Besni bik.
Ponatis iz knjige Jon Svcnsson: »Prigode malega Nonnija«, kx je v dr. J. Lovrenčičevem prevodu izsla v založbi Jugoslovnn^ke knji-game v Ljabljani  (Mlaainska knjižnica).
Konja sein Bpravil  le   _____________,________,__________r_____ pocaei na višino.           !      ,        .                                            .   '".,   ; *.^    ^
njeniškimi    skalaini.    V    ^^^^^^^J^S^^r^^^^s^ :-.%^t.^^/^-ozadju  se   je  vzpenjala    ^?:^^^**^f*:"^^'-*"^;'" "Jf J.J^¦'T'-%&'^^
neko  skalo,  odkoder je   |]^Wl»      ^-^     j^M'/'    ^ i/t/   ~?Ww]§i&$i^-* z  ostrim  očesom  motril   HDw^K^v*     * Mgkfjuvšl   ffl? ' /1/M' -v^^^m^^<1r¦'¦
nato grmeče tuljenje, ol>    ^iK%,i'^bLuI^TT^^^^^JJu   -¦''vtl-r'^O/^t^ '' katerem    sem    se    kar    ^H»     ^^^?=>-s-i^^?^ii'/^'¦,       ^Ž^  »^'
Konj se je siresel, se '^'^^jJBrfJfit' » "*->"*^? ^'*<^''**7i&^*t-u' obrnil in hotel zdreviti ^^^^§T*^^S(^1'*- . ^" W~*u>'\L**'tlfos'4 po  griču  nizdol.
Z veliko težavo sem trcsoeo sc žival zadržal, nisem pa mogel preprečiti, da ne bi udaril s poti nekoliko na desuo mimo bližnjih skal.
Končno sem ga le ustavil in v razdalji kakih dve sto do tri sto korakov aem opazil mogočnega ruskega bika, ki je šel besen s povešenimi rogovi nad Fida.
Istocasno sem. zaslišal nekod izmed skal jasen otroski glas:
»Nonni, Nonni, ali si ti? — Za božjo voljo, bodi previden in pazi, da se ne zaleti vate!<
Takoj sem spoznal glas: bil je Maiini, ki rae je svaril.
Solze veselja so mi prišle v oči.
Čast in hvala Bogu, svojega ljubega bratca sem spet našel! — Ves sem bi! vznemirjen in nisem mogel pričakati, da bi ga videl.
>Manni, kje si? Ne videm ie!«
»Tukaj — na visoki skali! — Toda ne hodi bliže, Nonni, pobode te do smrtiU
73
Iskal sem v smer, odkoder sem slišal Mannija, in ugledal sem ga. Mirno je sedel na visoki skali, ploščati skali, prav tam nad onim prostorom, kjer sta se dajala Fido in besni bik.
>Ali se ti ni uič zgodilo?« sem mu zaklical.
»Nič, Nonni! — Ti pa se pazi pred bikom!«
Pomislil sem, kako bi prišel k Manniju, in sem gledal senj in tja po skalovju.
Manni je uganil moje misli, zakaj ves v skrbeh mi je zaklical:
»Nonni, ne hodi sem! Tu spodaj je bik!<
»Nekod moram k tebi, ManniU
>Ne, ne, Nonni! Ne smes! Bik te ugonobi, ne veš, kako hud je. Meni ne more niČ, do mene ue morel«
»JCaj naj napravim, Manni?«
»Jezdi nekoliko dalje in skrij se, da te ne ugledat«
»Da, Manni, pa odjezdim, a kmalu se vrnem iu videl boš, kako uže-neva bikaU
»Za božjo voljo, Nonni, pusti ga v miru!«
Tako je kričal Manni na vse grlo, medtem ko sem jaz zavil s konjem na levo in jezdil v ovinku proti rebri na drugi strani. Spotoma sem videi na posameznih mestih med skalami prav natančo bika. Okoli vratu je imel žilj, na katerem.je visel kol in se mu opletal ob prednjih nogah.
To me je pomirilo. Če bi hotel poskociti, bi ga opletal kol po kolenih in ne mogel bi teči.
Bik me je tudi opazil: vsakikrat, ko me je uzrl med skalaini, me je srepo pogledal, vendar — čudno — ni se niti najmanj pripravljal, da bi me napadel. Zdelo se je, da ima samo Mannija na piki, zakaj se 111 ganil od skale, na kateri je sedel brat.
Čuduo je bilo to. Nisem mogel razumeti.
Ko sem prijezdil visoko v reber, kjer mi bik ni mogel več blizu, sem razjahal in privezal konja k neki ostri čeri. Drgetal je še vedno. Fotrep-ljal sem ga in pogladil, da bi se pomiril, in sem ga končno pripravil do tega, da je legel. Nato sem si nabral polne žepe ostrega kainenja, ki naj bi bilo moje orožje, s katerim sem hotel, naj stane, kar hoče, preguati bika in osvoboditi Mannija.
Tako pripravljen sem se počasi ia previdno bližal skali, izza katere sem slišal venomer lajati psa.
