I. Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana. Potek in sklep skupščine dne 3. in 4. septembra 1921 v Rogaški Slatini. Rogaška Slatina. 5. sept. Veličastno nas ie sprejela in nogosiffa Rogaška Slatina. M.nogo zbo/rov.anj irnruuo za sebo.i še pod firmo bivše Zaveze. a zborovanie v Rogaški Slatini se od.kuie nad niinii v notranjem zadovoljstvu \rsakogar. ki se ga ie udeležil. K stviirnemu našemu delu so nndili tamoš;:ii orireditelii vse udobnosti tako glede prenočišč, lirane in agodnosti. ki iih nudi Z-lravilišče: častno so izvedji svojo nalo.ro. svoi trud so pa kronali z odkritosnčnostio ki se je zrcalila v njihovem - re.iemu in v srostoLiubnosti. s katero so _s postrezali ves čas bivania v prijazneiii kraju. Ponos nas navdaja ob spominu na skupščino in na naše disciplinirane vrste: nonos nam pa dela v tem prijaznem kraiu. na vzvišenem -nrostoru. sredi mcd srozdovjcm. nod vinoerradi stoieča stavba / r.apisom »Učiteljski zdniviliški dom«, \< ie tudi plod našeira organizirane..;.. r!;_ in plod naših iasnib sta.no vskih smo:''VV. Veličastnost je pa dal zborovanju , ttidi ves liastop zboirovalcev in iasni s.no- 'iri. s katerimi so prišli dele^ati na zboro- v;inje. točnost in stvarnost. s katero so sc odlikovale debate. vztrainost in vcli- 'enoteznost. s katero ie dobilo zborova- iwe impozantno in resno lice. A še eno ie. kar dvisra to zborovan.ie p.red preteklost.io iti kar mu daie najsvečanejše iice: to ie državni čut. ki se io v vsei svoji iskrenosti zrcalil ves čas zborovania in ki ie dvigal praipor bodočnosti visoko pred vrstami učiteljstva. ki bo šlo za niim v prvih vrstah v boi za , naiodno edmstvo in državno avtoriteto, ki narn osvobodi in realizira potem še fruinje naše smotre velike iusroslovanske ttisli. ^borovan.e širšega sosveta in odsekov. Dne 3. septembra točno ob 10. uri 'e oitvoril tov. poverienik Luka Jelenc v ?i«lališki dvorani »Zdraviliškega doina« st'.'o širšeea sosveta in odsekov. Navzoči so bili z malimi iziemami vsi '-liiTii širšesfa sosveta in člani odsekov. V| Poveri^nik ie odkazal odsekom do,s»e Dredloge. ki so potem o niih sklepali ltl razpravliali do 17. ure popoldne. a ^°tem se ie vršila zor>et seja širšega sov'eta z odseki. ki je trajala čez 20. uro. Na tei seji se ie razpravljalo o sklc^1*1 in predlogih odsekov in piripravilo ^adivo za skupščino naslednie?a'dne. Pokrarinska skupščina flne 4. sept. , Svečana gledališka dvorana zdravi¦sketra doma ie bila točno po 10. uri naOlto nolna. našteli smo do S00 posetnikov, raZ;Položenje je bilo živahno in svečano. ; Skupščino ie otvo>ril tov. poverjenik -¦ Jelenc s sledečim nagovorom: Naša lepa država, naša svobodna do"°vina se je oblekla v žalno obleko. Vsi ;eni prebivalci, od nebotičnega Triglava l';'1 do albanskih pečin, pa od deročega . jnpka do sinjega Jadranskega morja '"ll1ejo za očetom domovine, objokujejo kralja Petra ^'elikes:a Osvoboditelja in Ujedinitelja. Dne 16. avgusta letošnjega leta je izdilmil v prijazni kraljevi vili na Topčiderskem brdu poleg Beograda prvi Jugoslovanski kralj svojo veliko dušo. Llmrl je največji bojevnik svobode, uinrl kraij, kateremu so se ob koncu viharnega življenja udejstvili ideali, za katerimi je brepeael, za katere je delal in trpel vsc svoje življenje; dosegel je cilj, ki si ^a je bil postavil že v mladeniških ietih: združil je skoraj vse Srbe pod svojim zezlom, osvobodil večino Hrvatov in Sloven.ev izpod tujega jarma ter vsa tri pleineiia združil v mogočno enotno državo, in bil je njen kralj izvoljenec. Danes ob 1. pokrajinski skupščini sloveaskega dela Ijudskošolskega učiteljstva, ko nain prav /ivo stopa pred oči njegovo veliko delo, ko uživarno sadove nje<rove orjaške življenske dobe, se klanjamo pred njim z najglobočjim spoštovanjem in občudovanjem. Zato vas vabini, da zakličemo iz dna hvaležnih src: Večna, nesmrtna slava kralju Petru Velikemu Osvoboditclju in Ujedinitelju! Slava! Slava! Slava! 'Jmrl je kralj — živel kralj! V veliki žalosti zaradi smrti prvega Jugoslovanskega kralja Petra Velikega Osvoboditelja se pa zaupno obračajo naše oči na mladega novega vladarja, na Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki mu je usojeno voditi usodo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob današnji priliki iz;ražamo čuvstva vdanosti in ncomajne zvestobe do noveija vladarja z zagotovilom, da hočcnio lzrcčeno nam mladino vzgojevati v državnem smislu. v ediastvenosti in gojiti ljubezen in vdanost do junaškega kralja Aleksandra in do vse kraljevske rodovine Karagjorgjevičev. Dajmo duška tem svojim čuvstvom in zagotoviloin ter vzkliknimd: Junaški kralj Aleksander naj živi! Živio! Živio! Živio! * Predlagaai, da se pošlje na kraljevj pisarno udanostna brzojavka. (Odobravanje.) Cenjena skupščina! Pozdravijain \as, odposlance okrajnih iičitel.iskil; društev včlanjenih v naši impozantni organizaciji,. v UJU poverjeništvo Ljubljana, ki ste se zbrali danes v Rogaški Slatini na poziv širjega sosveta na 1. pokrajinsko skupščino. Zbrali smo se, da pregledamo delo, ki smo ga vršili od zadnjega delegacijskega zborovanja bivše Zaveze meseca avgusta lanskega leta v Mariboru, da zavzamemo stališče v nekaterih važnih osebnih in pravnih vprašanjih in zadevah in da si začrtamo pot in program za delo v bližnji bodočnosti. V podrobnosti o delovanju naSe organizacije v minuli dobi se ne spuščam, povzeti hočete to iz tajnikovega poročil.t. Zavzeti pa hočemo točno in jasno stališče, razumljivo za vsakega, glede učne uprave v naši državi, bodi li ista centralistična ali avtonomna. Izzvati, i.siliti hočemo jasno in točno izjavo o tem vprašanju, onih tovarišev, ki so drugačnega svetovnega nazora. Slepomišenja nekaterih tovarišev nočemo več trpeti med nami o tem važnem vprašanju. V nekaterih zadevah je treba da dosežemo jasnost v tolmačenju nekaterili predpisov in naredb, in enotnost v postopanju in izvrševanju. Rešiti moramo pereče vprašanje glede pristopa ,,Društva meščaaskega učiteljstva v Sloveniji" v ,,Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva." Pri reševanju tega vprašanja bodimo previdni in stvarni, da ne zanesemo razdora v naše vrste. Na seji širjega sosveta ,,Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva" na binkoštni torek letos sem ob koncu svojega nagovora izrekel te-le besede: Tovariši, tovarišice! Za nas in naže šolstvo prihajajo silno važni, zgodovin- sko važni časi. V najkrajšem času se bo skicpal nov šolski zakon za vso državo, ki bo odločil usodo učiteljskega stanu in našega šolstva ne za eno, dve leti, more- bici za več desetletij. Vse učiteljstvo stoj pozorno na straži, da nam sovražniki inodernega šolstva ne zanesejo nazadnja- ških načel v razvoj šolstva in da se nc kratijo pravice aašega stanu. Držimo se gesla: Nieesar brez nas in preko nas! Nadaljeval sem:  Pa še drug apel imam na Vas. Od vzgoje naše mladine je odvisna srečna bodočnost naše domovine. Vzgojujmo našo mladino v državnem duhu, vcepljujino ji v nežna srca vdanost do naše narodne kraljevske rodovine in ljubezen do svopodne naše kraljevine. Pogumno, z moško energijo stopajmo zunaj ¦ šole nasproti hujskačem proti naši edinstveni državi, da v korenini zatremo vsak separatizern. ta pogubonosni izrodek v naši državi.  V tem duhu, s tem pozivom sem bil otvoril sejo širjega odbora, v tem duliu in s tem pozivom otvarjam zborovanje I. pokrajinske skupščine.  Poaavljam svoj pozdrav odposlancem: iskr-eno pozdravljam tudi vse druge tovariše in tovarišice, ki se udeležujete današnjega zborovanja. Pozdravi sRupščine in skupščinarjev. Na predlog iz skupščine so bile od poslane sledeče brzojavke: Kraljeva pisarna Beograd. Clani Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva poverjeništvo Ljubljana zbrani v Rogaški Slatini na I. pokrajinski skupščini se klanjajo Vašemu Veličanstvu ter izražajo čustva vdanosti iri neomajne zvestobe do Vašega Veličanstva in vse kraljeve rodovine. Poverjenik: L. Jelenc. Ministru Pribičeviču ¦ Beograd. Zaščitniku in velikemu prijatelju ljud- sko in meščanskošolskega učiteljstva, mogočnemu pospeševatelju in stvaritelju  modernega narodnega šolstva v državi kliče na I. pokrajinski skupščini UJU po verjeništvo Ljubljana v Rogaški Slatini zbrani slovenski del učiteljstva navdušen živio in slava!  