Španski katoličani si saml pomaga- jo. Pritisk, ki ga vršijo združeni framasoni in socialisti nad Cerkvijo v Španiji, je pri španskih katoličanih vzbudil odpor. Ni to samo odpor posameznikov, marveč odpor množice, ki je v obrambo cerkvenih pravic stopila na ulico. Prej se španski katoličani niso dosti zmenili za javnost, katero so prepuščali framasonskim liberalcem in socialistom. Smatrali so katolicizem kot gonilno silo notranjega in zasebnega življenja, za uveljavljenje katoliških načel v javnem življenju pa se niso dovolj brigali. Zanemarjali so organizatorično delovanje, bodisi politično, bodisi nepolitično. Tako se jc moglo zgoditi, da so bili katoličani v tej v..es.;ozi katoliški deželi naenkrat potisnjeni v kot. Tukaj (v kotu) so se še le zavedii, kako so postali brezvplivni in brezpravni. Ta zavest pa je v njih obenem vzbu dila pogum in sklep, da hočejo popraviti to, kar so prej zagrešili, ozirouai zanemarili. Španski katolicizem stopa na ulico, da jo reši socialistično-komunističnega strahovanja in nasilja. V mestu Valenciji so katoliški agrarci priredili skupščino, na katero je prišlo preko 20.000 ljudi, da protestirajo zoper proticerkvene določbe v ustavi. Socialisti in komunisti so hoteli skupščino na vsak način preprečiti. Metali so kamenje na avt .nobile in vlake, v katerih so se vozili Ijudje na zborovanje. Potem so napravili napad na zborovalce Ti pa so Junaško vztrajali. Civilna straža se je izpočetka držala prav mlačno. Ko pa je videla, da katoličani absolutno ne popuščajo, je morala z orožjem nastopiti proti razgrajalcem. Ena oseba je bila ubita, 26 oseb pa težko ranjenih. To je bil sad socialistično-komunističnega razgrajanja in divjanja. Veličastni zbor katoličanov v Valenciji je po vsej državi napravil najboljši vtis. Sledili mu bodo zbori po drugih krajih. Katoličani ne bodo mirovali, dokler ne bodo proticerkvene določbe odstranjene iz ustave. Švicarski katoličani znajo. Parlament švicarskega kantona Ticino je sprejel mesca aprila t. 1. zakon, da se mora v vseh javnih listinah črtati dosedajni običajni začetek: »V božjem imenu.« Kot nasprotniki božjega ime- na so se v parlamentu pojavili liberal« ci in socialisti, ki so s 36 glasovi proti 23 glasovom sprejeli navedeni zakon.1 Zakon je vlada potrdila, vendar pa s& ni mogel izvršiti, ker so katoliške stranj ke zahtevale ljudsko glasovanje o uki« nitvi tega zakona. Ljudska zveza, v ka-* teri je organizirana švicarska katoliška akcija, je zbrala 15.000 podpisov zai to, da se izvrši ljudsko glasovanje. Ti-j cinski škof je izdal več pastirskih lis-* tov in pozivov vernikom, naj vsi glasu-« jejo proti novemu zakonu in za ohra-* nitev starega krščanskega uvoda. Na' praznik Vseh svetnikov je bilo tajnp' glasovanje. Proti novemu zakonu in za' božje ime je glasovalo 17.088 oseb, za' novi zakon in proti božjemu imenu pa' samo 7.399 oseb. Framasoni, liberalci in socialisti so vodili strupeno agitacijo' pred glasovanjem, pa so sijajno pro^1 padli. Švicarski katoličani, organizira-( ni v krščanskih organizacijah, so bož-*; jemu imenu izvojevali blestečo zmago.' Dokaz, kaj premorejo katoliške orga-: nizacije, ako smotreno delujejo. ¦ Vstopi v katoliško Cerkev. Preteklo leto je na Angleškem stopilo v katolw ško Cerkev 12.372 oseb, še večje je šte-< vilo tistih, ki so se pridružili naši Cer-( kvi v Zedinjenih državah Sev. Ameri«' ke. Med novimi člani katoliške Cerkva je veliko nekdanjih protestantovskili dubovnikov, n. pr. župnik Paget Revely v Glasgowu, ki je odpotoval v Rim,' da se pripravi za službo katoliškega du-; hovnika. Veliko pozornost je vzbudilai spreobrnitev h katolicizmu znanega| vseučiliškega profesorja matematike! Edmunda Tavlor Whittakera. Pokato-^ ličanil se je tudi protestantsld župnilc Stanley Borrough v Uckfieldu. S svoja ženo je prejel zakrament sv. birme iz rok kardinala Bourna, potem sta šla v* Afriko, delovat v katoliških misijonih: V Zedinjenih državah so med drugimi prestopili v našo Cerkev dr. Selden De-! lany, protestantski župnik v NewyorJ ku, Harold Flower, profesor protestan-j tovskega bogoslovja v Čikagu, in mili^ jonar Edwin Showers, eden izmed vo-< diteljev framasonov. V Švici je vzbudilo pozornost spreobrnjenje P. GetazaV ki je bil protestant in voditelj sociali4stičnega mladinskega pokreta v francJŠvici. Vstopil je ne samo v Cerkev,' marveč tudi v duhovniški stan. Ko je'. obhajal novo sv. mašo, ga je pozdravil glavni urednik lista »Courier de Gene-* ve« Leyovaz, ki je prej tudi bil socialni demokrat. J