-ne6a časa tržnice. 11. člen Dovoz blaga na tržnico in potrebni parkirni prostor tržnici ureja občinski odlok občine Celje. — stojnice z nadstrešnikom, — prodajne mize pod streho. Občasne prodajna mesta so: — dopolnilne prodajne mize na odprtem ali pokritem tržnem prostoru, — občasna prodaja blag* s tal Dopolnilne prodajne mize namesti upravljalec po potrebi. 14. člen Za prodajno mesto, za katerega se zaračunava stojnina in najemnina, se šteje dejansko uporabljena prodajna in manipulativna površina. Z prodajo blaga s tržnih površin se šteje prodaja blaga s prodajnega mesta po določilih pravilnika o zaračunavanju stojnin in najemnin. 15. člen Prodajalci na tržnici so stalni in občasni. Med stalne prodajalce se uvrščajo prodajalci,, ki vse leto opravljajo prodajo ali vsako leto v sezoni, vezano vsaj tri mesece. Drugi so občasni prodajalci. Prodajna mesta dodelijo prodajalcem odgovorne osebe upravljalca tržnice, in sicer: a) stalnim prodajalcem — za določeno obdobje s pisno pogodbo, sklenjeno pred pričetkom koledarskega leta oziroma sezonske prodaje, b) občasnim prodajalcem — dnevno z ustno pogodbo, za katero se šteje da je sklenjena, ko je prodajalcu dodeljen prodajni prostor. Prodajalec se s sklenitvijo ustne pogodbe zaveže, da se bo ravnal po tržnem redu. 16. člen Upravljalec tržnice praviloma odda stalna zaprta in odprta prodajna mesta (kioske, stojnice) prodajalcem v najem 3 natečajem. Osnova za izklicno ceno je določena cena v pravilniku o zaračunavanju komunalnih storitev, preračunana v mesečni znesek. 17. člen Nepogodbeni prodajalci si lahko na svojo željo rezervirajo prosto prodajno mesto za določen , čas le v primeru, če ima upravljalec tržnice na razpolago prodajna mesta za rezervacijo. 18. člen Če prodajalec ne zaseda pogodbenega ali rezerviranega odprtega prodajnega mesta do 8. ure, lahko upravljalec na to prodajno mesto razporedi drugega prodajalca za tisti dan. Plačani znesek najemnine ali rezervacije za tisti dan ostane upravljalcu. V. TRŽNE POVRŠINE IN PRODAJNA MESTA 12. člen Tržne površine se delijo glede na namen uporabe: — na prodajna mesta, ■— na manipulativne površine, — na skladišča. 13. člen Prodajna mesta so stalna in občasna. Stalna prodajna mesta so: — zaprti prostori (kioski). 19. člen Najemnik — prodajalec ne sme najeto prodajno mesto oddati drugemu v uporabo oziroma v podnajem. 20. člen Prodajna mesta morajo biti po zasedbi! prodajalcev vidno označena s prodajalčevim polnim imenom in naslovom, prodajalna mesta, OZD in samostojnih obrtnikov pa z njihovo firmo oziroma imenom in sedežem. Način označbe določi upravljalec v dogovoru * uporabniki prodajnih mest. 21. člen Prodajalcu, M ima s pogodbo dodeljeno odprto prodajno mesto, pa na tem prodajnem mestu ne prodaja v letnem času mesečno vsaj 20 dni ter ne plačuje pogodbene obveznosti, lahko upravljale« tržnice pogodbo brez odpovedi razveljavi in sklene pogodbo z drugimi prodajalci. Do takratni pogodbeni prodajalec mora poravnati vse obveznosti iz pogodbe. 22. člen Inventar (kioski, stojnice, tehtnice ipd.), ki se uporablja na tržnici, je praviloma last upravljalen Če upravljale« dovoli prodajalcu uporabo svojega inventarja, se mu za ta del inventarja ne zaračunavajo tržne pristojbine. VI. PRODAJA BLAGA 23. člen Prodajni pogoji za prodajo kmetijskih pridelkov in drugih proizvodov na tržnici v Celju so enaki za vse prodajalce z območja SFRJ. 24. člen Na tržnici lahko prodajajo: 1. kmetijske proizvodne organizacije — Svoje pridelke in pridelke kooperantov, 1 2. trgovske organizacije — kmetijske pridelke in •stale prehrambene artikle v okviru registriranega predmeta poslovanja, 3. zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov — lastne pridelke osebno ali s svojimi ožjimi družinskimi člani oziroma pri njih zaposlenimi dfelavci, 4. nabiralci — cvetje, zdravilna zelišča, gozdni sadeži ih gobe, ki so jih nabrali osebno ali z ožjimi družinskimi člani, 1 5. obrtniki — lastne izdelke osebno ali preko družinskih članov in delavcev, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju, 6. OZD in zasebni obrtniki, registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti — enostavna jedila, brezalkoholne pijače, napitke in sladoled, vse v stoječem konzumiranju. 25. člen Prodajalci na tržnici morajo biti zdravi in ne smejo imeti na nepokritih delih telesa bolezenske ali druge spremembe, ki vzbujajo pri kupcu odpor. Prodajalci živil in izdelkov domače obrti morajo še poleg pogojev iz prejšnjega odstavka dopolniti 15 let starosti. 26. člen Upravljalec tržnice lahko dovoli prodajo izdelkov domače obrti, cvetlic, zelenih sadik in novoletnih jelk le takrat, če to dopuščajo prostorske razmere tržnice. Prodaja prehrambenih proizvodov iz 6. točke 24. člena je dovoljena le v tipskih montažnih objektih, postavljenih ob Savinovi ulici na bodoči lokaciji veleblagovnice Tkanina. Upravlj alec tržnice določi posebno mesto za prodajo ozimnice. 27. člen Zasebni kmetijski proizvajalci in izdelovalci izdelkov domače obrti morajo za prodajo vsega blaga na tržnici imeti dokazila o lastni proizvodnji in na zahtevo delavcev tržnice in drugih za to pristojnih organov predložiti tako dokazilo na vpogled. i 28. člen Prodajalci mlečnih izdelkov, kislega zelja in kisle repe morajo biti na prodajnih mestih oblečeni v bele halje ali predpasnike in nositi bele narokavnike, na glavi pa morajo imeti belo pokrivalo. Mlečne izdelke se sme prodajati samo v posebej urejenem delu zaprte tržnice na hlajenih prodajnih mestih (vitrinah) ter ločeno od drugih živih Mlečni izdelki so lahko v prometu le, če so od zdravih živali in pridobljeni v higienskih pogojih. Prodajalci mlečnih izdelkov, kislega zelja, kisle repe in suhega sadja ne smejo iz higienskih razlogov istočasno prodajati tudi druge kmetijske pridelke. 29. člen Blago se sme prodajati samo s prodajnih mest, stojnic, miz in pultov. Blago za prodajo ni dovoljeno zlagati neposredno na tla. Prodaja blaga s tal je dovoljena le za lončarske, železne in lesene izdelke ter košarice s cvetlicami, cvetlice, novoletne jelke ipd. 30. člen Blago se mora praviloma sortirati po vrstah blaga. Kmetijski pridelki se praviloma razvrščajo po kvaliteti blaga in se tudi cena določi in označi po kvaliteti blaga. 31. člen Odprta prodajna mesta (stojnice, mize) morajo biti med prodajo neembaliranih prehrambenih proizvodov pogrnjena s polivinilom ali povoščenim platnom. Vrsto in barvo pogrinjal določi upravlj alec tržnice. 32. člen Živa perutnina in kunci se smejo prodajati na tržnici na posebej določenem prodajnem mestu, ločeno od živil, in to v primernih kletkah ali košarah. Živali, ki se prodajajo na tržnici, je treba krmiti in napajati. Klanje ali mučenje živali na tržnici je prepovedano. Promet živali po tem členu je dovoljen le z veljavnim zdravstvenim potrdilom o zdravstvenem stanju živali. O vsaki poginuli živali v prometu na tržnici mora odgovorna oseba na tržnici obvestiti pristojnega veterinarskega inšpektorja, za poginulo žival pa naročiti odvoz s tržnice pri veterinarsko-higienski službi. 33. člen Razstavljeno blago za prodajo mora biti vidno označeno s prodajno ceno. Upravljalec določi enotno obliko označb. 34. člen Prodajalci organizacij združenega dela morajo imeti za prodajo na tržnici za vsako dospelo količino blaga dobavnico z navedbo dovoljene maloprodajne cene. Prodajalci izdelkov domače obrti in prehrambenih izdelkov (zasebni gostinci) morajo imeti za vse svoje izdelke in storitve v prodaji na tržnici cenik, ki je legaliziran pri’ pristojni skupnosti za cene. 35. člen Zvišanje cen med tržnim dnevom je prepovedano. Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan izstaviti račun in izmeriti prodano blago s kontrolnimi merili, ki so last upravljalca. Prav tako je prodajalec dolžan prodati-Stelago, ki je v skladu s tem tržnim redom prinešeno na prodajno mesto. Prodajalec je dolžan kupcu zaviti blago na običajen način. 36. člen Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago v enotah , in z merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje, določene vrste blaga. Merila morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem in morajo biti Pregledana in po predpisih žigosana ter postavljena tako, da imajo kupci vpogled v merjenje blaga. 37. člen Na tržnici smejo kupovati: a) individualni potrošniki za lastne potrebe, b) organizacije družbene prehrane in samostojni' gostinci vendar le od 9. ure dalje. Upravičenost nakupa za organizacijo družbene Prehrane ter samostojrfdv gostincev na tržnici presoja 'n dovoljuje upravIjr.iee tržnice glede na založenost tržnice. 38. člen Na tržnici se sme prodajati blago, ki ustreza Predpisom o kvaliteti blaga. Živila morajo biti higiensko neoporečna. 39. člen Na tržnici je prepovedano prodajati: 1. vse vrste alkoholnih pijač, 2. nepoklicne in nedek arirane testenine in olje, 3. nepasterizirano in nepakirano mleko, sokove, kis, ipd., 4. razbita, natrta in umazana jajca, 5 zelenjavo, ki m. sveža in očiščena ali ki je Preveč mokra, namrznjena, neprijetnega vonja, ovela aU kako drugače neprimerna za prehrano, 6. sadje, ki' ni zrelo, ni sveže ali je umazano, nagnito, obtolčeno ali napadeno od karantenskih škodljivcev in bolezni, 7. gobe, ki so pogojno užitne, prestane, črvive, Ognite in ki niso vpisane v seznam upravljalca-, 8. izdelke živalskega -izvora zasebnih proizvajal- razen mlečnih izdelkov, medu in jajc, 9. živali, razen perutnine in' kuncev, 10. semeba zasebnih proizvajalcev, 11. drevesca, cvetlice in njene dele, ki so z zakonom zaščitene, 12. prehrambene proizvode iz krajev, ki so urad-n° razglašeni za 'okužene. 40. člen Pri presoji dvomljivih živil lahko upravljalec rznice povabi k sodelovanju izvedenca oziroma po-olaščeno delovno organizacijo. 41. člen V tržnic primeru pretirane rast. cen obvesti upravljalec e pristojni občinski upravni organ. 42. člen V obratovalnem času tržnice prodajalec ne sme zapuščati založenega prodajnega mesta. Pri eventualni krajši potrebni' odsotnosti (malica, ipd.) sme za ta čas čuvati z blagom založeno prodajno mesto druga oseba. VII. NADZOR PRODAJE IN KVALITETE BLAGA 43. člen Nadzor nad prodajo in kvaliteto blaga opravljajo: 1. pristojne občinske inšpekcije in občinska straža, 2. organi za notranje zadeve, 3. pristojni delavci tržne uprave. 44. člen Delavci tržne uprave so dolžni sodelovati z delavci pristojnih inšpekcijskih služb in organov za notranje zadeve ter jih o kršitvah in drugih nepravilnostih redno obveščati. 45. člen Kupci in prodajalci lahko sporočajo svoje ugotovitve, pripombe in zapažanja v primeru pomembnejših kršitev tržnega reda upravi tržnice vsak delovni dan med obratovalnim časom tržnice, z' vpisom v pritožno knjigo. Knjigo pritožb mora vodja tržnice ali njegov namestnik dostaviti po vpisu pripomb ali pritožb organizacijskemu vodji upravljalca tržnice v reševanje. VIII. SKLADIŠČENJE BLAGA 46. člen Skladiščenje blaga na tržnih površinah ni dovoljeno, Po končanem obratovalnem času tržnice lahko. prodajalci neprodano blago vskladiščijo v skladišču tržnice. Prodajalci lahko neprodane kmetijske pridelke vskladiščijo tudi v zasebnih skladiščih, če so higiensko urejena in pod kontrolo upravljalca, razen mlečnih izdelkov in suhega sadja, Id se sme skladlščtti le v skladišču tržnice. Blago, ki je namenjeno za vskladiščenje, mora biti zdravo in čisto ter pakirano v primerni embalaži, , z naj večjo težo do 50 kg v enem kosu. 47. člen Izjemoma sme upravljalec tržnice dovoliti prodajalcu vskladiščenje heprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih pridelkov, če so v primerni embalaži, na prostih tržnih površinah. Upravljalec mora priskrbeti za tako skladiščenje posebno primeren prostor, dvignjen od tal in primerno zavarovan. Za skladiščeno blago na prostem je odgovoren lastnik blaga sam. Za skladiščenje blaga na prostem je potrebno soglasje pristojnega občinskega organa. 48. člen Če lastnik vskladiščenega blaga v 30 dneh ne dvigne blaga in ne sporoči pismeno odložitev dviga vsled upravičenih vzrokov (bolezni, ipd.), sme upravljalec tako blago oddati pristojnemu uradu za najdene predmete. ' 49. člen Hitro pokvarljivo blago mora lastnik odstraniti iz skladišča takoj, ko so vidni znaki kvarjenja, v nasprotnem primeru ga mora odstraniti upravljalec na stroške lastnika blaga. O odstranitvi mora biti sestavljen zapisnik. 50. člen Prevzem blaga v skladišču in izdaja blaga fe skladišča se smeta opraviti le v navzočnosti skladiščnika. Skladiščnik mora lastniku blaga izdati potrdilo o prevzemu blaga v skladišča. Potrdilo mora poleg običajnih podatkov imeti točen naslov lastnika blaga. Potrdilo se izdaja v troj-niku. Čas obratovanja skladišča na tržnici določi upravljalec tržnice. IX. VZDRŽEVANJE REDA IN SNAGE 51. člen Prodajalci so dolžni vzdrževati' red in snago na svojih prodajnih mestih in tržnih površinah ter se ravnati po tržnem redu in navodilu pristojnih delavcev tržnice in drugih pristojnih organov. Po poteku obratovalnega časa ali ko je blago prodano so prodajalci dolžni zapustiti tržni prostor in s prodajnega mesta odstraniti embalažo, večje odpadke in neprodano blago. Drobne odpadke morajo odlagati v za to pripravljene smetnjake, večje odpadke in embalažo pa so dolžni odvažati s tržnice ali naročiti pri upravljalcu odvoz večjih odpadkov in embalaže na odlagališče na stroške naročnika. 52. člen Prodajalcem — koristnikom tržnih površin, Id se ne ravnajo po drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena, mora upravljalec odstraniti s tržnih površin embalažo, odpadke in neprodano blago, za katerega ni izdano dovoljenje skladiščenja na prostem, ter jim zaračunati stroške odstranitve. Upravljalec v takem primeru nepokvarjeno blago odstrani s prodajnih mest v skladišče, pokvarjeno blago, embalažo vseh vrst in druge večje odpadke pa odpelje na odlagališče. Za eventualne okvare na blagu ali manjke blaga upravljalec ne odgovarja. 53. člen Prodajalci morajo skrbeti za osebno higieno in izgled tako, da so čisti, primemo negovani in oblečeni, da niso vinjeni, preglasni, nedostojnega vedenja in da ne kršijo tržnega reda ter javnega reda in miru. 54. člen Kdor na tržnici krši tržni red ter javni red in mir, se mu lahko" takoj odpove prodajno mesto in prisotnost na tržnici. V roku treh dni se mora takemu prodajalcu poslati pisna odločba o prepovedi prodaje in prisotnosti na celjski tržnici za določen čas. Odločbo izda pristojni organ upravljalca. Materialni' dokazi o kršitvi tržnega reda ali javnega reda in miru morajo biti zapisniško ugotovljeni od delavcev tržne uprave. Morebitne pritožbe rešuje pristojni organ upravljalca. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Eventualne že vnaprej plačane tržne pristojbine se v takem pritneru ne vračajo. Prodajalca ali drugo osebo, ki ji je prepovedana prisotnost na tržnici, pa se sama ne odstrani, odstranijo pristojni organi. 55. člen Sanitarno higienske ukrepe mora upravljalec izvrševati v skladu s predpisi o zdravstvenem nadzoru nad živili in predmeti splošne rabe ter v ta namen predvsem: 1. stalno vzdrževati tržne površine v čistem stanju, 2. skrbeti za zadostno število posod za smeti in drobne odpadke in jih redno odvažati, 3. skrbeti za tekočo vodo na tržnici in higieno v javnih sanitarijah, 4. dnevno po končanem obratovanju tržnice prodajne mize mokro očistiti in razkužiti, 5. talne površine tržnice po potrebi oprati s curkom tekoče vode, najmanj pa dvakrat na teden, po nalogu pristojnih inšpekcijskih služb pa tla tudi razkužiti, 6. skrbeti, da tla tržnice ne bodo spolzka (po pranju, ob poledici, ipd.), 7. po potrebi skrbeti za zatiranje insektov in gledalcev, ‘ - 8. zagotoviti' za potrebe prodajalcev prostor, umivalnico s toplo in mrzlo tekočo vodo in možnost shranjevanja garderobnih predmetov. 56. člen Na tržnici in drugih tržnih površinah je prepovedano: 1. pranje blaga, ki je namenjeno za prodajo, 2. kupcem otipavanje in prebiranje živil, 3. zavijanje prodanega blaga — živil v tiskan papir, 4. odvzemanje strank od drugih prodajalcev, 5. voditi pse, 6. phivenje po tleh, 7. vožnja s kolesi, mopedi in podobnimi vozili, 8. parkiranje, 9. uporaba nežigosanih merilnih uteži, 10. shranjevanje koles, mopedov, ročnih vozičkov ipd., 11. onesnaževanje in poškodovanje inventarja, last upravljalca tržnice, 12. samovoljno zasesti prodajno mesto, 13. medsebojno prepiranje prodajalcev, 14. samovoljno postavljanje raznih reklam in nadstreškov, 15. puščati na praznih tehtnicah uteži, 16. metanje odpadkov, 17. založiti poti med stojnicami ali' okoli stojnic z blagom tako, da je oviran prehod, 18. zviševanje cen preko tržnega dneva, določenih pred pričetkom prodaje, 19. obešanje blaga na stebre tržnice in stebre stojnic, 20. vstop vinjenim osebam, 21. uživanje alkoholnih pijač prodajalcem ih drugim osebam v obratovalnem in medobratovalnem času tržnice, 22. poležavanje in posedanje na prodajnih mestih v obratovalnem in neobratovalnem času, t 23. storiti kakršnokoli dejanje s katerim se ruši javni red in mir ter čistoča, žali in »vira pri delu delavce tržne uprave, zavlačuje ali odklanja plačilo stojnine in posebnih storitev, 84. prekupčevanje, 57. člen Kdor parkira na tržnih površinah motoma in druga vozila, pa nima posebnega dovoljenja za parkiranje, se mu lahko vozilo odstrani s tržnih površin po pristojnem organu na stroške uporabnika vozila. X. STOJNINE IN DRUGE STORITVE 58. člen Upravljalec tržnice zaračunava uporabnikom tržnice (prodajalcem) komunalne in posebne nekomunal-ne storitve po pravilnikih o zaračunavanju komunalnih in nekomunalnih storitev, ki so sestavni del tega tržnega reda. 59. člen Komunalne storitve so: — stojnine za stalna in občasna prodajna mesta, — najemnina za uporabo zaprtih prodajnih prostorov. Nekomunalne storitve so: — odškodnina za posojeni inventar, — uporaba skladišč, vode, električne energije, ipd., — rezervacija prodajnih mest po želji prodajalca, '— prevozi, odvozi in druge storitve delavcev tržnice. 60. člen Upravaljalec tržnice mora razvrstiti prodajna mesta po kategorijah (krajna, sredinska, dopolnilna, ipd.) in tudi tržne pristojbine razvrstiti po kategorijah prodajnih mest in vrstah blaga. Katera prodajna mesta (stojnice, mize, kioski) se uvrščajo za krajna in katera za notranja prodajna mesta, določi upravljalec komisijsko. V komisiji sodelujejo poleg upravljalca še prodajalci - koristniki tržnih površin. 61. člen Na željo prodajalca po delitvi dodatnega prodajnega mesta ali drugih storitev določi tržna uprava z obojestranskim dogovorom plačilo dodatne tržne pristojbine, ustrezne vzdrževalnim in manipulativnim stroškom. 62. člen Nepogodbeni prodajalci morajo svoje mesečne obveznosti (rezervacije, uporabo skladišča, inventarja, ipd.) poravnati mesečno vnaprej do 5. v mesecu za tekoči mesec, pogodbeni prodajalci pa v rokih, M so navedeni v pogodbi. 63. člen Prodajalec je dolžan potrdilo (listič bldka) o plačilu stojnitie in drugih storitev čuvati do odhoda s Prodajnega mesta oziroma do konca obratovalnega časa tržnice. Na zahtevo pooblaščene osebe je prodajalec dolžan pokazati potrdilo o plačilu stojnine ali drugih storitev, prodajalec, ki ne predloži pri pre-Sledu (kontroli) potrdila o vplačilu na vpogled, mora Plačati določeno stojnino ali drugo storitev. 64. člen Inventar si lahko prodajalec izposodi praviloma za normalni obratovalni čas na tržnici, in to na podlagi kartona s predpisom osebne izkaznice in pologom kavcije. Prodajalec mora po končanem obratovalnem času tržnice izposojeni inventar očiščen vrniti v skladišče. V primeru, da prodajalec prevzeti inventar izgubi ali po svoji krivdi poškoduje, mora plačati vso nastalo škodo. Inventar tržnice se sme uporabljati samo za potrebe tržnice. XI. KONČNE DOLOČBE 65. člen Za izvajanje tržnega reda na celjski tržnici je odgovoren upravljalec tržnice s svojimi delavci. 66. člen Ce se med poslovanjem ugotovi, da so za nekatere primere določila v tržnem redu pomanjkljiva ali jih sploh ni, mora take primere na predlog tržne uprave po hitrem postopku reševati samoupravni organ upravljalca, tržni red pa dopolniti in dopolnitev predložiti Skupščini občine Celje v potrditev. 67. člen Tržni red začne veljati po uveljavitvi odloka o potrditvi tržnega reda, ki ga sprejme Skupščina občine Celje. 68. člen Pravilnik o zaračunavanju komunalnih in nekomunalnih storitev začne veljati, ko ga sprejme samoupravni organ upravljalca in potrdi pristojni organ za cene. 69. člen Tržni red velja tudi za vse nove tržne površine in objekte, ki' jih bo upravljalec dobil v upravljanje po sprejetju tega tržnega reda. 70. člen Tržni red mora upravljalec po uveljavitvi izobesiti na vidnem mestu na tržnici. 71. člen Z dnem, ko začne veljati ta tržni red in pravilnik o zaračunavanju komunalnih in nekomunalnih storitev, prenehajo veljati dosedanji tržni red in ceniki za zaračunavanje tržnih pristojbin na tržnici v Celju. St. 330-6/83-3 Celje, dne 7. septembra 1983. Predsednik DS Anton Homšak L r. GitOSGHUB 136. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbamističnem planiranju (Uradni Mst SRS, št. 16/67, 27/72 ih 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela ODLOK e sprejetju spremembe zazidalnega načrta obrtne cone 0-2 v Grosupljem 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta obrtne cone 0-2 v Grosupljem, ki ga je sprejela Skupščina občine Grosuplje z odlokom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 41/82. Sprememba zazidalnega načrta, ki jo je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana pod št. 2848-A v juniju 1983, se nanaša na spremembo prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju. 2. člen Nadzor nad izvajanjem spremembe zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 3. člen Spremenjeni zazidalni načrt je redno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/82 Grosuplje, dne 5. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. KAMNIK 137. Na podlagi 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 19. in 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je SO Kamnik na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela ODLOK o javnem redu In miru v občini Kamnik I. SPLOŠNE določbe 1. člen Delovni ljudje in občani so dolžni ravnati tako, da s svojimi dejanji ali opustitvijo dejanj ne ogrožajo, vznemirjajo ali motijo ljudi pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. 