Ko sem ugledal bika, sem vzel iz žepa karaen in ga zagnal z vso močjo naaj. Obenem sem si izbral skalo, na katero bi se mogel rešiti, če bi se bik zakadil proti mem.
Manni me je videl, ko sem vrgel kamen, pa je prestraseno zakričal, kar je mogel:
sNehaj, Nonni, nehaj in ne bližaj se mu!<
Odvrnil sem:
s-Bodi vendar tiho, Manni, saj bom previden!«
Pa sem skočil na bližnji kamen in spet zaklical:
»Aridiš, Manni, zdaj sem ^udi jaz na varnem!«
Bil je zadovoljen.
Takoj scm vzel spet nekaj kamnov iz žepa in začel obmetavati z njimi bika. Nič ni pomagalo. Imel je pretrdo kozo. Samo za spoznanje se je po-tresel, kadarkoli ga je zadel kamen.
Moral sem torej bliže in kmalu sem bil že na drugi skali.
74
Bik se pa oi zmenil kar nič za moje kamenje; samo na Mannija je gledal in ne enkrat se ni okreuil proti meni. Radi tega aem bil vedno po-gumnejši in sklenil sem, da napadem skupno 8 Fidom divjega bika,
Mannija sem spet potolažil in nato poklical Fida. Pritekel je in skoČil k meni na skalo. Jezik mu je molel iz gobca in srce mu je močno bilo.
Vzel sem Šest ostrib kaninov v levico in pokazal s prstom na bika,
Fido se je okretno umikal ostrim rogovom in je skušal popasti bika
SkoČila sva s skale in se pognala pioti sovražniku.
Fido se je okretno uinikal otrim rogovom in je skušal popasti bika za zadnje noge. '.       Jaz sem se previdno bližal in metal kameuje biku v glavo,
Enkrat sem ga zadel v sredo širokega snircka.
To je učinkovalo. Bik je dvignil glavo in me pogledal 8 krvavo pod-plutimi oČmi, nato pa se je zagnal s povošeno glavo proti meni.
Manni je spet rezko zakričal in mi zaklical:
>Nonni, Nonni, beži, teci, teci hitro, sicer te končaU
K sreči je oui kol oviral pobesnetega bika, da ni mogel teči, io tako sem se še utegnil skriti#za bliŽnjo visoko skalo.
Nič več se nisem potein upiral bratovim prošnjam in opustil Bem ne-Tarni hoj.
Medtem ko je imel bik opraviti s Fidom, sem tekel v loku k Mannijevi skali in skočil hitro ua njo.
Manni me je sprejel z razprostrtimi fokami in solze veselja je imel v očeh.
$Sem, Noiuii, semlc mi je zaklica) iii me oprijel z obema rokama. >O, da si le spet pri meni!«
Objel sem ga in ga pritisnil jokajoč na svoja prsa.
Spomnil sein se, koliko strahu in žalosti sem prestal radi Ijubega brata in zato sem uioral jokati.
Potem sem rekel:
»Zdaj mi pa pripoveduj Manni, kako si jezdilU
»Grozno je bilo, Nonni,« je začel. »Konj je ves čas besno drvel. Držal sem se trdo za grivo in zato niseiu padel z njega. Potem sva prišla tu aem in divji bik je začel tuliii in potem me je konj vrgel s sebe. Tla so pešČena in zato ni bilo nič hudega. Poiem sem skočil pokonci in splezal na to skalo in bik me ni dobil.t
>In konj, Manni?«
»Zbežal je. Potem pa se je še vrnil, a kmalu spet odbežal. — Kakopa si ti prisel sem, Nonni?c
>Jaz sem našel lepega jeklenosivega konja. Tega bi moral videti, Manni! Kako iskro je Šel! — In ob onem velikem prepadu sem se bal. da si ti vanj omahnil. — Potem je prišel tvoj konj in sivca sem pustil. In potem sem prijezdil na tvojem konju tu sem!«
Komaj sva si to povedala, se je zagnal bik v najino skalo, da je kar zabobnelo.
>Vidis, Nonni, tako je delal ves čas, odlcar sedim tu,« je povedal Maimi. »Pa nič ne de, skala se ne premakne,* je ie takoj pristavil.
Fido je lajal ko siekel; bil je že ves Kripav. Poklical sem ga k nama, da se malo odpočije. Takoj je priskakal in je sedel sopihajoč za najm hrbet.
Kmahi naio sva z bratom opazila, kako je stezal bik svojo mogočno glavo na skalo in naju skušal doseči s svojim dolgim jezikom. Prhal je, da nama je bilo kar tesno in lizal trdo skalo. Nehote sva se odmaknila.
____________________    75
Tedaj sem se nečesa domislil. Vzel sem nožič iz žepa, ga odprl in jekel Manniju:
?Spomnil sem se netesa. Saj veš, če postaue kak bik v hievu besefl. mu denejo v nos železen obroč in žival postane spet krotka. —
>Ali ne bi poskusila tudi midva kaj takega?«
*Že. a obroca uimaš, Nomii.^:                                                               ^^
»O, konopec imum, mogoee bi mu lnogla lega dati skozi uosU          jH
»Toda, kako napravis io, Nonni?«                                                      9V
»Prebodero mu z nožem iios in potera potegnem skozi konopec«
»Dobro,  Nonni,  pa  poskusi,  če  pojdel«
Iz žcpa sem privlekul konopec, se poteui ulegel na trebuh in reke! Maimiju, naj me drži za iioge, da ne bi padel s skale.