Poverjenik: Jelenc. Pokrajinskenui namestniku, niinistrii Ivanu Hribarju  Cerklje pri Kranju.  Prva pokrajinska skupščina učiteljskega Udruženja zbrana v Rogaški Siatini iskreno pozdravlja pokrajinskega namestnika kot prvega predstavitelja pokrajinske vlade po sprejeti ustavi posebno pa kot znanega prijatelja učiteljstva z žeijo, da se tudi na tem aiestu zavzema za interese šole in učiteljstva z enako vaemo, kakor v pretekiosti.  Eit)verjenik: Jelenc. I.)r. Ivan Tavčar Visoko pri Škofji Loki. Prva pokrajinska skupščina učiteljskega Udruženja v Rogaški Slatini ]e soglasno sklenila, da izreka svoje čestitke k 70-letnici in se klanja pred velikinn zaslugaini. ki jih ima jubilant za slovenski narod. Poverjenik: Jelenc. Na skupščino so došli sledeči pozdravi: Imenoai ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča in v švojem imenu prisrčno pozdravljam zbor, želeč njegovemu delu najlepših uspehov. Dr. Vekoslav Kukovec, minister socialne politike. Na skup.ščini zbrano učiteljstvo, pri dela za dosego svojih visokih ciljev poz- dravlja kot sobojevnike za povzdigo na- rodne kulture in edinosti ter državne misli Jugoslovanski Sokolski Savez. Olavni odbor Udruženja v Beogradu bratski pozdravlja oduševljenje saradnika na poslu narodriog jedinstva, agilne radnike za napredak škole i učiteljskog rada. Živela brača! Podpredsednik Popovič, Tajnik Petrovič* Beogradsko povereništvo pozdravlja bratsku skupštinu i želi pun uspeh. Živeli! Poverenik Sokolovič, Tajnik Miloševič. Ustno so pozdravili skupščino: Dr. §ter. ravnateli zdravilišča je pozdravil skupščino v imenu uprave, povdarjajoč, da smatra učiteljski stan kot steber naroda, na katerem sloni usoda naroda. Želi uspeha in pozdravlja v imenu uprave: Dobrodošli! V imenu občine pozdravlja učiteljstvo župan g. Bizjak, povdarjajoč, da mu je v posebno veselje in čast dejstvo, da si ie izbralo učiteljstvo Rogaško Slatino za zborovanje in dejstvo, da si je učiteljstvo Dostavilo v Rogaški Slatini svoi ,,Učiteljski zdraviliški dorn." V imenu učne uprave pozdravi skupščino višji šolski nadzornik tov. Gangl: Nimam sicer nobenega posebnega pooblastila, ali vendar čutim svojo dolžnost, da Vas pozdravim imenom učne uprave. Po dolgih letih trpljenja je končno mogoče pozdraviti tudi v imenu učne uprave organizirano učiteljstvo. Eno željo imam, da se vse, kar je dobrega in resno mišljenega, zgrne v našo organizacijo. !z te želie pa izvira ukaz. da vsak. kdor se priznava za državnega učitelia mora delovati na to, da se ohrani naša iedinstvena in nerazdružena država Srbov, Iir»'atov in Slovenccv. .Burno lititrjcvaTiie.) Kdor ie dn_jjet.a niišlienia. ta izključuie saui sebe iz vrst narodnega učHeljstva. Sadba liudstva bo obsodila vsakogar kdor dela proti edinstvenosti. V tem sjiiislu delii.imo vsi navzoči in iienavz<.>či. ki niso mogli piriti seni, kot revolucionarci {ueoslovenske mlsll, ki nat si grade svobodno oot tia kjer trpe naši bratje pod tuiiin iarm©m: delu.mo kot revohici.onarii šuaoslovenske niisli da osvobodinio svoie brate preko mei! Ne ta rod, druei rod izvede to veliko tnisel. Deluimo na to dyiga'mo vero v ?ebe. Oni. ki govnre, da nai bodo Slovenci zase in Hr\atie zase, nbiiato na«e iedinstvo in našo bodočnost. To ^o naši sovražaiki s krinko jmrosloveustva. zato nioratno nastoTiati proti senaratizmu in sepa_atistoni..Ali nc le za ingoslovcnstvo. delati moratno za splošno slovansko vzajemnost. Ze Prešeren je pel ->Največ sveta otrokom sliši Slave«; delujmo na to. da se v polnem reku uresniči ta doba. Lahko rečemo. da ako ne bo učitel.istvo prožeto z dnlic.in slovanske vzajemnosti. lahko likvidiramo svoio bodočnost. Ali mi hočemo delati za bodočncst, veličino in moč kiges'ovenstva in skv.nstva sploh za moč in bodočno^t naše iucoslovanske in velike slovanske domovine. (Navditšeno pritrjevanje.) Med teti! so prišli v dvorano trije ruski učitclii ki se mude v Rogaški Slatini: Aleksander Abramcev. Gregorij Safronov in Konstantin Kuzmin-Karavojev. Ffili so i»risrčno pozdravl.ieni. Pozdravili so skupščino. v imenu ruskega učitclistva. izrazujoč željo. da iim bo skoro nsoieno vruiti se v ure.ieno svojo dorr.ovino. kaim>r poncso arlas o iskrenosti in delti jiii_.oslpvanskesra naroda in kier bodo delovaii za stanovsko vza.iemnost in vzaiemno realizaciio velikih slovanskih idei. V spotnin umrlini stanovskim prvoboriteliem. Ppverjenik fov. Jelenc se dvigne raz sedeža !n povzame zopet besedo: Preden preidemo na dnevni red. nain na-ekujeio hvaležna srca. da se soominjnmo umriih svojih tovarišev. Nemila smrt ie v rninuli tipravni dobi kruto poseida v naše vrste. Dne 2. januarja letos ie umrl Armin Gradišnik. nadučiteli v Celju. Izvrsten tovariš. neumoren delavec na šolskem in pros.vetnem poliu. soustanoviteli naše bivše divne Zaveze. Dne 10. februaria letos pa ie zatisnil v Zagrebu za večno oči Davorin Trstenjak. šolski ravrateli m okraini šolski nadzornik. Davorin Trsteniak ie bil forv;.tskemu delu učiteljstva druei Popovič. Pbdovit pedagoški pisateli. kremenit značai. sam po rodu Slovenec. ie bil veHk piriiateli slovenskemu pletnenu: bil je obče mriznan voditeli brvatskega učiteljstva. ki ira tako zelo pogreša v sedanjih razdrapanih hrvatskih razmerah. Vabiin Vas. da zakličeino tema dvem* našima velmožema: Nesmrtna slava! Tajn;«ko poročilo. Po tem uvodti ie skupščina prešla na dnevni red in ie poročal strokovni tajnik tov. Rud. Dostal o delovanju poverjeništva Ljubiiana od 28. avgusta 1920. Porcčilo smo prinesli v zadnji številki »Učitel.iske.ra Tovariša«. O tajniškem poročiki se ie razvila orecei obšima debata. ki ie zadevala v prvi vrsti vprašanje znižanib dlraginjskih doklad omoženim dfžavnim uradnicam in predlog. da nai se zadnji načrt šolskega zalcona. ki so ga izdelali zastopniki učitel.istva v Beogradu. da natisniti v »Učit. Tf>v.« in s tenn v razpravo okrainim učiteiiskim društvom. Predlog, da.se natisne načrt zakona ie bil o'iklonjen iz ozira. da bo ta načrt še večkrat predelan in se natisne raj-1 načrt. ki bo konečno predložen od ministrstva poslanski zbornici. Vendar na.i bo ortcanizaciia pazno na branikn. da uveliavi svoia načela v zakonu. Poročilo blagajnika Tov. Luznar ie podal blagajniško poročilo. ki ie razvidno iz bilance. objavlienc v »Učit. Tov.« že pred skupščino. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela orfranizaciia lansko leto nad 117 tisoč dolga. ki sra ie letos vsega poravnala. Pasivni so bili vsi listi. in sicer: »Učiteljski Tovariš« za 16.740 kron, »Popotnik« za 30.858 K in »Zvonček« za 6S.281 K. Z veseljem in odobruje >e vzela skup-sčina na znan.ie poročilo blasfajaika. da sc ie naravnost ka\'alirsko izkazala na- nram organizaciji »UčUeljska tiskarna« innie načekiik tov. Ivan Bernot. ki je duša iega našerra stanovskega podjetja. če ne bi bilo tiskarno. bi aiorali pre.Len.iati z listi. taKo ie pa dolg poravnaa. Blagainiik orcdlaga: 1. ligodi nai se zaiitevi otroških vrtuaric in učiteliic ženskih ročnih del. da se iim v zameno za »Ptipotnika« dovoli J.voncti^a. (Sp.reieto.1) 2. Upokoienemu KČitsJjstvu nai se ciovoli znižati članarino. za kar so zaprosili. (Sprejeto) Tov. Zdravko Kovač noroča. da ie pregledal z ostalimi pregledovalci račune in iih našel v popolnem redu. zato nredlaga absolutorii. fSprejeto.) Rezervni sklad. Tovariš Ivan Petrič poda poročilo o stanju rczorvnega sklada. ki je imel 23.000 kron dobodkov ir. 14.000 K izdatkov ter porbča o podrobaih izdatkih za pretečeno lolo. Tov. Cvetko i)redlaga, da okrajna uCiteljska društva skušajo dobiti redne lnesečne dohodke rezervnemu skladu s 'em, da avedcjo redno pirispevanie. kar nai delegat.ie predlagaio pri okrainib društvih. Delegati so avideli veliko potrebo rezervnega sklada ?a orgauizaci.io ki bi brez iste.