2. člen Po tem odloku se kaznujejo kot prekršek zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku na nedovoljen način motita mir ali delo občanov, povzroča nemir ali javno zgražanje, ogroža splošno varnost ljudi In premoženja, kveri zunanji videz krajev, ogroža zdravje ali čistočo, ovira vzgojo mladine ali kako drugače moti javni red ali ruši družbena disciplina. H. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Vodja javnega shoda oziroma vodja javne prireditve na javnem shodu in javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu prireditev) in poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec v gostinskem lokalu so dolžni: I. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane, 2. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač, 3. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 21. uri ne zadržuje na prireditvenem prostoru oziroma v gostinskih lokalih (brez spremstva staršev), 4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa, 5. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih, 6. po končani prireditvi prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete. 4. člen Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu — pristojni organ), če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi OZD ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu. 5. člen Za zagotovitev javnega reda in miru in družbene discipline je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj, 2. točiti in prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, 3. kaditi v gledališčih in športnih dvoranah, kinematografih, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano In v prostorih, kjer to prepove sanitarna inšpekcija, 4. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih In v drugih, za to neprimernih prostorih, 5. nameščati transparente na javnih krajih razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične 'skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije, društva, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, 6. puščati motoma vozila z delujočimi motorji ali •ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 3 minute. 7. ovirati ali motiti dopustne oziroma dovoljene sprevode ter vznemirjati udeležence teh sprevodov, 8. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, Id so določeni za točenje alkoholnih pijač, 9. imeti živali, ki motijo okolico. 10. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva, 11. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan, 12. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi, 13. z vpitjem ali prepevanjem motiti okolico, 14. s kakršnimikoli dejanji motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču. 6. člen Zaradi omejevanja hrupa v naseljih in zaselkih je dovoljeno zvonenje v cerkvenih zvonikih: I. na območju mesta Kamnik: 1. za verski obred v cerkvenih prostorih največ 3 minute; 2. za verski obred zunaj cerkvenih prostorov največ 10 minut; 3. za naznanitev smrti največ 2. minuti; 4. v času, ko leži pokojnik na mrtvaškem odru največ 3-krat na dan po 3 minute; 5 v času pogreba največ 5 minut; 6 za druge namene vsakokrat 2 minute dnevno; II. v drugih naseljih na območju občine Kamnik (Duplica, Smarca, Podgorje, Komenda. Stranje); 1. za verski obred v cerkvenih prostorih največ 5 minut; 2. za verski obred zunaj cerkvenih prostorov največ 20 minut: 3. naznanitev smrti največ 5 minut; 4. v času, ko leži pokojnik na mrtvaškem odru največ 3-krat na dan po 5 minut; 5. v času pogreba največ 10 minut; 6. za druge namene vsakokrat 5 minut dnevno; III. na ostalih območjih izven naselij v skladu s krajevnimi običaji. Ob večjih cerkvenih praznikih in posebnih priložnostih lahko pristojni organ dovoli daljši čas zvenenja. V času med 22. in 6 uro naslednjega dne je prepovedano zvoniti. Izjemoma je dovoljeno zvoniti v noči od 24. na 25. december vendar največ 10 minut. Omejitve iz tega člena ne veljajo za zvonenje v Primeru splošne nevarnosti. 7. člen V času med 22. in 6. uro naslednjega dne je prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih. Dela in dejavnosti javne prireditve se lahko opravljajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena le z dovoljenjem pristojnega organa. 8. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter druž-kono in zasebno premoženje je prepovedano: 1. na prireditvah in v javnih lokalih imeti orožje aH nevarno orodje, 2. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali, 3. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače 'ktesnažiti ljudi. 4. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu, 5. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženj a, 6. z metanjem kamenja ah drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje, 7. se sankati, smučati, kotalkati (in podobno) ali igrati na cestah, 8. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu, 9. prislanjati, kolesa z motorjem in motorje k stenam hiš in drugih objektov, robnike hodnikov za pešce, izložbe ali na drugih krajih, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet, 10. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljen j e kraja, kjer bivajo občani, 11. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarnost požara, 12. uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, 13. puščati otroke do šfest let (po zakonu o osnovni šoli) brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na dragih javnih mestih, 14. organizirati tekmovanje, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega orgtma, 15 krošnjar:ti, preprodajati ali vsiljevati kakršnekoli predmete ali storitve po stanovanjih ali na javnih krajih, 16. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih, 17. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva, 18. streljati s fračo, lokom ah drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja. 9. člen Zaradi neovirane izpraznitve trgovskih, gostinskih ali drugih javnih lokalov je med poslovnim časom prepovedano zaklepati ali kako drugače onemogočiti normalno odpiranje vhodnih vrat. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 10. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. na javnem kopališču Onesnažiti vodo ali kakorkoli poškodovati kopališke naprave ali opremo, 2. metati, spuščati ali odlagati kakršnekoli predmete, snovi ali odpadke na ulice, pločnike, ceste, dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni, 3. v mestu Kamnik in v naseljih ob nedeljah in državnih praznikih prevažati gnojnico ali druge smrdljive snovi', 4. voditi živali razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge javne lokale, 5. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene alt obešene smetnjake ali klopi, 6. na tržnicah, športnih igriščih, avtobusni in železniški postaji in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi, 7. pustiti greznice, odtočne kanale in smetisčne jame odprte ali slabo zaprte, 8. zanemarjati osebno čistočo in snago v stanovanju ali delavnici v takem obsegu, da to motil okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi, 9. prevažati mrhovino, kosti, kože, gnojnico, greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta, 10. opustiti pravočasno izprazni evanje greznic, smetiščnih jam in odtočnih kanalov, H. na kakršenkoli način povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti ali neprijetno vpliva na občane, 12. v mestnem območju gnojiti z gnojnico in drugimi smrdljivimi snovmi. V. VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA 11. Se n Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena. Pristojni organ lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika ali upravljalna zemljišča in sanitarne inšpekcije. 12. deš Prepovedano je puščati motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv pristojnega organa ne odstrani v roku 3 dni, ta organ odredi, da se odstrani na stroške lastnika. Če lastnika ni 'mogoče ugotoviti, pristojni organ odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavita tega člena odstrani na stroške občine Kamnik 13. člen Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni: I. skrbeti, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki, strešne kritine, fasadni omet in podobne naprave, * 2. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohodov k stanovanjskim in poslovnim prostorom, kanalizacijske jaške in hidrante, čimprej, najkasneje pa do 6. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg, ki pade s strehe, 3. ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s peskom ali žaganjem. VL IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV * BS PRAPOROV M. Sen Lastniki te uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti so dolžni na dan državnih praznikov in krajevnih praznikov, pa tudi na splošen poziv DPO ob posebnih priložnostih izobesiti zastave. Zastave se izobesijo na večer pred praznikom oziroma posebno priložnostjo, odstranijo pa najkasneje v 24 urah, ko mine razlog, zaradi katerega so ttile heobešerei 15. Sten Zastave družbenopolitičnih organizacij in OZD ter prapori društev se izobešajo ali nosijo ob jubilejih in praznikih teh organizacij ali društev ati ob drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva. Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapori se morajo nositi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodu, ki imajo značaj zabave. VII. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, poslovodja, zasebni gostinec ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. tč. 3. člena); 2. vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. tč. 3. člena); 3. vodja prireditve, zasebni gostinec, poslovodja ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti po 21. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih oziroma javnih lokalih (3. tč. 3. člena); 4. vodja prireditve, če ne zaključi prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (4. tč. 3. člena); 5. poslovodja, zasebni gostinec ali druga odgovorna oseba, če ne zapre oziroma izprazni javni lokal po izteku obratovalnega časa (4. tč. 3. člena); 6. vodja prireditve ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi za parkirne prostore in red ter varnost, na njih (5. tč. 3. člena); 7. vodja prireditve ali druga odgovorna oseba, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor ali odstrani postavljene objekte (6. tč. 3. člena); 8. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj (1. tč. 5. člena); 9. kdor toči in prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (2. tč 5. člena); 10. kdor vznemirja, moti ati nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z veljavnimi predpisi (12. tč. 5. člen); 11. kdor zvoni v nasprotju s 7. členom; 12. kdor brez dovoljenja pristojnega organa opravlja dela in dejavnosti (javne prireditve) v času med 22. in 6. uro naslednjega dne (8. člen); 13. kdor ima na prireditvah in v javnih lokalih orožje ali nevarno orodje (1. tč. 9. člena); 14. kdor uniči, poškoduje ali odstrani napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu (4. tč. 9. člena); 15. kdor opusti opravila ali odstrani objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja (5. tč. 9. člena); 16. kdor krošnjari, preprodaja ali vsiljuje kakršnekoli predmete ati storitve po stanovanjih ati na javnih krajih (15. tč. 9. člena); 17. kdor nadleguje občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (16. tč. 9. Sena); 18. kdor postavi šotor, bivalni avtobus ali avtomobilsko prikolico za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso za to določena (1. odst. 12. člena); 19. kdor pusti motorno vozilo s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne .registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi na parkirnem prostoru, zeleni površini" ali na drugi javni površini (13. člen); Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18^, 19. in 20. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din. 17. člen Z denarno kaznijo 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor karta ali igra druge igre v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to prepovedano (4. člen); 2. kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, Parkih, avtobusih in železniških postajah v zapuščenih vozilih in "v drugih za to neprimernih prostorih (4. tč. 5. člena); 3. kdor namešča tran .f>arente v nasprotju s 5. tč. 5. člena; 4. kdor ovira ah mot. dopusta oziroma dovoljene Sprevode ter vznemirja udeležence sprevoda (7. tč. 5. člena); 5. kdor ima žival,- ki vznemirja okolico (9. tč. 5. člena>; 6. kdor z . v itjein al prepevanjem moti okolico (13. tč. 5. člena) 7. kdor s kt tršrdmik :i o Jan i moti kopalce ali ogroža njihovo varnost r i ja/nei kopališču (14. tč. 5. člena); 8. kdor nam rno dra. i', plaši ali ščuva živali (2. tč. 9. člena), 9. kdor z brezobzirni vožnjo poškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (3 tč. 9. člena); 10. kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi in premoženje (6. tč. člena); 11. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša ha vozila v javnem prometu (8. tč. 9. člena); 12. kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadim-Ijenje kraja, kjer bivajo občani (10 tč. 9. čl.); 13. kdor odmetava goreče cigarete ali druge ogorka in pepel na krajih, kjer je nevarnost požara (11. tč. člen); 14. kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske Pridelke in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika (12. tč. 9. člena); 15. kdor pusti otroka do šestih let starosti brez hadzorstva v stanovanju, na cesti, uliti ali na drugem jhvnem mestu (13. tč. 9. člen); 16. kdor organizira tekmovanje, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez s°glasja pristojnega organa (14. tč. 9. člen); 17. kdor pusti žival na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva (17. tč. 9. člen); 18. kdor strelja s fračo, lokom ali drugimi na-Pravami na kraju, kjer je lahko ogrožena' varnost Ihdi in premoženja (18. tč. 9. člena); „ 19. kdor na javnem kopališču onesnaži vodo ali poškoduje kopališko naprave ati opremo (1. tč. 11. člena); 20. kdor meče, spušča ali odlaga kakršnekoli predmete, snovi ali odpadke na ulice, pločnike, ceste, dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni (2. te. 11. člena); 21. kdor poškoduje, prevrača ali odstrani na javnih mestih postavljene ali obešene smetnjake ali klopi (5. tč. 11. člena); 22. kdor zanemari osebno čistočo ali snago v stanovanju ali delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali1 utegne škoditi zdravja ljudi (8. tč. 11. člena); 23. kdor prevaža mrhovino, kosti, kože, gnojnico, greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta (9. tč. 11. člena); 24. kdor povzroča ali razširja smrad, plin ali prah, ki moti ali neprijetno vpliva na občane (11. tč. 11. člena); 25. kdor ne poskrbi, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda,, snežni ščitniki, strešne kritine, fasadni omet in podobne naprave (1. tč. 14. člen); 26. kdor na dan državnih ali krajevnih praznikov ali na splošen poziv ne izobesi zastave družbenopolitičnih skupnosti (1. odst 15. člena); , 27. kdor ne odstrani zastave najkasneje v 24. urah za tem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene (2. odstavek 15. člena); 28. kdor popiva na javnem kraju zunaj prostorov, ki' so določeni za točenje alkoholnih pijač (8. tč. 5. člena). Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 3., 4., 5., 12., 16., 20., 22 . 25., 26. in 27. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev. 18. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor kadi v gedališčih in športnih dvoranah, kinematografih, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (3. tč. 5. člen); 2. kdor pušča motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 3 minute (6. tč. 5. člen); 3. kdor meče petarde ali podobna pirotehnična sredstva (10. tč. 5. člena); 4. kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (11. tč. 5. člena); 5. kdor se sanka, smuča, kotalka (in podobno) aM igra na cesti (7. tč. 9. člen); 6. kdor prisloni kolo z motorjem aM motor k stenam hiš in drugih objektov, robnike hodnikov za pešce, izložbe ali na kraj, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (9. tč. 9. člena); 7. kdor v mestu Kamnik in v naseljih ob nedeljah in državnih praznikih prevaža gnojnico aK druge smrdljive snovi (3. tč. 11. člena); 8. kdor privede živali v trgovske, gostinske in druge javne lokale (4. tč. 11. člena); 9. kdor pusti greznice, odtočne kanale in smetiščne jame odprte ali slabo zaprte (7. tč. 11. člena); 10. kdor pravočasno ne izprazni greznice, smetišč^ ne jame in odtočnih kanalov (10. tč. 11. člena); 11. kdor v mestnem območju gnoji vrtove z gnojnico ali drugimi smrdljivimi snovmi (12. tč. 11. člena); 12. kdor ne očisti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohodom k stanovanjskim in poslovnim prostorom, kanalizacijske jaške in hidrante čimprej, najkasneje pa do 6. ure zjutraj ali podnevi sproti ne odstranjuje novo zapadli sneg ali sneg, ki pade s strehe (2. tč. 14. člena); 13. kdor ob poledici ne posuje pločnika ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s peskom ali žaganjem (3. tč. 14. člena). Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 2., 7., 9., 10., 11., 12. in 13. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo 1,000 dinarjev. 19. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. kljub prepovedi pristojnega organa dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu (4. člen); 2. med poslovnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgovskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (10. člen); 3. na tržnici, športnem igrišču, avtobusni postaji, železniški postaji ali v drugem javnem prostoru zan.e-mari red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi (6. tč. 11. člena). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 dinarjev. VTI. KONČNE DOLOČBE 20. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni organ, pooblaščeni inšpektorji, postaja milice in oškodovanci. Denarno kazen za prekršek storjen iz 19. člena izterja na kraju samem delavec PM in komunalni nadzornik. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 4/79). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-37/83 Kamnik, dne 28. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Jnstinek I. r. KOČEVJE 138. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št, 16/83) je zbor uporabnikov skupščine SSS na svoji seji dne 23. decembra 1983 sprejel SKLEP o oblikovanju najvišje najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah na območju občine Kočevje 1. člen S tem sklepom se določajo merila za izračun naj-višje najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini na območju občine Kočevje 2. člen Za določitev višine najemnine se poslovni prostori razdelijo v tri skupine po lokaciji in vrsti dejavnosti, ki se v njih opravlja: I. kategorija: Proizvodna, trgovska in gostinska dejavnost, up ravni prostori podjetij, bank in drug .h gospodarskih dejavnosti, projektivne dejavnosti, zlatarska obrt in druge dejavnosti z visokimi vrednostmi obračanja — vse na območju Krajevne skupnosti Kočevje - mesto. II. kategorija: Proizvodna, trgovska in gostinska dejavnost na območju krajevne skupnosti Rudnik - fialka vas, Stara cerkev in Ivan Omerza Livold, vsa servisna in urarska dejavnost, kemične čistilnice, fotografi, ženski frizerji, avtomehaniki in fbiomehaniki na vsem cbmoč.iu občine ter garaže na območju Krajevna skupnosti Kočevje - mesto. III. kategorija: Proizvodna, trgovska in gostinska dejavnost v krajevnih skupnostih izven kočevske doline, vsa u služnostna in rokodelska obrt (krojači, šivilje, čevljarji, brivci in drugi rokodelci), prodajalne kruha in slaščičarne, pisarniški prostori in sejne dvorane upravnih organov, družbenopolitični h organizacij- in društev na območju celotne občine ter garaže v vseh izvenmest-nih krajevnih skupnostih, ter dejavnost prodaje zdravih 3. člen Letni znesek najemnine se izrazi v odstotku od revalorizirane nabavne vrednosti poslovnega prostora in znaša: v. I. kategorija poslovnih prostorov 7,5230 II. kategorija poslovnih prostorov 5,1280 III. kategorija poslovnih prostorov 4,0555 Letni znesek najemnine sestavljata vrednost enostavne in razširjene reprodukcije. Enostavno reprodukcijo sestavljajo: — vkalkulirana amortizacija na podlagi zakona o amortizaciji (Uradni list SFRJ, št. 65/81); — stroški za velika in mala popravila, upravljanje, funkcionalni stroški in civilna zaščita v skupni višini 1,5555 %>, izračunano na podlagi enotene metodologije (Uradni list SRS, št. 25/81). Razliko do polne vrednosti letne najemnine predstavlja razširjena reprodukcija. 4. člen Mesečni znesek najemnine po kriterijih iz 3. člena tega sklepa se določi z najemno pogodbo, ki jo najemnik poslovnega prostora sklene s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Kočevje. Višina najemnine se sproti prilagaja vsakokratni valorizaciji poslovnega ionda in se določi s sklepom zbora uporabnikov skupščine SSS občine Kočevje. Če se poslovni prostor odda v najem na licitaciji, lahko interesent za najem ponudi višjo najemnino, kot znese izračun najemnine po kriterijih iz 3. člena sklepa, vendar se ob kasnejših revalorizacijah usklajuje le del najemnine po tem izračunu, preplačilo pa ostane v enakem znesku. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko v izjemnih primerih določi višjo najemnino kot znese izračun po kriterijih iz 3. člena tega sklepa za posltivne prostore z izredno ugodno lego ali izredno pridobitno dejavnostjo. V ta namen si pridobi Zbor uporabnikov mnenje Oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Kočevje. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA 5 člen Zaradi močne iztrošcnosti večine. poslovnih prostorov in stavb se bo v tekočem petletnem obdobju vlagalo določen del sredstev razširjene reprodukcije od najemnin v prenovo dotrajanih poslovnih prostorov, ki so pridobitno in družbeno koristni. O konkretni dodelitvi sredstev v ta namen odloči Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje z vsakoletnim programom delitve in uporabe sredstev od najemnin. 