Tako seia mirno iezal, dokler ni izteguil bik zopet glave na skalo. Odprti nož sem držal v deani, konopec pa v levi roki-
Ni mi bilo treba dolgo Čakati.
Bik je začcl kmalu zjiova lizaii skalo in dvigal glavo vedno vise.
»Drži mi noge trdno, Manni« sem zaklical.
Maimi me je drŽal, kar je raogel trdiio.          •
Nato sem zgrabil močnega. bika za uosnice, prav iako, kakor sein videl pastirje, če so hoteli pogledati kaki živini v gobec, in hitro sem tnu znbodel ostri uoŽ skozi smrČek  od ene uosnice do druge.
Ker se je ranjena žival tedaj silno stresla, je postal vrez muogo večji, nego sem ga hotel narediti in nož je šel celo meni v neki prst leve roke. Bik je neznansko zaraukal in se mi iztrgal. Iz nosa mu je lila kri. Nekaj-krat se je vzpcl na zadnje noge kakor zdivjan konj, potem pa je odbezljal hitro, kolikor inu je dopuščal kol, nizdol proti jugovzhodu.
Fido jo je ubral za njim in ga kakor besen zasledovol.
Konopca nisem mogel potegniti biku skozi predrlino, a načrt se ini je le posrecil. Nevarna živol se ni vrnila veČ.
Z Mannijem sva obenem skočila s skale in hiiro tekla, držeč ge za roko, v strmo reber, kjer seni pustil konj«.
LcŽai je Še vedno na istem raestu in prav kakor dopoldne, ko sva ga naŠla in je potem z Mannijem oddrevel.
Bratec je takoj pomislil na svoj doživljaj in je nekako boječe vptasal:
>Nonni, kaj se ti zdi, ali ne bo spet tako divji, kakor je bil zjutraj?«
>O ne, Manni,« sem ga potolažil. ?Zjutraj je bil divji, ker ga je vrv preveč tisčala; pretrdno je bila zvezaua. 7,daj ni vec, prej sem mu jo zrahljal.<
Manni je bil zadovoljen.
Sedla sva in počivala, zakaj irudna sva bila in tudi spet laČna.
Jesti nisva imela kaj več.
Kmalu' se je vrnil tudi Fido. Ves zasopel je bil in jezik mu je molel daleč iz gobca. Dobro se jo posiavil. Vzela sva ga v svojo sredo in ga hvalila iu božala.
Pa sva tedaj šele opazila, da mora biti že dokaj pozno.
»Koliko utegne biti ura?« je vprašal Manni.
Pogledal  sem proti zapadu. Solnce je že tonilo.
sZelo pozno je že, Manni.«
»Kaj poreče rnati, Nonni, ko prideva domov? — Kaj misHš, ht bi kar odjezdila proti domufc
Tudi raene je skrbelo in sem rekel:
sDa, Manni. mislim, da bo najbolje, ce kar greva. Kmalu se znočt in dobro boTa morala jezditil^
76
Dvignila sva se. )&z sem odvezal konja in ga pripravil to pot s pri-jazho besedo in trepljanjem, da je kmalu vstal.
Splezala sva mu poiem na hrbet in odjezdila nizdol proii  domu.
Veselo je tekel Fido pred konjem.
Maani se me je z obema rokaina. krepko oklepal.
Ko srao prišli v bližino onega ncvarnega prepada, kjer se ini je prej vrtoglavilo, je začel pes rencati. Konj je postal nemiren, ostril je uŠesa in se je ustavil.
jNonni, gotovo je tu spet oni bik. Obrni, Nonni, obrni!« mi je klical brat.
Kmalu nato sva zaslišala divje tuljenje in že sva ugledala. grozno žival, ki je prihajala iz neke zagate proti nama.
Smrtno prestrasen sem v trenotku obrnil konja in v divjem diru smo <lrveli zopet v hrib.
Bik je bil kmalu daleč za nami in nas ni mogel vec dohiieti...
Kaj naj bi začela, ko je naiua besna bestija zaprla pot proti domu?
Mannija je skrbelo in je vprašal:
>Kdaj prideva pa zdaj domov, Noani?<
>Ne vem,« sem mu odgovoril. — ^Bojim se, da danes sploh. ne prideva.<
Manni je molčal iu tudi jaz nisem rekel ničesar Teč.
Jezdila sva čez drn in strn, mimo giičev in pečin in novili prepadov, zdaj eez mehki pesek, zdaj spet po skalovitili tleh, zdaj skozi mah in vresje pa zopet preko sončnozelenih paŠnikov, ki so bili posejani s pre-lepimi goTskimi cvetlicami.
Nič naju ni zanimalo. Molce sva jezdila dalje v neznano nama gorsko *amoto.