Dopisi.
Iz Pariza 20. aprila. — Letošnja tukajšnja izložba (razstava) je zgolj le špekulacija, da bi se Parizu po ptujcih, ki je pridejo ogledavat, naklonilo veliko dobička. Vsi odkritosrčni možje in časniki so si o tem edinih misli, da namen je le bil ljudem ponuditi veliko gledališče namesti prave obrtnijsko-kmetijske razstave in Parižanom privabiti denarja. Veliko in zlasti iz Angleškega napovedanega blaga je zato izostalo, in nekteri razstavniki celo niso imeli pravega veselja, da bi bili izložili svoje izdelke. Vojska pa bo še le veliko klofuto dala razstavi, in potem tudi špekulanti ne bojo zadovoljni.
Iz Zagreba 28. apr. L^> Cez 2 dni se tedaj začne deželni zbor hrvaški. Velike pomembe bo! Predložil se mu bo ogerski predlog; al kakor radostni slišimo, padel bo z veliko večino, kajti ,,Hrvaška još nije pro-pala!" Kaj se zgodi potem, tega ne vemo. Brž ko ne bojo zbor razpustili kakor soVašega v Ljubljani. 30. dne t. m. se zbero vsi poslanci za posvet pred zborom. — V Moskvo grejo k izložbi dr. Subotič, prisednik kr. više sodnije, gosp. Veber, ravnatelj gimnazije, bivši župan križevski g. Vukotinovic in prof. dr. Mat-kovič. — Stokrat napovedani ogerski komisar Cseh je 24. dne t. m. došel na Reko. Reka magjarska — kaj pa še?!
Iz Celja 28. apr. Om. — „Verfassungstreu-i" zdaj zvonec nosijo pri nas. Pri volitvi mestnega odbora ne enega slovenskega domoljuba niso izvolili. Tako so sklenili v kazini. Od narodne stranke še nobeden ni volit šel, k§r smoj videli, da vspeha ne bi imeli. Vendar zato nikakor ne obupamo, da ne bi pravica kdaj zmogla; pravica pa zahteva, da na slovenskem Sta-jarju tudi Slovenec ima besedo. Saj tudi „Pratika" kaže, da po oblačnem vremenu zašije milo solnce! Iz Celja. [Vabilo čitalničino.) V tukajšnji čitalnici bode se 5. maja t. 1. po češki „Ceha Nemec" po dr. Bleiweisu predelana šaloigra „Tat v mlinu" predstavljala, h kteri se čitalničini udje uljudno vabijo. Začetek igre ob osmih zvečer.                              Odbor.
Iz Kranjskegore 18. aprila. *) — Strašna nesreča nas je zadela preteklo noč. Okoli dveh popolnoči, ko smo bili v najboljem spanji, zabuči plat zvona in sliši se krik, da gori! Goreti je začela neka gostilnica hišna št. 21, kjer so poslopja tesno skupaj. Zatega del in zato, ker je bilo izprva premalo gasilcev, pa tudi za to, ker so vsa poslopja z deskami krita in nektera tudi z deskami zagrajena, se je ogenj naglo razširil. Se le, ko ljudje iz bližnjih in daljnjih vasi (Korenci in Ratečam so svoje gasilnice sabo pripeljali) pritisnejo na pomoč} in ko se obmeji ogenj s tem, da se na gorenji strani vasi proti cerkvi z dveh hiš, in na doljnem kraji tudi z dveh hiš ostrešje pomeče, smo še le z združeno močjo   ogenj   k tlam   spravili   in   ga  pogasili.
*) Po naključji zakasnjeno.
Vaščani, sosebno v bližnji okolici ognja bivajoči, so hiteli iz svojih poslopij obleko, hišno opravo, živino in druge reči, kar je bilo mogoče, na prosto spravljati in ognju odtegniti. Zato je od začetka gasilcev manjkalo. Pa pri vsem prizadevanji in trudu so nekteri prav malo odnesli, nekterim je večidel vse zgorelo. Pogorelo je 12 hiš z 9 hlevi in gospodarskimi poslopji. Kar je bilo zgolj lesenih, ta so do tal zgorela. Med vsemi pogo-relci je bil menda le en sam za ogenj zavarovan* Skoda je velika; sama poslopja, da se zopet postavijo in pod streho spravijo, bojo gotovo nad 10.000 do 12.000 forintov stala. Koliko je pa še druzih reči revežem zgorelo! — Kdo je požara kriv, se ne ve. Ker se tukaj z domačimi pridelki komaj kake 4 do 5 mesecev preživimo, in ker je zaloga živeža in spomladanske setve večidel zgorela, zato so oni temveč milo vanj a vredni, čem več tukaj zaslužka manjka, in toraj celo ni mogoče si kaj prislužiti. Pri vsem tem nas pa še tlačijo visoko narastli davki s prikladami, davščine za sekvestracijo gozdov in za logarje. To nas že čez 12 let sem na vse strani tare, in pri vsem trudu se teh nadlog ne moremo odkrižati. Vrh vsega tega je pa večina pogorelcev jako zadolžena, toraj bo težko kaj na posodo dobiti; oni so tedaj na vsako stran usmiljenja vredni. Naj blagovolijo toraj „Novice" *) potrkati na srca našega radodarnega naroda in druzih dobrotnikov, ki so že tolikokrat revežem nadloge polajšali, da bi tudi našim pogorelcem milodarov naklonili, ki so jih v resnici potrebni. S hvaležnim srcem bojo sprejeli vsak dar, in prosili večnega Boga, naj dobrotnikom povrne stoterno, kar jim bodo dobrega storili!