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, dne 23. decembra 1983. Predsednik ZU skupščine SSS Marko Figar, dipl. inž. 1. r. 139. Na podlagi 19. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3 81) ter samouprav-nega sporazuma o temeljih plana gradnje stanovanj v občini Kočevje v srednjeročnem obdobju 1981—1985 sklenejo: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje 2. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje 3. Občinski sindikalni svet Kočevje 4. Krajevna skupnost Kočevje - mesto 5. Samoupravna interesna skupnost za komunal-n° in cestno dejavnost občine Kočevje 6. Projektivni atelje Ljubljana 7. DO Elektro Ljubljana — TOZD Elektro Kočevje 8. Podjetje za PTT Promet — TOZD Kočevje 9. Hvdrovod Kočevje — Ribnica 10. Komunala Kočevje 11 Ljubljanska banka, Stanovanjsko — komunal- na banka Ljubljana SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v naselju »4. maj« Kočevje — II. faza I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki tega sporazuma sklenejo ta samoupravni sporazum z namenom zagotovitve realizacije srednjeročnega plana izgradnje stanovanj v Kočevju ter z njim uredijo temeljne pogoje za izvajanje usmerjene stanovanjske gradnje, medsebojna razmerja in obveznosti pri gradnji, kot tudi druga vprašanja pri uresničevanju skupnih nalog in ciljev izgradnje celotne soseske, zlasti pa: a) medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti - b) 1 način sodelovanja in usklajevanja pri planiranju, pripravi in organizaciji gradnje stanovanj in in drugih objektih v okviru kompleksne soseske c) način odajanja v izvajanje gradbenih, zaključnih in instalacijskih del. 2. člen Podpisniki ugotavljajo, da je izgradnja stanovanj v naselju 4. maj II. faza glede zasnove zazidave, standarda bivanja, urejanja stavbnega zemljišča ter glede izgradnje spremljajočih objektov usklajena in predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana občme Kočevje, v dogovoru o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občihe Kočevje, v dogovoru o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občme Kočevje, kot tudi temeljih plana ostalih samoupravnih interesnih skupnosti udeleženih pri izgradnji naselja. 3. člen Podpisniki tudi soglašajo, da bodo urejanje stavbnega zemljišča in gradnjo spremljajočih objektov uskladili z dinamiko izgradnje stanovanj, dogovorjeno in opredeljeno v letnih programih Samoupravne sta-novaniske skupnosti občine Kočevje ter planih drugih samoupravnih Interesnih skupnosti, ki so udeležene pri izgradnji naselja. 4. člen Podpisniki soglašajo, da bo v občini pooblaščeni izvajalec inv.estitorskih del usmerjene stanovanjske izgradnje naselja 4. maj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje — delovna skupnost. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PODPISNIKOV 5. člen Za izvajanje skupnih nalog po tem sporazumu ustanovijo podpisniki odbor, v katerega delegira vsak podpisnik po enega delegata. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Kočevje vzpodbuja sklepanje posameznih samoupravnih sporazumov iz svoje pristojnosti in zagotavlja izvršitev naslednjih nalog: — zagotavlja pridobivanje zemljišč, predvidenih za gradnjo stanovanj v družbeno lastnino — koordinira usklajevanje planov podpisnikov tega sporazuma — skrbi za pravočasni sprejem zazidalnih načrtov za posamezne stanovanjske soseske — zagotavlja tekoče izdajanje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij — zagotovi financiranje geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave zemljišča in izdelavo temeljnih topografskih načrtov — vzpodbuja in zagotavlja vključevanje investitorjev spremljajočih objektov, skladno z izgradnjo stanovanj — vzpodbuja in zagotavlja enotno politiko ogrevanja naselja ter družbenih objektov v okolici — je nosilec in koordinator daljinskega ogrevanja in skrbi, da bodo uporabniki pravočasno priključeni na ta sistem. 7. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje je nosilec priprav družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini in prevzema predvsem tele naloge: — je nosilec planiranja izgradnje stanovanj — je nosilec samoupravnega dogovarjanja glede določanja izhodiščnih in končnih cen stanovanj — je nosilec financiranja izgradnje stanovanj z združevanjem vseh sredstev za stanovanjsko gradnjo, pridobivanjem in angažiranjem dodatnih sredstev soinvestitorjev in etažnih kupcev ter bančnih sredstev — je investitor stanovanjske gradnje — je nosilec izbite izvajalcev gradnje stanovanj — skrbi za javnost cen stanovanj — objavi sklep o potrditvi izhodiščne in končne cene stanovanj v Uradnem listu SRS — sprejme sklep o pristopu h graditvi naselja za kar izdela investicijski program ih sicer do izdaje gradbenega dovoljenja — sprejme sklep o zagotovitvi sredstev za kritje predračunske vrednosti investicije za naselje — sprejme sklep o najetju pogodbenih garancij in premostitvenih kreditov v banki' — izbere najboljšega projektanta, nadzornega organa in izvajalce, ki naknadno podpišejo sporazum. 8. člen Občinski sindikalni svet Kočevje skrbi za izpolnjevanje vseh nalog za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev s tem, da daje pobudo za obravnavanje in sklepanje na najvišjih samoupravnih organih občine in ustreznih interesnih skupnostih. Zavzemal se bo za javnost in realnost cene stanovanj in urejanje stavbnega zemljišča. 9. člen Krajevna skupnost občine Kočevje-mesto na območju katere se izvaja družbeno usmerjena stanovanjska gradnja: — organizira bodoče krajane — stanovalce — skrbi za informiranje krajanov — bodočih stanovalcev o poteku gradnje ter posreduje investitorju interese krajanov, kot bodočih stanovalcev — v primerih, ko je upravljalec stavbnega zemljišča, je nosilec vseh pravic in dolžnosti, ki jih po tem sporazumu opravlja komunalna skupnost — pripravi program potreb po prostorih za aktivnosti in delovanje KS ih DPO v naselju — sodeluje pri ustanavljanju skupnosti stanovalcev ter skrbi za delo zborov stanovalcev v krajevni skupnosti. 10. člen SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Kočevje usmerja in zagotavlja sredstva za razširjeno reprodukcijo za izgradnjo komunalnih objektov in naprav individualne potrošnje, za planirani obseg stanovanjske izgradnje ureja stavbna zemljišča za stanovanjsko izgradnjo ter koordinira dela OZD, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, kot izvajalec opremljanja stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami ter podpisnikom materialno odgovarja za zamude pri teh opravilih. SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje je investitor za dela po tem členu. 11. člen Projektivni atelje, Ljubljana izdela v dogovorjenem roku vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za urbanistično ureditev naselja. 12. člen DO Elektro Ljubljana — TOZD Elektro Kočevje sodeluje s SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje in zagotavlja pravočasno vključitev naselja s svojim programom razvoja električnega omrežja v Kočevju. 13. člen Podjetje za PTT promet, TOZD Kočevje sodeluje s SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje in zagotovi vključitev izgradnje s svojim programom razvoja ^telefonskega omrežja v Kočevju. 14. člen Hydrovod Kočevje — Ribnica sodelujte s SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje in zagotavlja pravočasno vključitev naselja s svojim programom razvoja vodovodnega omrežja v Kočevju. 15. člen Komunala Kočevje sodeluje s SIS za komunalno in cestno dejavnost in omogoča priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijo in preko nje v CČN Kočevje. Prevzame v upravljanje javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno za potrebe naselja. 16. člen Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalna banka — Ljubljana opravlja na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Kočevje vsa finančno tehnična opravila v zvezd z združenimi sredstvu vzajemnosti in posojilna razmerja s soinvestitorji, po sklepih organov stanovanjske skupnosti. Banka vrši kreditiranje pridobitve stanovanj iz svojih sredstev na podlagi določil svojih aktov, ki so usklajeni z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. 17. člen Poleg že navedenih pravic, obveznosti in odgovornosti, se podpisniki obvezujejo, da bodo sodelovali in med seboj usklajevali delo pri pripravi in organi- ziranju dmžbenousmer j ene stanovanjske gradnje v občini Kočevje tako, da bodo skupaj preizkusili zazidalni načrt oziroma sodelovali že pri njegovem obli-likovanju, preverjali njegovo izvajanje,, usklajevali terminske plane izgradnje posameznih objektov v naselju, usklajevali finančne načrte, skupaj oblikovali in dajali predloge za morebitne spremembe urbanistične dokumentacije ter sproti spremljali izvajanje plana izgradnje stanovanj in naselja kot celote. III. ODDAJANJE GRADBENIH, ZAKLJUČNIH IN INSTALACIJSKIH DEL 18. člen Podpisniki soglašajo, da prevzame izgradnjo naselja 4. maj II. faza izvajalec, ki ga izbere Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje kot družbeni investitor na podlagi zbiranja ponudb in sklene z njim ustrezno gradbeno pogodbo. Vsa zaključna in instalacijska dela, pa se na osnovi zbranih najmanj treh ponudb s strani glavnega izvajalca in s soglasjem SSS odda tistemu izvajalcu, ki glede cene, kvalitete in rokov dovršitve najbolj ustreza. IV. VKLJUČEVANJE PRICAKOVALCEV 19. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje je pobudnik, da se pričakovalci samoupravno organizirajo, posebno pa skrbi, da bodo OZD in delovne skupnosti, kot investitorji izgradnje stanovanj za svoje delavce in s tem kot stanodajalci pravočasno vsaj 2 meseca pred rokom za dokončanje objekta po terminskem planu, dodelile stanovanja svojim delavcem v skladu z določbami samoupravnih splošnih aktov. V enakem roku bodo OZD in delovne skupnosti dokončale postopek razdelitve stanovanj svojim delavcem — pridobiteljem stanovanj v etažnem lastništvu. V. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN 20. člen Pri realizaciji načrta izgradnje naselja nastajajo tele vrste stroškov; a) za pripravo stavbnega zemljišča, b) za opremo stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami, c) za izgradnjo objektov. 21. člen Priprava stavbnega zemljišča obsega: — stroške Izdelave zazidalnega načrta, — stroške pridobitve zemljišča ali plačila odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravic na nepremičnini, — stroške sanacijskih del na zemljišču, —. stroške odstranitve obstoječih objektov, naprav to opreme ter nasadov na zemljišču, — stroške izgradnje nadomestnih prostorov za Preselitev uporabnikov objektov predvidenih za odstranitev in stroške preselitve. Navedeni stroški so sestavni del investicijskega Programa za delo na urejanju stavbnega zemljišča naselja in se delijo v sorazmernih deležih, to je po m? Peto tlorisne površine stavb, na posamezne soinve-stitorje stanovanj. Delež stroškov, M odpade na po- sameznega soinvestitorja, določi komunalna oziroma stavbno-zemlj iška skupnost s soglasjem občinske skupščine, po predhodni uskladitvi med podpisniki tega sporazuma in obsegajo le stroške za območje zazidalnega načrta na katerega se ta sporazum nanaša. 22. člen Stroški komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča obsegajo: — geološke raziskave — odkup zemljišča — lokacijska dokumentacija — parkirišče — električna napeljava — telefonska napeljava — vodovod, kanalizacija ih priključek na čistilno napravo — nadzor — drugi stroški. Navedeni stroški so sestavni deli investicijskega programa izgradnje soseske. 23. člen Izgradnja stanovanjskih objektov obsega:: — stroške priprave investicijsko-tehnične dokumentacije, — stroške priključkov na komunalne naprave, — stroške graditve objektov, — stroške zunanje ureditve zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu namenjena stanovanjskim objektom. 24. člen Izgradnja spremljajočih objektov v naselju obsega: — stroške za urejanje stavbnega zemljišča v smislu 22. člena in 23. člena tega sporazuma in — stroške projektiranja, izgradnje objektov ter investitorskih stroškov, stroške priključkov na komunalne naprave ih zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča, ki jih oblikujejo investitorji v neposrednem pogodbenem odnosu z izvajalci. 25. člen Cena m2 stanovanj se oblikuje v smislu dejanskih stroškov in obsega: a) odškodnina za zemljišča ter nasade, naprave in objekte na rfjem in nadomestne objekte na njem in stanovanja, b) delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte c) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije, v odvisnosti projekta in števila ponovitev, c) stroški lokacijske dokumentacije, d) stroški za pripravljalna dela na osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje, e) stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje, f) stroški gradbenih del, g) stroški zaključnih del in mstalaeijako montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del, h) stroški opreme stanovanj, i) stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah, j) investitorski stroški, k) stroški neposredne zunanje ureditve zemljišča, l) stroški izgradnje skupnih zaklonišč, m) stroški izgradnje kotlarn internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov, n) stroški za naprave za odlaganje odpadkov, o) stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo, p) stroški komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena skupne rabe. 26. člen Obseg stroškov pod a, b, p iz 25. člena, ki bremeni m2 stanovanjske površine je opredeljen v investicijskem programu stroškov urejanja stavbnih zemljišč in predstavlja izhodiščno ceno za ta dela na dan izdelave investicijskega programa (izhodiščna cena ureditve 1 m2 stavbnega zemljišča). Stroške pod c do o iz 25.'člena ugotavlja stanovanjska skupnost v postopku pridobitve lokacijske in tehnične dokumentacije za gradnjo stanovanj. Ugotovljeni stroški predstavljajo izhodiščno ceno m2 graditve stanovanjskega objekta. 27. člen Za posamezne vrste stanovanjskih objektov se upoštevajo dogovorjeni roki po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanju cen v stanovanjski graditvi. Ti roki so osnova za izračun podražitev v času izgradnje objektov. Za ugotavljanje podražitev, ki nastajajo od časa sprejetja izhodiščne cene do dogovorjenega roka pričetka graditve in v času izgradnje objekta se uporablja Metodologija za izračun razlike v ceni gradbenih stroškov ob smiselni uporabi določil zakona o obligacijah. 28. člen Končna prodajna cena m2 stanovanjske površine se sestoji iz: — izhodiščne cene ureditve stavbnega zemljišča. — izhodiščne cene graditve stanovanjskega objekta, — podražitev pred pričetkom gradnje in v času gradnje, — stroškov eventualnih dodatnih ali zmanjšanih delfpo zahtevi stanovanjske skupnosti oziroma soinvestitorjev stanovanj ali spremenjenih pogojih graditve. 29. člen Izhodiščno in končno ceno stanovanj ugotovi posebna strokovna komisija, sestavljena iz podpisnikov tega sporazuma. V tej komisiji sodeluje tudi predstavnik občinske skupnosti za cene. Soglasje na ugotovljeno ceno da občinska skupnost za cene in pristojni organ SSS. VI. NAČIN sporazumevanja med investitorjem m IZVAJALCI 30. člen Podpisniki soglašajo, da Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje kot investitor družbeno 'usmerjene stanovanjske gradnje ter izvajalci urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri izgradnji stanovanj v naselju ter se sporazumevajo predvsem s tem sporazumom, z gradbeno in ostalimi pogodbami ter sporazumi. VII. NAČIN FINANCIRANJA IZGRADNJE STANOVANJ 31. člen V skladu z obveznostmi podpisnikov tega sporazuma bo financiranje izgradnje stanovanj v naselju zagotovljeno iz sredstev TOZD in drugih organizacij oziroma skupnosti ter individualnih -pričakovalcev stanovanj kot soinvestitorjev. Izgradnja stanovanj bo v primeru nepravočasno zagotovljenih sredstev s strani soinvestitorjev začasno, vendar najdalj do dokončanja posameznega stanovanjskega objekta financirana iz naslednjih sredstev: — priliva sredstev vzajemnosti, združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, — priliva sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985, — priliva drugih sredstev, namenjenih za izgradnjo stanovanj na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985, — premostitvenih kreditov stanovanjsko komunalne banke Ljubljana, s katerim v skladu s planskimi akti banke, sodeluje pri uresničevanju plana stanovanjske skupnosti. Zbrana sredstva za gradnjo stanovanj, za katera sklepamo ta samoupravni sporazum, se vodijo preko ustreznih računov pri banki. 32. člen SIS ali pooblaščeni izvajalec investitorskih del objavi razpis za soinvestitorje izgradnje stanovanj v posameznih objektih. Na podlagi razpisa iz prvega odstavka tega člena morajo TOZD in druge organizacije oziroma skupnosti, ki želijo soinvestirati zidavo in s tem pridobiti stanovanja za svoje delavce, združiti pri SSS kot investitorju svoja sredstva v višini in po obrokih ali na odpoklic, kot to določa ustrezen splošni akt SSS. Isto velja za soinvestitorje — etažne lastnike. Sredstva se združujejo na poseben račun pri Ljubljanski banki — SKB PE Kočevje namensko za investicijo po investicijskem programu. 33. člen Dejavniki stanovanj graditve v občini Kočevje, določeni v 3. členu družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji, lahko pristopijo k temu sporazumu, če sprejmejo prav ce, obveznosti in odgovornosti, ki veljajo za podpisnike. 34. člen Sestavni deli sporazuma so: — zazidalni načrt naselja, — terminski plan pridobivanja Ih urejanja stavbnega zemljišča, — terminsk? plan izgradnje celotnega naselja, — načrt financiranja izgradnje komunalnih objektov in naprav, — načrt financiranja izgradnje stanovanj, — načrt financiranja spremljajočih objektov, — pregled evidentiranih soinvestitorjev, — izjava SIS za komunalno in cestno dejavnost o zagotovitvi objektov individualne rabe in ustreznih zmogljivosti komunalnih objektov za priključitev novih objektov v naselju. 35. člen Morebitne medsebojne spore bodo podpisniki najprej reševali sporazumno, če pa to ne bo mogoče, pa pred posebnim sodiščem združenega deia. 36. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo vsi podpisniki, veljati pa začne po objavi v uradnem glasilu in velja do izgradnje naselja po zazidalnem načrtu. Kočevje, december 1983. LENART 140. Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) m drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80 in 33-1605/80) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. julija 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pr"pravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za razdobje od leta 1883 do leia 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 1. člen Za 1. členom odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za razdobje od leta 1985 dd leta 1355 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17-832/79) se doda nov l.a člen, ki se glasi: »la člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in Predloži Skupščini občine Lenart do konca leta 1983 Predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Lenart.« 2. člen Spremeni se 2. člen odloka, tako da se glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do konca junija 1984 predloži Skupščini obč ne Lenart osnutek, do konca novembra istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Lenart« 3. člen Drugi odstavek 3. člena odloka se črta. 4. člen 6. člen odloka se črtat 5 člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 30-2/79 Lenart, dne 15. julija 1983 Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipL oec. 1. r. LITIJA 141. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu 'Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o de- lovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 27/82), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena .zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup: nosti dne 27. decembra 1983 Skupščina občine Litija sprejela ODLOK o delovnem času v občini Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa okvirno začetek in konec delovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostmske štoritve ter storitve v lekarni, banki, pošti, zavarovalnici in turistični poslovalnici ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne, gostinske storitve ali opravljajo prodajo na drobno na območju občine Litija. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določijo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljnjem besedilu: prodajalne in poslovalnice) v sodelovanju s sveti potrošnikov, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov in turizma ter načela dobrega gospodarjenja, kakor tudi predpise o javnem redu in miru. 2. člen Zaradi krajevnih in poslovnih interesov lahko poslovne enote poslujejo vse dneve v tednu tudi v daljšem poslovnem času kot to določa ta odlok (razen. gostinstva). Zaradi nemotene preskrbe občanov z živili, poslujejo v mestnem naselju Litija tudi dežurne prodajalne oziroma poslovalnice. 3. člen Razporeditev delovnega časa med tednom in pregled dežurnega delovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico, kakor tudi na vidnem mestu v samem prostoru prodajalne oziroma poslovalnice. 4. člen Prodajalne oziroma poslovalnice, ki poslujejo ob sobotah popoldan, nedeljah in praznikih, imajo lahko med tednom skrajšani delovni čas ali dela prost dati. Za skrajšani delovni čas ali prost dan v navedenih primerih si je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa (občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj). 5. člen Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezno prodajalno oziroma poslovalnico zapre zaradi adaptacije, kolektivnega dopusta ali inventure. Prodajalna oziroma poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ta enota ne bo poslovala Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnega dopusta ne sme biti daljša kot trideset dni. V času kolektivnih dopustov morajo biti v prodajalnah oziroma poslovalnicah izvršena vsa tekoča vzdrževalna dela. V drugih opravičenih primerih lahko pristojni upravni organ po predhodnem mnenju potrošnikov v krajevni skupnosti dovoli, da prodajalna oziroma poslovalnica posluje v skrajšanem delovnem času, oziroma da se začasno zapre. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na vidnem mestu ob vhodu v prodajalno oziroma poslovalnico. 6. člen Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko pozimi poslujejo pred 7. uro zjutraj. Med 5. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač, poleti pa lahko poslujejo pred 8. uro, vendar ne smejo točiti alkoholnih pijač. 7. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki navedeni v 1. členu tega odloka, morajo delovni čas prodajaln in poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu — občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj. 8. člen V primerih, ko. ta odlok predpisuje, da se delovni čas ali' stalne dežurne prodajalne oziroma poslovalnice določijo s samoupravnim sporazumom, morajo biti ti sklenjeni do 31. decembra za prihodnje leto, lahko pa se njihova veljavnost podaljša v istem roku za naslednje leto. 9. člen V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: — »prodajalne oziroma poslovalnice« so vsi prodajni prostori1, vključno kioski in tržnice ter obratovalnice in gostinski obrati, kakor tudi poslovni prostori lekarn, bank, pošt. zavarovalnic ih turističnih poslovalnic, ki so namenjene poslovanju s strankami; — »trgovine« so prodajalne, ki prodajajo živila, tehnična in drugo industrijsko blago, reprodukcijski material, tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednosti, nafto, naftne derivate, kurivo in gradbeni material, papir, pisarniške in šolske potrebščine, knjige in cvetje — poletni in zimski čas se začne in konča v skladu s premaknitvijo ture. II. II. DELOVNI CAS 1. Trgovina W. člen Prodajalne na drobno lahko poslujejo: — v popoldanskem, neprekinjenem delovnem času vse delovne dni v tednu, — nedeljenem delovnem času vse delovne dni v tednu razen sobote, ko poslujejo najmanj do 12. ure, — v celodnevnem neprekinjenem delovnem času vse delovne dni v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 12. ure, ena prodajalna z živili pa do 18. ure. Ne glede na prvi odstavek tega člena poslujejo prodajalne zadnji delovni dan v koledarskem letu najmanj do 16. ure. 11. člen Delovni čas prodajaln z dopoldanskim neprekinjenem delovnim časom je sedem ur, s tem, da določijo prodajalne živil pričetek delovnega časa med 7. in 8. uro, konec delovnega časa pa med 14. in 16. uro. Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim delovnim časom določijo začetek delovnega časa med 7. in 8. uro, konec pa med 19. in 20. uro oziroma ob sobotah med 12. in 14. uro. 12. člen V primeru, ko je med državnimi prazniki ali neposredno po državnih praznikih, ki se praznujejo dva dni, nedelja, morajo biti tretji dan odprte dežurne prodajalne, ki jih s sklepom odredi organ upravljanja in sicer od 7. do 11. ure, tako da je potrošniku omogočena preskrba z osnovnimi živilskimi artikli. 13. člen Prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) določijo začetek delovnega časa med 5. in 6. uro, konec delovnega časa pa med 20. in 21. uro. Dežurstva ob sobotah, nedeljah in praznikih izvajata bencinska servisa na osnovi medsebojnega sklenjenega samoupravnega sporazuma. 14. člen V mestu Litija mora poslovati stalna dežurna prodajalna z živili. — v soboto od 12. do 18. ure. Stalne dežurne prodajalne se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo organizacije združenega dela, ki imajo na območju občine Litija prodajalne z živili, v soglasju s svetom potrošnikov v krajevni skupnosti Litija desni breg in krajevni skupnosti Litija, levi breg. Na enak način se lahko dogovorijo tudi krajani v drugih krajevnih skupnostih, da bi preskrba potekala nemoteno. 2. Lekarna 15. člen Lekarna posluje vse delovne dni v tednu, tako da določi začetek delovnega časa med -7. in 8. uro, konec delovnega časa pa ob 20. uri. Ob nedeljah in praznikih se organizira dežurstvo v času od 17. do 18. ure. 3. Zdravstvo 16. člen Poslovni čas zdravstvenih organizacij ter razporeditev v dnevu in tednu določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev š samoupravnim sporazumom. Če samoupravni sporazum ni sklenjen, se poslovni čas določi z odlokom. 4. Gostinstvo 17 člen Gostinski obrati poslujejo: — restavracije in gostilne s prenočišči: začetek med 5. in 7. uro, konec pa med Ž2. in 24. uro, — gostilne: začetek med 5. in 9. uro, konec pa med 22. in 24. uro, — slaščičarne: začetek med 7. in 9. uro, konec pa med 20. in 22. uro, — bifeji: začetek med 6. in 9. uro, konec pa med 21. in 23. uro, — bifeji v sklopu trgovin: a) začetek in konec delovnega časa se prilagodi obratovanju prodajaln oziroma b) začetek se odredi med 7. in 9. uro konec pa med 18. in 20. uro c) ob sobotah se ta prilagodi obratovanju prodajaln. 18. člen Gostinski obrati lahko poslujejo v daljšem delovnem času ne glede na določila iz prejšnjega člena in to na dan 28. in 29. novembra, 31. decembra, 26., 27., in 30. aprila, 1. rnaia 3., 4., 21. in 22. julija, na pustno soboto in pustni torek. Ob raznih prilikah lahko izjemoma dovoli pristojni občinski upravni organ daljši delovni čjis poslovanja oziroma iz opravičenih razlogov tudi krajši delovni čas. 19. člen Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu, ob sobotah in nedeljah pa morajo biti odprti tisti lokali, M lokacijsko najbolj ustrezajo krajevnim in turističnim potrebam. Za prost dan oziroma skrajšani delovni čas morajo gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa, ki je dolžan usklajevati proste dni med zasebnimi in družbenimi gostinskimi obrati. 20. člen Zaradi potreb turizma gostinski obrati, v času med 15. junijem in 15. septembrom ne smejo načrtovati kolektivnih dopustov V tem času je mogoče koristiti letni dopust v trajanju največ 14 dni. 21. člen Delovni čas za opravljanj gostinskih uslug izven Poslovnega prostora ob raznih prireditvah, proslavah in ob drugih priložnostih, se določi ob izdaji dovo-'ienja, ki ga izda pristojni občinski uprani organ — ,vJdelek za notranje zadeve. 22. člen Gostinski obrati, ki oddajajo tujske sobe lahko Poslujejo v zvezi z oddajanjem tujskih sob časovno neomejeno. 23. člen Za diskoteko se določa najdaljši obratovalni čas med 17. in 24. uro. 1 Ob petkih, sobotah in na dan pred republiškimi ■n državnimi prazniki se dovoli delovni čas največ do 3 ure (zjutraj). 5. Obrt 24. člen Družbene in zasebne obrtne delavnice uslužnostne m storitvene obrti morajo biti odprte sedem ur dnevno, vsak dan in soboto najmanj 5. ur. Glede delovnega časa obrtnih delavnic se smisel-110 upoštevajo določila 10. in 11. člena. 25. člen Organizacije združenega dela in obratovalnice, ki opravljajo servisno dejavnost na območju občine Lt-tlln so dolžne dvakrat tedensko v popoldanskem času Ugotoviti storitve tudi na domu za popravila radij-mh, televizijskih in gospodinjskih aparatov. 26 člen Elektro Ljubljana okolica — enota Litija ih KOP Ohiunala Litija so dolžne organizirati neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na električnem in vodovodnem omrežju. 27. člen Za zadovoljevanje najnujnejših potreb občanov mora ob sobotah od 14. do 20. ure ter ob nedeljah od 7. do 13. ure poslovati ena mehanična delavnica za najnujnejša popravila osebnih avtomobilov. Razpored .mehaničnih delavnic se določi s samoupravnim sporažumom med samostojnimi 'obrtniki. Svetom potrošnikov v krajevni skupnosti Litija levi breg in krajevno skupnostjo Litija desni breg in Obrtnim združenjem Litija. 6. Banke, pošte, zavarovalnice 28. člen Banke, pošte in zavarovalnice poslujejo ali: — z neprekinjenim poslovnim časom z začetkom med 7. in 9. uro in koncem med 14. in 15 uro, — z nedeljenim poslovnim časom z začetkom dopoldan med 8. in 9. uro in koncem med 12. ih 13. uro, popoldan pa s pričetkom med 15. in 17. uro in koncem med 18. in 20. uro, — ob sobotah pa poslujejo med 7. in 12. uro, — s celotnim neprekinjenim poslovnim. časom z začetkom med 7. in 9. uro in koncem med 18. in 19. uro, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. III. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen . Z denarno kaznijo 5-.0 din se kaznuje za prekršek, kdor nima objavljenega razporeda delovnega časa med tednom in dežurnega delovnega časa na vidnem mestu, pri vhodu v poslovalnico, kakor tudi v poslovalnici. Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor. 30. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in droga pravna oseba, ki: 1. skrajša poslovni čaš ali določi prosti dan brez dovoljenja pristojnega upravnega organa, 2. zapre prodajalno v nasprotju s 5. členom, 3. ne priglasi poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu — 7. člen. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali druga pravna oseba, M stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 31. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki stori prekršek iz 30. člena tega odloka. 32. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali pravna oseba, ki: 1. v trgovini posluje, v nasprotju z 11., 12., 13. in 15. členom tega odloka; 2. v lekarnah posluje v nasprotju z določilom 16. člena tega odloka; 3. v gostinstvu posluje v nasprotju z določili 6., 17., 18., 19 in 20. člena tega odloka; 4. v obrti posluje v nasprotju z določili 23. 24., 25. in 26. člena tega odloka; 5. v bankah m poštah ter zavarovalnicah, ki poslujejo v nasprotju z 28. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. * 33. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki: 1. v svoji prodajalni oziroma gostinskem obratu posluje v nasprotju z določili 6., 7., 12., 17., 18., 19., 20. in 23. člena, 2. v svoji obratovalnici posluje v nasprotju s 23., 24., 26., 27. členom tega odloka. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti delovni čas in svoje poslovanje v svojih prodajalnah in poslovalnicah skleniti s tem odlokom predpisane samoupravne sporazume najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. Ce samoupravni sporazumi niso sklenjeni v roku, odloči o tem Izvršni svet Skupščine občine Litija. • 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/83 - Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar L r. 142. Skupščina občine Litija je na podlagi 111. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 3. člena odloka o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 14/80) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona 1 1. člen V odloku o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 14/80) se spremeni 3. člen in se glasi: Delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem v občini Litija lahko v skladu z določbami obrtnega zakona in tem odlokom opravljajo trajno ali sezonsko gospodarske , dejavnosti kot .postranski poklic. Delovni ljudje in občani lahko opravljajo proizvodno gospodarsko dejavnost tudi kot postranski poklic, vendar največ za dobo enega leta. 2, člen Ne glede na določila 1. člena tega odloka se kot postranski poklic ne morejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti: — opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ter z viličarji, — opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili, razen prevoza iz drugega in tretjega odstavka 100, člena obrtnega zakona, — prodaja na drobno razen prodaje plma, — izdelovanje kozmetičnih sredstev m dišav, — pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza, — izdelovanje živil razen mletje žit — elektromehanika za dvigala, — izdelovanje sladoleda z avtomati, — pekarstvo, — slaščičarstvo, — gostinska dejavnost, — proizvodnja izdelkov ali storitev, kjer se v tehnološkem procesu predelave surovin uporab.jajo avtomati in stroji. 3, člen Obstoječe obratovalnice in gostinski obrati so dolžni svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega odloka v roku treh mesecev od njegove uveljavitve. 4, čler) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/73 Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik . Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 143. Na podlagi 15. in SO. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni ligt SRS, št. 30/82 in 42/83) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 12. decembra 1933 sprejela DOPOLNITVE STATUTA Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija 1. člen Dopolni se drugi odstavek 26. člena tako, da se za pristojnost odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve določi tudi: — obravnava ugotovitve in porodila popisnih komisij in dokončno odloča o odpi.-ih in drugem: — do višine sredstev opredeljenih s finančnim načrtom stanovanjske skupnosti sklepa o višini letnih nagrad voljenim funkcionarjem stanovaniske skupnosti, ki neprofesionalno opravljajo določene funkcije. 2. člen Dopolni se 28. člen tako, da se za pristojnost odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu določi tudi: — obravnava in odloča o dajanju soglasij k zamenjavi stanovanj, za katere je stanodajalec stano-vanjska skupnost. 3. člen Te dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti so sprejete in začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. 4. člen Dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti se obravnavajo v Uradnem listu SRS. Št. 010-4/81-1 Litija, dne 12. decembra 1983. Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti občine Litija Alojz Kotar 1. r. 144. Na .podlagi 37., 67. in 68. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 24. do 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št 5/81) in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 42/82) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnost: občine Litija na seji dne 12. lecembra 1983 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija (v nadaljevanju: pravilnik) 1. člen Spremeni se četrta alinea 6. člena, ki se spremenjena glasi: »Ce glede na število družinskih članov zaseda nadstandardno stanovanje.« 2. člen Spremeni se šesta alinea, ki se spremenjena Sasi: »Če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila. To določilo ne velja za invalide, M jim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov (paraplegiki).« 3. člen Za šesto alineo se doda nova sedma alinea, ki se glasi: »Če je imetnik stanovanjske pravice ali kateri koli drug uporabnik stanovanja lastnik nepremičnine, ki je vredna več kot 20 °/o vrednosti stanovanja, ki ga prosilec zaseda.« 4. člen Spremeni se prvi odstavek 10. člena, ki se spremenjen glasi: »Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina njegove dejanske stanarine višja od ugotovljene znosne stanarine prosilca. Znosna stanarina je izračunana v odstotkih od dohodkov gospodinjstva in lahko znaša: Tipi gospodinjstev variante I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. enočlansko 6,8 7,0 7,2 7,4 7,6 7,8 8,0 8,2 8,3 d. o člansko 6,0 6,2 6,4 6,5 6,7 6,9 7,0 7,2 7,4 tričlansko 4,6 4,7 4,8 4,9 5,0 5,2 5,3 5,4 5,6 štiričlansko 4,0 4,1 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 petčlansko 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 3,8 3,9 šestčlansko 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,6 3,7 3,8 sedem in več člansko 2,3 2,3 2,4 2,5 2,5 2,6 2,7 2,7 2,8 Skupščina stanovanjske skupnosti vsako leto s sklepom določi, katero varianto bo uporabljala za izračun znostne stanarine za tekoče leto.« 5. člen Te spremembe in dopolmtve pravilnika začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-4/82 Litija, dne 12. decembra 1983. Predsednica zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Bana Babič 1. r. 145. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 6. člena druž- benega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjskes kupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 12. decembra 1983 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine litija (v nadaljevanju: pravilnik) 1. člen Za 5. Senom pravilnika se vstavi nov čien, ki se glasi: »Vsi delavci so dolžni namensko varčevati za objekt, Iti se kreditira, pri katerikoli poslovni banki tar morajo imeti na dan zaključka razpisa potečeno vsaj dveletno namensko varčevanje.« 2. člen Spremeni se besedilo 11. člena pravilnika tako, da se glasi: »Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za graditev ali nakup stanovanj v družbeni lastnini, je odvisna od razmerja med poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji po zadnji objavi in poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje in sicer: Poprečni OD Višina posojila, izračunala od zneska po 10. členu v •/• (največ) Doba vračanja let (največ) do 90 % 70 10 od 90% do 100% 60 8 od 100% do 110% 50 7 od 110% do 120% 40 6 nad 120% 30 5 Organizacijam, ki poslujejo z izgubo, lahko skupščina stanovanjske skupnosti odloži odplačevanje odobrenega posojila največ za dve leti, vendar morajo kredit vrniti najkasneje v roku, ki je določen v tabeli prejšnjega odstavka. Obresti za čas odloka odplačevanja posojila plačujejo organizacije polletno.« S. člen Spremeni in dopolni se 17. člen pravilnika tako, da se glasi: »Delavci iz 5. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja, če: — predložijo soglasje svoje organizacije, ki ima pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem pravilniku, — nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje, — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice, — z gradnjo ali nakupom stanovanja rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo na delo, — imajo gradbeno dovoljenje pri gradnji montažne hiše pa tudi sklenejo pogodbo s proizvajalcem montažnih hiš, — da imajo urejeno lastništvo, — z lastnimi sredstvi in vsemi posojili' zaključujejo finančno konstrukcijo. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V primerih iz predhodnega odstavka skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določata medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja vroku, ki je določen s pogodbo, dospe posojilo po izteku za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugo- tavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi.« 4. člen Spremeni se 18. člen pravilnika tako, da se glasi: »Neprimernost oziroma neustreznost stanovanja ter vseljivcst in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi in tretji alinei predhodnega člena ugotavlja skladno s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini komisija, katero imenuje odbor.« 5. člen Spremeni in dopolni se besedilo 20. člena tako, da se glasi: »Prednost pri dodelitvi posojila po tem pravilniku določa skupno število točk, ki jih po kriterijih k temu pravilniku pridobi delavec, ki: a) gradi ali kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo v okviru usmerjene družbene ali zadružne stanovanjske gradnje, b) ima nižji povprečni mesečni osebni dohodek na člana družine, c) ima večje število družinskih članov, d) ima slabše stanovanjske razmere, e) kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem času ali ima stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze, f) kot imetnik stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju po preselitvi prepusti stanovanje na razpolago stanodajalcu, g) je sam ali član njegove družine v težkem zdravstvenem stanju (bolezen, invalidno.4 in podobno), h) še ni pridobil posojila iz združen h sredstev vzajemnosti.« 6. člen V drugem odstavku 21. člena se spremeni lestvica: Posojilo v odstotku Povprečni mesečni dohodek^----------------------—------- na člana družine nakup gradnja stanovanja do 70»/» 45 60 nad 70 »/o do 85 »/» 40 55 nad 85 »/o do 100 »/o 35 50 nad 100 °/o do 115 %> 30 45 nad 115 «/o 25 40 in lestvica v tretjem odstavku: Pri povprečnem mesečnem dohodku do 70% nad 70% do 100% nad 100»/* do 115»/» nad 115% 7. člen Za 26. členom se doda novo IV. poglavje, ki se glasi: »VARSTVO PRAVIC 26.a člen Organizacija ali delavec, ki meni, da je prizadet v pravicah, ki mu gredo po tem pravilniku in po razpisu, lahko zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela vroku 30 dni od sprejema od zneska posojila vzajemnosti 10 20 35 40 sklepa zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.« 8. člen Za novim IV. poglavjem se doda novo V. poglavje ki se glasi: »IZLOČITEV PRIJAV 26.b člen Stanovanjska skupnost ima pravico: 1. da izloči prosilca iz nadaljnje obravnave, če ugotovi, da je prosilec v prijavi za posojilo navedel neresnične podatke oziroma predložil neresnične dokumente; 2. da zahteva vračilo celotnega dolga z obrestmi vred in stroški pred pogodbenim rokom: — če posojilojemalec porabi posojilo nenamensko, — če posojilojemalec ob roku ne plača zapadle anuitete, — če posojilojemalec brez dovoljenja stanovanjske skupnosti odsvoji kreditirano nepremičnino.« ' 9 člen Sedanje IV. poglavje, postane VI. poglavje (KONČNE DOLOČBE) 10 člen. Člen 27 se črta. 11, člen Te spremebe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem 'listu SRS. . St. 010-4/82 Litija, dne 12. decembra 1983. , Predsednica zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Bana Babič 1. r. točk — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 15 III. Kriterij za pridobitev točk za izpraznitev stanovanj v družbeni lastnini: — za izpraznitev stanovanj v družbeni lastnini, na katerem ima začasno pravico uporabe mlada družina 20 — za izpraznitev stanovanja v družbeni lastnini 10 IV. Kriterij za pridobitev točk glede na gradbeno fazo — II. gradbena faza (plošča nad kletjo) 3 — III. gradbena faza (stanovanjska hiša pod streho) 7 — IV. gradbena faza (vgrajeno stavbno, pohištvo) 12 — V. gradbena faza (vgrajena groba instalacija) 18 — VI. gradbena faza (izdelani ometi) 24 — VII. gradbena faza (izdelani tlaki — podi) 30 V. Kriterij pridobitve točk glede na število družinskih članov: — en družinski član 5 — dva družinska člana 10 — trije družinski člani 15 — štirje družinski člani 20 Za vsakega nadaljnjega člana družine delavca pripada še po 10 točk. VI. Kriterij pridobitve točk glede na stanovanjske razmere prosilca: — slabe stanovanjske razmere (stanuje v provizorijih, barakah, v temačnih stanovanjih, vlažnih, kletnih in podstrešnih prostorih ali' v kletnem prostoru stanovanjske hiše, za katero prosi posojilo) 120 — podnajemnik, v nesorodstvenem razmerju 60 — podnajemnik pri sorodnikih 40 Kriteriji za določitev prednostnega vrstnega reda za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti LJUBLJANA BEŽIGRAD Delavci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev posojila, se razvrste na prednostni listi po številu točk, pridobljenih po naslednjih kriterijih I. Povprečni mesečni osebni dohodek na člana družine v letu pred razpisom v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji: 146. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranj« splošnih družbenih, potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1683 sprejela do 40 od 40 do 50 od 50 do 60 od 60 do 70 od 70 do 80 od 80 do 90 od 90 do 100 od 100 do 110 nad 110 II. 80 70 60 50 40 30 20 10 0 II. Kriterij za pridobitev točk glede na namen zaprošenega posojila: to^k — za nakup stanovanja v etažni lastnini 30 — pri zadružni gradnji 20 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 198$ 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 2/83) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: din »Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1983 znašajo 367,180.000 in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 250,347.000 — za tekočo proračunsko rezervo 500.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 102,296000 — za intervencije v porabi hrane in obkkovanje blagovnih rezerv 14,037.900 »Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve obračunava amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1963 v višini razpoložljivih sredstev v skladu z zakonskimi dotočili.«; 2. člen Drugi odstavek 3. člena se spremeni in glasi: »Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega- knjigovodstva, da ob vsakokratni praz-nitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 30,25 e/o od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 102,296.006 din.« 3. člen Spremeni se besedilo tretjega odstavka 9. Sena tako. da se glasi: 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/82-3 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine 1 Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983 Vesta prihodka Prihodki Skupaj din Glavni namen Odhodki Skupaj din 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih: — denarne kazni 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 7 Dopolnilna sredstva 213,900.000 103,890.000 13.740.000 9,350.000 13.800.000 12.500.000 367,180.000 Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni' list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 jn na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK • preračunu občine Ljubljana Be#ge*d «a leto 1664 1. člen S proračunom občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Bežigrad. 2. člen Predvideni prihodki občinskega pro- računa v letu 1984 znašajo 422,410.000 01 02 03 04 07 06 09 10 11 12 16 17 Dejavnost organov DPS 130,751.000 Ljudska obramba 7,992.000 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 16,479.000 Negospodarske investicije 22,262.000 Kulturnoprosvetna dejavnost 1,350.000 Socialno skrbstvo 9,916.000 Zdravstveno varstvo 110.000 Komunalna dejavnost 4,182.000 Dejavnost krajevnih skupnosti 26,200.000 Odstopljeni prihodki drugim DPS: — proračun mesta Ljubljane 102,296.000 Investicije v gospodarstvu 28,653.000 Nerazporejeni prihodki: — tekoča proračunska rezerva 500.000 * Krediti, vezana in izločena sredstva: — sredstva rezerv 2,452.000 — izločena sredstva na posebno partijo 14,037.000 Skupaj vsi odhodki 367,180.000 in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 280,875.500 — za tekočo proračunsko rezervo 558.500 — za združevanje sredstev v Ljubljani 102,840.000 — za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv 37,004.000 — za izločitev sredstev na posebno partijo proračuna 1,132.000 Pregled prihodkov in njihove razporeditve je zajet v splošnem delu in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Občina Ljubljana Bežigrad združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1984 s svojim proračunom. Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun me- sta 25,54 ”/0 od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 102,840.000 din. 4. Sen Občina Ljubljana Bežigrad namenja del prihodkov za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv. Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja na posebno partijo proračuna mesta 9,19 “/o od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet par klar jev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 37.004.000 din. 5. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri SML, vendar največ do zneska 2,860.000 din. 6 člen Prihodki od turističnih taks se vplačujejo na posebni račun Ljubljanske turistične zveze do višine 860.000 din. 7. člen i Od prihodkov iz 2 člena tega odloka, zmanjšanih 'za odstopljene prihodke mestnemu proračunu iz 3. in 4. člena tega odloka, se 10/» izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 8. člen 'Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali, če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti skupščino občine in Predlagati ustrezno spremembo občinskega proračuna. 9 9. člen Upravni organi, strokovne službe ter organizacije Pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega Programa dela za leto 1984. Sredstva, ki jih delavci upravnih organov, strokovnih služb in organizacij pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje oseb-hih dohodkov. Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve obračunava amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1984 v višini razpoložljivih sredstev v skladu z zakonskimi določili. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva za ustrezne račune: — upravnim in samostojnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skupnosti slovenskih obči« in skupnosti občin ljubljanske regije, — organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve, — drugim pravnim osebam na podlagi zakonekih določil Sredstva navedena v 3., 4., 5. in 10. členu, se nakazujejo neposredno iz proračuna. 11. člen Nosilci sredstev: — za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, kadrovske politike, varnosti in družbene samozaščite: Izvršni svet — za odplačilo kreditov: Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve — za kulturnoprosvetno dejavnost: Komite za družbene dejavnosti — za komunalno dejavnost: Komite aa utberoaem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo — za drugo porabo sredstev: Izvršni svet. 12. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazuma o njihovi uporabi. 13. člen Upravni organi, strokovne službe, organizacije in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1984 razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi’ drugače. Upravni organi, strokovne službe ter organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. 14. Ben Prihodki, ki jih ustvari Uprava za družbene prihodke s svojo dejavnostjo ah drug upravni organ, so dohodek občinskega proračuna razen, če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače. Za prihodke upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki prejeti od dejanskih stroškov uporabe Družbenega centra občine Ljubljana Bežigrad, razmnoževanja ter fotokopiranja po drugih uporabnikih. 15. Sen Prihodki, M jih ustvari Uprava za družbene prihodke s sodelovanjem pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se lahko uporabijo za modernizacijo dela upravnih organov občine Ljubljana Bežigrad in za na- mene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. 16. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ, strokovno službo ali organizacijo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 17. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna — o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 5,000.000 dinarjev. 18. člen Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavljajo iz proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana Bežigrad sprejem potrebnih sklepov. V primeru, da proračunski prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. Poraba se zmanjšuje po naslednjem zaporedju: 04 — negospodarske investicije, 12 — del odstopljenih prihodkov drugim DPS za tiste namene, kjer se znižuje poraba tudi v občini Ljubljana Bežigrad, 16 — intervencije v gospodarstvu, 10 — komunalna dejavnost. 19. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti izvršni svet. 20. člen Bilanca prihddkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 21. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1984. St. 400-1/83-3 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984 Vrsta prihodka Prihodki Skupaj Glavni din namen Odhodki Skupaj din 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih: — denarne kazni 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 248,430.003 131,980.000 14,430 000 11,400.000 16,170000 Skupaj vsi prihodki 422,410.000 01 Dejavnost organov DPS 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 07 Kuiturnoprosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS: — proračun mesta Ljubljane 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Nerazporejeni prihodki: — tekoča proračunska rezerva 18 Krediti, vezana in izločena sredstva: — sredstva rezerv — Intervencije v porabi hrane in blagovne rezerve — izločena sredstva na posebno partijo proračuna Skupaj vsi odhodki 173.368 003 10.150.000 19,471 003 4,628 000 1.540.500 11.025.000 125 000 4,232 000 28,282 000 . 102,840.000 25,229.500 558.500 2.825.000 37.004.000 1.132.000 422,Tl0!000 148. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK e spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad 1. člen V odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, številka 39/82), se 4. člen spremeni tako, da se glasi: »Kupec je dolžan nakazati prispevek samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane vroku 30 dni od nakupa pridelkov. Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/82 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. 149. Na podlagi 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 19/73) preneha veljati. 2. člen Vse pravice in dolžnosti tega. sklada se prenesejo na samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-2/84 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. LJUBLJANA Vip-RUDNIK 150. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št.'26/73) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vlč-Rudnlk (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po opravljeni javni razpravi je Skupščina občine Ljubljana Vlč-Rudnlk na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. dne 21. decembra 1983 sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) 1 1 člen S tem odlokom se na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik določijo kmetije, za katere velja posebna Ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). 2. člen Posebna ureditev po dedovanju kmetij po 1. členu tega odloka velja za naslednje kmetije, ki so navedene po krajevnih skupnostih in naseljih v naslednjem seznamu: I. Krajevna skupnost Barje 1. Zajec Amalija, Ižanska c. 109 2. Podlipec Franc, Ižanska c. 147 3. Škraba Jože, Ižanska c. 244 4. Modic Anton, Ižanska c. 275 5. Vidmar Jakob, Ižanska c. 282 6. Remžgar Angela, Črna vas 37 7. Pozaršek Ivan, Ižanska c. 336 8. Križman Mirko, Ižanska c. 338 9. Trkov Dušan, Ižanska c. 373 10. Žitnik Ivan, Ižanska c. 362 II. Turk Mihael, Ižanska c. 342 12. Ciber Marjan, Ižanska c. 380 13. Lavriša Rudolf, Ižanska c. 421 14. Škafar Anton, Ižanska c. 459 15. Strumbelj Jakob, Ižanska c. 420 16. Modic Terezija, Hauptmance št. 49 17. Jurešič Jože, Lipe št. 15 18. Snoj Martin, Lipe št. 19 19. Snoj Alojz, Lipe št. 10 20. Snoj Andrej, Črna vas št. 498 21. Modic Frančiška, Črna vas št. 440 22. Ložar Božena, črna vas št. 422 23. Trček Vinko, Črna vas št. 396 24. Jankovič Ivan, Črna vas št. 331 25. Kramar Janez, Črna vas št. 319 26. Škraba Alojzij, Črna vas št. 372 27. Škraba Rozalija, črna vas št. 273 23 Japelj Jože, Črna vas št. 296 29. Vidmar Ivan, Črna vas št. 245 30. Klančar Janez, Črna vas št. 285 31. Alič Alojz, Črna vas št. 231 32. Lenaršič Anton, Črna vas št. 239 33. Selan Lojze, Črna vas št. 217 34. Vidmar Franc, Črna vas št. 197 35. Trstenjak Franc, Črna vas št. 222 36. Vidmar Jože, Črna vas št. 183 37. Škafar Miha, Črna vas št. 177 38. Gams Ivan. črna vas št. 167 39. Japelj Ivan, Črna vas št. 159 40. Strle Franc, Črna vas št. 147 41. Šerjak Ivan, Črna vas št. 139 42. Melik Ivan, Črna vas št. 135 43. Jarc Marija, črna vas št. 129 44. Jakoš Lojze, črna vas št. 187 45. Mazi Ivan, Črna ves št. 106 » 48. žitnik Anton, Črna ves št, 107 47. Žitnik Lojze, Črna vas št. 97 48. Japelj Nada, Črna vas št. 107 a 49. Vidmar Miro, Črna vas št. 65 50. Remškar Jakob. Črna vas št. 43 51. Škraba Anton, Črna vas št. 31 52. Žagar Helena. Črna vas št. 30 53. Virant Jože, Peruzzijeva c. 116 54. Čepon Karel, Peruzzijeva c. 112 55. Urbanija Franc. Peruzzijeva c. 110 56. Trontelj Ivan, Peruzzijeva c. 106 57. Strgar Janez, Peruzzijeva c. 86 58. Virant Franc, Peruzzijeva c. 63 59. Mavec Janez, Volarjev štradon št. 27 60. Zajec Rada, Ilovški štradon št. 13 61. Orhidi Jernej, Lahov štradon št. 15 62. Knez Lado, Mihov Štradon št. 21 a 63. Potokar Rezka, Mihov štradon št. 64 64. Srnak Franc, Na požaru št. 12 65. Kadunc Franc, Na požaru št. 24 66. Siegel Marija, Na požaru št. 34 11. Krajevna skupnost Brdo Grič 1. Dobnikar Viktor št. 47 2. Oven Ivan št. 42 3. Korenin Marija št. 12 4. Kucler Avgust št. 24 III. Krajevna skupnost Brezovica Brezovica 1. Skodlar Peter št. 151 2. Jamnik Frančiška št. 148 3. Lešnjak Zofija št. 142 4. Rotar Filip št. 146 5. Žitko Marija št. 136 6. Kušar Ivan št. 51 7. Urbančič Janez št. 49 8. Japelj Izidor št. 52 9. Tomšič Leopold št. 11 10. Pikec Teodor št. 67 ri. Mravlje Marija in sol. št. 76 12. Mravlje Pavla št. 65 13. Bokavšek Anton št. 74 14. Rotar Andrej št. 119 15. Slana Franc št. 106 16. Pezdir Alojz št. 143 17. Marinko Pavla št. 152 18. Remškar Pavla št. 153 19. Trček-Rode Frančiška št. 56 20. Urbančič-Pezdir Frančiška št. 96 21. Remškar Cecilija št. 3 22. Tomšič Franc št. ,4 23. Trček Ana št. 73 24. Pleško Avgust št. 90 25. Lenaršič Alojz št. 120 26. Sojer Štefan št. 133 27. Nagode Andrej (PL pod Vrhniko) št. 134 28. Lenaršič Ciril št. 135 29. Mravlje Miha št. 139 ' 30. Mikuž Alojz št. 147 31. Kozamernik Franc št. 149 32. Remškar Albin št. 150 33. Seliškar-Novak Danijela št. 95 34. Severkar Franc št. 141 IV. Krajevna skupnost Črni vrh 1. Osredkar Jernej št. 2 2. Osredkar Ignac št. 6 3. Kržišnik Franc št. 7 4. Trobec Pavla št. 8 5. Maček Jože št. 16 6. Bradeško Janez št. 20 7. Košir Marjana št. 23 8. Končan Ivan št. 24 9. Kožuh Antonija št. 29 10. Bozovičar Marko št. 42 11. Košir Maks št. 43 12. Setnikar Jože št. 46 13. Dolenc Janez št. 49 14. Osredkar Janez št. 54 15. Jereb Janez št. 57 16. Buh Janez št. 58 17. Črni vrh (last Ljubljanskih mlekarn) št. 35 18. Črni vrh (last Ljubljanskih mlekarn) št 41 Smolnik 1. Justin Jernej št. 3 2. Bizjan Marija št. 4 3. Koprivec Jože št. 7 4. Bizjan Jože št. 10 5. Kožuh Anton št. 13 6. Gerjolj Stanko št. 14 Srednji vrh 1. Mrzlikar Janez št. 10 2. Rus Ludvik št. 11 3. Trobec Martin št. 14 4. Trobec Anton št. 16 5. Bradeško Luka št. 17 6. Jankovec Tomaž št. 19 7. Buh Anton št. 25 8. Košir Pavel št. 18 Rovt 1. Burjak Luka št. 1 2. Malovrh Jakob št. 5 3. Buh Peter št. 9 4. Malovrh Rok št. 10 5. Alič Frančiška št. 17 6. Pustovrh Jože št. 19 V. Krajevna skupnost Dobrova 1. Rihar Jernej št. 42 2. Kušar Ivan, Marija št. 30 3. Oven Frančiška. Ivan št. 39 4. Dimnik Anton št. 36 5. Armič Franc št. 1 6. Iglič Marta št. 29 7. Adamič Marinka št. 177 8. Vampelj Izidor št. 78 9. Birtič Janez št. 43 10. Tomc Franc št. 86 11. Podobnikar Francka. Jože št. 87 12. Dolinar Anton št. 84 13. Oven Slavko št. 40 14. Jerala Franc št. 44 15. Rotar Ana št. 106 16. Smoleč Ivan št. 33 Brezje 1. Plestenjak Ludvik št. 1 2. Rupnik Izidor, Marija št. 3 3. Koprivec Ivana št. 10 4. Remškar Anton št. 16 5. Kogovšek Jernej št. 20 6. Dolinar Frančiška št. 22 7. Dolenc Anton št. 28 8. Vidmar Ana št. 30 9. Škof Leopold št. 46 10. Podobnikar Franc št. 48 11. Grdadolnik Slavko št. 50 12. Tehovnik Rozalija št. 49 13. Suhadolc Miha št. 23 14. Končan Janez št. 8 15. Celarc Jože št. 15 16. Celarc Alojz št. 17 17. Gregorin Angela št. 19 18. Sedej Anton št. 45 19. Žagar Frančiška št. 44 20. Sečnik Peter, Alojzija št 21 Hruševo 1. Jesenovec Milan št. 9 2. Žirovnik Avguštin št 10 3. čamernik Franc št. 29 4. Pritekel] Alojz št. 3 Osredek 1. Dobnik^- Anton št. 5 2. Podobnikar Vinko št. 4 3. Kršinar Marjeta št. 2 Podsmreka 1. Kušar Ivan št. 4 2. Gregorc Ivan št. 6 3. Rotar Anton št. 7 4. Klemenčič Marija št. 12 5. Rotar Franc št. 13 6. Seliškar Anica št. 17 7. Malavašič Franc št. 18. 8. Plevnik Franc št. 24 9. Zalaznik Jože št. 22 10. Dolenc Franc št. 1 11. Kržišnik Anton št. 21 12. Češnovar Slavko št. 28 13. Mikuž Jože št. 30 14. Rotar Avguštin ml. št. 10 15. Berdnik Anton št. 25 16. Oven Ivana št. 16 17. Kristan Jožefa št. 53 18. Kušar Anton št. 44 Stranska vas 1. Dolinar Alojz št. 27 2. Kozamernik Franc št. 26 3. Košak Janez št. 6 4. Zdešar Franc št. 5 5. Selan Marija št. 8 6. Rus Ivanka št. 12 7. Verbič Frančiška št. 23 8. Škerelj Stane št. 39 Razori 1. Dolinar Franc, Marija št. 10 2. Dolinar Anton št. 1 3. Vrhovec Leopold št. 4 4. Babnik Jože, Francka št. 5 5. Lenaršič Anton, Kristina št. 7 6. Alič Ivan, Frančiška št. 9 Draževnik 1. Lampret Ivana, Franc št. 1 2. Lampret Francka, Ivan št. 5 3.. Perko Terezija, Anton št. 4 4. Kušar Ivan št. 3 Komanija 1. Lampret Jože št. 4 2. Jarc Anton št. 1 Gabrje 1. Setničar Ivana št. 37 2. čemažar Jože št. 12 3. Prek Franc št. 14 4. Rihar Ivan št. 8 5. Rihar Marija št. 6 6. Suhadolc Ivana št. 5 7. Zorc Slavko št. 13 8. Molk Marija št. 4 9. Trpin Marija št. 2 10. Rozina Jože št. 3 11. Osredkar Franc št. 38 12. Osredkar Jakob št. 39 13. Čarman Frančiška št. 19 14. Babnik Ivan št. 11 Šujica 1. Suhadolc Jernej št. M 2. Zdešar Janez št. 28 3. Rozman Ivan št. 32 4. Vrhovec Alojz, Ana, št. 31 5. Seliškar Ivana št. 15 6. Rus Anica in Zdešar Filip št. 25 VI. Krajevna skupnost Galjevica 1. Bulc Stane, Jurčkova pot 73 2. Zajc Peter, Jurčkova pot 99 3. Zalaznik Milan, Ižanska 35 VII. Krajevna skupnost Golo-Zapotok Golo 1. Peček Srečko št. 36 2. Pangerc Franc št. 35 3. Oiber Janez št. 31 4. Dolščak Janez št. 6 5. Kraljič Alojz št. 34 6. Lenič Zvone št 8 7. Mavec Janez št. 12 8. Ponikvar Albert št. 10 9. Virant Anton št. 9 10. Strumbelj Alojz št. 40 Skrilje 1. Lenič Frančiška, Anton št. 16 2. Usenik Martin št. 14 3. Glavan Anton št. 37 4. Gradišar Jože št. 21 5. Golob Anton št. 30 6. Kunilo Jakob št. 28 Selnik 1. Steblaj Albin št. 3 2. Mihelič Justin št. 9 3. Intihar Ivan št. 4 4. Krnc Janez št. 1 Visoko 1. Stembal Franc št. 6 2. Lenaršič Ivan št. 5 3. Kališčar Alojz št. 3 4. Železnikar Marija št. 13 Zapotok 1. Steblaj Pavla št. 20 2. Steblaj Ana št. 15 3. Ganoni Lado št. 14 4. Purkat Milena št. 24 5. Mlakar Vida št. 15 VIII. Krajevna skupnost Horjul 1. Čepon Antonija št. 11 2. Lončar Franc št. 17 3. Čepon Stanko št. 33 4. Oblak Anton št. 34 5. Leben Alfonz št. 67 6. Zdešar Anton št. 118 7. Setnikar Jože št. 76 8. Stanovnik Franc št. 89 9. Trček Franc št. 106 10. Kavčič Alojz št. 124 11. Slovša Francka št. 100 12. Prebil Franc št. 87 13. Rožnik Janez št. 38 14. Logar Franc št. 37 15. Gabrovšek Andrej št. 115 16. Gabrovšek Štefan št. 109 17. Čepon Ivan št. 29 18. Čepon Anton št 16 19. Dolenc Jernej št. 45 a 20. Slovša Ivana št. 43 21. Trček Marija št. 120 Samotorica 1. Sečnik Marija št. 1 2. Slovša Jože št. 3 3. Gerjol Frančiška št. 4 4. Samotorčan Anton št. 5 5. Bradeško Franc št. 6 6. Jerala Peter št. 8 7. Sečnik Peter št. 11 8. Sečnik Anton št. 10' 9. Žakelj Franc št. 13 10. Grdadolnik Franc št. 15 Koreno 1. Malovrh Franc št. 15 2. Marolt Franc št. 14 3. Marolt Jože št. 13 4. Marolt Stanko št. 12 5. Kozjak Stefan št. 8 6. Kozjak Pavel št. 9 7. Kržišnik Janez št. 10 8. Marolt Janez št. 5 9. Končan Ivan št. 6 10. Škof Janez št 4 11. Marolt Franc št. 3 12. Sečnik Janez št. 2 13. Setnikar Julijana št. 1 Ljubgojna 1. Pohleven Marija št 2 2. Mrzlikar Pavel št 3 S. Plestenjak Jože št * 4. Rode Anton št. 7 5. Čepon Janez št 9 6. Kozjak Bernard št. 10 7. Končan Marija št 5 8. Vrhovec Stanko št. 6 Podolnica 1. Smrtnik Matevž št. 3 2. Bizjan Frančiška št. 17 3. Urbančič Janez št. 21 4. Grabeljšek Rudolf št. 28 5. Vrhovec Frančiška št. 13 6. Lešnjak Janez št. 19 7. Nagode Peter št. 9 8. Rožmanec Alojz št. 14 9. Smrtnik Janez št. 15 10. Slovša Janez št. 10 11. Verbič Franc št. 18 12. Košir Franc št. 20 13. Vodnik Stanko št. 30 Zaklanec 1. Dolinar Ignac št. 23 2. Koprivec Peter št. 28 3. Erbežnik Egidij št. 29 4. Jurca Ivan št. 5 5. Keršmanec Julijana št. 22 6. Fajdiga Franc št. 25 7. Nagode Franc št. 21 8. Prebil Jože št. 19 9. Skopec Rudolf št. 20 10. Škof Katarina št. 2 11. Zdešar Marija št. 14 12. Fajdiga Franc št. 11 13. Logar Jakob št. 17 Lesno brdo 1. Tome Jože št. 13 2. Vrhovec Rihard št. 9 3. Koprivec Marija št. 11 4. Jazbar Jože št. 12 5. Potrebuješ Janez št. 8 6. Janša Peter št. 5 Vrzdenec 1. Kogovšek Marija št. 57 2. Škof Franc št. 62 3. Kogovšek Marjana št. 56 4. Rožmanec Jože št. 61 5. Slovša Avguštin št. 14 6. Vrhovec Peter št. 30 7. Vrhovec Jože št. 36 8. Celarc Franc št. 37 9. Mrzlikar Jože št. 63 10. Bastrada Ivana št. 52 11. Jereb France št. 39 12. Grdadolnik Julijana št. 19 13. Malavašič Janez št. 67 14. Golc Franc št. 75 15. Potočnik Anton št. 73 16. Jesenovec Andrej št. 1 17. Slovša Stane št. 47 18. Sečnik Rudolf št. 45 19. Plestenjak Jože št. 44 20. Rozman Antonija št. 15 21. Jereb Martin št. 34 22. Petrovčič Stane št. 28 23. Vrhovec Marija št. 11 24. Slovša Pavel št 23 Butajnova 1. Buh Matevž št. 42 2. Malovrh Dominik št. 45 3. Plestenjak Matevž št. 44 4. Malovrh Ignac št. 43 5. Kucler Pavel št. 38 6. Celarc Jakob št. 39 7. Bradeško Avgust št. 37 8. Dolinar Ivanka št. 33 9. Sečnik Janez št. 30 10. Osredkar Alojz št. 28 11. Čepon Franc št. 31 12. Dolinar Roman št. 1 13. Grbec Valentin št. 29 14. Sečnik Vilijem št. 6 15. Šubic Marjana št. 16 16. Tominc Andrej št. 5 17. Krek Angela št. 25 18. Sečnik Lovro št. 23 19. Demšar Ivan št. 18 20. Slovša Anton št. 17 21. Dolinar Franc št. 14 22. Sečnik Katarina št. 21 Planina 1. Osredkar Marijana št. 7 2. Malovrh Slavka št. 13 3. Buh Ivana št. 26 4. Buh Jožefa št. 6 5. Malavašič Janez št. 5 6. Slovša Marijana št. 27 7. Raztresen Janez