-.. težko dosezala tako krasne uspelie, kakor jib doseza sedaj. Tov. Pmlko poroča. da ie s i>regledovalci računov našel račune rezervnega sklada v redu in predlaga absolutorij. ^Sprejeto.) ~ Proračun za leto I921.'22. Bhgajnik, tov. Luznar prcdlaga v odobritev sledeč proračun: Za »Popotnika« 138.200 K. »Učtt. Tovariša 195.400 K, »Zvonček« 20.000 K,pover.ienistvo UJU 36.000 K. centrali UJU v Beogradu 96.000 K. Dohodkov 500.000 K. stroškov 491.60(l K, prebitek 8400 K. Stavi nredlcg: Z ozirotn na po-ravnane primantkHaje lanskega leta predlaga. .la nai ostane dosedania članarina. (Spreieto.) Nato ie bil tudi proračan sprejet. Društvo učiteljstva meščanskih šol in «__. Li.IU. ^ __ > Tov. Gnus ie poten. raz-pravljal o sprejemn »Društva ačit. meščanskih šol« v l'.IU ter izvajal sledeče: Dne 13. februarja t. 1. se je vršil v Celju ustanovni občni zbor »Društva raeščansko-šolskib nčiteljev za Slovenijo«. katero ie po ustanovitvi nrijavilo svoj pristop k l]druženju jugoslovanskega učiteljstva po^erjeništvo Liubljaiia ia dne 17. maja t. 1. je sklepal širji sosvet na svoii seii v Ljubljani o spreiemu. Udeležencem te seje ie še gotovo v živem spominu dolgotraina, vsled posebne ostrine tu in tam za poslušalce zelo mučrm debata. ki se ie biia razvnela pri dotični točki .Inevnega reda. V pre"pričanjn, da želi večina navzočih nai^i izhod. kako ublažiti debato in pomiriti razburiene duhove. sem stavil takrat naslcdnji od zborovalcev tudi sprejeii predlog: Širji sosvet za sklepanie o tej zadevi ni kompeten^en. zato nai se nadaljnji ukrcpi prepuste deleKaciji. v centrali UJ!J naj se pa izposluje. da se v bodoči naort izpremembe pravil Udruženja vnese določba. ki bo dala prostora učitel.istvu meščanskih šol v UJU kot samostojnemu društvu.« Priznavam. da ie imel ta moi predloe predvsein namen. zabraniti crozeči razko! in napraviti ko.nec debati. ki ie že bila izgubila na stvarnosti ter grozila postati osebna. nadalje nuditi okrainim učiteliskim dnjštvom priliko. da o stvari razmišljaio in. dado svojim delegatom navodila. kako stališče nai v zadevi zavzameio, kar bo glasovanje >^za« ali »proti« olajšalo Povdarjaiu pa. da je bila zame že uikrat stvar jasna. DoJočba § 4. pravil U.IU. ki se glasi: »Osnova Udniženju so okraina učiteljska društva, ki se upravliaio po svojih pravilib. sestavljenih po bistvu teh pravil« in § 5.: ^Člani Udruženja so okrajna nčiteliska društva. članstvo teh ie članstvo 1'druženja« je tako iasna, da ie izkliučen vsak dvorn o razlatraniu pravil. Iz besedila teh dveh točk za na?o centra.lno organizaci.io vel.iavnih pravil sledi i-asno. da morejo in smejo biti srreieta v Udiruženj? le okrajna učiteljska društva. vse drugo ie nedopoistno dotlei dokler se ti dve točki ne izpremenita. O prilikš ietošrtjega v ir.esecu juliju sc vršeče^a zbcfivauja »Save/.a hrvatskib ačit. dništev« seiu poskusiL snraviti zad.evo i/red gl.ivnj odlx.r Udružen.ia. Tod.i vsled razrner. ki vLadaio med učiteljstvoia aa frvatsketa. se vi>rašanjc ni m.)gk> uačeti ia to zato, ker se je propagatorjeai ideie skuinic ia enotae stanovske oruaaizaci.ic komai posirečilo. i>i"idobi.i le na podlugi sedanjih ivravil večino za razpust »Saveza« in pristop k Udru/eaja. \ sak najaiaajši poskus i^preuiembe rjravil bi 1.il iiudii naioeoštevilnini senaratistom ;a su".istnini birezob.zirnim nasprotiiikoni Udiužonja orožje. .s kateriin bi so iiin r.ilo posrečilo i>rej>rcčiti ujediajenje. P'o obstoječiii zakonih je nieščanska šola 1- višia stopiija UudskiJi šol in težko bi bilo dokazati. da bi okraina učitcljska drLištva —• kot stanovske orginjzaci.je ¦— ne motrla zastotiati vsega ljudsko- in meščanskošolskesra učiteListva v stanovskili zadevali I)a so si pa ustanovili aieščanskošolski učitelji svoie ožie — strokovno drnstvo, ta korak pa smo bjli eotovo pozdravili vsi z odkritim veseliem. Ker želimo da vlada \ našib vrstali sloga_ da ostane naša orgauizacija krepka. da se zabrani vsak seoaTatizem. \sako podccajevanie. preziranje in omalovaževanie n_ed nanii, ,ker je v interesu vsega učitelistva, da se ravnamo v svoji or-anizaei.i strogo principov izraženih v piavi.ili UJU. ker ne bi radi pogrešali v svoii srcdini. jia svojili sestaakili ia zborovaniih našili najvrleiših to\ari§ev. ker venio. da ie skupna stanovska organizaciia le v p-riu tako ljudskema kakor nieščans!košo'lskemu ačitelistvu. je treba. da vztra.ia slednjc v okra.ino učiteljskili drustvili, \'sled česa>- stavini in prosim. da 50 snrcime nastonni predlos.: ,.Pokraj'inska skupščina Udruženja jugoslovanskega Učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana smatra ,,Društvo raeščanskošolskih učiteljev za Slovenijo" kot ožje strokovno društvo, zato izraža željo. da naj ostanejo posamezni člani tega društva v sinislu pravil UJU v onem okrajnem društvii, v katerem so bili že včlan.ieni. Pri sestavi poslovnika za UJU pa se naj ozir? na to, da dobe ožja strokovna društva posameznih kategorij (t. j. društvo mešč. učiteljstva, otroških vrtnaric, učiteljic žen. ročnih del in enakih društev) svivie zastopnike v ož!em in širiein soSvetu UJU — kjer zastopajo sklepe svojih dmštev in nosluieio kpt ref^renti v zadevah svoje stroke in kategorije." Debata o tem vprašanju se je dot;kala vseh stališč, ki so bila zavzeta že v stanovskem listu od ene in druge strani. Iz nje povdarjamo le stališče predsednika ,,Društva učit. mešč. šol" tov. Humeka, ki je med drugim povdarjal, da se je društvo ustanovilo le zaradi mešč. šol in njih razvoja, ne pa zaradi plač. Povdarial ie. da učit. meščanskih šol ni izstopilo iz okrajnih učit. diuštev in je tudi plačalo članarino za vse leto. Izjavlja p<i sledeče: Ob priliki ankete glede meščanskih šol, na kateri bodo zastopniki mešč. šol iz vse države, se bo razmotrivalo vprašanje ineščanskih šol in potem glede organizacije. O tem sklepu bo poroča! svojemu društvu, ki bo potem imelo sk!ei?at: o nadal.injeai stališču. Poročevalec tov. Gnus povdarja, da je bil njegov predlog posredovalen, predlog, da se ž njim ugodi meščanskosolskemu učiteljstvu; ono lahko doseže na tej podlagi kar hoče in želi, za seboj ima vedno močno oporo, ljudskošolsko učiteljstvo, t. j. večino in maso učiteljstva, ki ga bo vedno podpiralo v njihovih zahtevah in vprašanjih; želi pa, da tudi meščanskošolsko učiteljstvo ne zapusti naših vrst in se ne separira od okr. učit. društev in se tudi ono i nadalje interesira za naša vprašanja ter ostane solidarno, kar b; z izločitvijo iz okr. učit. društev ne bilo. (Nato je bil predlag poročevalca z odobravanjem soglasno sprejet.) Odmor. Ob 13. uri je poverjenik prekinil zborovanje, ki se je nadaljevalo ob 15. uri ia je trajalo do 19. ure na večer. Posebno vesel poiav ie bilo. dejstvo. da ie bila gvorana pooolcbie enako polna kot dopoldne in so zbotovalci vstrajali do zadnjega hipa poinoštevilno na svojih niestih in se udeleževah razprav. SKLEPI POKRAJINSKE SKUPŠČINE. (Sprejeti predlogi odsekov in širšega sosveta.) Stanovsko in šolsko-politiške zadeve. Sorodstvo pri nameščanju: Ukine naj se zadnji odstavek odredbe višjega šolskega sveta z dne 10. 6. 1919 št. 8070 glaseče se: Okr. in mestni šolski sveti naj pazijo, da se ne bodo hkratu nastavijali na eiTi icr isti šoli oče — ucitelj,. ali oce iit mati, oba učitelja ali hkrati tudi _fn —_ učiteli ali hč! ijčiteljica. I.e i;roti nčitcljskim zakonskim dvojicam ni poaiisleka. Za upokojeno učiteljstvor Pokojntna vsega upokojenega učiteljstva se naj \z. enači, ker so sedanje življenjske razinere za vse naše učitelje — veterane, bodisi za stare upokojence ali zdaj v pokoj stopivše — enako težke. Nameščanje: Pokrajinska skupščina se izreka za nameščanja koinpetentaitn potom, katera oblika je za šolo in učiteljstvo primernejša in proti namestitvam ukaznim potom. Kompetenca učit. z dosluženimi leti; Nad število let službujoči učitelji(ice) naj se upoštevajo pri kompetenci le v izrednih slučajih t. j. le aa domačem zavodu. Omožene učiteljice-voditeljice: Onioženim učiteljicaiu voditeljicam naj se ne poverijo mesta voditeljic, le v izredaih primerih naj se upošteva taka koaipetenca. Nemškutarenje med učiteljstvom: Skupščina vzame tozadevni odlok okr. š: sveta na znanje in ga priporoča okr. učit. društvom v radikalno- izvedbo. Krajni šolskt sveti: Skupščiaa pozdravlja naiuero novega šolskega zakona, ki predvideva namesto krajnih šolskih svetov l.ra.ievne šol-ke odborc. \' katcrih bo prišel zastopnik učiteljstva do večje veljave in bo torej tudi lažje za šolo