Borovca n.
Iz Kranja 30. aprila. — V nedeljo 5. maja ob 8. zvečer bode v tukajšnji čitalnici „beseda" s plesom, h kteri uljudno vabi                         čitalničin odbor.
Iz Ljubljane. — Danes teden, 8. maja, ima kmetijska družba svoj letni zbor. „Oglasnik" razglaša stvari, ktere se bojo obravnavale v zboru. Ker se bodo sklepala tudi nova družbina pravila (statute), in ker so pravila vsakej družbi važna stvar, zato je pričakovati, da pride mnogo udov v zbor. — Kdor ve za posebno pridnega sadjerejca, ki je vreden častne sre-berne svetinje, naj ga s popisom njegovega delovanja brž naznani poddružnici svojega okraja ali pa glavnemu odboru v Ljubljano.
— (1% kupčij s ko-obrtniSke zbornice.) V seji 18* aprila se je med drugim sklenilo, da gospoda odbornika F. Resman in G. T o ni e s, ktera gresta na svoje stroške k razstavi v Pariš, se pooblastita za poročnika kranjske zbornice. — Prošnje Zagračanov in Fužincev žužemberškega okraja zarad 41etnih sejmov zbornica ni mogla podpirati, ker je v tem okraji že 13 in v sosednih okrajih 93 sejmov; sila veliko sejmov pa narodnemu gospodarstvu sploh več škoduje kakor koristi. — Gosp. tajnik dr. Toman kot poročevalec do-tičnega odbora je poročal zarad plačila tistih 800 gold.,. ktere je zbornica g. L. C. Lukmanu dolžna. Odborov nasvet je bil, naj zbornica naznani g. Lukmanu, da dobi plačilo, kakor hitro bo mogoče. O tej zadevi poprime podpredsednik g. Horak besedo in misli, da-si ravno so računi po ministerstvu potrjeni, naj se vendar veliki znesek ne poplača pred, dokler se na tanko ne pregledajo računi preteklih let. Po odgovoru g. tajnika je bil odborov predlog sprejet. — Konečno stavi predsednik gosp. V. C. Zupan predlog, naj se ministerstvo prosi, da se zniža cenilo davkovske plače, po kteri za zbornico prejme  kupec  ali  trgovec volilno   pravico,
*) Rade bojo „Novice" sprejemale ,   kar jim   doide  iz milosrčnih rok; revščina je res silna!                                                Vred.
148
149
ali pa naj se volilna pravica podeli vsem trgovcem in obrtnikom. S tem bi se pomnožili dohodki zbornice in bi se tudi princip volitne pravice v svobodnem smislu uresničil.  Predlog je bil sprejet.
—  Po dopisu c. kr. deželne vlade, ki ga je prejel te dni deželni odbor, Njih Veličanstvo cesar vsled sklepa od 18. aprila t. 1. ni uslišalo prošnje deželnega zbora kranjskega, da ne bi se že letos nabirali vojaški novinci (rekruti)   po novi  postavi   od  28. decembra 1866.
