O DELU PORAVNALNEGA SVETA V KS KOLODVOR
Beseda je več kot paragraf
Po 1. juliju lani, ko je bil sprejet zakon o samonprav-nih sodiščih, se je v veliki meri spremenila tudi vloga poravnalnih svetov v krajevni skupnosti. Zadeve, ki za sodišča pomenijo tako imenovane manjše zadeve, za posameznika pa so še kako pomembne, bodo poslej s sodišč prihajale v poravnalne svete krajevnih skupno-sti. Delo teh pa je bilo v preteklosti zclo različno. Eden izmed poravnalnih svetov, ki je bil brez dvoma precej dejaven, je tisti v krajevni skupnosti Kolodvor. O tem smo se pogovarjali z enim izmed njegovih članov, An-drejem Bohincem.
Od kdaj dela in kakšne spore predvsem obravnava poravnalni svet krajevne skupnosti Kolodvor?
»Poravnalni svet v naši KS je dokaj dobro deloval ze vso prejšnjo mandatno dobo. Vsako leto pa smo doslej poprečno obravnavali 3 spore. Največkrat gre za spore in nesporazume med stanovalci iste hiše ali drugače rečeno za spore med sosedi. Tako smo med drugim obravnavali primer, ko je bila neka organizacija zdru-ženega dela hišnemu svetu oziroma stanovalcem dolžna precejšnjo vsoto denarja, ker je prišlo do nespo-razuma pri plačevanju prispevkov za vodo. To je eden izmed primerov, v katerem je poravnalni svet izpolnil svojo osnovno nalogo in je v obojestransko zado-voljstvo dosegel poravnavo obeh sprtih strank.«
Kakšen pa je postopek obravnave nekega primera, ki pripelje do poravnave?
»Ko nam kateri izmed krajanov pošlje vlogo, se naj-prej poskušamo dodobra seznaniti z zadevo, v začetku pač le z eno stranjo. Nato razpišemo obravnavo, na katero sta vabljeni obe stranki. V veliki večini prime-rov spor vsi skupaj le razrešimo v sproščenem razgo-vorn. Ljudje namreč kaj hitro spoznajo, da poravnava prek poravnalnega sveta prihrani precej živcev in ne-potrebnih in neprijetnih poti po sodiščih.
Poravnalni svet v naši krajevni skupnosti zdaj šteje 5 članov (skupaj s predsednikom). V kratkem pa bomo ravno zaradi drugačne vloge poravnalnih svetov spre-jemali statutarni sklep, s katerim naj bi se število članov povečalo na 6 članov.«
Ali mislite, da poravnalni sveti dosegajo svoj osnovni namen? »To bi lahko rekli že zdaj, še bolj pa bo veljalo v naslednjem obdobju, ko se bo število sporov, ki jih bomo razreševali na tak način, bržkone še precej povečalo. Izkušnje namreč kažejo, da predstavlja po-ravnava prek poravnalnega sveta, ko se človek s svojo besedo obveže za poravnavo, večkrat pomeni celo večjo moralno obveznost kot odločba s sodišča. Poleg tega pa naj dodam še, da se je zelo redko zgodilo, da smo morali nek spor reševati več kot enkrat.«
T. Keršmanc