zasigural vse stvarne šol. potrebščine. Dokler pa krajni šolski sveti še niso ukinjeni, naj se uveljavlja dosedaj zakonito pot pritožbe na okrajne šolske svete, da primerno oskrbujejo šolska poslopja in skrbe za stvarae šolske potrebščine. Politična gonja proti šoli in učiteljstvu: Skupščina najodločnejše obsoja politično goajo proti šoli in učiteljstvu ob volitvali in vseli drugib prilikab. Obžalujo, da merodajni faktorji ne uporabljajo vseli sredstev za obrambo šole in učiteljstva, kakor jasno izpričuje slučaj Velika Dolina in sedaj napad v ,,Slovenskem (]ospodarju". Zahtevamo od pokrajinske vlade, od višjega šolskega sveta ia ministrstva prosvete, da se z vsemi silami zavzemajo za varstvo šole in učiteljstva ter ga ščitijo proti vsem napadom in mu dajo zakonito varstvo. Ta apel navzgor pa ni dovolj! Iskati moramo ponioči tudi v samobrambi. V to svrho se ustanovi obrambni odsek po v/gledu Reclnsscliutzstelle. kakor jo ie imelo štajersko učiteljstvo in se je ista izvrstno obnesla. V odsek so izvoljeni: poverjenik, strokovni tajnik in tov. Knailič. Vsi trije naj še v vsakem potrebnem slučaju prltegnejo kot konsulenta odvetnika. Proti ,,Slovenskemu Gospodarju", ki je psoval učiteljstvo s ,,špijoni" in ga obdolževal ovaduštva in vohunstva v prid davčnim uradom, vlože vse učne moči utemeljeno obtožbo. Pooblastila so vposlati nadučitelju Knafliču Radoslavu v Radvanje pri Mariboru. Delo za naraščaj: Našemu naraščaju naj posveča organizacija vso pažnjo., Poverjeništvo naj da vsem učiteljiščnikom 3. in 4. letnika naše liste, posebno ,,LJčit. Tovariša" na razpolago. Ljubljansko in mariborsko učiteljsko društvo naj izvolita posebni odsek, ki poskrbi za najo'žji stik med učiteljiščniki in učiteljstvom in preskrbi sobo za sestunke. knjižnico. pevske va.ie. predavanja, telesne vaje in drugo. V gmotnem oziru naj prispevajo vsa učiteljska društva. Na počitnicah naj učiteljstvo v vsakem kraju skuša pritegniti učiteljiščnike nase in za prosvetno delo. Posebno se pa povdarja reformo učiteljske izobrazbe na učiteljiščih, ki naj se čimpreje izvede. Dostop k skupščinam: Pristop k zbo rovanju pokrajinske skupščine je dovoljen le članom naše organizacije in P° ..redsednikn skup>čiae vpeljiinim gostomPetje narodnih himen: Državna himna .,Bože pravde" naj se poje izključno v srbskem originalu. Za ,,Lepo našo domovino" je slovenski tekst prikladnejsi '& lepši in tako udomačen, da naj velja enako kot original. Petje državne himne v slovenskeffl jeziku se smatra kot demonstrativen separatističen čin. Sprejem članov Slomškove Zveze v UJU: Z ozirom na številne prijave članov Slomškove Zveze v okrajna učiteljsKa društva je zavzela skupščina sledeče stališče: Vsakega tovariša in tovarišico.. ^ predloži pismeno izjavo, da je izstopiH^/ iz Slomškove Zveze in prosi za spreje v UJU je sprejeti. Vendar pa ni skupšcujj zadovoljna s polovičarskim članstvom papirju, ki se v delovanju ne bi ^rxx^  z našimi stanovskimi težnjami in strŁn0 ljenji. Hočemo celih tovarišev, posev da se obvezno udeležujejo našib zD0 vanj. Enako pa velja obveznost zborovanj za vse člane. ki morajo svojo odsotnost vsikdar opravičiti. PEDAGOŠKO-DIDAKTIŠKE ZADEVE. Glavne počitnice: (ilavne počitnice riaj se urede enotno in siccr skupno z srednjo šolo. Pogoj za sprejem v učiteljišče: Di- jaki. ki so dovršili z dobrim uspeliom 4 razrcde gimn., morejo vstopiti na učiteIjišče le, če nai)ravijo prej izpit iz opisne geometrije v obsegu snovi za 4 r. realk ali 4 r. iiiešč šo!. in tudi izpit iz orostoročnega risanja, ako se tega predmeta niso učili. Čimprej na se uredi cnotno izobrazbo za sprejem na učiteljišče. Diapozitivi za šole: Ministrstvo prosvete naj založi več serij diapozitivov iz najrazličnejšili strok, predvsem pa propagandnili in naj skrbi za zadostno število skioptikov, da bodo predavanja uspešnejsa in bolj zanimiva. Vsak okraj imej svoj skioptikon. Da se predavanja kar najbolj razširijo, naj se predavatelje primerno nagradi. Pritegnejo naj se k podrobnemu narodnemu delu tudi uradniki vseh strok, podrede se prosvetnim odborom in naj predavajo v svojih strokah. Pouk o kmetijstvu na učiteljiščih: Pouk o kmetijstvu na moških učitcljiščili na.i se poveri strokovnjakom; teoretični pouk naj se naslanja na intenzivne praktične vaje v delu. Nujna potreba tega rezultira že iz dejstva, da so učitelji obvezni v kmetijskih nadaljevalnih tečajih ter oskrbujejo šolske vrtove, kar je brez zadostnega strokovnega znanja nemogoče. Istotako naj se na ženskib učiteljiščih vrši teoretiški pouk. da bodo učiteljice kolikor toliko usposobljene za to stroko. — Priporočajo se učne slike iz kinetijskega prirodoznanstva, ki jih je sestavil nadučitelj Jo«ip La])ajne. (Izroče se tisku.) Gospodinjski in vzgojevalni tečaji: Obči in strokovni naobrazbi naših kinetskih deklet je posvečati več pozorno.ti in nme\ _in.ia n.iili tc/.cn.i. V to svrho se predlaga: 1. Osnovne šole naj se po možnosii razširjajo; izobrazba v njih bodi splošna. V vseh večjih krajih pa je ustanoviti sta!ne gospodinjske šole, ki tvorijo Matico za gospodinjske tečaje. V gospodinjskih šolali v prvi vrsti, a tudi v tečajih naj dobe I dekleta kar najširšo občo in strokovno iz: obrazbo. Posečanje gospodinjskih tečajev, ki jih ie sniatrat; za predliodnc obveznili nadaljevalnih šol, bodi obligatno za vse iz šolske obveznosti izstopivše deklice do 16. leta. 2. Te nadaljevalne šole pa ne morejo t Stopiti na mesto takozvanih ponavljalnih šol, ki se obče morajo nemudoma ukiniti. 3. Učne načrte, vsebujoče strokovno in svojemu namenu služečo občo nadaljno izobrazbo, naj sestavijo tozadevni -.rokovnjaki. 4. Za vzdrževanje gospodinjskih šol I prispevaj vlada in stavi v to svrho pn1 merno vsoto v svoj vsakoletni budget. r 5. Gospodinjske tečaje in šole vodijo strokovno izobražene učiteljice. 6. Honoriranje za poučevanje je zcnačiti z onini na obrtno in trgovskonadaljevalnih šolah. Kmetijsko nadaljevalni tečajji: Kakor je skrbeti za občo in strokovno naobrazbo naših kmetskiii deklet, tako je z ustanovitvijo analognih poljedelskih in gospodarski'! šol in tcčajev posvečati pozornost obči in strokovni izobrazbi kmetskih iantov. ČASNIKARSKO - KNJIŽEVNE ZADEVE. Društvena poročila v Uč. Tov.: Ob- iavi se primeren poziv in navodila za po- ročevalce o društvenih zadevah za Učit. Tov.; poročevalce same se pa opozarja n'i to. da naj omeje opise zborovanj sa- ¦ nio na društvene sklepe in na debato in 1 dr-.isro [a v toliko. kolikor to zadcva sploš- ¦}o učiteljstvo in v informacijo nenavzo- čim članom okr. učit. društev. Mladinski Jisti: Ustanovitev novega rr>ladinskega lista se ne priporoča, ker za enkrat zadoščajo sedanji mladinski listi in bi novi mladinski listi ne našli trga: itod sedanjimi cenami bi brez državne -;ubvent _je bi! vsak cen mladinski list pasiven — kakor je Zvonček. — Poverjen'stvo U.HJ naj deluje na to, da se vsebina .^vončka« m nie raznoličnost ponnioži ")_'statako nai učitel.istvo pomnoži agita*'j'o za list v šoli. -- Olede srmotnega sta!'a »Zvončka-.; opozariamo na tozadevno '.'()'<>eilo blagajnika (organizaciia daje 'st mnoj.o pod svoio ceno) in nai deluje :'°verjenižtvo UJU na to. da se ohrani l(l.St'dania cena lishi. in to deloma z žrt,'.'0 organizacije. oziro.ma nai U.IU pov. I -u'bljana izposhi.e od države p_inierno ! '\°'-li)oro z-\ »Zvonček«, pri Učiteljski ti^aimi nai na i/posluie kake olaišave. — !'Dpzarja :se pa na to da neredno izhau'nie lista ubiia v mladini vesel.ie do lista. iiivravneiiui svetu izdatno podporo. Učila in tiskovine za šolo: Tvornico ¦i:č'l in Učitcljsko tiskarno nai se pozove, da izda in zulcži: vse unictniške slike iz > /vuiička« nu poscbnein, bolj.šem papirju, da sc la!.ko porabi.io kot učilo iu . tc.iske slike; slikc pokraiiu in pokrajinsk:!i glaviiili niest naše kralievine in najvažnejših zg.Jovinskih dogodl.ia.iev vsev.a naroda SHS (n. pr. ujcdinjcnje. Kosovo polie itd.). v obliki starih unietniških li^Ivov (za uporabo kot stenskc siike) s\očanc govore ob liajvažnejšili zgodoviiiskih !