—  Po sklepu lanskega deželnega zbora je deželni odbor z gorkim priporočilom prošnjo sosesk v Pre-serji, Rakitni, Studenca, VrbleninTomišlja podal glavnemu vodstvu^ južne železnice na Dunaji, da bi se na železnici pri Žalostni gori med Ljubljano in Borovnico naredila postaja (štacija). Vodstvo po dopisu od 12. aprila ni vslišalo te prošnje, če tudi, kakor pravi, je na tanko preiskovati dalo vse okolščine. V velikih Laščah, Ribnici in Kočevji bi ta postaja nič ne pomagala, ker imajo dobro cesto za kola do Ljubljane, tudi Studencu, Vrblenom, Tomišlju, Preserju in Rakitni bi za vožnjo v Trst ta postaja ne pomagala. Preser, Podpeč itd. imajo bližnje ceste do Borovnice. Rakitna je res v zadregi, ker je cesta v Borovnici tako grozno slaba, da grejo raji na Rakek; zato pa si prihranijo vožnino po železnici za 3l/,2 milje. Za Preser, Podpeč, Tomišel, Vrblene, Studenec bi res postaja pri Žalostni gori za les priložna bila; al samo za to bi stroški za napravo zaželene postaje preveliki bili; ljudi pa bi se tukaj ne vsedalo veliko na železnico. Iz teh vzrokov — pravi železničino vodstvo — ne more vslišati prošnje imenovanih sosesk, čeravno jo je deželni odbor gorko priporočal.
—   Juristično društvo ima svoj veliki zbor jutri 2. maja popoldne ob 5. uri v mestni dvorani.
—   Iz mesta in pa okraja ljubljanskega so uni teden vzeli 216 rekrutov.
—  Se zidanim obrežjem (ke-om) poleg Ljubljanice ne bo nič. Stroški so prevdarjeni na 253.000 fl. Toliko stroškov pa mesto ne zmore.
—   V cesarski veliki colnii (Hauptzollamt) v Ljubljani se bo v petek 3. dne t. m. dopoldne od 9.—12. ure prodalo 18 centov ž i vin s ke soli. Kdor soli kupi, jo mora brž odpraviti.
—   Osupnilo je gotovo vsacega bralca naznanilo, ki ga je iznenada v 47. listu priobčilo si. vredništvo Slovenca" tako-le: „Ravno danes 24. aprila opoldne nam Kleinmayr-jeva tiskarnica pismeno naznanja, da more „Slo venca" naj dalje do 1. maja t. 1. še tiskati. Zatoraj dobijo čč. gg. naročniki danes poslednji list „Slovenca" in skoraj se jim po „Novicah" naznani, kaj in kako bode s „Slovencem" naprej." — Kje bode vprihodnje izhajal in kdo mu bode vrednik, ni menda še odločeno.
—    Spoštovani pisatelj gosp. H. Penn, ki biva zdaj zopet v Ljubljani, dodelal je v slovenskem jeziku izvirno žaloigro iz povestnice slovenske v 4 djanjih pod naslovom „Ilija, kmečki kralj." Vrši se ta igra na Kranjskem leta 1573., ko so bili glasoviti kmečki upori. Narodno življenje Slovencev je v njej zvesto popisano.
—  V saboto na večer smo k grobu spremili truplo spoštovanega mestjana, trgovca g. Jan. Pleško-ta, ki je v 68. letu svoje starosti nagle smrti umrl. Možato je zmiraj stal v vrsti rodoljubov. Bodi mu žemljica lahka!
—  V sredo popoldne je bilo slovesno vpeljanje novega Št. Jakobškega fajmoštra prečastitega gosp. Gustava Kostel-na v farno cerkev, ktera je bila od-zunaj in znotraj primerno ozaljšana. Čuda veliko ljudstva se je snidlo k tej svečanosti,  in to lepo pričuje o
simpatiji, ki jo farani pa tudi drugi mestjani imajo do svojega novega dušnega očeta. Cesar pa o tej svečanosti nobena živa duša ni staknila, staknil je en „Ein-sendler" Laibacherčin, namreč to, da med mnogobroj-nimi zastavami ni bilo videti nobene črno-rumene! Ima morebiti le-to denunciacija biti St. Jakobških faranov, da niso dobri Avstrijani ali kaj ? Morebiti ta „špicelj" celo išče zopet kakošne narodne demonstracije" v tem? Da vpeljanje kakega novega fajmoštra v njegovo faro ni nikakoršna dogodba, ki se zapiše v zgodovino avstrijskega cesarstva, to mislimo, nam bo vsak trezen človek pritrdil, ki ve, da to je čisto le lokalna in deželna dogodba, in taki dogodbi zadostujejo zastave domače. Ce pa misli ,,Einsendler" s svojo interpelacijo očitati komu pomanjkanje avstrijskega čutja, mu damo ta „merks", da se v naši deželi nobeden bolj iskreno in pošteno ne poganja za edino in skupno Avstrijo, kterej simbol ste črno-rumena barva, kakor ravno narodnjaki naši, in to vsa leta in ravno zdaj, ko taka Avstrija žalibog! čedalje bolj zginjuje, kar so Ogri slov6 dali cesarskim orlom v „svojem kraljestvu", nam pa le „Cislaj tanij o" pustili, za k ter o še neverno, s kakošnimi barvami se zaznamuje. „Einsendlerju" Laibacherčnemu in ,,Laiba-cherci" sami stavimo tedaj mi nasproti to vprašanje: kako da on in ona nista, kakor bi se bilo spodobilo, grajala početja magjarskega, kije mahoma odstranilo avstrijskega orla in avstrijske barve? Saj zavoljo tega v „Laibacherci" nismo našli nikakoršnega „Ein-gesendet." Dokler ne beremo tega v njenih listih, moramo protestirati zoper take denunciacije, ker smo tega gotovi, da St. JakobČani so brez črno-rumene zastave še dokaj zvestejši Avstrijani kakor — marsikdo drug, ki ima polna usta avstrijskega čustva!