čt 8 8. Alič Martin št. 8 9. Nartnik Janez št. 7 10. Žakelj Pavel št. 3 11. Pustovrh Franc št. 14 12. Dolenc Pavel št. 23 Žažar 1. Bogataj Pavel št. 1 2. Mole Alojzij št. 2 3. Mole Evstahij št. 3 4. Krvina Silvester št. 4 5. Trček Ralael št. 5 6. Vrhovec Frapc št. 6 7. Slabe Janez št. 7 8. Jazbar Albin št. 8 9. Slabe Pavla št. 28 10. Janša Jakob št. 30 11. Pišek Karol št. 12 12. Trček Janez št. 13 13. Malovrh Alojzij št. 19 14. Trček Franc št. 17 15. Končan Janez št. 25 16. Pišek Franc št. 26 17. Pišek Peter št. 16 18. Nagode Antonija št. 27 19. Miklavčič Janez št. 34 20. Troh§i Ivan št. 31 21. Pišek Polde št. 20 Šentjošt 1. Žakelj Pavel št. 1 2. Oblak Franc št. 42 3 Oblak Jože št. 43 4. Košir Matevž št. 40 5. Tominc Jožefa št. 50 6. Kavčič Anton št. 21 7. Maček Pavel št. 6 8. Grdadolnik Peter št. 5 9. Dolinar Franc št. 11 10. Kavčič Stanko št. 19 11. Leskovec Jožefa št. 16 12. Droftina Janez št. 27 13. Gabrovšek Ivan št. 28 14 Oblak Anton št. 29 15. Končan Franc št. 31 16. Jesenko Anton št. 32 17 Šubic Ivan št. 33 18. Kavčič Jakob *t. 39 19. Malovrh Adolf št. 37 20. Žakelj Fanika št. 44 IX. Krajevna skupnost Ig Ig 1. Bolha Stane št. 123 2. Gerbec Albin, Antonija št. 145 3. Glavan Anton št. 14 4. Juha Albin št. 28 5. Kozin Jože, Frančiška št. 92 6. Kraljič Franc št. 26 7. Kramar Rado st. ml. št. 25 8. Križman Jakob št. 12 9. Leskovec Jože št. 73 10. Mavec Jože, Mariia št. 188 11. Primc Marija št. 43 12. Pucihar Franc, Mihaela št. 223 13. Smole Janez, Marija, št. 1^9 14. Sonk Angela, Franc št. 109 15. Stebla j Rado, st. ml. št. 42 16. Švigelj Anton št. 108 17. Virant Franc št. 177 18. Župec Alojz št. 1 c 19. Uršič Janez št 121 20. Virant Franc št 173 21. Zrimc Janez št. 141 22. Švigelj Jože št. 114 23. Merkun Martin št 115 24. Juha Frančiška št. 117 25. Mencej Ivan št. 120 26. Repar Franc št. 128 27. Toni Franc št 44 28. Bolha Martin št. 8 29. Bolha Jože št. 13 30. Hitejc Ernest št. 52 31. Možek Ivana št. 126 b 32. Rozman Daniel, Ivanka št. 15 33. Tancek Anton, Slavka št. 65 Staje 1. Janeži j Franc št. 20 2. Kozin Alojz št. 8 3. Kranjc Franc, Marija št. 15 4. Križman Vincencij št. 7 5. Ponikvar Cilka št. 2 6. Lenarčič Franc št. 6 7. Kocjan Franc št. 13 8. Grebenc Kristina št. 19 Kot 1. Kozina Anton št. 9 2. Platnar Trape, Vera št. 12 3. Rozman Ana št. 10 4. Smole Franc št. 15 5. Smole Jože št. 7 6. Zalar Marija št. 5 7. Zalar Jožefa št. 3 8. Švigeli Anton št. 1 9. Cimperman Anton št. 4 10. Možek Franc št. 13 11. Smole Ivan št. 16 Kremenca 1. Jakič Janez št. 4 2. Kraljič Janez št. 7 3. Zgonc Anton št. 3 4. Serjak Ivan št. 10 Matena 1. Ciber Jože št. 21 2. Černič Anton, Marija št. 8 3. Grmek Alojz št. 39 4. Jankovič Alojzij št. 16 5. Jankovič Franc št. 51 6. Juha Martin št. 9 7. Kumše Lado, Ana št. 2 8. Modic Ciril št. 1 9. Potokar Pavla št. 29 10. Strle Jože, Marija št. 3 11. Stražišar Ivan, Frančiška št. 25 12. Stražišar Antonija št. 19 13. Škerjanc Alojz št. 54 14. Tavželj Franc št. 23 15. Tegelj Anton, Antonija št. 27 16. Uršič Marija št. 30 17. Ambrož Ivana št. 12 18. Furlan Milan št. 4 19. Štrukelj Marija št. 9 20. Fister Janez št. 34 21. Grmek Franc št 50 22. Pirman Miha št. 10 23. Kramar Franc št. 42 2*. Pirc Alojzij št. 26 25. Mavec Anton, Helena št. 35 26. Škrjanc Franc št. 53 27. Uršič Jože št. 45 28. Žep ec Miha št. 47 29. Modic Ivana-Antonija št. 20 itir« Loka L Cere« Aiot» št. M 2. Čeden Martin št. 18 3. Intihar Marija št. 52 4. Jere Anton št. 13 5. Jere Janez št. 41 6. Kramar Franc, Marija št. 16 7. Kuraše Alojzij št. 21 8. Modic Alojz št. 45 9. Regina Jože št. 7 10. Smole Marija št. 15 11. Streč Franc št 14 12. Šušteršič Franc št. 6 13. Tancek Frano št. 12 14. Tegelj Alojz št. 4 15. Uršič Alojz št. 24 16. Uršič Anton št. 38 17. Uršič Franc št. 9 18. Zgonc Jože št. 11 19. Žnidaršič Uršula št. 40 20. Žnidaršič Anton št. 7 21. Župec Manija št. 47 22. Župec Jože, Frančiška št. 19 23. Tegelj Peter št. 31 24. Jakša Angela št. 33 25. Pirc Marija št. 34 Sarsko 1. Božnar Jože št. 6 2. Ponikvar Franc št. 2 3. Rebolj Matija, Rudolf št. 12 4. Štrumbelj Pavla št. 7 5. Švigelj Ivana, Vid št. 5 6. Lešnjak Franc št. 4 7. Tomažin Angela št 1 Dobravica 1. Ciber Anton, Janez št. 1 2. Mavec Stane št. 6 3. Merkun Teme št. 8 4. Virant Franc, št. 4 5. Uršič Janez št. 2 , ' 6. Žagar Malka št. 7 7. Smole Frančka št. 15 8. Repar Marija št. 9 X. Krajevne skupnost »k« vos Iška vas 1. Kozina Angela, Anton št. 65 2. Kramar Jože št. 77 3. Opeka Angela št. 62 4. Petrovčič Pavel, Ana št. 58 5. Fhrtnar Marija št. M 6. Rupert Alojz št. 13 7. Rupert Frančiška št. 10 8. Rupert; Ivan št. .35 9. Rupert Martin St. 38 10. Stražišar Anton št. 51 11. Skvdj Alojzija št, 54 12. Škulj Franc, Frančiška št. 4 13. Šteblaj Alojz št. 81 14. Štembal Franc št. 14 15. Štembal Josip št. 1 16. Žagar Anton št. 28 17. Žagar Martin št. 18 18. Železnikar Joče št. 61 19. Kržič Antonija št. 70 20. Čepelnik Marija št. 79 21. Kramar Frančiška št. 88 22. Juha Ivan št 6 23. Intihar Franc št. 37 24. Intihar Marija št. 34 25. Jurički Marija, Franjo št. 86 26. Arhar Pavla št. 55 27. Grmek Anton št. 75 28. Kavčič Anton št. 39 29. Kramar Angela, Franc št. 58 30. Rupert Jože št. 42 31. Žagar Ivan št. 84 Iška 1. Janežič Anton št. 8 2. Šteblaj Franc, Pavel št. 4 3. Mavec Andrej št. 15 4. Škraba Jože št. 13 5. Šušteršič Anton št. 1 6. Šušteršič Jože št. 17 7. Susman Anton, Urška št. 1 8. Strle Frančiška št. 11 9. Mazi Franc št. 3 Gornji Ig 1. Likovič Jakob št. 1 2. Dolores Angela št. 8 3. Čampa Mirko št. 4 4. Brancelj Anton št. 3 5. Kavčič Frančiška, Franc št. 6 6. Grum Alojzij št. 9 7. Maček Marija št. 7 XI. Krajevna skupnost Kozarje 1. Gregorc Ivan, Tržaška c. 302 2. Kapus Marija Pot čez gmajno 47 3. Košir Franc, Tržaška c. 299 4. Pleško Jože, Pot čez gmajno 11 5. Pleško Miro, Cesta Dolomitskega odreda 183 6. Zalaznik Ciril, Pot čez gmajno 14 7. Zalaznik Franc, Pot čez gmajno 25 XII. Krajevna skupnost Lavrica Lavrica 1. Dremelj Alojz št. 54 2. Kastelic Alojz št. 82 3. Glavič Jože št. 85 4. Tomc Jože št. 75 5. Černe Ivan št. 83 6. Zupančič Franc št. 38 7. Tomc Franc št. 12 Srednja vas 1. Babšek Karel št. 8 2. Ahlin Anton št. 5 3. Jeršin Stane št. 6 4. Fink Alojz št. 7 5. Dolinšek Ivan št. 1 6. Japelj Anton št. 2 7. Samec Milan št. 4 Se*B L Kregar Frase št. 16 2. Vrečar Jože št. 12 3. Verbec Matija št. 9 4. Ahčin Ivan št 3 5. Žgajnar Anton št. 14 6. Martinec Pavel št H 7. Vrečar Matija št. 8 8. Guštin Ivanka št. 6 Babna gorica 1. Žitnik Milan št. 2 2. Garbajs Matija št. 4 3. Gruden Anton št. 3 4. Erklavec Jožef št. 23 Orle 1. Černe št. 7 2. Okorn Alojz št. 3 3. Nebec Ivan št. 24 4. Janežič Jože št. 4 5. Frkalj Miha št. 5 6. Okorn Marija št. 6 7. Nebec Ivan št. 10 8. Jager Ivan št. 12 9. Jarc Jože št. 13 10. Dolinšek Franc št. 17 ‘ 11. Boben Anton št. 21 12. Mlakar Franc št. 22 13. Vene Rozalija št. 18 14. Zrnec Andrej št. 9 XIII. Krajevna skupnost Notranje gorice Plešivica Notranje gorice 1. Jeraj Štefan št. 84 2. Seliškar Jernej št. 87 3. Sojer Jože št. 89 * 4. Kušar Franci št. 99 5. Japelj Ana št. 116 6. Založnik Ivan št. 117 7. Dolinar Valentin št. 67 8. Kušar Ivan št. 30 9. Novak Miro št. 37 10. Janša Janez št^žl 11. Rus Jož? št. 88 12. Kenk Jakob št. 113 13. Velkavrh Štefan št. 78 Plešivica 1. Mrak Franc št. 18 2. Mrak Janez št. 24 3. Sojer Jože št. 56 4. Rus Stanislav št. 63 5. Novak Franc št. 64 6. Lohak Ivana št. 70 7. Vidmar Anton št. 40 8. Samotorčan Terezi'a št 44 9. Pleško Martin št. r|5 10. Židanek Martin št. 81 11. Štefančič Ivan št 84 12. Popit Jože št. 78 13. Marinčič Milan št. 95 Krajevna skupnost Peruzzi 1. Mihevc Jakob, Jurčkova pot 102 2. Žulj Apolonija, Knezov štradon 34 3. Zrnec Amalija, Ob dolenjski železnici 9 a0r. Krajev** Pijava gorica Pijava gorica 1. Mohar Frančiška št. 28 2. Vidmar Marjana št. 15 3. Zajc Ivan št. 6 4. Hočevar Stane št. 29 5. Jeršin Jože št. 32 6. Jeršin Jože št. 35 7. Urbar Janez št. 33 8. Fartek Janez št. 42 9. Drobnič Janez št. 39 10. Perme Janez št. 3 11. Šerjak Jože št. 16 12. Dolenc Marjan št. n. h. 13. Mahne Jože št. 24 Dreni k 1. Zupančič Metod št. 8 2. Perme Jernej št. 5 3. Menard Josipina št. 4 4. Gačnik Alojz št. 6 5. Mehlin Janez št. 9 Vrh nad Želimljami 1. Virant Marija št. 3 2. Jeršin Rudi št. 2 3. Jamnik Albin št. 9 4. Jakopin Jože št. 11 5. Marinšek Alojz št. K) Smrjene 1. Padar Roman št. 4 2. Mehlin Alojz št. 6 3. Kramar Anton št. 5 4. Marucelj Anton št. 7 5. Škrjanc Marija št. 9 6. Krivec Anton št. 12 7. Garvas Anton št. 13 8. Duščak Janez št. 19 9. Piškur Janez št. 20 10. Gačnik Marjan št. 18 11. Perme Janez št. IS Gradišče 1. Fink Janez št. 2 2. Bukovec Jože št. 1 3. Marinčič Ivana št. 3 4. Žužek Janez št. 5 5. Jamnik Franc št. 8 6. Grm Jože št. 10 XVI. Krajevna skupnost Polhov Gradec Setnik 1. Alič Jože, Ivanka št. 1 2. Založnik Franc, št. 2 3. Dolinar Janez št. 7 4. Nartnik Janez št. 8 5. Lešnjak Peter št. 12 «. Janša Blaž št. 13 7. Plestenjak Ivana št. 16 8. Malovrh Andrej št. 17 9. Trobec Franc št. 19 M. Trobec Alojz št. 20 11. Malovrh Anton št. 24 12. Gerjolj Marko št. 25 13. Plesten%k Ana št. 26 14. Janša Janez št. 27 15. Setnikar Jakob št 30 16. Kržišnik Franc št. 31 17. Malovrh Jernej št. 34 18. Burjek Andrej št. 37 19. Pustovrh Jože št 5 20. Lešnjak Matevž št 9 21. Zorc Albin št. 14 22. Malovrh Marija št. 15 23. Burjek Ana št. 36 Praproče 1. Hribernik Frančiška, Janez št 8 2. Setnikar Jože, Ana št. 9 3. Založnik Franc, Jožefa št. 10 4. Zalaznik Franc št. 17 5. Založnik Jernej št 21 6. Skopec Ivan št. 22 7. Bradeško Marija št. 2 8. Hribernik Alojz št 7 .9. Koprivec Marija št 11 10. Mrzlikar Franc št. 12 11. Pustovrh Ludvik št. 13 12. Mrzlikar Terezija št. 14 13. Yartz Marjana št. 15 14. Kopač Ferdinand št. 18 Briše 1. Likovič Ana št. 4 2. Laznik Leopold št. 8 3. Gerjol Franc št. 9 4. Železnik Janez št. 11 5. Dolinar Alojz št. 12 6. Kuclar Anton št. 13 7. Dolinar Jože št. 14 8. Ravnohrib Jože št. 15 9. Košir Franc št. 16 10. Eržen Ivana št. 17 11. Košir Stanislav št. 18 12. Hribernik Anton št. 19 13. Lamovec Franc št. 22 14. Kozjek Ludvik št. 23 15. Stanovnik Ivan št. 24 16. Založnik Anton št. 3 17. Koritnik Franc št. 5 18. Dolinar Jožefa št. 20 19. Malovrh Štefanija in solastniki št. 21 20. Koprivec Anton št. 27 Babna gora 1. Rihar Helena št. 1 2. Jamnik Franc št. 7 3. Peklaj Ivan, Venčeslav št. 4 4. Bevc Jakob Št. 9 5. Ambrožič Jakob št. 10 6. Marolt Franc št. 14 7. Setnikar Franc št. 15 8. Končan Marija, Francka št 16 9. Zerovnik Izidor št. 50 Belica 1. Rihar Jože št. 1 2. Peklaj Anton št. 2 3. Zibelnik Anton št. 6 4. Zibelnik Franc št 4 5. Velkavrh Ludvik št. 8 Belo 1. Belec Franc St. 1 2. 2klešar Anton št 3 Dvor 1. Peklaj Pavel št. 8 2. Leben Vinko št. 15 3. Kožuh Jože št. 1 4. Kozjek Metod št. 7 5. Plestenjak Franc št. 10 6. Jarc Leopold št. 12 7. Leben Rozalija št. 14 Dolenja vas 1. Oblak Jože št. 3 2. Kovač Ivan št. 6 3. Kožuh Andrej št. 17 4. Krvina Jakob št. 38 5. Rožnik Franc št. 1 6. Osredkar Jože št. 4 7. Plestenjak Ciril, Helena št. 5 8. Zibelnik Anton št. 11 9. Kovač Franc št. 13 10. Kopač Jožefa št. 14 11. Kucler Leopold št. 15 Hrastenice 1. Zibelnik Vinko št. 2 2. Peklaj Franc št. 4 3. Rus Marija št. 6 4. Likovič Ana, Franc št. 1 5. Kogovšek Janez št. 5 Log 1. Skubic Ana št. 1 2. Češnovar Janez št. 2 3. Trobec Andrej št. 3 4. Rihar Ivan št. 4 Polhov Gradec 1. Nartnik Franc št. 11 2. Osredkar Franc št. 58 3. Gerjol Andrej in solast. št. 39 4. Grbec Ana št. 49 5. Končan Franc št. 59 6. Ločniškar Franc, Frančiška št. 66 Podreber 1. Velkavrh Stefan št. 4 2. Založnik Ivan št. 5 3. Žagar Jakob št. 6 4. Žagar Ana št. 7 5. Cankar Anton in solastniki št. 3 Srednja vas 1. Velkavrh Ivanka št. 7 2. Leben Avgust št. 13 3. Škof Stanislav št. 14 4. Rihar Valentina št. 6 Selo 1. Marolt Alojz št. 6 2. Kržišnik Janez št. 7 3. Jankovič Marjan št. 9 4. Peklaj Marija št. 10 5. Krmelj Jernej št. 11 6. Hojkar Marija št. 13 7. Škof Janez št. 14 ,8. Ravnikar Marija št. 15 9. Golc Jože št 1 Šetinca 1. Cankar Alojz St 1 2. Cankar Marija št 2 3. Jankovec Jože št. 3 4. Rus Frančiška št. 4 0. Setnikar Franc št. 5 6. Tominec Marija št. 6 7. Trobec Stanislav št. 8 8. Strušnik Janez št. 9 . 9. Tominec Frančiška št. 10 10. Božnar Franp št. 15 11. Kozjek Lovrenc št. 16 12. Kozjek Ana št. 12 b 13. Malovrh Neža št. 13 14. Setnikar Janez št. 17 15. Okoren Peter št. 7 Pristava 1. Božidar Frančiška št. 15 XVII. Krajevna skupnost Podpeč-Preserje Doljna Brezovica 1. Mazi Jože št. 2 2. Grum Anton št. 6 3. Bolha Alojz št. 5 4. Mazi Matija št. 11 5. Rogelj Marija št. 16 6. Peršin Marija št. 13 Gornja Brezovica 1. Šušteršič Franc št. 8 2. Petelin Antonija št. 6 3. Rogelj Ludvik št. 5 4. Brancelj Alojz št. 4 5. Suhadolnik Cecilija št. 14 6. Šušteršič Janez št. 1 7. Brancelj Anton št. 13 8. Mikuž Frančiška št. 15 Goričica 1. Petelin Franc št. 10 2. Švigelj Luka št. 11 3. Brancelj Anton št. 4 4. Zakrajšek Janez št. 15 5. Petelin Frančiška št. 16 6. Brancelj Marija št. 13 7. Jerina Albin-Matija št. 22 8. Mazi Anton št. 14 9. Verbič Anton, Franc, Marija št. 18 Jezero 1. Suhadolnik Franc št. 40 2. Mazi Vid št. 43 3. Lipovec Franc št. 70 4. Mazi Jože št. 59 5. Petelin Jožefa št. 64 6. Rogelj Matija št. 102 7. Lipovec Ivan, št. 67 8. Mikuž Jože št. 68 9. Petrič Anton št. 69 10. Rogelj Janez št. 52 11. Petelin Alojz št. 51 12. Peršin Stanislava št. 56 13. Stražišar Neža št. 62 14. Zalar Matija št. 57 15. Rogelj Jože št. 58 Kamnik pod Krimom 1. Peršin Avgust št. 41 2. Petelin Frančiška št. 81 3. Šušteršič Gabrijel avi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/83 Logatec, dne 28. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine, Logatec Rudi Lipovec 1. r. 153. Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 23. decembra 1983 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora, ter pristojbine za izdajo dovoljenj za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec 1. člen 1. za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine: din «0 za kamionske in vagonske pošiljke 468,00 b) za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oziroma za vsakih 5 telet ali 5 kom drobnice, za vsakih začetih 50 kom perutnine 182,70 c) za čebelje družine do 10 panjev 182,70 za vsak naslednji panj 14,00 d) za vse enodnevne piščance do 5.000 kom 182,70 e) za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetnih 100 kg 182,70 2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina: a) za pregled divjačine po kom 90,00 b) za pregled divjih prašičev s trihino- skopskim pregledom po kom 110,00 c) za pregled mleka po litru 0,63 • d) za pregled mlečnih izdelkov po kg 0,37 e) za pregled jajc po kom 0,06 f) za pregled prašičev in divjadi po režijski uri 0 450,00 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odprem-Ijajo s prevoznimi sredstvi izven občine ah dospejo iz drugih občin se določijo naslednje pristojbine: a) od vseh vrst svežega mesa in zmrznjenega mesa od kg 0,52 b) od zbranega mleka po litru 0,43 c) od vseh vrst mesnih izdelkov po kg 0,50 d) od vseh vrst mlečnih izdelkov po kg 0,23 e) od jajc po kom 0,06 Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec in se odpremlja v mlekarno KZ Vrhnika se zaračunava pristojbina samo enkrat. 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ah se uvozijo se zaračunava pristojbina: a) za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton 521,00 b) za vsako nadaljnjo tono 17,40 2. člen Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine (št. računa 840-3182). V višini 15 "/o se odvajajo v Posebni račun za zdravstveno varstvo SRS. 3. člen Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50 odstotkov. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 ”/0. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro. 4. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sani-tami pregled opravila. 5. člen Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob izdaji dovoljenja v višini 162 din po molznici. 6. člen Pristojbine določene s to odredbo so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu obvezni. 7. člen Z dnem, ko začne veljati' ta odredba, preneha veljati odredba št. 010-18/80-1-1 z dne 10. 2. 1983, (Uradni list SRS, št. 6/83). 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-17/83/1/1 Logatec, dne 23. decembra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar L r. MOZIRJE 154. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifni št. 2 tarife posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/78, 18/81, 30/82, 13/83 in 36/83) se prva alinea spremeni tako, da se glasi: »— od naravnega vina, vinsko sadnih pijač in penečega viha 6 odstokov«. e Druga alinea se črta. V opombi k tarifni št. 2 se pod točko 1 prvi odstavek črta, v drugem odstavku pa se v prvi vrsti črta beseda »ostale«. 2. člen Ta odlok začne -veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 010/1/83-0 Mozirje, dne 23. decembra 1983. Fredsednik - Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. SEVNICA 155. Na podlagi pooblastila iz 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1981—1985 in pooblastila skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica z dne 22. novembra 1983 je odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela na svoji seji dne 11. januarja 1984 sprejel , SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1984 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za Zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi Preračuna vrednosti programa za leto 1984 iz realne Vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo os-Pove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,17 — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 11,95 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov-kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin 46 odstotkov — pavšalni prispevek za kmetijsko gospodarstvo 1.340 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, - plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti). plačujejo prispevek od osnove v višini1 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe Iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunava in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa. 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 560 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 560 Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila ob-,čan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje £(11 jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini' (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 odstotkov od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1983 dalje. Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1934 dalje. Št. 01-2/84-9 Sevnica, dne 11. januarja 1984. Predsednik odbora za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela mag. Jurij Pesjak 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 156. Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, drugem in tretjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), v prvem odstavku 8. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/71), drugem ih tretjem odstavku 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SFR Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 2/74 in 5/78) ter 23. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica za obdobje 1981—1985 (MUV, št. 5/81) v zvezi z; zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov dne 12. januarja 1984 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica 1. člen Za delavce, ki so odsutni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela. 2. člen Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrta alinea drugega odstavka 220 člena zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24/83) združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno varstvo tako, kot določa prvi odstavek 23. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica za obdobje 1981—1985. 3. člen Za delavce, ki so v delovnem razn#erju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 4. člen Delavci iz občine Slovenska Bistrica, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavaroxranje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani Slovenske Bistrice. * Prav tako morajo zagotoviti zdravstveno zavarovanje svojim ožjim družinskim članom — tujcem, ki žive z njimi v občini Slovenska Bistrica, tuji državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru sami, če njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani na kakšni drugi podlagi. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1080 din mesečno za posameznega družinskega člana. 5. člen Tuji državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru mimo zavoda SR Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zdravstveno zavarovati sami. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1080 din mesečno. 6. člen (!)• Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 45,8 "/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter v znesku 2550 din letno na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. (2) Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 280 din mesečno. (3) Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca (zajamčeni osebni dohodek), plačujejo za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom prek ustreznih organizacij (zavezancev) tudi prispevek iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni stopnji. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 ”/o od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občani, M uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače. Prispevek znaša 1.080 din mesečno. 8. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci odločijo za obdavčevanie po dejanskem dohodku, je osnova za plačevanje prispevkov tako ugotovljeni poprečni mesečni dohodek iz tekočega koledarskega leta, kateri pa ne more biti nižji od zneska zajamčenega osebnega, dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82). , 9. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje. 