>rilo?nostili (n. pr. ob priliki prosrkisitvc ujediii.i-iija. ob priliki otvoritve narodnc skunščim. itd.); državne in pokrajinske zanave in državni grb v barvaii; dopisnice. inikaznicc. si>rcionmice, čcke itd. za šolsko uporabo. l 'čitolj*it\ro iuij se pa pozove. da po-" šiiia i>')dietjc;n \/orce. skice in niodele ter priniernc inicijativne nasvcte v tem o/iru. Okraine nčiteljske kniižnice: Okrajnc U-itcii^kc knjižnice tvorijo pod scdan.i > upravo mrtcv kapital. Poverjeništvo UJU na.i da to vprašanje v razpravo okrai"ini učiteljskim društvom, ki naj »redlagajo na kak način bi se nreustroiilo upravo leli kniižnic, da bi donašale več koristi učiteljstvu — in kar se tiče leposlovnili kn.iig — morda tudi širši javnosti. Šolski odri: §o.-lski odri in uprizarjanie raznih igric in drainatičnih uastopov porom šole se ie zclo razširilo. Učiteljstvu oa priinanjkiije izbire gradiva. igre in nastopov. Poverejništvo naj razoiše p-rimerne nagrade za si)isovanje. prevodc in zbirkc takih spisov in jih pjDt.em izda v primernih iaalili zvezkih. kot nadaljevanic Jan Logo\ o knji/.aice. Razpis nai se glasi tudi na cno in večclasne spevoigre iu za ra.ialne aastopc. icr da izda noverieništvo inuprc.i seznain tozadevnih sijisoal ki so sedaj na raz.polairo. Gospodarske zadeve. Javno priznanfe «Učiteliski tiskami«. Sl"upščina izreka najtopleiše priznanje l'čiidjs'ke liskarne za za vzdrževanje strokovnega tajništva. za visokc popustc pri lisku naših listov in za pripustitev prestorov za strokovno tajništvo in uredništvo »Učit. Tovariša« in zn upravništvo vsQh. treh listov. Vse učitclistvo organizirano v- U.IU rozivamo. da nai podpira LJčitd.isko tiskarno na ta način. da naroča vse svoje in vse šolske tiskovine in potreščine dircktno rxri Lčittliski tiskarni. Čimboli bomo podpirali lepo napredtiioče nodiet.ie. tenivečjo korist bo iinela od nie nasa organizacija. Bre^cbrestno posojilo Učileiskemu Ivonviktu. Po._ove ?e organizirano učitelj_tvo. da podpišt čimveč deležev brezcbrestnega -posoiila za konvikt. Na skupsčini je bilo podpisanega (iS.OOf) K |)oso.jila. Cene šolskih knjie: Ker so cene nekaterih šolskih kniic. previsoke. nai sc določaio dogo\roni') s i.rcjsvetnim odborom. Šolske in dobrodelne orireditve oprošcene davka. \'loi,ra ie v tcku s strani strokovnega tainištva. Aktiviteine doklade za učitcljstvb: Z oziroin na člen 33. odst. 4 zak. o nar. šolah z dne 23. .iuliia 1919. ki _.aKotavlja učitelistvu brezplačno stano\ran.ie in kurivo. craroma primcrno odškodnino za to. V7traia učiteljstvo nri svo.ii zahtevi po aktivitetni dokladi. ki io prcdvideva zalonski načrt. ki pride v doglcdnem času >ired narodno skunščino. Dnevnice ooročenih učiteliic: Skupščina priznava krivico. ki se ie izvršiia i.oročenim učifdiicam: prizadeto ie pri tjm vsc državno uradništvo in ie po:>: ava mogoča le nri izdan.iu nove naredl)c o drasdnjskih dokladah. Članarina poročenih nčiteliic: Skupščina se ie izrekla proti znižanju članarne porocenim učitd.iicam in iih noziva. dn se v organizaciji nadalie bore za svoje zaiiteve. Stanovska gjasila in učiteljski pari: Obveznost stanovskih silasil ostane: zameniava v večjeni obsqgu ie nemoiroča. sicer na.i se zamene nkinejo. Ugodnost: na železnicah: Učitelistvo u/iva iste ugodnosti na železnlcah kot dnigi državni uradniki. Pcčitniška Potovanja: Olede počitniških poti>\ani ie stouila organizacija v siik s Ferijalnim Savezom. Ustanovitev glasbenega odseka. Pokra.iinsko pover.ieništvo UJU v I jubljani ustanovi poleg dosle.i obstoječih 4 odsekov še glasbeni odsek. V ta odsek voli današnia delegacija naslednie priznane glasbenike iz učilel.ii-kili vrst: Ad.unič Einil. Druzi.vie Hinko. luvaiicc Ecrdimmd. Ą.a>rolt .Franc. Kosi Aatcn. Pavčič Josiu. Pregelj Ciril. Rape Andrci. Žirovnik Janko. I-ovorjeništvo razpiši v iiaikrajšcm oii.su za naib-.iliše vcnčkc dvo- in troKla.snili narodnih in ponarodelih slovenskili. lirvatskih in srbskih pesrni s spreailie\-anioin klaviria nagrade po 300. oziron.a no 200 dinarjev. Došle vončke occnjui posebni iuri na .»bičaien načiu. Razpisi nai se pošljcjo s<aiiovsko-i)olitičniin glasilom in TJeda.tro>.kiin reviiam. ki iih izdajaio poverjcništva UJU/ Kako praznui šola državne praznike. Vsestransko temeljit rcfcnit o tcm vrrašan.iu io pod.al to\'. Luznar. V cclciti era priobčimo v eni prihodn.iih štcvilk. Skupščina ie sprejcla sledečo resol.iciio. ki io nai poverjeništvo. uveljavi: Verske vaje. katere ie učiteljsj vo flolžno nadzorovati so: začetek in konec šolskega leta; preiem sv. zakramentov v sporazumu s šolskijti vodstvom. — Državni prazniki nai se rsraznii.eio v šoli s shupnini sodelovaniem vseea učiteljstva oo prazniku priniernern sporedu. Cerkev ;iai se primor.i da šola lahko praznuje .Iržavnc- praznilte s sv. mašo. fzvenšolsko delo učiteljstva na prosvetiiem polju. 0 teni !)rt-daictu ie razpravlial zelo zanimivo tov. Ornagoj.. Le žal, da čas ni dovolil inu razširiti zanimivo poročilo. ki ea boino skušali pa princsti v nasom crlasilu. Al< nai bo učna uprava v naši državi centraljstična ali avtononiistična. '1 "a referat tov. Merviča ie radi poinanik.ui.ia časa ''dvcrana je bila oddana) nii>ral odpasti in ga prinesemo zato v eni rrihodn.iili štovilk v tisku; Z viliarnim na\'du^.njem ie bila pa i-Dreieta siedcč.i rcsolucija: Slovensko nčitelistvo zbrano na ookrjjinskj sk.ipščini poverjeništva UJU v Liiibljani dne 3. in 1. sept. t. 1. v Rogaški Sl.itini se izreka vnovič. in to Pred .celoknpno politično iavnostio, za centralizaciio vse šolske uprave Zanio se ie izrpklo učiteljstvo oonovno v svoiih slasilih. zank) se izreka v svojem šolskem načrtu. Vzro^ov ne navala več: iziavlia na. da izdaia to iz globokeca preorican:.. iivažuioč živltenje, ker ie le s tern zasiunran napredek šols.va. Hotec dvigniti fiarod kulturno na ta^o stopnio (.mike. da niu bo nioecče nspešen kcnkurenč.ii bot s sosedi. ki ga ohdaiafo. sniatra da dos.že ta sm^ter na{la?lie s centralizaci'0 šolstva. S centralizacijo osvobodi šolstvo %odliivih lokainih ii) strankarskih vplivov i.n mu poda mnčno oporo k dvigu v ideii populnega državnega in narodnega edrnstva. kakor tudi v siiotni etični vzgofi. zeraieni na medsebciui toleranci. Izreka se oa v notran'em šolskem razvom za crincio naivečie dernckratičrrosti in svobodnega ra/n_af_a. toda vse v okviru ene strehe. etiega doma. v harmoni.i in slopi z brati tu in Prekx> Kolpe. Save in Driye. Radi enotnosti države in iz želle. da se ta okrep:, z želio. d_ costane tudi uči^eli svo.ej.iin pcklicu oritnerno npcštevan iaktcr. ki se pa ne bo cmalovaževalo kot v nreteklosti, se izreka za centralizem. Vse za narodno in državno ediijstvo. to ie naše aesio. /alo /. mirnim srcem klrčemo v svet to svojo volto iii odklajnanio vsako šclsko avtonomiio kot izrodek nezd-ravih političnih ra/mer pod krinko dema2ošiSej.a ?eparatizn\.. (Snreieto z \iharnim navdušenjem.) Predsednik ie zaključil nato zborovanje. naka-r ie zbrano učiteljstvo zapelo Jržavno himr.o »Bože pravde« ter s tern slovesno Dovzdignilo dobro uspdo zborovanie. 'RUUOLF 2NIDARŠIC: 0 smernicah in organizaciii našega prosvetnega delovanja. (Referat na učit. zborovanju na Rakeku.) Ze pri zadnjem zborovanju našetra društva smo imeli priliko slišati bodrilne besede našega vrlega tovariša nadzornika Kabaja, ki nam je navdušeno govon! o potrebi našega izvenšolskega delov.vnja. Sprejel se je tudi soglasno predlo«. da se morajo še v teku šolskega leta za vsak šol. okoliš ustanoviti prosvetiia društva. Smatram ta sklep kot veleva^cn mejnik v kulturni zgodovini na^esa ckraja. Popolnoma odveč se mi zdi razlaiiati vam o poineiiii in važnosti izvenšolskega delovanja, opozoril bi va.. pa rad na nekatere pojave, ki naai pojasnujejo mnenja neučiteljskih krogov o tej velevažni panogi kulturnega dela. V prvi vrsti morain omeniti našo osrednjo vlado in njene predstavitelje v Beogradu. Konštatirarn, da smo bili poleg vojaštva prvi Prečani, na katere se je naša nova država s hvaležaostjo spoianila, regulirajoč nain naše prejemke; dala pa nam ie ta priboljšek v trdni veri, da bomo svoje, pred vojno tako uspešno započeto delo nuualjevati še z večjo vneino. Popolnoma v našein duliu se naša vlada krepko z:tvzeina za širjenje prosvete. Tudi na.s poverjenik dr. Skabcrne se je že ob sv;;jem nastopu, kakor tudi kasneje še veCkrat zavzel. .