— V Moskvo k razstavi, kjer bojo tudi zastopane slovenske noše: iz okolice ljubljanske (fant in dekle v krasni narodni obleki od nog do glave), iz zilske doline (ženin, nevesta itd.), grejo, kolikor nam je doz daj znano, slavni pisatelj g. Matija Majar, g. Ivan Vilhar in g. Hudec. „Feuilletonist" v sabotni „Laibach." se prav abotno norčuje iz izložbe v Moskvi, čeravno sam pravi, da (ako se ni zlagal) ne ve več o njej, kakor so mu „ruski ali hrvaški časniki povedali." Ko bi bile ,,Novice" v svojih listih kak „Turner-, Schiitzen"- ali „Sangerfest"tam zunaj v „rajhu" tako obširno popisovale kakor so etnografično razstavo v Moskvi v lanskih listih 30., 32., 38., 39. in 42., se ve, da bi jih bil „Feuilletonist" marljivo bral in za svoj časnik iz njih še kakošno ,,original-noticijo" prinesel. O razstavi ruski pa ga mrzlica trese, zato raji ne bere. Sploh so nemški in magjarski časniki grdo začeli kričati zavoljo te razstave, kakor da bi jih strah bilo, najbrže, ker — nimajo dobre vesti. Nekteri listi, kakor „Presse", „Debatte" celo divjajo! In zakaj? — zato, ker, kakor neprenehoma evropejske države napravljajo razstave, tudi mogtfčna ruska država enkrat napravi razstavo, in to prav zanimivo, podučno, etnografično (narodopisno) razstavo, in ker imenitne te razstave grejo gledat tudi avstrijski Slovani, kterim se po sta-roslavni slovanski gostoljubnosti pripravlja srčen bratovsk sprejem. In to, da Slovani grejo razstave na slovanski zemlji ogledavat, — da potujejo v državo, čegar vladar je leta 1849. zadušil punt magjarski in je Avstrijo rešiti pomagal pogube: to je ogenj v strehi tistim Nemcem avstrijskim, ki so obiskavali zbore nemškega „Nationalvereina", nemškega „Abge-ordnetentag-a", nemškega „36. Ausschuss-a" — sploh zbore nemških političnih družeb, ki zidajo veliko Nemčijo! — to je ogenj v strehi tistim avstrijskim Nemcem,   ki   so   leta   1848.  v Frankobrodu očitno
pridigovali „konec Avstrije." Se hranujemo iz 1. 1848. list 298. „Allg. Zeitg.", ki popisuje Giskrov govor: „Ein einiges Deutschland ! und sollten alle Diademe daruber erbleichen und alle Throne sttirzen" (donnernder Beifallssturm), — in pa Wiesnerjev govor: „Dass die Cehen, Kroaten und die ubrigen Siidslaven den oster-reichischen Gesammtstaat erhalten wollen, be-greifen wir sehr gut, denn die Slawen wiirden beim Fortbestehen desselben unfehlbar das Heft in die Hand bekommen." — Kaj mislite, da smo Slovani pozabili vse to? kaj mislite, da ne vemo, zakaj magjarska „De-batta" in velikonemška „Pressa" tako grdo bijete zdaj na avstrijske Slovane, kakor da bi šli na Rusovsko svojega cesarja izdajat ali zarote sklepat! Avstrijski Slovani dobro poznajo nakane nekterih nemških in magjar-skih časnikarjev, in ako bi prišlo — kar Bog ne daj ! — še kako leto 1848mu podobno, bi že videli, kje bojo Slovani stali, kje pa Nemci in Magjari! — Iz Češkega grejo Palackv, Rieger, Brauner, baron Vilani, Erben in Hamernik v Moskvo; med temi tedaj ravno tisti mož, čegar slavnoznana prislovica je: „da Slovani avstrijski morali bi Avstrijo vstvariti, ako bi je še ne bilo."                             
150