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Predsednik Skupščine OZS Slovenska Bistrica Dušan Detiček L r. SLOVENSKE KONJICE Skupščinh občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-431/74 in 4-199/78) ter 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za L trimesečje 1984. leta 1. člen Do sprejetja proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1984 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna v L trime- eečju 1934 začasno financirajo na podlagi proračuna vedo, prašiče, žito, mleko, se davek iz kmetijstva občine Slovenske Konjice za leto 1983. zniža in sicer: 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev kolikor jih je sorazmerno bilo porabljenih v enakem obdobju za leto 1983, vendar največ eno četrtino (25 Vo) vseh prihodkov, ki so bili razporejen po proračunu za leto 1983. 3. člen Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku •c sestavni del občinskega proračuna za leto 1934. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice se pooblašča, da lahko v primem neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna občine Slovenske Konjice. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dqn po objavi v Uradnem listu SRS. St 40»-4M.t Sen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 Vo celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočižči, kar morajo posebej izkazati pri vložitvi davčne napovedi, se prizna davčna olajSava v vi5ini 30 Ve od odmerjenega davka. 24. g člen Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 %> poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.« , 7. člen V 26. a členu se na koncu stavka črta pika in se vstavi vejica ter doda besedilo: olajšava iz 24. g člena se ne všteva v navedeno omejitev. 8. člen Na koncu drugega odstavka 27. člena se doda hova alinea, ki se glasi: »od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, osebe ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela Preko organizacij združenega dela.« 9. člen 29. člen se spremeni in se na novo glasi: »Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, bi presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih po naslednjih stopnjah: Osnova din do GO.OOO Stopnja v ‘ft 20 od 60.000 do 90.000 25 od 90.000 do 140.000 30 od 140.000 do 200.000 35 od 200.000 do 270.000 40' od 270.000 do 350.000 45 od 350.000 do 450.000 50 od 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 56 Izvršni svet se 10. člen : pooblasti, da izda prečiščeno *edilo odloka e davkih občanov. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 422-11/83-1 Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tene Turnšek L r. 156. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. čienu zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni Ust SRS, št. 41-1616/83) in 189. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1. člen Za zagotovitev deia potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka v letu 1984 in sicer po stopnji 0,15. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih re-zerv ter kritje dela stroškov za občinske tržne blagovne rezerve. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obmčanava hi plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju M plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področja družbenih dejavnosti (Oeed* hst SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, veljati pa začne 1. januarja 1984. St 402-46/83-1 Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. 160. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi določil 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77) in pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni čebel (Uradni list SFRJ, št. 49-605/82) ter 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na svoji seji, dne 11. januarja 1984 sprejel ODREDBO o zatiranju varooze na območju občine Slovenske Konjice 1. člen Zaradi ugotovitve kužne bolezni čebel varooze (Varoosis) se območje občine Slovenske Konjice proglaša za okuženo s to boleznijo. 2. člen Veterinarski zavod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice mora do 15. marca 1984 pregledati vsa čebelarstva v naseljih: Ličenca, Petelinjek, Jernej, Zg. Laže, Sp. Laže, Zbelovo, loče, Koble, Kravjek, Lipoglav, Selški vrh, Penoje, Mlače, Stranice, Križevec in Bukovlje na varoozo. 3. člen Okužena čebelarstva se mora zdraviti najmanj dvakrat letno, spomladi in jeseni. Povzročitelja bolezni se mora uničevati z odstranjevanjem pokrite trotovske zalege iz panjev ter z uporabo drugih strokovno priznanih metod. 4. člen Do 31. marca 1984 se prepove vsak promet s čebelami ter izdaja zdravstvenih spričeval za čebelarstva na območju naselij; ki so navedena v 2. točki te odredbe.. Okužene čebelje družine se sme premeščati šele po končanem zdravljenju in s soglasjem veterinarske službe. 5. člen Čebelarji na območju občine Slovenske Konjice morajo prijaviti svoja čebelarstva občinskemu organu veterinarske inšpekcije do 1.1. 1984. V prijavi morajo navesti: — ime, priimek in naslov čebelarja — stojišče čebelnjaka — število In vrsto panjev. 6. člen Ta odredba začne veljati .osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-2/84-1 Slovenske Konjice, dne 11. januarja 1931. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač L r. ŠENTJUR PRI CELJU 161. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) in na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji 29. seji dne 3. novembra 1983 sprejel SKLEP o Javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Hruševec 1. člen Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem j.istu SR Slovenije se razgrnejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Hruševec, ki jih je izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur. 2. člen V času javne razgrnitve lahko k spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Hruševec bodo razgrnjene na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur - center. 4. člen Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 350-12/83-2 Šentjur pri Celju, dne 7. novembra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. 162. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni Ust SRS, št. 19/82) in na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji 29. seji dne 3. novembra 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Šentjurju pri Celju 1. člen Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Šentjurju, ki jo je izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko projekta 3/83 v oktobru 1983. 2. člen V času javne razgrnitve lahko k dopolnitvam zazidalnega načrta podajo svoje pripombe m predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. člen Dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. bo razgrnjena na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur - center. 4. člen Ta sklep velja od dndva objave v Uradnem listu SRS. Št. 350-7/83-2 Šentjur pri Celju, dne 7. novembra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 163. Na osnovi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/81), 97 člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 215. člena statuta občine Šmarje Pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. decembra 1933 sprejela ODLOK 0 nudenju turističnih storitev na turistično urejenih kmetijah v občini Šmarje pri Jelšah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo nekateri pogoji' za op-^vljanje dejavnosti kmečkega turizma. 2. člen Kmečki turizem je kmetijska dopolnilna dejav-n°st tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče ali njegov del m z osnovno kmetijsko dejavnostjo ustvarja določen dohodek. II. OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA • 3. člen Turistične kmetije lahko nudijo naslednje vrste turistični storitev: — stacionarni kmečki turizem — izletniški kmečki turizem 4. člen Kot stacionarni' kmečki turizem se šteje nudenje prenočišča s polnim penzionom, sobe s pol penzionom, prenočišče z zajtrkom in prostor za kampiranje. 5. člen Kot. izletniški turizem se šteje nudenje hrane in pijače gostom in organiziranim skupinam, ki prihajajo na turistično kmetijo konec tedna (petek popoldan, soboto in nedeljo) in le izjemoma med tednom organiziranim skupinam. III. POGOJI ZA IZVAJANJE KMEČKEGA TURIZMA 6. člen Kmet, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo kmečkega turizma, mora pripravljati in prodajati lastne kmetijske proizvode, razen mineralne vode, brezalkoholnih pijač in kave. 7. člen Kmečka hiša mora biti urejena tako, da po svoji notranji in zunanji urejenosti odraža pristnost kmečkega okolja. Bivalni, spalni in sanitarni prostori morajo biti urejeni v skladu s pravilnikom- o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. 8. člen Lega kmetije naj bo v turistično dovolj privlačnem okolju, v katerem so na zvežem zraku možnosti sprehodov in izletov, kjer ni hrupnega prometa in. one-znažujoče industrije, kjer gozdovi nudijo možnost nabiranja gozdnih sadežev, kjer so razgledne točke, zgodovinska obeležja, kjer so možnosti najrazličnejše rekreacije (lov, ribolov, smučanje, jahanje, plavanje...) In kamor vodijo urejene prometne zveze' oziroma so le-te z družbenim planom programirane. 9. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom mora imeti z organizacijo združenih kmetov dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju in pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenje storitev izletnikom. 10. člen Oseba, ki se na kmetiji ukvarja s kmečkim turizmom, mora biti ustrezno usposobljena. V ta namen mora imeti kmetijsko gospodinjsko šolo ali gospo- dinjsko turistični tečaj oziroma pridobljeno strokovno izobrazbo po programu usmerjenega izobraževanja gostinske usmeritve. Nosilec dejavnosti in osebe, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, morajo imeti opravljen tečaj higienskega minimuma in biti zdravniško pregledani. 11. člen V delo z gosti na kmetiji se morejo vključevati samo najožji družinski člani. Druge osebe se lahko vključujejo le na osnovi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega organa za gospodarstvo. 12. člen Nudenje storitev na raznih prireditvah, zborovanjih, proslavah in drugih priložnostih ni dovoljeno. Izjemoma se to dovoli, ko se celovito predstavlja kmetijska dejavnost. Dovoljenje izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA 13. člen i Postopek za pridobitev dovoljenja za izvajanje dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma se prične na pobudo kmeta, ki se želi ukvarjati s to dejavnostjo in ki' preko kmetijske organizacije predlaga občinskemu upravnemu organu pristojnemu za gospodarstvo, da ugotovi ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo dovoljenja. 14. člen Svoja mnenja o izpolnjevanju pogojev po tem pravilniku poda pristojna inšpekcijska služba, strokovno mnenje pa služba živinorej sko-veterinarskega zavoda Celje in Kmetijskega kombihata Šmarje pri Jelšah ob sodelovanju krajevnega turističnega društva. 15. člen Kmetiji, ki izpolnjuje vse pogoje navedene s tem odlokom, izda pristojni upravni organ za gospodarstvo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti -kmečki turizem. 16. člen Cene storitev v kmečkem turizmu potrdi občinska skupnost za cene. V. NADZOR IN KAZENSKE SANKCIJE 17. člen Nadzor nad izvajanjem dopolnilne dejavnosti -kmečkega turizma izvajajo pristojne inšpekcijske službe in strokovna služba živinorejskega zavoda Celje. 18. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki se ukvarja s kmečkim turizmom v nasprotju s tem odlokom in sicer v naslednjih primerih: — če opravlja dejavnost kmečkega turizma brez dovoljenja pristojnega občinskega organa (15. člen); — če nudi storitve izven kmetije, če nima dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (12. člen); — če uporablja pri izvajanju dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (11. člen); — kadar nosilec dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma in osebje, ki mu pomaga, nima opravljenega tečaja higienskega minimuma in ni zdravstveno pregledan (10. člen); — če ne uskladi poslovanje s tem odlokom v določenem roku (19. člen). VI. KONČNE DOLOČBE 19. člen V roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka se opravi pregled vseh kmetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo kmečkega turizma, ali izpolnjujejo pogoje za opravljanje te dejavnosti. Kolikor se ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, je kmet, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, dolžan odpraviti pomanjkljivosti v roku 6 mesecev od pregleda. Kolikor po tem roku pogojev ne bo izpolnjeval, se dejavnost prepove. 20. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St , 332-1/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. VRHNIKA 164. Na podlagi 23. in 26. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v L trimesečju 1984 1. člen Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1984 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za I. trimesečje 1984 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1983. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 •/• vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1983. 3. člen Bilančni pregled prihodkov In razporeditve prihodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1984 ih se morajo izkazati tudi v zaključnem računu proračuna za leto 1984. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna Skupščine občine Vrhnika, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem Uatu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 3/11-400-01/84 Vrhnika, dne 9. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 165. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list' SRS, št. 21/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1933 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1983 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1983-(Uradni list SRS, št. 12/83) tako, da se glasi din Lastni prihodki proračuna občine Vrh- nika 83,762.500 — razporejeni prihodki za splošno po- rabo 81,937.500 — povečanje splošne porabe za 2°/o 1,517.000 — povečanje dovoljene porabe zaradi več kot 95®/« izterjave v 1. 1982 308.000 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem tistu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 3/11-010-03/81 Vrhnika, dne*9. januarja 1984. , Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. z' ■ — I 166. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Urddni list SRS, št. ,8/82), 4. in 9. člena ^akona o prekrških (Uradni Jist SRS, št. 12/77 in /78) ih 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o javnih vodovodih v občini Vrhnika I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa splošne pogoje za gradnjo, uporabo, vzdrževanje in upravljanje javnih vodovodov ih naprav, pravice in dolžnosti upravljalcev javnih vodovodov in uporabnikov teh storitev na območju občine Vrhnika. 2. člen Po tem odloku se za javni vodovod šteje vodovodno omrežje, naprave in objekti, ki oskrbuje več kot pet gospodinjstev ali več kot 20 prebivalcev v naseljih. 3. člen Z javnim vodovodnim omrežjem in pripadajočimi objekti gospodari pooblaščena komunalna organizacija ali krajevna skupnost (v nadaljnjem besedilu: uprav-Ijalec). Upravljalec mora biti strokovno usposobljen in tehnično opremljen za gospodarjenje z vodovodom. 4. člen Uporabnik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja upravljalna ali občasno koristi vodovodno omrežje. II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV .5. člen Vodovodno omrežje in naprave se glede na odgovornost za vzdrževanje delijo na omrežje in naprave upravljalna in na omrežje in naprave uporabnika. 6. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne inštalacije, vključno s priključno cevjo in ventilom na javnem vodovodu, razen vodomera. 7. člen Naprave -javnega vodovoda, za katere je odgovoren upravljalec so: a) primarno omrežje — vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, — naprave za predelavo in kondicioniranje vode, — vodohrani, — transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov, — tranzitni cevovodi med več soseskami; b) sekundarno omrežje — omrežje za oskrbovanje sosesk, delov sosesk in manjših naselij za neposredno priključitev porabnikov, — omrežje za vzdrževanje javnih površin, — črpališča in hidroforske naprave v posebnih objektih izven stanovanjskih sosesk; c) vodomeri. III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 8. člen V naseljih iz 3. člena tega odloka je, v skladu s soglasjem upravljalca obvezna priključitev uporabnikov na javni vodovod. Upravljalec je dolžan dati soglasje za priključitev, če to dopuščajo razpoložljive zmogljivosti vodnih virov, propustnost omrežja in vodni pritisk,- Na javni vodovod' se morajo v teh naseljih priključiti uporabniki, ki se sedaj oskrbujejo z vodo iz kapnic, vodnjakov ali individualnih zajetij. 9. člen Pri oblikovanju soglasja za priključek objekta na vodovodno omrežje, mora upravljalec določiti: — minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, — konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradnje, — traso, globino in profil priključne cevi in priključno mesto na javno omrežje, — profil vodomera, — lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, — posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem ali širšem vplivnem območju vodnega vira, morajo biti usklajeni z odlokom o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na. območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/77 in 22/82), — pogoje za križanje posameznih komunalnih vodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem, — pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključnega cevovoda. 10. člen Uporabnik mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki vplivajo na dobavo vode, pa tudi na obstoječe vodne vire ali vodovodne objekte. Samoupravna komunalno cestna skupnost Vrhnika s pravilnikom določi obseg in vsebino dokumentacije, potrebne za pridobitev soglasja. 11. člen Upravljalec je dolžan izvesti priključek, če je uporabnik izpolnil pogoje soglasja za priključek. Kljub izpolnitvi pogojev pa upravljalec ne sme izvesti priključka, če uporabnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za objekt in poravnal obveznost upravljalen stavbnega zemljišča. Vodovodni priključek je spojna cev od javnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera, z vsemi zgrajenimi elementi. 12. člen Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih, vključno na vodomerih, izvaja in nadzira upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena organizacija oziroma oseba. 1^. člen Stroški za gradnjo, vzdrževanje in popravilo hišnih priključkov gredo v breme uporabnika zgradbe oziroma zemljišča. Ta je dolžan skrbeti, da je hišni priključek vedno v brezhibnem stanju, vsako okvaro na priključku ali vodomeru pa takoj prijaviti uprav-Ijalcu vodovoda. IV. VODOMERI 14. člen Količina porabljene vode se meri' z vodomeri. Tip, velikost in mesto namestitve vodomera določi upravljalec. Podrobnejši pogoji nabave, namestitve, popravil in vzdrževanje vodomerov se določijo v pravilniku o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju občine Vrhnika. Izjemoma je dovoljen pavšalni odvzem vode, v primerih ko tehnični pogoji ne dopuščajo namestitev vodomera. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE 15. člen Uporabniku se zaračuna količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja v kub. m po stanju odčitka na vodomeru. Odčitanje opravijo delavci upravljalca praviloma enkrat letno oziroma po potrebi. Letna cena kub. m vode se določa v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih, o sistemu cen in vsakoletno politiko cen. 16. člen Način in pogoji plačila so določeni s pravilnikom o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju občine Vrhnika. VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 17. člen Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode, kadar stanje interne inštalacije vodomera oziroma priključka ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode šele takrat, ko je uporabil vse druge možnosti za odpravo pomanjkljivosti, le v naslednjih primerih: — če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljalca, — če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom, porabnik pa vzroka noče odstraniti, — če uporabnik brez soglasja upravljalca 'dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo inštalacijo; — če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca preglede vodovodnih inštalacij in odčitavanje na vodomeru, — če uporabnik brez privolitve upravljalca od-, strani plombo na vodomeru, hidrantu, zasunu itd. ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka ali če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno, — če uporabnik ne dovoli vgraditi vndomera, — če ne poravna svojih obveznosti, v skladu 5 pravilnikom o odjemu pitne vode. 18. člen Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi neplaniranih del na omrežju. Če je prekinitev dobave daljša kot 6 ur ima večji obseg, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnike Preko sredstev javnega obveščanja. 19. člen Upravljalec, ki ima pravico brez nadomestila škode prekiniti dobavo vode, je dolžan obvestiti upo-rabnike tudi v primeru, ko pride do prekinitve zaradi Poškodb na mreži, zajetjih in črpališčih m v primerih drugih investicijskih del in v primeru višje sile. V primeru višje sile upravljalec dobavo vode omeji 5 tem, da se razpoložljive količine uporabijo le za osnovne življenjske potrebe občanov, za preprečeva-hje elementarnih nezgod in za potrebe OZD, kjer bi Prekinitev dobave vode povzročila večjo gospodarsko škodo. Če upravljalec ne more zagotoviti nujno potrebne vode iz vodovoda, mora organiztirati dovoz vsaj htinimalnih količin zdrave pitne vode. Vil. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV 20. člen Upravljalec ima pri oskrbi in dobavi vode zlasti naslednje obveznosti: — izvajati nadzor nad delovanjem komunalnih °bjektov in naprav z rednimi in občasnimi izrednimi Pregledi, — redno popravljati okvare in poškodbe, — obnavljati izrabljeno in dotrajano vodovodno 0ttirežje, objekte in naprave, — zamenjati dele omrežja zaradi potreb po večji Propustnosti oziroma zaradi večjih tlakov, — zamenjati zastarela omrežja in naprave s sodobnejšimi in funkcionalnejšimi, na podlagi ustrezne dokumentacij e, — odpravljati poškodbe zaradi elementarnih ne-zSod ali nepravilne rabe, — skrbeti za zadostno količino zdrave higiensko neoporečne vode v skladu s predpisi in s sprejetimi Programi ter v okviru razpoložljivih možnosti, — redno vzdrževati zajetja, črpališča, omrežje in v°domere ter okolico zajetij, — vsaj enkrat letno čistiti vodovode in naprave, — redno kontrolirati kvaliteto vode. Pogostejša kontrola je potrebna pri vodovodih, ki so v slabem stanju in so izvidi' večkrat negativni. — obveščati pristojne občinske organe in potroš-bike o pomanjkanju vode, — izdajati soglasja za priključitev na javno vo-Ovodno omrežje, ■— vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih 0zhačiti in redno vzdrževati. — skrbeti za reden obračun porabljene vode, htiti tem ■— ograditi varstvene pasove zajetij in jih opre-z opozorilnimi napisi o režimu zadrževanja v pasu, „ — voditi kataster vodovodnih objektov in na- prav, _. — vgrajevati vodomere uporabnikom, ki jih še PPhajo. 21. člen Uporabnik ima pri oskrbi in odjemu vode naslednje obveznosti: — redno mora vzdrževati naprave, za katere je odgovoren, — omogočiti dostop do vodomernega jaška in hidrantov na interni inštalaciji, — vzdrževati hidrante na interni inštalaciji v brezhibnem stanju, — uporabljati hidrante na javnem vodovodnem omrežju le v primeru požara in gasilskih vaj in o tem najkasneje v 24 urah obvestiti upravljalca, — pridobiti soglasje upravljalca za morebitno drugo porabo vode preko hidrantov, — javljati upravljalen morebitne poškodbe na lastni, kakor tudi na javni vodovodni mreži. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 22, člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje upravljalec javnega vodovoda, če: — zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa o tem ne obvesti uporabnikov (18. člen), — ne vgradi zadostnega števila hidrantov ali če jih ne vgrajuje tako, da so ■ dostopni, jih ne označi ali jih redno ne vzdržuje (13. alinea 20. člena), — izvede priključek na javni vodovod v nasprotju z določili 3., 8. in 11. člena, — ne prekine dobave pitne vode v primerih iz 17. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca javnega vodovoda. 23. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: — opravi delo na vodovodu brez pooblastila upravljalca javnega vodovoda (12. člen), — odvzame vodo iz hidranta brez soglasja upravljalca 4. in 5. alinea 21. člena, — ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če onemogoči delavcem upravljalca kontrole in odčitavanja vodomera (14. člen), — ne prijavi okvare na interni inštalaciji ali na vodovodnem 'priključku (2. in 6. alinea 21. člena). Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka jega člena. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Upravljala krajevnih in vaških vodovodov so dolžni v zakonskem roku prenesti vodovode in naprave v upravljanje krajevni škupnosti oziroma pooblaščeni organizaciji. Pogoje prevzema, kakor tudi druge pravice in dolžnosti, se določijo s pogodbo o prenosu oziroma prevzemu. 25. člen Uporabniku iz 8. člena tega odloka se morajo v roku 12 mesecev priključiti na javni vodovod, kd so podane tehnične in druge možnosti. 26. člen Samoupravna komunalno cestna skupnost je dolžna v roku G mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti pravilnik o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju občine Vrhnika. 27. član Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in Zavod za socialno medičino in higieno Ljubljana. 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/8-010-6/83 Vrhnika, dne 29. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovii L r. 167. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. oktobra 1983 sprejela ODLOK o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo splošni pogoji za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih voda ih padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov ter pravice , in dolžnosti upravljalcev in uporabnikov teh komunalnih storitev v občini Vrhnika. 2. člen Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami obsega gospodarno izkoriščanje komunalnih objektov in naprav, njihovo vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo. - 3. Sen S komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) gospodarijo pooblaščena komunalna organizacija in krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec kanalizacije). Za cestno kanalizacijo je odgovorna organizacija za vzdrževanje cest. 4. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje. 5 * * 5. člen Javna kanalizacija se glede na odgovornost vzdr- ževanja deli na omrežje in naprave upravljalca ter na omrežje in naprave uporabnika. Omrežje in naprave upravljalca so njegovo osnovno sredstvo. 6. Sen Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice in vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali v vodotok. II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV 7. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, s® hišna kanalizacija in hišni kanalski priključek. Hišna kanalizacija obsega: kanale, jaške in navpične vode za odvod odpadnih voda v hiši ter lokalne čistilne naprave industrijskih objektov in objektov obrtne dejavnosti, vse do zbirnega kanalskega jaška. Hišni kanalski priključek je kanal od zbirnega jaška do iztoka v javno kanalizacijo. 8. Sen Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljalec so: 1. Primarne naprave in objekti: — kanalski vodi za odvajanje odpadne vode i11 padavinske vode, — črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode za več'sosesk ali manjših naselij, — naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij, — objekti in naprave za razdelitev odpadne in padavinske vode za več sosesk ali manjših naselij' — centralne čistilne naprave. 2. Sekundarne naprave in objekti: — kanalski vodi mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov, — črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na omrežju sekundarnega sistema, — naprave za čiščenje odpadne vode, — objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in padavinske vode, ki služijo soseski' delu soseske ali manjšemu naselju. IH. PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJO 9. člen V naseljih, kjer obstaja javna kanalizacija 3e obvezna priključitev nanjo vseh objektov, ki proizvajajo odpadne vode, če je ta tehnično izvedljiva- Kjer ni mogoče objektov priključiti na javno ka' nalizacijo ali pa ta ni zgrajena, predpiše pogoje za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda sanitarna inšpekcija. Po zgraditvi nove javne kanalizacije so se nanj0 dolžni priključiti vsi objekti iz 1. odstavka teg8 člena. 10. člen Uporabnik mora pridobiti soglasje upravljale8 za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov, ki vplivajo na povečanje odpadnih voda. Prav tok-0 rnora pridobiti soglasje tudi uporabnik, ki priključuje °bstoječ objekt na javno kanalizacijo. Splošne pogoje za priključitev na kanalizacijsko omrežje predpiše s pravilnikom Samoupravna komunalno cestna skupnost Vrhnika. 11. člen Upravljalec je dolžan izdati soglasje za priključek, če uporabnik ob vlogi predloži ustrezno dokumenta-oijo in če to dopušča višinska razlika, propustnost Omrežja in drugi tehnični pogoji. 12. člen V soglasju za priključek objekta na kanalizacijsko omrežje mora upravljalec določiti: — minimalni odmik novogradnje od kanalizacijskega omrežja, — traso, globino in profile priključne cevi, — lokacijo, obliko in velikost zbirnega kanalskega iaška pred priključkom oziroma na» priključku hišne skupinske kanalizacije na javno kanalizacijo, — pogoje za križanje podzemnih vodov s kana-llzacijskim omrežjem, — pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacijskega priključka, — posebne pogoje. 13. člen Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na j avbo kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju bstie pogoje in poravnal obveznosti upravljalen stavb-bih zemljišč. Priključitev na javno kanalizacijo sme izvesti uPravljalec, oziroma izvajalec pod strokovnim nad-^om, ki ga zagotovi upravljalec. 14. člen Vaa vzdrževalna dela na javni kanalizaciji izvaja upravljalec ali od upravljalca pooblaščena organiza-ciia oziroma oseba, upravljalec pa v tem primeru **Sotovi strokovni nadzor nad izvajanjem del. S hišno kanalizacijo in hišnim kanalskim pri-T^učkom gospodari uporabnik. Ta je dolžan skrbeti, bb je hišni priključek vedno v brezhibnem stanju, ^kvare mora takoj prijaviti upravljalen kanali- **cija. IV. PLAČILO KANALŠČINE 15. člen ^ Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno pla-,6Vati ceno odvajanja »odpadnih voda (v nadaljnjem . Cedilu: kanalščina). Merilo za plačevanje kanalščine 6 količina porabljene vode. Pri tem se upošteva tudi iz lastnih virov uporabnikov. 16. člen Višina kanalščine se oblikuje v Samoupravni ko-^hnalno cestni skupnosti Vrhnika, pri čemer upo-/®bhiia in izvajalci' upoštevajo z zakonom določena 6rila za oblikovanje, ukrepe ekonomske politike in jetike cen. Osnovna merila za strukturo in raven .T^^lSčine m v samoupravnem sporazume • temeljih ieti ‘a Samoupravne komunalno cestne skupnosti, spre- normativi in merila za porabo živega dela, za at«5alne in druge poslovne stroške, del sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter sredstva rezerv. V. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV 17. člen , Upravljalec javne kanalizacije ima predvsem naslednje obveznosti: — skrbi za redno odvajanje odplak in padavinskih voda, — skrbi za čiščenje odplak, — nadzira delovanje komunalnih objektov in naprav z rednimi, občasnimi ali izrednimi pregledi najmanj 2-krat letno, — redno vzdržuje komunalno omrežje, objekte in naprave po programu Samoupravne komunalno-eest-ne skupnosti, — popravlja okvare in poškodbe javne kanalizacije, — obnavlja dotrajano omrežje, objekte in naprave, — skrbi za zavarovanje komunalnih objektov in naprav, — nadomešča dele omrežja zahadi potreb po večji propustnosti, > — zamenjuje zastarelo omrežje in naprave s sodobnejšimi in funkcionalnejšimi na podlagi ustrezne dokumentacij e, — odpravlja poškodbe na javni kanalizaciji zaradi elementarnih nesreč in drugih nezgod ali nepravilne rabe, — skrbi za odstranjevanje odpadnih voda in usedlin iz greznic in čistilnih naprav. 18. člen Uporabnik ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo naslednje obveznosti: — redno mora vzdrževati naprave, za katere je odgovoren, — opozarjati upravljalca na poškodbe, loi jih opazi na javni kanalizaciji. 19. člen Če investitor gradi objekt na stavbnem zemljišču, ki ni opremljen z javno kanalizacijo in izgradnja te ni predvidena z letnim planom upravljalca ali če gradi objekt izven ureditvenega območja naselja, nosi dejanske stroške za izpolnitev pogojev iz drugega odstavka 9. člena tega odloka. 20. člen Uporabnik objekta je dolžan pred uporabo novo-grajenega objekta izpolniti zahteve iz prvega in drugega odstavka 9. člena tega odloka. VI. VARNOSTNI UKREPI 21. člen V javno kanalizacijo ni dovoljeno neposredno odvajati ali odmetavati snovi, ki bi škodovale javni kanalizaciji ta delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacije. To so zlasti: — odpadne vode, ki vsebujejo koncentrirane kisline ali alkalije; — vode, pomešane s tekočimi' gorivi, olji in mazivi, — vode, ki bi kvarno vplivale na material iz katerega so grajeni kanali, — povzročitelji nalezljivih bolezni ali druge snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje, — radioaktivne snovi, — snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline, — gnoj, pepel, kosti, mavec, cement, pesek, usnje, konzerve, steklo ali druge podobne predmete, — industrijsko odpadno vodo, ki ima temperaturo na 30 stopinj Celzija, — druge snovi, ki jih določi upravljalen. Odpadne vode od 1. do 4. alinee mora uporabnik pred spuščanjem v javno kanalizacijo očistiti oziroma nevtralizirati v internih čistilnih napravah, M jih je dolžan sam zgraditi in redno vzdrževati. Pred pričetkom gradnje mora pridobiti soglasje upravljalna javne kanalizacije. Upravljalen ima pravico in dolžnost kontrolirati take čistilne naprave na stroške uporabnika in ugotavljati kvaliteto čiščenja in določiti pogostnost kontrole. 22. člen Podrobnejši pogoji za varstvo kanalizacijskih objektov in naprav so določeni s pravilnikom, ki ga sprejme Samoupravna komunalno-cestna skupnost. VII. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30 000 din se kaznuje za prekršek upravi j alec kanalizacije, če: — ne opravlja obveznosti iz 7. člena tega odloka (1., 4., 5. alinea), — ne dovoli priključitve iz 13. člena tega odloka, — ne izvaja in nadzira del iz 14. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije. 24. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek če: — izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca ali ▼ nasprotju z izdanim soglasjem (10. in 14. člen), — novozgrajenega objekta ne priključi na javno kanalizacijo (20. člen) ali ne uredi odvajanja voda po predpisanih pogojih sanitarne inšpekcije (2. odstavek 9. člena), — obstoječega objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku 12 mesečev, ko je ta zgrajen (27. člen), — odmetava ali odvaja snovi, ki bi lahko škodovale javni kanalizaciji ati delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacije (21. člen), — ne prazni greznic v skladu s sanitarnim soglasjem (19. člen 1. alinea). VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Upravljalec je dolžan voditi kataster javne kanalizacije in ga posredovati geodetski upravi za izdelavo zbirnega katastra. 26. člen Samoupravna komunalno cestna skupnost Vrhnika je dolžna v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odlok sprejeti-pravilnik o pogojih in načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Vrhnika. 27. člen Obstoječe zgradbe so uporabniki dolžni priključiti na javno kanalizacijo v dvanajstih mesecih po zgraditvi kanalizacije, če je to tehnično izvedljivo- 28. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. , 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/8-10-7/83 Vrhnika, dne 29. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. * V POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje), objavljenem v Uradnem U* stu SRS, št. 41-1660/83 z dne 30. XII. 1983 sta dve napaki: — v drugem odstavku 2. člena je namesto pravilne besede »oddane« napačno »dodatne«; — v 3. členu je namesto pravilne številke 270.000 napačna 720.000. Uredništvo POPRAVEK V sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov ra zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 41-1684/83 z dne 30. 12. 1983 je v zadnji vrsti 12. člena namesto MIO* pravilno -6 "/r«. Občinska zdravstvena skupnost Litija VSEBINA Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 120. Odredba o vplačilni stopnji, za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih januarju, februarju, mar c v. in aprilu 1581 95 121. Odredba r načinu in roku vplačila razlik v cenah sladkorja, olja in cigaret 95 122. Odredba o evidenci kazalcev iz planskih aktov te- meljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 198-, 95 123. Odredba o dopolnitvi odredbe o prepovedi uporabe cestno železniških prehodov 97 124. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 97 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI, ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI 125. Sklep skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije 93 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 126. Sklep o uskladitvi tarif povračil za' vodnogospo- darskv storitve v letu 1981 (Soča Nova Gorica) 88 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 127. Dogovor o oblikovanju in. razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984 98 128. Družbeni dogovor o spremembah družbenega dogo- vora c združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 ' 102 12J. Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v nasilju Dobrova 102 130. Sklep o soglasju k združit v; Doma učencev Tabor, Vidovdanska 7 in Doma Majde Vrhovnik, Tabor 12 (Ljubljana) , 105 131 Sklep o soglasju k statutu Arhitekturnega Muzeja Ljubljana , K5 132. Sklep o soglasju k statutu Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana lv6 133. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana 106 134. Statut Mestne skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana * * 109 135. Tržni red za tržnico v Celju 114 136. Odlok o sprejetju spiemembe zazidalnega načrta obrtne cone 0-2 v Grosupljem 119 137. Odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik 120 138. Sklep o oblikovanju najvišje najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah na območju občine Kočevje 124 139. Samoupravni sporazum o medsebojnih oJiiosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v naselju »4. maj« Kočevje — II. faza 125 140. Odlok o spremembah n dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za razdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena ppdročja tudi do leta 2000 129 141. Odlok o delovnem času v občini Litija 129 112. Odlok o spretne mol odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Litija) 132 Stran 143. Dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija 132 144. Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija 133 145. Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojili in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija 133 146. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983 135 147. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1984 136 148. Odlok o spremembi odioka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad 138 149. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad 139 150. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ljubljana Vič-JR u d ni k) ' 139 151. Odlok o gradnji, financiranju In vzdrževanju zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov (Logatec) 152 152. Odlok o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi (Logatec) 154 153. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sani- tarne preglede živine in živil živalskega izvora, ter pristojbine za izdajo dovoljenj za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec 156 154. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- • nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Mozirje) 157 155. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin- ski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1 januarja 1984 uaijv . 157 156. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje pri- spevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slivenska Bistrica 158 157. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Slovenske Konjice za 1. trimesečje 1984. 'eta 159 158 Odlok o sprememban in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) igo 159. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Slovenske Konjice) 161 160. Odredba o zatiranju varooze na območju občine Slovenske Konjice • 162 161- Sklep o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta H ruševec (Šentjur pri Celju) 162 162 Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Šentjurju pri Celju 162 163. Odlok c nudenju turističnih storitev na turistično urejenih kmetijah v občini Šmarje pri Jelšah 163 164 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1384 (Vrhnika) 164 165. Odlok o spremembi odloka o proračuna občine Vrhnika za leto 1983 165 166. Odlok o javnih vodovodih v občini Vrhnika US 167. Odlok o odvajanju In čiščenju odpadnih in padavinskih voda j občini Vrhnika 168 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 170 — Popravek sklepa o obračunavanju in plačevanju pri- spevkov za zdravstveno varstvo od L januarja 1984 dalje (Litija) 170v Predpisi o prekrških 1983 (repEliiški ia zvezni zakon e prekrških) Sredi poletja 1983 je bil sprejet novi republiški zakon o prekrških, čeprav gre za nov zakon, kar bi kazalo na to, da gre tudi za novo ureditev, za nove sistemske rešitve, je novi zakon sprejel vse bistvene novosti in sistemske rešitve, kakor jih je oblikoval že zakon o prekrških iz leta 1977, sočasno pa je skušal uveljaviti spoznanja in izkušnje naše zakonodajne in pravosodne prakse ter teorije, ki sprejemajo za temeljno smer zakonodajnega urejanja prekrškov zagotavljanje večje stopnje pravnega varstva človeka in občana. Da bi bila zbirka čimbolj uporabljiva v neposredni praksi, je dodano tudi neuradno prečiščeno besedilo zveznega zakona o prekrških s katerim se kršijo zvezni predpisi Pomembne značilnosti novega zakona je avtorica dr. Alenka Selihova podala v uvodnih pojasnilih. Cena: 320 din ' Delo dr. Marijana Pavčnika obravnava teoretično zahtevno tvarino, ki ima hkrati tudi praktični pomen. Predmet avtorjevega proučevanja so formalni viri prava v jugoslovanskem pravnem sistemu, med katere uvršča ustavo, zakone, uredbe, samoupravne splošne akte, moralo in takoimenovane družbene standarde. Potem ko avtor v uvodnem poglavju ugotovi tesno povezanost in medsebojno vplivnost materialnih in formalnih pravnih virov, posveti osrednjo pozornost poglavitnim vrstam formalnih virov prava — tako tistim, ki nastajajo organizirano, kot tistim, ki kot družbena pravila nastajajo spontano — njihovim 'značilnostim in njihovim medsebojnim razmerjem. Na koncu se ukvarja še s sodbo kot aktom, ki ustvarjalno dograjuje pravo in ga ne šteje med formalne vire prava. Avtor pa ni osvetlil le teoretične specifičnosti, ki so lastne formalnim virom prava v okviru jugoslovanskega pravnega sistema, ampak je tudi nakazal rešitve, kako preseči probleme v neposredni praksi, s katerimi se srečujejo tisti, Id formalne vire prava oblikujejo in potem te vire prava tudi sami uporabljajo. Zato bo to delo zelo dobrodošlo zlasti pravnikom in drugim, ki se ukvarjajo z nomotehniko in ki nemalokrat nalete na probleme, ki jim jih bo pomagalo razrešiti omenjeno avtorsko delo. Cena: 720 din * v Beda) a Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor to odgovorni urednik Peter Juren — T'.ska tiskarna Tone Tomšič, Tri v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din. Inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevalo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In1 uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323. orodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informacije, št. 421-1/72