^otovo v popolnein sogla-:ju z osrednjo vlado, prav odločno sta!iv:e v tein oziru, povdarjajoč, da se bode od • slej pri kvaliiikaciji učiteljstva najbolj upoštevalo izvenšolsko delovanje. — Pac dovolj jasna izjava! Da se tudi naše resnejše časopisje za to zavzema, je itak že splošno znana stvar. \si ti glasovi in pojavi nam sicer v bistva ne povedo nič novega, a vesele nas, ker prihajajo tudi neučitdjski kro^i do prepričanja, da je bilo naše predvojno delovanje cdemu narodu v korist t.r da ni bilo le izraz prenapetega strankarstva. Vsi smo globoko prepričani o pomenii in važaosti lzvenšolskega dela. Toda kje in kako začeti! V prvi vrsti opazimo med ljudstvom nezadovoljnost v gospodarskem in političnem pogledu. Oglejmo si naprej prvo! Živimo v dobi vednega godrnanja, češ, kako smo prej lahko in prijetno živcli, ko je bilo vse tako po ceni. Malokaten pa hoče pri tem pomisliti, da je prej tudi malo zaslužil, oziroma izkupil. Preverjen setn pa, da nihče več ne misli na dolgove, ki jih je imel pred vojno. In vendar je bilo tedaj splošno znano, da je bilo preko 90% našega ljudstva zadolženega. \n danes? Razmerje je ravno obratn-. Siccr inoramo priznati, da je nekaj bojazni upravičene, če poinislimo na ncugodno razrnerje cen poljskih pridelkov in industrijskega blaga. Iskati bomo pač morali v.si potov, da se ljudein odvzame skrb za bodočnost, bodisi potom domače lesne industrije ali na kak drug način. 1? tem bomo dosegli zmanjšanje števila pi-janccv in izseljencev, ki obojni tvoriji/ lnočno pasivno postavko v našem narodnem 'fivljenju. Kje pa je vzrok nezadovoljstvu v političnem pogledu? Pred vojno smo živeli v dobi ko se je povsod glasilo: Vsaka oblast je od Boga. vsak dan se je po ccrkvah molilo za cesarja, njegovo rodbino ter deželno gosposko. Ce je imel tudi kdo vzrok, si ni upal zabavljati ne čez vladurskn rodbino; ne čez vlado. ne čez Netnce. Danes pa nihče, tudi najbolj zelotski dulv.vniki ne govore več o suverenosti vlade in vladarja, ampak še celo sami pomagajo zabavljati čez vlado. kralja in Srbe. Vse govori povsod !e o suvcrenosti naroda in narodne (misii pa strankarske) volje. danes jim je narodna tzv. ..liberalna" vlada proklet.i, pred 5 lcti je bila vlada jiemških liberalcev .,po božji volji". Oovore pač čisto po znanem latinskem reku: Le vztrajr.o obrekuj. nekaj bodo le ljudje verjeli! nidi v vojni in povojni revolucijonarni dobi privzgojena brezmerna sebičnost v veliki nieri pospcšuje to nezadovoljstvo. Sicer sem mnenja. da tega nezadovoljstva, ki je tipičen pojav te dobe ne bomo mogh zatreti tako knialu, a naša dolžnost ie, da jo zmanjšamo, kolikor je mogoče. Nc bom naštcval še drugih takih modernih bolezni naše dobe, saj so vsakomur znane in naravnost silijo pravega rodoljuba naj zastavi svoje sile v prid naroda. Odejmo si katerih čednosti nam manjka, oziroma katere hibe ovirajo naš kultuvn' razvoj. 1. Složnost. — Nesloga je našega plemena največja napaka od nekdaj, ki jo že Strabon in za njim drugi zgodovnarji grajajo na nas. Najti moramo sredstev in pota. da konečno odpravimo ¦<? največjo našo napako. To dosežemo s tem. da pob.jarno z ¦ vsemi sredstvi čezmerno strankarstvo. v politiki. Seveda se morarao najprej sami izogibati te napake. Vedno moranio imeti pred očmi, da nismo sanio za eno stranko tu, ampak da obsega naše delo cel narod. Ne izgovarjajmo se ,pri tem na duhovnike, ki greše v tem pogledu; za svoje delo so in bodo sami odgovorni svoji vesti, Bogu in narodu. 2. R o d o 1 j u b j e. — Vem, da je v današnjih materijalističnih časih zelo tezko vzgajati to čednost. Če bi hoteli govoriti o ljubezni do izključno naše države, bi po inojem mnenju dosegli le skromne uspehe. Zato sem mnenja. da doseženio ta cilj lažje potom propagande za vse- slovansko v;_ajeninost, ker je narod zato dostopnejši. 3. Spoštovanje do samega s e b e. — Ravnotako kot nesloga, nam ]e do zdaj še največ škodovalo hlepenje po tujem, a zametovanje domačega. Učimo se sainospoštovanja od drugih narodov. Dokler sanii sebe ne bomo spoštovali, tudi ne smeino pričakovati, da nas bodo tujci spoštovali. 4. (> b j e k t i v n o s t. — Naš človek se je navadil, da gleda na vse s svojega .sebičnega staiišča, a aima prav nikakega smisla za potrebe svojega bližnjega. Kjer prihajajo njeijovi interesi z interesi bližnjega v konflikt, ne pozna nikakih obzirov. !/ takih pojavov se porajajo prepiri in sovraštvo ter — nesloga. Gojiino torej stnn.o objektivno presojanje vseh pojavov javnega in zasebnega življenja in prepričani smo lahko, da nas bo vspeh obilo nagradil za trud. Oovoril bi tudi posebe o ljubezni do bližnjega ter o usmiljenju, a zdi se ini po tem nepotrebno, kajti s strogo objektivnostjo se bodo tudi te lastnosti same po sebi razvile. 5. Delavnost in čutza dolžn o s t. — Vojni čas in njemu sledeča revoludja_ jc vzbudila v ljudstvu željo po čini lažjem, višjeia in hitrem zaslužku, čeravno trpe pri tem vsi moralni principi. Malokateri resno misli na dejstvo, da se da priti do blagostanja in trajne zadovoljnosti le s pridnim in vztrajnim delom. Lenoba je v veliki meri kriva vsenm danaSnjemu zlu. . 6. Boj .surovosti! — Gojimo prav srčno kulturo, katere važnost tako radi preziramo in pobijamo z vsemi s_ edstvi; surovost, pa nai se ta kaže bodisi v besedah ali dejanjih, pobijanju, neusmiljenosti, pijančevanju, seksualnih ekscesih, preklinjanju i. t. d. In končno še 7 Boj nevednosti! ki je na<dražja reč pod solncem. Iz nevednosti izvira množiea napak in nezadovoljstvo z obstoječim. S tem bojem bomo tudi izpodbili tla ostudnemu demagoštvu v politiki in boj med strankami postane šcle potem tak, kakršon bi mor,al biti — dostojen kulturnega naroda. Žalibog, da 5'nio učitelji ravno pri tem najvažnejšen. delu dozdaj skoro popolnoma izolirani, a bodri naj nas zavest, da narod, čeravno šc nezavedno, sam to zahteva od nas, ker čuti, da bi bilo to v njegovo korist. Nič ne de, če nas je sedaj razmeroma malo pravih in rcsničnih delavcev; prepričan sem, da bo to število z vsakim dnem rastlo in upain, da bo z nami koneeno cel naš troimeiii narod. Zdaj pa še nekaj o riačinu delovanja v društvih! Pri teni moramo računati _ dejstvoin, da smo veliko bolj vneti za zabavo nego za resno delo. Posebno velja to za niladino, ki bo tvorila glavni komingent članov. V okviru prej navcdenih sniernic bomo skušaliv društvili združili koristno s prijetnim. Nihče ne more oporekati, da je tudi zabava veiikega vzgojnega pomena, seveda le v kolikor se giblje res v dostojnih oblikah. Prezreti pa ne smemo dejstva, da mnogim ljudem služi v zabavo resno delo, telesno ali duševno. In skušati moramo, da nripravimo člane naših društev do tega, da bodo i oni gledali v delu zabavo. To tudi ni lako težko, kot se zdi na prvi pofled, treba le vsakomur dati ta'_o delo, ki ga res veseli. S čim se bomo torej bavili v društvih? 1. Čitanje knjig in časopis o v posamezno, posebno zanimive scstavke ali odlomke pa skupno in takemu skupnemu čitanju sledi po navadi debata, ki pa že sama več koristi kot pet prečitanih knjig. Zaraditega mora imeti vsako društvo svojo knjižnico in časopise 2. Petje. O veselju našega naroda do petja je škoda izgubljati besede. Glede na vzgojno stran petja bi opomnil le na hrvaški rek- ,,Ko pjeva, zlo ne misli". 3. Dramatične predstave. Poleg vzgojne strani, ki jo nudi gojitev tega športa, je posebne omembe vredno tudi oglajenje družabnih form in večja sigurnost ter neprisiljenost v nastopu. 4. Predavanja razne vse b i n e. Ljudska šola da narodu majhno zaokroženo znanje, ki bi lahko tvorilo podlago za nadaljno samoizobrazbo, a vemo pač, da tvori samoizobrazba pri našem narodu precej" žalostno poglavje naše kulturne zgodovine. Nimam danes časa, da bi se poglobil v iskanje vzrokov teh pojavov, a priporočal bi le tovarišem intenzivno gojitev predavanj. Snovi za predavanja ne bo nikdar zmanjkalo, potrebne pripomočke in ponazorila vzamemo iz šol. zbirke učil, v kolikor so na razpolago 5. Prirejanje raznih zabav tudi takih združenih s — plesom. Prosim vas, ne ustrašite se tega, a naravnost čudll sem se svoj čas, ko sem imel priliko videti v koliko zamore res pošten in vseskozi dostojen ples vplivati na udeležence iz vrst priprostega naroda. Lahko bi navedel še več načinov vzgoje v društvih a za danes naj to zadostu.ie. Z oziroin na skromno odmerjeni čas preidem takoj k drugemu delu, ki bo pa krajši, k osnutku organizacije naše^a izvenšolskega dela. Ker vein, da bo vsaj v prvein easu prvi in najvažaejši faktor v teh društvih učitelj, menim, da bi ne bilo napačnc, da se tuai v tej smeri organiziramo, kajri naša trdna organizacija bo ob enem tudi crganizadja vseh narodnih in prosvetniii društev v okraju. To organizacijo si predstavljam takole: Pri nasem učiteljskem društvu si izvoliiao odsek redrao 5 članov, ki vodi in nadzira naše delovanje v prosvetnih društvih. Odsek bi sestojal iz vsakočasnega okraj. šol. nadzornika, v kolikor bi seve ta s-oglašal s tem ter iz 4 voljenih učiteljev(ic) najboljših delavcev na prosvetnem polju v tem okraju. Nisem prvotr.o imel namena dati definitivno mesto nadzorniku v tem odboru, ker stojim na stališču, da vodimo sami svoje delo. A po izjavi našega poverjenika v Kranju o kvalifikaciji učiteljstva z ozirom na izvenšolsko ddovanje sem to svojo misel izpremenil. Kako naj vodi ta odsek naše Izvenšolsko delo? 1. Kjerkoli treba, preskrbi ta edsek vzorna pravila za navadnejše oblike prosvetnih društev. 2. Posreduje pri oblasteh, kjer zastopa izvenšolsko prosvetno delo v okraju. 3. Regulira prirejanje raznih zabav in prireditev v okraju na ta način, da izključujc umazano konkurenco društev med sabo. 4. Daje razne nasvete za interno društveno delovanje ter za prirejanje zabav, predavanj itd. 5. Posreduje izposojanje raznili predmetov med drustvi; v ta namen mora imeti v evidend inventar vseh prosvetnih društev v okraju, posebno kar se tiče notnega materijala, garderobe, kul's, pripomočkov za predavanja i. dr. 6. Skrbi za prirejanje predavanj s tem, da razpolaga s spretnimi predava^ telji iz naših vrst. tcr se po potrebi obrača tudi na naše kulturne delavce v Ljub • Ijani i. drug. ter jih pridobiva za predavatelje bodisi v društvih ali pa za javna predavanja. 7. Skrbi, da se noben učitelj(ica) ne odteKuje delu v društvih. ampak da vsak po svojih močeli pripomore, da se čimbolj približujemo cilju. 8. Konečno izposluje od naših oblasti, da se polnoveljavno upošteva njegovo mnenje pri kvalifikadji učiteljstva, v kolikor se la nanaša na presojo izvenšolskesra delovanja. Skromni bodo naši začetki. a preverjen sem, da bomo, če se bonio ravnali po teli sniernicah prav veliko koristili narodu in domovini. F. Vajda: 0 izbiri pokiica.*) (Predaval na roditeljskem sestanku drž. real. gimn. v Ptuju.) Naš vseučiliški profesor pedagogike iti filozofije dr. Ozvald je v jeseni imel predavanje za slnšatel.ie vseh fakultet. V lem predavaniu ie lepo razložil »poklic« kot tisto deistv ovanje. ki človeka »kliče« k sebi. t. i. d.lo. do katerega čutimo vesol.ie in za katero tudi moramo irneti poirebne zmožnosti. Ta klic se javi dostikrat že \' zgcdhji mladosti, iaz sem že v I. raziredu gimnazije na tihem sklenil. da postanem profesor. Pri tem sklepu sem vztrajal kljub mnogim zaprekam in ovir_m. Ako tako sledimo svoiemu notran.ieimi glasu. potem se bomo z veseljem pripravljali za svoj poklic in bomo srečni v niem. četudi nain ne prinaša bogastva. Poklici so~ najrazličnejši. Pri izberi poklica zase in za svoje otroke se moramo zavedati. da je vsak človek katerersakoli stanu ^spoštovania vreden, ako svo. poklic izvršuje vestno in pošteno: čevljar. ki napravi dobre m lepe čevlje, i avno tako kakor zdravnik. inženir. uradnik in duhovnik. Nadalie moramo vedeti, da inia vsak poklic svoje dobre in slabe strani —• njegove slabe strani spoznamo navadno šele. ko smo že v niem. Tudi se ne smemo dati zapeljati po materijalistični špekulaciji. če§ ta ali oni •.poklic ima siiaino materijelno bodočnost. Razmere se lahko izprenienijo, kakor smo doživeli ravno v zadnjem času. (Uradni- *) Prip. uredn. Ta članek nam je odstopilo urednistvo ,,Popotnika" z obžalovanjem, da ga ne more zaradi preredkega izhajanja lista priobčiti pravočasno; je pa ob začetku šolskega leta posebno aktualen. šl>vo in študirani poklici na eni. kmetijstvo. obrc aa drugi strani pred vojao in po vojni). Povode za izvolitev gotovega poklica hihko delimo v dve skupini. Na eni strani ie zglod in poklic staršev. Pregovor pravi: Ce ie očo jmuik, bo sin gotovo vojak. V vdiki meri je to ve'jalo v stari Avstri.ii, da so častniški sinovi ..postali tudi častniki. istotako kmct svojega sina naira.ie iposveti ¦kaioti.ist.vu. To bi labko imenovali zakon kontinuitete ali nadaljevania. ki je zelo uriporočljiv tam. kjer so za izvrševaaje poklica potrebni materiielni i)o«-p.ii: pri kmetu posestvo z vsem živim in mrtvim lnventarjem. pri trgovcu obstoječa trgo\ina. pri rokodelcu delavnica z orod.iem itd. To prenašanie poklica od očeta na sina inia zlasti to dobro stran, da se otrok ud niladih nog uživi v s\'oi poklic. Po zakotiu kontinuitete se več ali lnani ravnamo tudi mi uiradniki. ki ne moremo zapustiti svoiiin otrokom uoststva. trgovine ali delavnice in iih damo študirat, da si izberejo našemu podoben Doklic. četudi ne popolnoma isto sfcroko. Dostikrat pa izbereio starsi svojim otrokom od svoiega različen poklic. To se rado godi tam. k.ier ie več otrok. Raz- uinen kmet zapusti cnenm sinu posestvo, Jrugega določ: za rokodelca. tretjega za trgovino, četrtega da študirat itd. Včasih tudi otrok sam hrepeni po nečem drugeni. novem. Prešerna in marsikaterega k.nečkega dečka ie »ukažeja speljala iz a.iegfoveffa svcta^. drugega miče morje ali vojaška unifonna itd. Vsi ti primeri bi •^e dali zdrnžiti v eno skupino .pod zakon i'premembe poklica. Katero teh dveh načel nai velja pri iz^iri poklica? V začetku omenjeni vseučiliški profesor dr. Ozvald zahteva. da bodi edino sposobnost odločiina za izbiro paklica. Sposobnost pa se nai spozna in :ložone s posebniiui poskusi. Fo bi bilo ideaino. a ie danes praktično še neizvedi.i'vo. Prvič še ni dovolj preiskano, katerc lastnosti in sposobnosti so potrebne za : osamezne poklice, kar dr. Ozvald sam povdarja. Drugič bi za izvecibo tega idealncga načela bil potreben dntgačen družabai red, nekak koinunizem. ki bi vsakemu nudjl potrebna sredstva za pripravo k poklicu in izvrševanje poklica. Mi starSi pa se raoramo odločiti za pdklic svojih otrok z upoštevanjetn razmer. v katerih živimo. Rešiti moramo to vprasanie praktično. ne samo teoretično. Nam r.ikai zbranim gre pred vsem za dijaštvo gimnazije. Kdo na.i študira in kam se lahko obrne iz posameznih razredov ali po dovršeni gininaziii? Kdo nai študira? Seveda nadarjeni, se mi bo odgovorilo. To je že res, a vseh nadaricnih ne sir.emo potegniti v znanstvcne šole, ker tudi pridobitni poklid rabijo nadar.iene liudi. Zato bi v neki merl priporočal načelo kontinuitete poklica. Zgodovina opravičuje to načelo. Če čitamo živl.ieniepise mislscev in nmetnikov velikili narodov. vidiino. da so \ prctežni večini izšli iz izobraienih rodbin. Okolica. v kateri se čiovek rodi in ž;vi. močtto vpliva na razvo.i njegoivih sposobnosti. in njegove nadarjenosti. Tozadevno ie priobčii eden izmed raziskovalcev (Odijj) te-le štatistične podatke: Izmed 623 nadarjenih irancoskih pisalcl.iev iz dobe od leta 1300.—1825. ie u^otovil, da jih je bilo od roditeljev po druža'nem stajišu: 2bV>% iz plejnstva, 11.6/č ;z meščanstva. 30% iz uradništva, 9.s°7 izmed rokodelcev in 23% iz prostih izobraženih poklicev (umetnikov, odveinikov. pisateljev. inženirjsv. zdiavnikov. ¦pastor.iev itd.). Iz kmetov iih ni. k©r kmetski otrok takrat ni imel pTilike za višio izobrazbo. V tem oziru torej irna otrok izobraženih staršev veliko prednost. kakor kaže sledeči slučaj; Neki Slctni deček čita tujo besedo in vpraša: / V katerem slovarju naj iščem to besedo, v francoskem ali v italijanskem?« Kjc se ie meni z 8 leti sanjalo. da so sploh kakšni slovarii na svetu? Ali drug slučaj: V Strossmaverjevi galeriji v Zagrebu stoii gruča obiskovalcev pred neko sliko in ugiba, kai je to. Oglasi se mali deček: »To ie pirehod čez Aheron.« Eden gospodov pravi malomarno: »Mcgoče.« Deček pa se odreže: »Ne mogoče. gotovo!« Na vprašanje. odkod on to ve r>ove deček, da ic vidgl sliko v neki kniigi. Slovenski diiaki sp bili do zadnjega časa skoro izključno iz kmetov. Sami snio se morali izobraževati brez materlielnih iti kulturnih sredstev. tavali smo in iskali pot k izobrazbi. Mnogo jih je omagalo na tei poti: eni so pomrli. drugi so se vrnili na kmetijo — ti so bili še najsrečnejši, ker so prišli zopet v svoio znano okolico. zopet drugi so kot pisarji živeli žalostno živJjenje ali so zašli v žur- nalistiko in so tudi tam ostali Pohničarii če niso razvijaii izredne marljivosti iii imeli posebne sreče. A tuJi tisti. ki stno sreono dovršili študije, nismo dose^H te izotrazbe. katero bi mcgli doseči po<j dobrirn vodstvoin. Gotovo ie pod te;a Irael razvoi nase narodne kulture. ' Tudi zdai še nimamo tradicije glede izobrazbe svojih otrok. Pri razlagi izraza ,,krak«' v ceometriji seiu omenil besedo »krača« ter sem iz Župančičeve pesini »iJ\c basni« citiral odilomek: Krač, klobas so spravili v shianibo neizmerno inucko so postavili. da jih čnva verno. Pravijo da mačica je tako stražila, da iK>ber;a kračica ukradena. ni bila. Toda noi)i-iifinu n^Ciicu ni biia zn.i.a nc ta pesii! . a. nc kiasna- /ruTl.T-ičičcva zbirka »Pisanice«. ki ie pred \'ojao stala menda S0 vin. In vendar so bili lned ::čenci tudi otroci izobraženih s-taršev! Ako se celo v višjcin razredu gituriaziie dobiio diiaki. ki še nc vedo ničesar o Stritarju, potei-n ie to dokaz, da še niinaino tiste okolice. v kateri se zbuja zaninumje za slovstvp in znanost in se goji nadar.ictiost. Ce se po načeki konlinuitete p<klica otroci izobraženih staršev v ptv' vrsti poklicani. da štu-Jira.i'). potein moraio dobHi doma podporo z\ 7iianstvene študiie. Ta^podpora obstoja v tcm. da sc starši sanii ./.animaio za znanost in slovstvo. da kunu.ie.io dobre knjif/e in časopise (reviie. ne samo dnevniko) ter tako že v niladih ietih v otroku zbudiio isto zanimanje. Za študiranje poklicani so scvcda nosebno nadar.ieni otrod. ki kažejo na^nenie k tenrn. iz kateregakoli stanu so. Akc so starši 'iremožni in na prei oiitjn.ieni način podpira.io to otrokovo naioien.ie. potem postanejo i.z takili otrok n..ivečii možic vsch časov (Goethe). Ako so stai ši revni. potein pa ie dolžnost iavnosti in države. d.a podpira takšne nadariene dijake. ki na ne.smeio postati domišliavi na svo.io nadarienost in se morajo vedno zavedati svojili do'žnosti do človeštva. Odločno moraino odsvetovati znanstvene s.udije numi nadarjenini otrokom. Srednja nadarjenost se da podpirati m rovečati na pre.i omenieni način ori dojTian.fkan.iu nadarjenosti pa ie šjtudiranje prava muka za otroka, za učitel.ie in za starše. če se sploh zanimaio za napredek svojih otrok. Popolnoma brezupno ie študiranje slabo naiarjenih otrok. ki vrh tega donia niniaio tiste okoiice. katera zbuia in goii zanimanie za študije. Seveda ie zelo težko spoznati in določiti. ali bo otrok sposoben za študije. Marsikateri slab učenec se nozneie razviie celo ^r učenjaka. Vcndar so to lz.ieme. V dvomliivih slučaiih se priporoča. da se z vstopom v srednjo šolo počaka do 11. ali 12. leta. Pri odločno slabih šolskih usnehih pa ie boljse da se otrok ne sili k studiranju, temveč se posveti praktičnemu pok.icu; zlasti očetov poklic je na.iprimernejši. ker ie otroku že znan. Poznam pa tudi slučaj. da sin izobraženega očela ni maral študirati in ie danes prav zadovol.ien obrlnik 7. dobro uspevajočim podjejjem. Nje!.ov brat ie študiral in doviršil tudi univerzo. toda leži izm-učen v preranem arobu. S tem preidem k piraktičnemu vpra- ^anlu: Kam se lahko obrncjo dijaki iz po- sameznih razredov ali po dovršenju cele realnc gimnaziie? Pred voino sem v let- nem izvestju neke češke realke bral tak- šno navodilo za vsak razred. Žalibog- do- tičnega izvestia nimam. niti ne vem več, od katereea zavoda ie bilo. Skusil sem za izpremeniene razmere sestaviti podobno navodilo za naš zavod. Kolikor sem zbral. to poda.iam tuka.i in pr.osim za to- zadevne nasvete in podatke. da izpopol- nim to navodilo. ki nai služi vsem star-  šem in dijakom kot kažipot na razpotiu-  Dostikrat se tekom gimnazijskih študij  snozna. da dijak nima sposobnosti ali vo-  lie za nadaljnji študii. Včasih se tiidi iz" .iremenijo Dremoženjske razmere stair- šev. tako da di.iak nima več sredstev za  doljrotrajni študii.. \ko ie izvrsten dijak in čuti v sebi noklic za študi.ie. potem m« ;;ora javnost in država priskočiti na po' moč. Tudi z lastno močjo more nadalje- vati študiie. če si z instrukciiami zasluzi notrebna sredstva. Kdor na ne niore na- i>~e.i iz kateregakoli vzroka. teimt sluzi sledeče navodilo.' . Iz I. in II. eventuelno tudi še iz "*• eimnazijskega razreda se priporoča pre"  stnp v primerni razired meščanske š()1e. ako ie diiak še šoloobvezen (pod \4/e ^  Meščanska šola nima latinščine. ki 3e nninazi.ii naitežji predniet. Zato pa se v lllCščanski šoli bol.i gojijo drugi predmeti. i<i so potrebui za »oljeiielce. obrtnike in rrgovce. zlasti risan.ie. Kdor ne naraeray.t študirati cele gimnaziie. teniu se prip>roča. da niti ne vstopi v gimnazijo, teiaveč v inoščaasko šolo. ki bo sčasoai 4-razredna in kaier. absolventi bodo j,,:eli priliono iste pravice kakor dijaki z dovršenim IV. razredom srednjih šol. r\Ko pa mora dijak po I.. II. ali III. gininaz:.skem raziedu prekiniti študije in ie ie 14 let star. lahko gre k trgovcu ali obrtniku za va.ienca. V 3 letih si bo kot pi.močnik žc sam slnžil krub. Iz il. al; ill. ginmazijskega razreda se di.iaki si.rejeniajo tudi v pdpravljalni ta/rcd dveletne trgovske šole (zabtevana starost 13 let), v artiljerijsko podčastai§ko šolo (starost 17 let) in izjemoma po pr.suineni spreien_iien_ jjz-pitu tudi v učitel.;išče (starost 15 let). če ni dovoij •di ugih. Na.iveč i.rebudnih niožiiosti jo po do- vršenein IV. raz.redu: v učiteljišče (15 let). v 4razredno trgovsko akademijo v J jubliani. v 2-razredno trgovsko šolo v jV\ariboru in Ijiibljani. v -1-razredno teh- nično srednjo solo (psrei obrtna šola) v IJiibljani — nekator_. teh šol pa zalite- vaio na.iiiiaii} »dobro« iz slovensčinc. zemLiepisia in zscodoviae. mateniatike in iiz"ke. tehniona meiida tudi iz risanja — nadalje \- vinorejsko šolo v Mariboru, v gozdarsko šolo v Sara.ievu (starost 15 .let). v nrdarsko šolo v Colju in v krnetij- sk-> šolo v Št. Jurju ob južni železnici in na (jrinu p_i Novein mestu ki pa menda niti ne zahtevata dovršenib 4 razrcdov. .ac pa telesno razvitost. Končno je iz IV. razreda mogoč prebod direktno v službe kot podtnradnik k pošti. železniei. Iz višjili razredov ai več toliko prehodo\'. Kdor ie nadcl v V. raaredu. ima ist-j možnosti kakor iz IV razreda. Kdor pa ie dovršil V. razfed. na.i se potrudi, da dovrši eelo .».dmnazijo: ako ie dovoli marliiv in pazl.iiv. se mu bo to vobčo posrečilo. S priniernim dopolnilniiu spreieninim izpitom šc znabiti pride v II. ali III. letnik učiteliišča; na ta izpit pa se mora i>rii>ravljati že'nied prejšn.iiin šolskiin letom in v poeitnicab. Iz VI. in VII. razreda se spreieaiajo ¦goienci v vojno akademiio v Beogradu. Po dovršeai gimnaziji je odprta pot m.ravnost v razne uradniške službc k r>oi\i. železnici; tudi davčni urad v zadnieni raznisu zaliteva srednješolsko maturo. Za druge poklice so potrebne še nadaljne štndijo. Abituri ientu r e a 1 n e fcimnazije so pristopne vse visoke šole in lakultete: ius. medicina. filozotija, tehnika. živinozdravništvo, pol.iedelstvo in gozd.vrstvo (šumarstvo) larmaci.ia. enoletni -abituriientski tečai na rrgovski akademiji. I Za bo.s.osloyie in za nekatere filozofske t stroke (klasična fi.oloy.ija. zgodovina) se zahteva tudi znanje crščjne. Zato se je stavil nredlog. da se unelie na realni gimua/.iii grščina k.ot neobvezen predinet za lisie diiake. ki se za nio zanima.io in bi sc hoteli posvetiti katereinn teb poklicev. |Na to se opozariajo dijaki letošnjega IV. |5n III. razreda realne gimnazije. Končam: Vsi stanovi so potrebni, v |vsakem poklicu ie člo.vek srečen in za-|<fovolien, ako ga ie poklic res klical. Zato .;ne silite ofrrok v študije za srotove po'*'ice! Če pa želite. da otroci študirajo, »otem zbudite v niladih letili v njih za¦'flfvnan.ie za študii in ga vedno podpira.fte!